Počtuiiiii plaoauu v goto um.
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
BU.'..iLMrauBi—Kiff»-riwniBHi i«mmwwhm	e—twnagFwiiTwr i Min mm i.natrvi'-**
Cena posamezni številki Din 1 50.
TRGOVSKI UST
Časopis z«a trgovino, industrijo Srt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za % lela 45 Din,	I	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.	Teioion	št.	552.	LJUBLJANA,	2.	novembra	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	128.
Potreba po trgovinskih pogodbah.
Predvojna Srbija je imela 11 trgo- glijo in Belgijo, vse iz leta 1926. Ta-
Dr. M. D.:
Dve, tri o delniških družbah.
Lani je napisal univ. prof. dr. Aleksander B i 1 i ni o v i č lepo studijo (gl. Zbornik znanstvenih razprav, 1. IV., str. 174 nasl.) o postanku in stanju naših delniških družb v Sloveniji. Letos je nastopilo nekakšno kritično leto za to obliko gospodarskih podjetij, kakor smo videli, žalibog, v vsej naši državi. Morda spričo tega dejstva ne bo odveč, ako se ozremo čisto na kratko na težnje glede preosnove (reforme) delniškega prava v Nemški državi. Saj tvorijo tam baš delniške družbe ponosilo trdno hrbtišče vse njene po pravici proslule industrije. Baš sedaj se namreč v strokovnih pravniških listih mnogo o tem piše, ker je 34. kongres nemških pravnikov, ki je bil začetkom septembra t. 1. v Kelmorajnu ‘(Kohl), razpravljal tudi o vprašanju reforme akcijskega prava. Vlada je imela svoje zastopnike na kongrfesu, ki so pazljivo spremljali vso debato. Razprav se je udeleževal sam državni minister za justico dr. Bell in mnogo zastopnikov de- j želnih vlad. (Pri nas na II. pravni- i škem kongresu v Ljubljani vlada ofi- j cijelno sploh ni bila zastopana, g. mi- • nister za notranje zadeve se ga je ude- i ležil le kot — jurist, in sicer prvi dan — na galeriji.) Debata pa je v splošnem pokazala, da razboriti poznavalci te pravne materije še oklevajo zahtevati že ta čas kar na splošno reformo akcijskega prava. Smatralo se je zvečine, da taka ni potrebna niti za-željena. Odklonjena je bila tudi misel, da bi se akcijsko pravo preuredilo povsem po sistemu angleško - ameri-kanskem, dasi se je priznavalo, da bo približno posnemanje na mestu. An-gleško-amerikanska zakonodaja namreč ne pozna koncesijskega sistema pri ustanovitvi delniških družb, pač pa sistem normativnih določb«, po katerem morajo predlagatelji sodišču samemu (in nikomur drugemu) dokazati, da so bile vse od države zakonito zahtevane kavtele izpolnjene. Do dokončnih, pozitivnih zaključkov pa 34. nemški kongres sploh ni prišel, ali, eventualno, kako naj se izvrši delna reforma nemškega akcijskega prava. Po mnenju poročevalcev bi bilo treba namreč predvsem izravnati napetost, ki je zavladala med težnjo uprav delniških društev, ki se jim hoče oblasti in neodvisnosti v pribavljanju kapitala, pri opravljanju poslov in v poslovni politiki na eni strani, na drugi strani pa — zahtevo akcionarjev, ki si žele krepkejšega udejstvovanja svojih pravic soodločevanja in pa zaščite pred nasilji, ki jih izvršujejo nad njimi uprave z zaslombo večine delničarjev. Dasi so udeležniki pri debati odklanjali splošno reformo, so pa vendarle priznavali, da bi bilo umestno, napraviti vsaj v pogledu instituta večglasnih delnic (Mehrstammaktien) in pa delnic za zalogo (Vorratsaktien) kakšno izpremembo zakona. Glede načina pa, kako se naj to zgodi, se niso mogli zjediniti. Tudi na Nemškem je namreč dovolj akcijskih družb, ki se prav dobro počutijo pri sedanjem stanju načina skoncentriranja reprezentance akcionarjev, dočim cele skupine drugačnih akcijskih družb mislijo bolj socialno in bi rade unesle primernejšo sestavo odločujoče reprezentance. Katera vrsta družb zasluži večjo obzirnost, tega ni vlada hotela razodeti! Zato ji je bilo očividno zelo všeč, da je kongres vso stvar odložil in po načinu, ki je že tolikokrat n. pr.
v parlamentu pomagal iz zadrege — naročil posebno komisijo, ki naj vsa zadevna vprašanja glede delne reforme akcijskega prava prouči in stavi svoje predloge — pozneje. Tako ostane iniciativa še vedno v rokah kongresa, a vlada lahko — brez zamere na levo in na desno — še nadalje čaka.
Zanimiva je paralela, ki jo je podal stalni referent pravniškega razgledat v Deutsche Juristenzeitung- (1. 1926, str. 1571, 1472) o razmerah pri akcijskih družbah na Francoskem glede večglasnih delnic in založnih delnic. Tudi na Francoskem so se pri delniških družbah pokazale vsled zadnje inflacije iste pojave kot v Nemčiji. Na Francoskem so se zbali takisto kot v Nemčiji prevlade tujega kapitala, češ, nemški kapital se utegne vtihotapiti v francoske delniške družbe in v njih zagospodariti. V svrho sprečevanja j take možnosti si je n. pr. pariška del-| niška družba Kuhlemann, ki se bavi ! z barvarsko industrijo, omislila pred-j nostne akcije z visokimi glasovalnimi j pravicami, ki naj omogočijo, d"a se ji i ohrani nacionalna samostojnost. Enako je velebanka Credit Lyonnais poskrbela za nekakšno obvarovalno sredstvo, pa je šla glede metode še dalje! Izdane so bile nove akcije, a pri tem je'ostalo 500 milijonov frankov akcij na razpolago upravi, akcije nad 500 frankov dajejo pa vsaka po tri glasove. Opravičevalo se je to po-stopanje tako, da je mnogo osnovnih delnic (Stammaktien) prešlo v roke iriozemcsv, ker so domačini pri padcu franka svoje akcije prodali tujcem za ti;jo valuto. To je bil tudi povod, da so se postavile nove delnice, ampak z iz-vestnimi obvarovalnimi pripravami. Francozi so terej dobili inflacijske akcije kakor že poprej — Nemci. Vprašanje pa je nastalo, ali ne pride na ta način do prevesja sredstev v zaščito delniških družb pred tujci nad občim interesom delničarjev vseh vrst in s tem do ogroženja ali celo hudega cmajanja zaupanja lastnih pridobitnih krogov do — delniških družb v obče...
Vsekakor smo radovedni, kakšna sredstva bodo nemški strokovni krogi predlagali zoper te povojne izrodke. Tudi pri nas se poskuša ustvariti neke vrste zaščitne mere zoper izve-sten kapital. Treba bo pač dobro paziti, da se vseobče zaupanje do naših delniških družb ne bo pri tem tudi omajalo; okrhano je nemara že ... Izkustva pri sličnih težavah inozemskih družb pa ne bodo smela ostati neizkoriščena, ko se napravi nov trgovinski zakonik za našo državo.
IZENAČENJE NEPOSREDNIH DAVKOV.
Pred kratkim smo poročali, da se člani davčnega odbora, tudi kolikor pripadajo vladni večini, še niso sporazumeli glede davčnih meril novega zakona. Člani vladne večine so se med tem ponovno sestali, da sklepajo o davčnih merilih, a niso prišli do končnega sklepa, ker se je seja vsled odhoda ministra financ na sejo ministrskega sveta predčasno zaključila. Časopisne vesti, da stoji novi zakon v veljavo že dne 1. januarja 1927, so po naših informacijah neresnične, ker je stvarno nemogoče, da hi zakon stopit v tako kratkem času v veljavo, če tudi bi se to hotelo. Poučni krogi so prepričani, da uveljavljenje četrtega načrta, ki je v razpravi, še ni zasigurano in upravičeno dvomijo, če se ho ta načrt v doglednem času uveljavil.
vinskih pogodb, k oj i h veljavnost se je po prevratu razširila na teritorij cele države. S Francijo se je sklenila pogodba 5. januarja 1907, a ratificirala se je 29. septembra istega leta. Z Bel-lijo se je sklenila trgovinska pogodba 24. aprila, a ratificirala 8. decembra 1907. Ta pogodba se je odpovedala 16. januarja . 1. in velja samo do 16. januarja 1927. Z Zedinjenimi državami smo sklenili trgovinsko pogodbo
14. oktobra 1881, a ratificirali smo jo
15. novembra 1882. Pogodba s Holandijo se je sklenila 17. oktobra 1881, a ratificirala 10. maja 1882; z Dansko se je sklenila trgovinska pogodba 30. novembra 1909, a ratificirala 27. junija 1910. Z Italijo se je sklenila pogodba 14. januarja 1907 in ratificirala 30. marca 1907. Z Norveško se je sklenila trgovinska pogodba 9. marca 1909 in ratificirala se je pa 11. maja 1909. Trgovinska pogodba s Portugalsko se je sklenila 13. septembra 1910, ratificirala pa 27. julija 1911. S Švico je Srbija sklenila pogodbo 28. februarja 1907, ratificirala pa 6. aprila istega leta. Trgovinska pogodila s Švedsko je bila sklenjena 11. aprila 1907, ratificirana pa 31. decembra 1907, S Špansko se je sklenila pogodba 5. novembra 1908, a ratificirala se je 13. marca 1909.
Po vojni smo sklenili začasne trgovinske pogodbe/brez tarifnega dela s Češkoslovaško dne 18. oktobra 1920, Nemčijo 4. februarja in 5. decembra 1921, Poljsko 23. oktobra 1920 in Japonsko 16. novembra 1923. Sklenili in ratificirali smo tudi pogodbo z Avstrijo 3. septembra 1925, koja ima tuli tarifni del. Nismo pa še ratificirali trgovinske pogodbe z Italijo od 14. julija 1924, Albanijo, Madžarsko, An-
REVIZIJA ZAKONA 0 TAKSAH IN PRISTOJBINAH.
V	zadnjem času so krožile po časopisju vesti, da je minister za finance sestavil posebno komisijo za revizijo zakona o taksah in pristojbinah in je določil smernice, po kateri naj posluje. Po naših informacijah te vesti niso pravilne. Prejšnja komisija, katero je imenoval še minister dr. Stojadinovič, ni niti stopila v funkcijo. Za sedaj ima generalna direkcija davkov posla z novim zakonom o neposrednih davkih, vsled česar se za enkrat niti ne- namerava ba-viti z revizijo taksne zakonodaje.
*	* *
RUSKA NAROČILA POLJEDELSKIH STROJEV.
Sledeča statistika nam pravi, koliko poljedelskih strojev je naročila Sovjetska Rusija v gospodarskem letu 1925/26 pri posameznih državah, in kakšni so odstotki pri teh naročilih:
Naročila	Nar	ožila
V	tisočih rubljev	v %
Amerika	10.440	41.58%
Nemčija	6.45:-!	25.70%
Švedska	2.874	11.49%
Češkoslovaška	3.140	12.50%
Avstrija	1.682	6.70%
Anglija	m	0.30%
Poljska	58	0.23%
Italija	54	0.21 %
Danska	10:’,	0.41 %
Finska	220	0.88%
Skupaj	. 25.107	100.00%
Vidimo, da je Amerika daleč spredaj, Ona in Nemčija sta prodali v Rusijo nad dve tretjini vseh poljedelskih strojev.
rifni del trgovinske pogodbe z Italijo je stopil v veljavo prošlega leta, z Anglijo pa letos. Sedaj se zaključujejo pogajanja za trgovinsko pogodbo s Francijo.
Autonomnim potom smo uredili uporabo minimalnih carinskih postavk z Madžarsko 1924, Rumunijo
1925, Grčijo 1928, Luksemburgom in Lichtensteinom 1925, Kanado in Indijo 1926, Egiptom 1922, britanskimi kolonijami in protektorati 1926, Singapurom, Adenom in Zanzibarom
1926. in Reko 1924. leta.
Izmed nepogodbenih držav pridejo za našo trgovino v poštev Bolgarija, Turčija, Rusija, Finska, Estonija, Le-tonska, Litva, Brazilija, Argentina in Chile.
Normalne trgovinske pogodbe imamo tedaj po statistiki iz leta 1925 samo z Avstrijo, Italijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Madžarsko. Morali bi čim-prej skleniti pogodbo s Češkoslovaško, toda ta čaka, pravi »Politika , da bo zadnja in da dobi vsa pooblašče-nja, koje damo drugim državam, brez vsakih kompenzacij. Potrebna je tudi definitivna pogodba z Nemčijo, Rumunijo ln Grško. Severoameriške zedinjene države zahtevajo, da se začnejo takoj pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, no, te prihajajo v poštev, samo y,a naš uvoz. Toda za nas je mnogo večje važnosti, da zagotovimo tržišča svojim domačim produktom. Od 57 držav, s katerimi smo v trgovinskih stikih, participira gamo iz z več kot \% na našem izvozu, a celotno z 10% na izvozu. Potrebno je, da se te številke pomnožijo in le to naj bi bil cilj merodajnim faktorjem
Odmevi gospodarskega manifesta.
Sedaj, ko se je prvi vtis polegel, smo zbrali glasove raznih dežel in jih tukaj podajamo v glavnih potezah. Prvi osnutek sla zamislila Norman in Armstrong, v Antibes ob francoski rivieri. Vedeli so zanj Mellon, Churchill, Co-olidge itd. Govorijo potem seveda drugače kot prej, kakor je to sploh navada diplomatov. Danes lahko rečemo, da je ta oglas izraz volje angloameri-škega velekapitala in njegov predpogoj za praktično sodelovanje pri rešitvi političnih in gospodarskih povoj nih vprašanj. Našteli bomo dežele in korporacije, kako so se javile.
1. Zveza narodov v Ženevi. Oglas obravnava vprašanja, ki jih je Zveza narodov že študirala in jih bo dala v razpravo na pripravljajoči se svetovni gospodarski konferenci, j Z ozirom na to pozdravlja Zveza narodov kar na j iskrenejše to objavo, ki opozarja javno mnenje z velikim poudarkom na ta vprašanja. Kakor pri razorožitvenem vprašanju je tudi pri gospodarski obnovi Evrope neobhodno potrebno sodelovanje in mcralični pritisk javnega mnenja v j vseh deželah. V gospodarskem oglasu i vidi Zveza narodov učinkovito sredstvo za osredotočenje javnega mnenja na velika gospodarska vprašanja sedanjega časa in je to popolnoma v skladu z vodilnimi mislimi v Ženevi j napravljenega dela. To je uvod v med-i narodno gospodarsko konferenco.
!	2. Španija. Primo de Rivera je pro-
i ti oglasu. Dokler devize niso stabilizi-
pri sklepanju pogodb.
Štev. 128.
ecu-	v**e**smuKrj>i   «i»ii
rane in dokler države ne bodo prenehale s ponujanjem pretirano nizkih cen, bo šel gospodarski boj naprej. Zmagali bodo oni narodi, ki imajo najboljši aparat in najboljše delavce. Ker je Španija agrarna dežela, bi znala v tem boju zmagati. Treba je domačo industrijo v svrho uspešne konkurence kar najizdatneje ščititi, obdavčevanje mora biti jasno in preprosto.
3. Francija. V Franciji je bilo takoj vse polno glasov proti oglasu in so gospodarstvo takoj zamenjali s politiko. Tako daleč so šli ti glasovi, da so podpisovalci začeli svoje podpise preklicevati in da so rekli, podpisali smo le dodatek k oglasu. »Petit Parisien« je dejal da je manifest inspiriran od Angležev in da je namenjen privabi ameriških gospodarskih krogov. Nemške komentarje k oglasu smatra > Petit Parisienc za tedenciozne. vEcho de Pariš pravi, da Francozi manifest niso hoteli podpisati; to pa zato ne, ker ga je inspiriral in redigiral sir Poase, ki je Francozom sovražen in Nemcem prijazen. Pease ni dal Francozom mogočnosti, da bi oglas študirali, Francozi so ga dobili v podpis, šele tedaj, ko so bili že vsi drugi podpisi zbrani. Loucherjevo glasilo »Pe-tit Journal; vidi v oglasu pripravljanje svetovnega mnenja na svetovno gospodarsko konferenco. »Gaulois je prepričan, da se ta oglas razen mora-ličnega vpliva ne bo bogvekaj približal začrtanemu cilju. Temps , »Jour-nad des Debats i. dr. se čudijo, da pripisujejo Nemci manifestu tako važnost, Angleži zopet pa se čudijo, da so Francozi napram oglasu tako hladni. »Le Journal izraža mnenje, da je ta oglas prvi korak do uresničitve Stresemanovih »Zedinjenih gospodarskih držav Evrope.« Splošno se lahko reče, da so francoski listi glede praktičnih posledic večinoma skeptični; pravijo, da naj bi veljale v oglasu začrtane smernice v prvi vrsti za Zedinjene države Severne Amerike, ki so najbolj odločna zaščitnocarinska državna skupina na svetu.
4. Italija. Fašistično časopisje je bilo glede oglasa silno nervozno in se je odlikovalo z najpisanejšimi govorniškimi cvetkami. Italijanskim finančnikom, ki so podpisali, so podpis prav hudo zamerili. Najtežjo granato je sprožil »Messaggero«, rekoč, da bi se morala taka neverjetna nadnarodna zveza, ki hoče vplivati na politiko posameznih držav, imenovati škandal. Glasilo fašističnih organizacij govori o kartelu Židov in nadaljuje; »Zlobni židovski duh, ki se je vgnezdil pri vseh narodih, pripravlja menda danes, pijan svoje moči, naravnost diaboličen načrt gospodovanja. Hoče si osvojiti posamezne države hoče uničiti gospodarsko življenje Italije, hoče spodkopati avtoriteto države in hoče napraviti senco iz nje.«
Mussolinijev brat Arnoldo Mussoli-
ni piše v »Popolo dTtalia. o sedanji politiki kartelov in da je to nemški predvojni program o Srednji Evropi. »Ni prav, da prihajajo na predvečer mednarodne gospodarske obnovitvene konference nekateri ljudje s karteli in manifesti. Trusti javnosti ne bodo prepričali, visoka financa ne more zahtevati, da bi vodila države. Financa in banka sta »lisičji obliki« politike, ki sta odprli oči tudi sanjačem. Trusti in karteli so zavarovanje srečnejših narodov; ti narodi so dvakrat srečni: prvič so oni lastniki surovin, drugič pa lahko razpolagajo z njimi kakor hočejo. Na druge, revnejše narode nihče ne misli. »Kaj pa, če bi se kdaj proletarski narodi združili proti plutokratskim?«
Tribuna« in Giornale d’ Italia imata razne pomisleke, »Tevere manifest že kar naprej odklanja, Lavoro d’ Italia« vidi v oglasu zaroto židov-stva, ki si hoče osvojiti ves svet. -Ne maramo naravnost pozivati na antise-mitično križarsko vojsko; če pa te židovske ofenzive ne bodo prenehale, bomo morali italijanske Žide, ki so temu načrtu naklonjeni, označiti za sovražnike Italije, in bomo morali z njimi kot s takimi postopati.
Vodilni veleindustrije! in bankirji Severne Italije so z drugimi italijanskimi podpisniki vred oglasu tole pripisali: /Podpisani izjavljamo, da se stranjamo z duhom tega oglasa, pa bi radi poudarili, da bi bili oglasu na nekaterih mestih dali rajši drugačno in bolj jasno obliko če bi bili mogli sodelovati pri izdelovanju oglasa. Zlasti bi bili pozdravili kritiko, ki bi ne veljala samo preveliki carini in otrpe-losti v nekaterih deželah veljavnih carinskih določb, temveč tudi vsem drugim številnim oblikam posredne ali neposredne zaščitne carine, zapostavljanju in dajanju prednosti umetnim premijam in omejitvam izseljevanja (to velja zlasti proti U. S. A.). S temi pomisleki se oglasu radi pridružimo.«
Poleg kolektivnega zastopstva banke po štatutu tudi izjemno pooblastilo, da jo kdo sam obveže?
(Iz naše sodne prakse.)
(Konec.)
Pravdno sodišče je podružnico obsodilo v plačilo vtoževane kupnine solidarno s sotožencem N.-om. Res je sicer, da se je slovom vpisa v trgovinski register tožena podružnica mogla obvezati le na ta način, da sta pod njeno štampiljo se podpisala ravnatelj L. R. in še en član upravnega odbora. Toda ugotovljeno je tudi, da je imel ravnatelj L. R. od tožene podružnice tudi iz-
jemno pooblastilo, da jo je mogel napram tožniku obvezati on sam s svojim podpisom. V vsem letu 1923 se je dala podružnica na ta način obvezovati napram tožniku in ni v nobenem primeru ugovarjala; nasprotno, vse talce obveze, napravljene v letu 1923, je izvrševala. Tega L. R.-ovega izjemnega pooblastila pa začetkom 1. 1924 ni na nikak način napram tožniku preklicala. To je storila šele 1. IX. 1924 v dopisu, ki ga je podpisal isti L. R. poleg še nekega drugega podpisnika. Iz tega dopisa posebej še sledi, da je bil L. R. res tja do 1. IX. 1924 napram tožniku upravičen, sam obvezovati toženo podružnico. Na ta način je torej podružnica vsaj v smislu § 863. o. d. z. L. R.-a pooblastila. Po njem samem podpisani garancijski izjavi sta torej obvezni za toženo podružnico. — Prizivno sodišče je pa tožinkinemu prizivu ugodilo in sodbo pravdnega sodišča tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek glede tožene podružnice zavrnilo. — Pravdno sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil L. R. upravičen podpisovati toženo banko le na ta način, da podpiše svoje ime pod firmo še z enim članom uprave, torej kolektivno. Glede garancijskih izjav je pa brez pomena, kako so se vršili posli med tožnikom in toženo banko v letu 1923, ker je toženec banka, če je plačevala tedanje tožnikove dobave lesa, s tem naknadno odobrila vsako posamezno naročilo, ki je bilo podpisano po samem L. R.-u, torej proti njenim pravilom in radi tega zanjo neobvezno. L. R. torej banke samo s svojim podpisom, brez njene naknadne odobritve, Tli mogel pravnoveljavno obvezaiti; ta odobritev se je lahko zgodila tudi tako, da je banka taka naročila plačala. Iz sklepov v letu 1923 se torej po § 863.* o. d. z. ne more sklepati na | prarvno veljavnost obeh garancijskih | izjav, glede katerih velja z ozirom na ! čl. 1. trg. izak. le določba čl. 55. trg. zak. L. R. je torej nastopal kot falsus procurator in banke ni mogel obvezaiti, ki teh izjav tudi naknadno ni nikdar odobrila. —
Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo in prizivno sodbo tako spremenilo, tla je vzpostavilo sodbo pravdnega sodišča. — Prizivna sodba ni upoštevala ugotovitev prve sodbe, ki so zanjo obvezne, ker se niso izpodbijala, in je zato stvar pravno po-grešno presodila. Toženka je delniška družba: glede nje določata zakon in njena pravila, kako mora oddajati svoje izjave, če naj so zanjo obvezne. Toda ne sme se prezreti, da ti predpisi nikakor ne izključujejo, da bi toženka na veljaven način ne mogla izdati izjemnega pooblastila, kakršnega imajo v mislih določbe čl. 234. in 47. trg. zak. Da je toženka tako pooblastilo svojemu ravnatelju L. R.-u za trgovinsko poslovanje s tožnikom izdala, to je prvo sodišče neizpodbijano ugotovilo. Napram tožniku je bil torej L. R. upra-
vičen, da sam obveže toženo banko kdt svojo mandatinjo. Zgolj v okviru tega pooblastila je pa L. R. ravnal, ko je v imenu toženke naročil pri tožniku les, ki se naj dobavi so tožene m u N.-u in zanj hkratu prevzel poroštvo. Utemeljeni reviziji je bilo torej treba ugoditi in vzpostaviti prvo sodbo.
R. St.
SVETOVNA PRODUKCIJA SLADKORJA.
Ker so se sv.etovne zaloge sladkorja zelo nakopičile, je nameravala Kuba kot prva iproducen linja zmanjšati produkcijo in smo opetovano poročali, da bo izdal predsednik Kube tozadevno odredbo. Sedaj je Kuba predlagala, naj se .skliče svetovna konferenca, ki naj bi sklenila zmanjšanje sladkornega trstnega in pesnega ajeala. A predlog je zadel v ameriških krogih na soglasen odpor. Na tucate strokovnjakov so vprašali, a ni bili niti eden za predlog Kube.
, 111 1
Trgovski, industrijski, bančni in drugi privatni nameščenci — člani Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani se vabijo na protestno zborovanje, ki se vrši v četrtek dne 4. novembra 1926 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Ukinitev Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani. 2. Uporaba v Sloveniji vplačanih prispevkov za borze dela v Sloveniji. — Sklicatelji.
Trgovina.
Zunanja trgovina češkoslovaške. Glasom statističnih podatkov iznašajo tekom treh tromesečij tega leta aktiva v zunanji trgovini 1125 proti 1431 .milijonom v preteklem letu. Premoga so izvozili
740.000	proti 400.000 kg v preteklem letu.
Akcijske družbe na Češkoslovaškem. V Češkoslovaški republiki pripravljajo
nov zakon o akcijskih družbah, ki se peča tudi z nadzorstvom gospodarstva akcijskih družb. Nadzorstveni svet bo imel večjo moč kot doslej, zato pa tudi večjo odgovornost. Poleg tega notranjega nadzorstva bodo organizirali tudi zunanjo nadzorovalno službo. Mislijo na strokovnjake raznih skupin, ki bodo pač morali varovati strogo tajnost itd.
Nabava žita v Rusiji. V Rusiji imajo načrt za nabavo žita iz posameznih ruskih pokrajin, ki ga prodajajo potem naprej. Iz Moskve prihaja poročilo, da so nakupili Italijani v avgustu razmeroma malo žita, 40 milijonov pudov proti 70 milijonom v istem mesecu lanskega leta. A v septembru so bili nakupi že ugodnejši, 93.3 milj. pudov proti lanskim 88.2 milj. Nabavni načrt za september je bil uresničen s 133.4%.
L I STE K.
Sava Boš kovic, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Splitu:
Donavski bazen in Jadransko morje.
Naša država se je morala po ujedinje-nju boriti z gospodarskim separatizmom. Njegovi nosilci sprečavajo s svojo zakasnelo reakcijo naraven gospodarski razvoj države. V narodu še ni enakomerno prodrla zavest o celoti — državi. V najvažnejših vprašanjih se često pozablja, da so interesi države interesi naroda. Lokalni patriotizem in egoizem se morata podrediti državne-gospodarskim in nacijonalno - obrambenim potrebam. V interesu ureditve našega gospodarstva se mora prenehati s sistemom odstopanja od pravega pravca in favoriziranja poedinih krajev. Narod in Država, do včeraj dvoje, morajo biti danes eno!
Da se podedovani razdirajoči partikularnem v gospodarskem življenju odstrani, je treba pristopiti k radikalni reformi: reševanju, urejevanju in postopnemu izvrševanju najvažnejših gospodarskih problemov.
Izgradimo gospodarsko ustavo edin-stva. Preidimo k donošenju državnega gospodarskega programa. Potegnimo
glavno črto konstruktivnega dela za prihodnje generacije. Današnja kriza fbo na ta način, vkljub vsem nesigurnim diagnostikom, naravno ozdravljena.
Po vseh znakih sodeč izgleda, da gremo po tej poti energično in resno. Kmalu bomo mogli pričakovati ugotovljen načrt naše bodoče prometne politike na suhem in na morju. Stojimo pred uzakonjenjem prvih osnov državnega gospodarskega programa in sicer — čisto naravno — v območju prometa.
Promet in država.
Stopili smo k izgradbi, razširjenju in dopolnitvi po vojni podedovane železniške mreže, ki se mora dograditi po položaju nove države.
Po izjavi najkompetentnejših faktorjev bo morala ta mreža postati »hrbtenica države«, da bo zadovoljila »vsem gospodarskim in nacijonalnim potrebam«.
Problem dopolnjevanja železniške mreže z novimi progami je postavljen normalno in objektivno. Postavljen je z ozirom na interese naroda in države kot celine.
Brez prometnih zvez ni gospodarskega napredka. Brez prometa ni trgovine, brez prometa ni bogastva niti prosvete. Kar so žile dovodnice za človeško telo, to so
prometna pota za moderni državni organizem. Tudi sama Ustava je v svojem členu 35. predvidela in ocenila pomen prometa: »Država skrbi za gradnjo in vzdrževanje vseh prometnih sredstev, v kolikor zahtevajo obči interesi.«
V	zakonskem ugotavljanju normalno-tirnih prog naj merodajne faktorje vodi izključno princip »stvarne državne potrebe.«
Center države se mora zvezati in zbližati s periferijo in s pasivnimi kraji s čimbolj ravno linijo, z glavnimi arterijami. Brez radikalnega prometnega sistema ne moremo nikoli postati gospodarsko edinstvena država. Sekundarne proge naj vežejo obstoječe in bclj razvite pokrajinske centre in železniške vozle.
Predvidene temeljne reforme železniške mreže bodo ojačale državni organizem. Tak promet bi dal tudi zdrave politične posledice. Državno ,in narodno edinstvo bi se učvrstilo. Prometna politika bi izvrševala unifikatorsko misijo med gospodarsko različnimi kraji in pokrajinami.
Po zgledu naprednih držav izgradimo kratko in jasno načrt naše prometne politike: čim gostejši, čim hitrejši, čim cenejši promet; promet na suhem, na morju in v zraku; promet za materijalno in duhovno izmenjavo in prenos.
Sistemizirajmo notranji in obmejni promet in otvorimo neposredno zvezo s svetom...
Morje — zveza s svetom.
Svetovna bodočnost in gospodarska ne-zavisnost našega naroda je na morju. Samo morje nas bo, gospodarsko neuje-dinjene, usposobilo za mednarodno tekmo. Samo po tej poti se bomo gospodarsko osamosvojili od posredovalskega varilstva in gospodarske mladoletnosti ter prišli v neposredne zveze s producenti in konsumenti, pa tudi s tujim kapitalom.
Ne smemo izgubljati časa in pozabljati na naše »nazdragocenejše blago«, na nas Jadran, katerega nam vsi zavidajo. Ne smemo pozabiti, da ni naša država samo kontinentalna, temveč tudi pomorska. Iz svetovne zgodovine vemo, da je >dr-žava brez morja — zamrežena je/a .
Od vseh Slovanov imamo mi najlepše, najbogatejše in najtoplejše svobodno kontinentalno morje. Naravno je, da se nahaja med prvimi trasami jadranska proga, zveza sinjega morja z njegovim glavnim zaledjem — Podonavjem, ker morje privlačuje promet.
Naša nova gospodarska orijentacija
mora biti usmerjena k morju ...
(Dalje sledi.)
Poslabšanje poljske trgovinske bilance. Poljski izvoz v septembru je bil za
26,339.000	/.Latov manjši kot v avgustu in je znašal 199,363.000 zlatov. Največji delež na nazadovanju ima zmanjšani izvoz premoga, ki izkazuje v septembru minus 17,500.000 zlatov. Nazadovanje v izvozu se je začelo javljati tudi že v nazadovanju deviznih zalog pri Poljski banki.
Zunanja trgovina Zedinjenih držav.
Trgovski oddelek Zedinjenih držav priobčuje poročilo o preteklem gospodarskem letu. Eksport gospodarskega leta 1925/26 'je bil za 120% večji kakor pa povprečnost let 1910 do 1914. Upoštevajoč nižjo nakupno moč raznih inozemskih deviz, se more ugotoviti, da je bil ameriški eksport v, preteklem gospodarskem letu za približno 50 odstotkov višji kakor pa v predvojni povprečnosti.
Turško-nemška trgovinska pogodba. Dne 30. oktobra je bila v Carigradu podpisana trgovinska pogodba med Turčijo in Nemčijo.
Proračun ministrstva trgovine in industrije. Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač je obvestil ministra financ g. dr. Perica, da je reduciral proračun svojega resora in da znaša tako ta proračun 62 milijonov 266.522 Din. Od tega znaša sam proračun državne Hipotekarne banke 10,174.294 Din. Hipotekarna banka ni hotela reducirati svoj proračun, ampak ga je nasprotno še povišala. Proračun je tako v primeri s prošlim letom za 30 milijonov 591.914 Din nižji.
Konkurzi v Srbiji. Po statistiki beograjske trgovske zbornice je bilo v prvi polovici tekočega leta v predelih bivše Srbije prijavljeno 40 konkurzov. Tekom polletja je število konkurzov znatno na-ra-tlo. Tako je bilo samo v septembru prijavljenih 43 konkurzov.
Zadruga v likvidaciji. Nabavna zadruga državnih nameščencev in upokojencev 'V Radovljici je prešla v likvidacijo.
Industrija.
Ameriški jekleni trust. Izšel je četrtletni izkaz ameriškega jeklenega trusta za prvo četrtletje tekočega leta. Po odštetju odpisov in obnovitev ostane* čisti dobiček 36,280.000 dolarjev. V lanskem drugem četrtletju je bilo 32,270.000 dolarjev čistega dobička, v tretjem pa 28 milj. 480.000. Kot doslej bodo dali tudi sedaj dividendo 1 % dolarja tako na prednostne, kot na osnovne akcije.
Izborna konjunktura v nemški premogovni industriji. V nemški Gornji Šle-ziji so nakopali v oktobru 1,590.000 ton premoga, v septembru pa 1,520.000 ton. Eksport gornješleskega premoga je po delitvi Gornje Šlezije presegel sedaj prvič 1 milijon ton. Ruhrsko premogarstvo je prodalo vse zaloge koksa, ki so znašale dva milijona ton. Porabo koksa na mesec cenijo na pol milijona ton.
Ogrska cementna industrija. Položaj ogrske cementne industrije je izredno ugoden. Delalo je letos pet cementnih tovarn, napravile so 27.000 vagonov cementa. Tudi položaj apnenic je ugoden; lansko produkcijo so dvignile za 40 odstotkov in znaša sedaj 69 odstotkov kapacitete. Gospodarsko življenje na Ogrskem postaja prav živahno.
Sladkor v Ukrajini. Iz Harkova poročajo, da predeluje sladkorni pridelek v Ukrajini letos 32 tovarn, ostalih 31 bodo pa v bodočih dneh izročili obratu. Tovarne bodo delale z 72 odstotki svoje kapacitete, za 20% manj kot v lanskem letu. Produkcijski načrt govori o 45 milijonih p udov sladkorja. Nabavna cena sladkorja bo letos pri 1 ipudu za ca. 15 kopel; višja kot lani. 1 pud je 16.38 kg.
Poljski petrolejski kartel je s I. novembrom potekel. Zato so se koncem oktobra sešli zastopniki vseh poljskih petrolejskih rafinerij, da .se posvetujejo o obnovi kartela. Beremo, da se je večina udeležencev na konferenci izrekla za obnovo kartela in proti razpustitvi. Hkrati so se posvetovali o skupni nakupo-valnici in prodajalni, ki naj bi .razdeljevala surovi produkt posameznim čistilnicam in ki naj bi urejala eksport rafiniranega izdelka v inozemstvo.
Izlet hrvaških industrijcev na Poljsko in Češkoslovaško. Kakor piše »Jugosio-venski Lloyd« se pripravlja večja skupina industrijalcev iz Hrvaške, da priredi tekom meseca decembra t. 1. daljšo ekskurzijo na Poljsko in Češkoslovaško v svrho poseta ondotnih tovarn in dru-
gih industrijskih ustanov. Izletu, kojega so priredili tudi .preteklo leto hrvaški iudustrijalci na Poljsko, je sledilo nekaj preselitev industrijskih, zlasti tekstilnih podjetij iz Poljske, na Hrvaško, in ni dvoma, da bo tudi ta posel prinesel Hrvaški velike koristi. Ali bi se tej skupini ne mogli pridružiti tudi gospodarski krogi Slovenije?
Angleški štrajk bo koristil zlasti češkoslovaški industriji. Kakor se čuje, je sklenila uprava italijanskih državnih železnic več pogodb za dobavo premoga iz Češkoslovaške. Ostrovski premogo-kopi bodo dajali vsak dan po en vlak premoga Italiji. Radi rudarske stavke na Angleškem delajo češkoslovaški premo-gdkopi zelo dobre kupčije ter pošiljajo premog v velikih množinah na Angleško. Češkoslovaška bi izvažala še več premoga na vse strani, a ne more ugoditi številnim zahtevam posameznih držav radi pomanjkanja železniških vagonov. Italija pa se je obvezala, da bo pošiljala dnevno po e.n prazen tovorni vlak na Češkoslovaško, da bodo natovorili v Ostravi premog za Italijo. Kakor se vidi ovira ekspanzijo zunanje trgovine v Češkoslovaškem kakor pri nas pomanjkanje ‘vagonov, ki nam onemogoča primerno izkoristiti dobro konjunkturo in nas ovira, da bi izvozili čim več premoga v Italijo.
Madžarska in svobodna cona na Jadranu. Po informacijah budimpeštan-skega lista 'bosta .podala na parlamentarni seji predsednik vlade Bethlen in minister notranjih zadev Nalko ekspoze o notranji in zunanji politiki Madžarske*. Pri tej priliki se bo govorilo o odnošajih z Jugoslavijo in o pogovorih te.r pogajanjih z dr. Ninčioem. Pred ekspozejem bo izročil poslanec Beck interpelacijo, v kateri vprašuje ali je že prišel čas, da se revidirajo odnošaji s sosednjimi državami. Interpelacija nadalje vprašuje, ali so se spremenili odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo od meseca maja, ko je .izjavil Bethlen na tozadevno Beckovo interpelacijo, da se z Jugoslavijo še ne more razgovarjati. Beck bo končno vprašal, kaki koraki so bili storjeni s strani Italije in Jugoslavije, da dobi Madžarska svobodno cono na Jadranu, in ali je tu sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ali pa je le konkurenca. Dokler se ne ugotovi, ali dobi Madžarska svobodno cono v Splitu ali na Reki, je potrebno, da vlada počaka, kajti Madžarski je. potrebno, da živi v dobrih odnošajih s svojimi sosedi.
Benarstvo.
Velik bančni krak v Italiji. »Carriere del la Sera« v Milanu piše, da znaša deficit banke Garibaldi, ki je pred par dnevi prišla v konkurz, 150 milijonov lir.
Hranilne vloge v Italiji. Dne 30. septembra t. 1. je znašalo stanje hranilnih vlog v .italijanskih poštnih hranilnicah 20 milijard in 686 milijonov lir, v drugih hranilnicah so znašale vloge 13 milijard in 64 milijonov lir, v pokrajinskih bankah 3 milijarde 927 milijonov, v kreditnih zavodih 3 milijarde. 297 milijonov lir.
Madžarsko investicijsko posojilo. Madžarski finančni minister je. podpisal z newyorško banko Speyer in Co. drugo
investicijsko posojilo v znesku 6 milijonov dolarjev. To posojilo se ima v 20 letih amortizirati in to po 7% ter po kurzu 98.
Poljska dobi novo posojilo. Londonske večje banke razpravljajo o posojilu, ki naj bi se dovolil Poljski. Kot jamstvo prihaja v poštev zastava veleposestev poljske visoke aristokracije. Posojilo bi spravile skupaj angleške, ameriške in francoske velebanke.
RAZNO.
Novi zakonski predlogi. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo načrte treh novih zakonskih predlogov, in sicer: zakon o industrijskih obveznicah, zakon o kontroli naših agrarnih produktov, določenih za izvoz in zakon o borzah. Zakonski načrti so bili poslani zbornicam, da se o njih .izjavijo, na kar bodo predloženi ministrskemu svetu in nato narodni skupščini v odobritev.
Italijansko-francoski odnošaji. Praznovanje obletnice fašistovskega pohoda na Rim je dalo tudi francoskim listom po-
Ako piješ „BuddhaMŽa], vživaš že na zemlji raj!
vod, da so zopet obširno razpravljali
o	italijansko-francoskih odnošajih, ki niso najprisrčnejši. Francosko nacijona-listično časopisje predlaga in svetuje razna sredstva, med temi tudi sestanek Mussolinija z Briandom. Nekateri izmed teh časopisov gredo celo tako daleč, da predlagajo nekako latinsko obrambno zvezo med Italijo .in Francijo. Tu je tudi pripomniti, da ne gleda francosko nacijonalistično časopisje s posebno dobrim očesom na francosko nemško zbližan je, za katero se toliko trudita zunanji minister Francije in Nemčije Briand in Stresemann. V nekaterih italijanskih listih se na,migava, da bi se Italija ne branila (?) francoskega prijateljstva, ako bi ji Francija odstopila mandat nad Sirijo.
%
mt
tjV -
THAOCMARK [
»»ar
Poljski premog za inozemstvo. Ze nekaj časa se je moralo ukiniti izvoz premoga na Češkoslovaško, v Avstrijo, Italijo in Madžarsko, da se domače tržišče založi s kurivom. Ker so pa domače, zaloge sedaj zopet polne, se je izza dne 1. t. m. zopet dovolil izvoz ipoijskega premoga v inozemstvo.
Nemške železnice. Ne moremo si zlepa predstavljati, kakšno delo opravijo železnice kakšne velike države v enem dnevu. Nemške železnice na primer napravijo v enem dnevu pot, ki je 37 krat tako dolga kot je obseg naše zemlje; ali pa: v enem dnevu vozijo skoro dvakratno pot od zemlje do meseca in nazaj. V primeri s temi velikimi številkami je število nesreč razmeroma majhno, zlasti še, če primerjamo druge dežele. V Italiji pride na 4,300.000 popotnikov en smrtni slučaj, v Zedinjenih državah na 7,300.000, v Angliji na 14 milj. 300.000, na Nemškem pa šele na 16,700.000, torej vozijo nemške železnice skoraj štirikrat tako varno kot italijanske. Vseli lokomotiv imajo 30.000.
Gospodarski položaj Danske. Vrednost danske -krone se je dvignila v septembru od 98.84 na 98.94 zlatih oerov.
V bankah se opaža neprestano zmanjševanje kreditnega delovanja. Od treh največjih zasebnih bank dovoljeni krediti so tekom septembra šli nazaj za 36 milijonov kron. Nasprotno so tekom septembra isti kot na koncu avgusta. Isto velja o množini bankovcev, v obtoku se nahajajočih; na koncu avgusta jih je bilo za 376,500.000 kron, mesec nato pa za
377,400.000	kron. Kupčija z akcijami in obligacijami na borzi v Koebenhavnu je bila v septembru nekoliko večja kot v prejšnjih mesecih, tečajne notacije so se v septembru nekaj zvišale; če nastavimo tečaje is 1. julijem 1914 s 100, so znašali tečaji akcij v letošnjem avgustu 87.0%,
v	septembru 88.9%, tečaji obligacij pa 85.8 in 86.1%. Indeks cen v septembru je bil isti kot v avgustu, namreč 162. Trgovska bilanca kaže majhen previšek uvoza, ki je znašal 122 milijonov kron, dočim je znašal izvoz 118 milijonov kron. Brezposelnost je bila trajno večja kot v odgovarjajočem času lanskega leta; a dočim je lani od avgusta na september narasla, je bilo letos obratno. Odstotna mera brezposelnih je znašala na koncu letošnjega septembra 10.6%. V pravih industrijskih panogah je znašala na koncu lanskega septembra 10.8%, na koncu letošnjega 18.1%.
Italija v desetih letih. V Reggio Emi-lia je Mussolini to-le rekel: »V desetih letih Italije ne bo več mogoče spoznati. Gore bomo pogozdili, polja bomo napravili rodovitnejša, pomnožili bomo število železnic, opremili bomo pristanišča, preoblikovali bomo politično in moralno življenje. Novi Italijan včerajšnjemu Italijanu ne bo več podoben. Danes je ves svet prepričan, da se naša vlada ne da zrušiti.«
Ameriška ženska poklicna statistika.
V listu »Nevv Republic« beremo zanimivo statistiko o gospodarskem sodelovanju ženske v U. S. A. Danes dela v Ameriki 8,500.000 žensk v raznih poklicih; to pomeni petino vseh delavcev v deželi. Včasih ni bilo tako. Leta 1880 je bilo v obratih zaposlenih 14.7% žensk, 1. 1920 že 21.1%, danes pa že spet dosti več. V neki skupini v štirih merodajnih, med
seboj popolnoma neodvisnih mestih, so študirali delovno žensko vprašanje prav natančno. V vsakem mestu dela 40.000 žensk. Ugotovili so, da pomeni teh
40.000	žensk 38% vseh žensk dotičnih mest, v starosti nad 14 let. Sicer pa trdijo Amerikanci, da gre veliko deklic za par le>t v tovarne itd. delat, preden se poročijo. Drugi pravijo, da to ni res. Med 14. in 25. letom znaša število onih, k: za plačo delajo, 3,500.000, število več kot 25 let starih je 5,000.000. Od skupnega števila 8,500.000 jih je dva milijona poročenih.
Najnovija sveska »Bankarstva« za novem bar 1926. koju smo jučer prhnili imade sledeči sadržaj: Ljubomir St. Ko-sier: Crna gora — pred črnim danima; Bogumil Vošnjak:	Medjuuarodni eko-
nomski odnosi i diplomatska služba; Arh. Vjekoslav Heinzel: Ekonomsko fi-nansijsko stanje grada Zagreba; Dr. Vi-dan O. Blagojevič: Pravni značaj i tehnika naših finansijskih zakona; Dr. Gustav Gregorin: Pitanje dvostruke valute; Ing. Jovo Popovič: Bosanska šljiva; Prof. dr. Stanko Deželic: Ljubljanska Burza za robu i vrednote; Dragoslav O. Blagojevič: Problem obezbedjenja mira; Fran D. Podbraznik: Mogučnosti prevdjanja l uklanjanja opštih ekonomskih kriza; Nikola Razpopovič:	Projekt čekovnog
zakona; Mirko Kus Nikolajev: Neke bi-lješke o gradjevnim zadrugama; Dr. Jovan M. Savič: O uzrocima skupoče« i merama za njeno suzbijanje; Milan Korač: Mostar, njegovo stanje i njegove potrebe; nadalje sadržaje ova sveska: Anketu o privrednoj krizi, te gledište Udruženja Banaka; Proti v stvaranja centrale nov-čanih zavoda, kao i karikaturi i erteže od: F. Marčičeve, Cezara i drugih, op-šimu hroniku, informacije itd. — G;>-dišnja pretplata 250 dinara, uprava u Zagrebu, Marovska 30. — J. B.
Veletrgovina «
kolonialne in Špecerijske robe
Zaloga sVeSe pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
||k	Točna
in aolidna postrežba I
Zahtevajte ceniki k
Ljubljanska borza.
Torek, dne 2. novembra 102?.
Blago. Las: Macesnove deske, 4 m, od 15 .mpr., 45 in t>0 mm, I., II., paralelne, ostro-robne, suhe, fco vag. nakl. post., 1 vag., d en. 800, bi. 800, zaklj. 800; bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco meja, den. 22.50; trami merkantilni, od 4/4 do 6/7, od 4—8 m, fco vag. nakl. post., 2 vag., den. 245, bi. 245, zaklj. 245; letvice: 12/13 X 25, 4 m, 1 vag., den. 580, bi. 580, zaklj. 580; 12/13 X 25, 1 do 3.50 m, fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 520, bi. 520, zaklj. 520; testom, I., II.. III., monte, media ca 23, fco meja, 2 vag., den. 520, bi. 520, zaklj. 520; smrekove deske, 4 m, 24 mm, od 16 cm napr., L, II., fco vag. Postojna, 2 vag., den. 541), bi. 540, zaklj. 540. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75/76, 2%, fco nakl. post., bi. 297.50; pšenica, 73/74, fco nakl. post., bi. 292.50; koruza umetno sušena za XI., XII., fco vag. nakl. post., bi. 175; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post., bi. 125; koruza v .storžu, nova, fco vag. nakl. post., bi. 90; oves novi, fco nakl. post., bi. 157.50; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. post., bi. 215; ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakl. post., bi. 160; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post., bi. 165; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post., bi. 185; otrobi drobni, fco vag. nakl. post., bi. 125; fižol beli; 3—4%, fco vag. nakl. post., bi. 170; krompir, fco vag. slov. post., bi. 135; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post., bi. 100. — Eksekutivni nakup: koruza stara, par. Biriča Bohinjsko jezero, 1 vag., den. 245, bi. 245, zaklj. 245.
Siran -1
TRGOVSKI LIST, 2. novembra 1926.
in Bili r !■)■ bii'1 i m m i ii 11 mn m ii ii ii i>w'i m—iiumi ii—iiin im iinuii m ni ii m im v*
Štev. J 28.
■ ■ ii’
cfy
tovarna	*
finskega kisa, d. x o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnične in higiienftio najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. j
Ptesrn«: Ljubtlma, Ouns^k« cesta it ta, IL nadstrepje. c. m
TISKARNA MERKUR
':-M; v
Trgavsko-indusirifska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča deia. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-iadu»trij,ko d. d. »MERKUR? kot todajntelja .in Uakarja: A. SEVER, Ljubljana.
Vrednote. Invest. pos.,iz 1. 192.1, den. 73.50; loter. drž. renta za vojno škodo, den. 335; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, den. 194, bi. 198; Ljublj. kred. banka, den. 150; Merk. banka, Kočevje, den. 94, bi. 97; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 865, bi. 868; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165; bi. 175; Strojne tovarne, den. 70; Združene papirnice Vevče, den. 102; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; šeši.r, den. 104.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, dne 30. oktobra 1926. Kilogram govejega mesa 15 do 18, jezika, jeter, ledic, možganov 18, vampov 8 do 10, pljuč 8, loja 10, teletine 18—20, jeter 25, pljuč 18, prašičjega 19—22.50, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine 18—2>1, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30—32, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 35, koštrunovega mesa 13—14, jagnetine 20, konjskega 6 do 8. Kilogram krakovskih in debrecin-
skih klobas 45, hrenovk in safalad 35, posebnih in tlačenk 30, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30. Piščanec 15 do 25, kokoš 25—35, petelin 25—30, raca 20—25, domač zajec 10—30, kg krapa 25—30, linja, mrene 25, ščuke 35, postr-
vi	55—60, pečenke 15. Liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sita 36—44, sirčka 9—10, eno jajce 1.75. Kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5. Kilogram jabolk 2—8, hrušk 3—10, kostanja domačega 3, maroni 8—10, orehov 12, lušenih 34, suhih češpelj 10, grozdja 12,
I	ušenih 34, suhih češpelj 10, grozdja 12 do 16. špecerija: kg kave 42—74, pražene kave 56 do 100, sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža 7 do 12, soli 3.50 do 3.75, testenin 8.50 do 12, liter olja 18 do 20, kisa 2.50 do 4.50, petroleja 7, kg pšenične moke št. 0 5.35, št. 1 4.50, št. 3 4, št. 5 3.75 do 4, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, jočprenj-
čka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne nvo-ke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5. Žito: 1 q pšenice 350 do 370, rži 270 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 210 do 250, koruze 225 do 240, ajde 310 do 340, fižola 400 do 425, graha 430 do 500, leče 600. Kurivo: 1 q premoga 42, 1 kub. meter trdih drv 150, mehkih 75. Krma: 1 q slame 50, sladkega sena 100, posladkega 80, kislega 75. Zelenjava: kg ajserice 7, endivije 5 do 6, motovilca 10 do 11, zelja 1 do 2, rde*čega zelja 5, kislega zelja 3.50, ohrovta 2, karfijol 9 do 10, kolerab 5 do 6, čebule 2 do 2.50, česna 5 do 7, krompirja 1.25 do 1.50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1 do 3, peteršilja, zelenjave z k juho 3, zelene paprike 20 do 25 Din.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 4. novembra t. 1.
ponudbe za dobavo 117 kom. odej in 276 prevlek za iste. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe za dobavo usnja sn šivalnih jermenov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 5. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 1300 kg bele kovine. — Dne 23. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 60.000 kom. zidne opeke; dne 24. novembra t. 1. pa pri isti direkciji glede dobave drv za kurjavo.
*
Predmatm oglasi z natančnejšimi piodalkv so v pisarni Zbomiae za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja konjskega gnoja. 16. artilerijski polk v Ljubljana ima na razpolago večjo količino konjskega gnoja. Interesenti se naj obrnejo direktno na omenjeni polk (artilerijska in Nušakova vojašnica), kjer se vrši vsakodnevna prodaja.
2£a nogo neprikladni čevlji omefujejo Veso sposobnost^ prepreču j e Jo uspelra pri. de‘u in škodijo Vašemu zdravju.
zadošča ^sem zahtevani, uresničuje noše napore, dat Vam moremo postreči. Kdor more za sed oj nabaviti samo en par čevljev, naj *zbere samo
ta model-
MOŽEM DE
od I~a Boxa no. rom šivani, črni ati rumeni