T E D N I K glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XXV. št. 35 Ptuj, 14. septembra 1972 Cena 1 din Združevanje misli nerazvitih v torek, 12. sept. 1972 je bilo v delavskem domu „Franc Kramber- ger" v Ptuju posvetovanje predstav- nikov vseh, uradno priznanih ne- razvitih občin v Sloveniji. Posveto- vanje je skhcal republiški odbor sindikata delavcev družbenih de- javnosti Slovenije, vodil ga je njen podpredsednik Igor PONIKVAR, na njem pa je sodelovalo več uglednih strokovnih delavcev republiškega odbora tega sindikata, predvsem strokovnjakov s področja šolstva in zdravstva. Udeležili so se ga po trije predstavniki iz občin Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Trebnje, ptujsko občino pa je zastopalo kar 14 predstavnikov. Prišli niso predstavniki iz občin Črnomelj, Lenart in Gornja Rad- gona. Posvetovanje je bilo sklicano v Ptuju zato, ker je predlog o tem prišel prav iz Ptuja in je republiški odbor s tem dal tudi priznanje občinskemu odboru sindikata delav- cev družbenih dejavnosti in konfe- renci osnovnih organizacij sindikata prosvetnih delavcev občine Ptuj. Razpravljali so o osnutku družbe- nega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975, s posebnim po- udarkom na razvoj družbenih dejav- nosti na manj razvitih območjih Slovenije. Posvetovanje je več kot uspelo in po vsebini preseglo pričakovanja sklicatelja. S sicer skoraj dveletno zamudo je sedaj izdelan osnutek srednje- ročnega programa razvoja Slovenije, praktično smo že v drugem letu njegovega izvajanja, ki bo v nasled- njem obdobju v javni razpravi. Za nerazvite občine je posebno po- membno, kakšna bo splošna usme- ritev razvoja Slovenije in posebej razvoja manj razvitih. Za delavce v družbenih dejavnostih pa je še zlasti pomembno, kako bo z zdravstvom, izobraževanjem in vzgojo, s social- nim varstvom in drugimi dejavnost- mi tega področja. Izhajajoč iz tega je bilo potrebno, da se sestanejo predstavniki vseh nerazvitih občin v Sloveniji, pred- vsem delavci, ki neposredno delajo na teh področjih in skupno ocenijo: - ah je to, kar je v osnutku programa napisanega, sprejemljivo za nerazvite, kaj je treba v njem menjati in kaj dodati; - da se na osnovi tega občinski sindikati družbenih dejavnosti pri- pravijo na javno razpravo v okviru občin iij se dogovorijo, kako bodo k temu pritegnili samoupravne intere- se skupnosti; - da bo lahko republiški odbor in Zveza sindikatov Slovenije kot celota zavzela do teh vprašanj enotna in trdna stališča. Razprava je pokazala, daje bilo to več kot potrebno. Pri izvršnem svetu skupščine SRS obstaja sicer posebna komisija za razvoj manj razvitih območij, ki je o osnutku že razpravljala, bila z njim zadovoljna, k programu je dala le nekaj ,,lepotnih popravkov". Toda delav- ci, ki neposredno delajo na teh področjih, s takimi splošnimi for- mulacijami še zdaleč niso zado- voljni. V več kot štiriurni razpravi so predstavniki iz vseh nerazvitih občin opozorili na mnoge probleme in pomanjkljivosti, ki vsi zaslužijo, da se jih v srednjeročnem programu upošteva. Naj navedemo le neka- tere: O združitvi zdravstvenega zava- rovanja delavcev in kmetov govo- rimo že precej časa, vse bolj prevladuje mnenje, da se čimbolj preide na enotno nacionalno zdrav- stveno zavarovanje. Komunalna skupnost na območju Novega mesta je to že združila, za mariborsko območje pripravljamo referendum prav tako tudi v nekaterih drugih skupnostih socialnega in zdravstve- nega zavarovanja v Sloveniji. Toda v srednjeročnem programu ni o tem napisana niti ena beseda! Za investicije v šolstvu je v osnutku programa zapisano, da na nerazvitih območjih prispeva re- publika 40 odstotkov sredstev, 60 odstotkov pa mora zagotoviti ob- čina sama. Toda republiška izobra- ževalna skupnost že v dosedanji praksi prispeva kredit v višini 60 odstotkov! V zvezi s tem je bila na posvetovanju širša in zelo argumen- tirana razprava. Postavljena je bila odločna zahteva, da naj bo delež repubhke pri investicijah v šolstvu višji in diferenciran, upoštevajoč pri tem zmogljivost občine in njenega proračuna. Kako naj na primer zagotovi neka občina svojo soude- ležbo, če je že vložila za šole vsa razpoložljiva sredstva, vključno s samoprispevkom občanov? V ta- kem položaju je večina nerazvitih občin. Ce bi obveljala sedanja stališča v osnutku predloga pro- grama razvoja Slovenije - bodo lahko šole gradile le tiste občine, ki imajo dovolj lastnih sredstev. Po- doben problem se pojavlja tudi pri gospodarskih in infrastrukturnih investicijah. O vsebini zelo tehtnih pripomb in predlogov posameznih razprav- ljavcev bomo več poročaU v nasled- nji številki. Iluzorno bi namreč bilo misliti, da bo vsa slovenska skupnost vse, sicer nujne, poštene in ute- meljene predloge nerazvitih občin sprejela. Potrebna bo velika in dolgotrajna bitka, da se v slovenski družbi stvari vidneje premaknejo. Sindikati bodo tu odločno stali ob strani nerazvitih, za uresničitev tistega, kar zagotavlja skladnejši in enakomernejši razvoj vse Slovenije. Treba pa bo še v večji meri pritegniti vse poslance in interesne skupnosti ter jih z argumenti prepričati. F. Fideršek VREME do nedelje, 24. septembra 1972. Prvi krajec bo v petek, 15. septembra ob 20.13. Napoved: Spremenljivo vreme z ohladitvami bo nastopilojiekako od sobote na nedeljo, 17. septembra v sredini prihodnjega tedna bo dva dni sončno in topleje. V petek 22. septembra in soboto, 23. sept. bodo ponovne ohladitve in dež. Nad 800 rrietrov sneg. Od 24. septembra dalje pričakuje- mo lepo vreme in še toplo nad 20 stop. (5. Alojz Cestnik CENE PA TAKE Ptujčanka je kupovala plastične obročke za zavese. Ko je poslala v trgovino moža, ji je prinesel 100 kosov, ki jih je dobil v Kovini, v Lackovi uhci, zanje pa je odštel po 0,20 din, torej 20 din. 100 kosov je bilo premalo, zato je šla popoldne sama v isto trgovino, a je dobila le še 4 kose. Plačala pa je 0,80 din. Nadaljevala je z iskanjem. Pri Plastiki v Miklošičevi uhci je dobila 38 kosov in sicer po 0,10 din. Ker je bilo tudi to še premalo, je stopila še v Galanterijo. Na njeno vehko presenečenje je bilo obročkov dovolj, da pa je bila še bolj presenečena, je stal kos le 9 st. din ah 0,09 din. Potrošnik, plačaj, kolikor zahteva- jo .. . S. S. NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV V PTUJU Na seji za komunalne zadeve pri SO Ptuj dne 1. septembra 1972 so sklenih, da bodo odobrih zvišanje cen za komunahie storitve. Kot vzrok so člani sveta navedli, da je v Ptuju oskrba z vodo • postala problematična ter da je nadaljnji razvoj , industrije, predvsem pa stanovanjske gradnje odvisen tudi od redne preskrbe z zdravo pitno vodo. Zaradi tega bo potrebna gradnja novega večjega rezervoarja za vodo in novega črpališča na levem bregu Drave. Strogi teh gradenj bodo tako visoki, da se jih z dvigom prodajne cene vode ne bo dalo pokriti. Isto velja za mestno kanahzacijo, ki je potrebna obnove in dograditve. Zgrajene bodo nove čistilne naprave. Kanalizacijski pro- blem je najbolj pereč na območju Vičave. Člani občinskega sveta niso sprejeU predloge za uvedbo „kanal- ščine", sprejeh pa so novo prodajno ceno za vodo in to 1,50 din za zasebna gospodinjstva in pekarsko proizvodnjo ter 1,80 din za vse ostale uporabnike. Prevoz smeti se je podražil in sedaj znaša 2,50 din. Z višjo odvozno ceno za smeti bo le deloma pokrita izguba, ki nastaja pri odvažanju. Treba bo tudi rešiti problem mestnega smetišča in prostora, kam naj bi se v nadalje le-te odvažale. Kajti Biri ob Dravi so prebhzu mestnih stanovanjskih nase- lij, širijo smrad, kvarijo videz okolice pa tudi zaradi sanitarno zdravstvenih razlogov bo treba odvoz smeti na Bire prepovedati. Tudi neposreden odtok mestne kanahzacije v Dravo v Mariboru, Ptujul in Ormožu bo potrebno pravilno rešiti, ker je Drava vse bolj zastrupljena s kemikalijami in zamazana s fekalijami. Ob sami reki je vse manj rasthnstva pa tudi življenje v njej pojenja. Ob nizkem vodostaju Drave se v njeni okolici širijo neprijetne vonjave, na rečnem produ pa se zrcahjo vsemogoči odpadki. Podobno je tudi s Grajeno v njenem toku skozi mesto. Odslej bo komunalno podjetje odvažalo smeti dvakrat tedensko, kar bo znatno povečalo čistočo mesta. Pristojbine Zveze slepih se bodo prav tako podražile in to za čuvanje koles 1 din, za motorna kolesa 1,50 din in za avtomobile 2 din. Člani sveta so Zvezi slepih dali podporo pri sprejetju novih cen za storitve in so jih v predlagani višini tudi spr_ejeli. Člani občinskega sveta in strokov- nega organa so sprejeli nove cene v takšni višini, da se bodo krih vsaj minimalni stroški v zvezi z dobavo in črpanjem vode, vzdrževalnimi deli in drugimi komunalnimi stori- tvami. S tem so cene komunalnih storitev ponovno zamrznjene za nedoločen čas; kajti dopustna višina dviga cen je bila s tem izkoriščena. PR 2 stran tednik — Četrtek, 14. septembra 1972 Gibanje cen v II. polletju v ptujski občini Iz poročila občinskega organa za cene in oddelka za analize, ki opravljata neposredno družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev v živilski in kmetijski proizvodnji ter prodaji, v obrtniški in transportni dejavnosti, gostinstvu in turizmu in v ostalih storitvah objavljamo sledeče podatke o cenah in njih gibanju po juniju 1972. Po 20. juniju 1972 je prišlo do poenotenja in vskladitve cen za vse ' vrste drobovine, po navodilih zavoda SRS za cene. Cene za mesto so bile po tem datumu sledeče: piščanci 16,70 din za kg (11,3% podražitev) svinjina 19,90 din za kg (4,2% .podražitev) mlado pitano ^vedo 24,20 din za kg (1,3 % podražitev) teletina 28,40 din za kg govedina 20,00 din za kg Vendar so cene v prometu z mesom še vedno problematične, ker se samovoljno spreminjajo mimo kontrole in predpisov, predvsem kadar gre za odkun živine za zakol. Do konca junija se na območju občine Ptuj in njene pristojnosti niso spremenile nobene druge cene, ki so pod neposredno družbeno kontrolo. Pri tem je treba dodati, da so bile nekatere cene iz družbene kontrole izvzete in nad njimi ni prav nobene kontrole. To velja za transportne storitve zasebnikov, gospodinjske storitve, stanarine, zakupnine, priključevanje na PTT, elektro, vodovodno in kanalizacij- sko omrežje in podobno. V bodoče bo potrebno tudi na tem področju urediti kontrolo in anahzirati gibanje cen. V tem času so bile edine večje podražitve v naši občini v času splošnih podražitev v februarju in marcu (olje, nafta, elektrika). Po juniju so se odmrznile cene storitev socialno varstvenih ustanov in to za 14 %. Cene storitev, ki se v celoti financirajo iz občinskega proračuna so se takoj po tem datumu dvignile za predvidenih 14 %, stvar dogovora pa je, ali se bo ta podražitev priznala z učinkom za nazaj. Zakon občini te obveznosti ne nalaga. Po 26. juniju 1972 z veljavnostjo od 1. julija so se sprostile tudi cene gostinskih storitev. Izdana so bila soglasja nad petdesetim zasebnim gostilnam in celotnemu družbenemu sektorju. Kljub najhitrejšemu mož- nemu postopku evidentiranja, se cene gostinskih storitev še niso umirUe. Gostinci, privatni kot družbeni sektor, ki so sprejeli soglasja za dvig cen, dnevno pri občinskem organu zahtevajo ponov- ne korekture navzgor. Tako so se cene gostinskih storitev v občini močno dvignile. Vzrok temu je pomanjkanje domačih vin na tržišču, napačen izračun zveznega prometnega davka za pivo in zakasnela podražitev osvežujočih in žganih pijač. Cene alkoholnih pijač v občini so se dvignile za 25 %, cene brezalko- holnih pijač za 10% ter cene hrane za 30 %. Najmočnejši je dvig cene za hrano pripravljeno iz telečjega in govejega mesa. Od vseh pijač so se najbolj podražile žgane pijače. Za gostinska podjetja velja ugoto- vitev, danima niti Haloški biser, niti gostinsko podjetje Brez izdelanih analiz stroškov ter stroškov poslova- iija svojih podjetij ne poznajo dovolj dobro, temveč delajo pri bi tke na nabavno ceno zgolj po občutkih. Intuicija je odločilna, kalkulantom pa ni znano, katere pijače in jedila prinašajo večji zaslužek in kaj manjši. Rpveseljivo je, da trgovska podjetja in zadruge v svojih buffetih in lokalih niso sledila gostincem. Pri njih so bile podražitve znatno nižje zaradi tega pa so si zagotovile večje število gostov. Odmrznitev cen gostinskih stori- tev je pokazala, da številna podjetja, predvsem trgovska in pa tudi nekaj zasebnikov še vedno žele biti sprejemljiva za najširši krog ljudi, je pa tudi drugače. Ptujski Hotel, letovišče Bori in nekaj zasebnikov je postavilo nekaterim storitvam in prodaji prav oderuške cene in prav s temi visokimi cenami bodo marsi- kateremu gostu zaprli vrata in bo raje odšel drugam. Na koncu za primer navajamo nekatere cene, ki so jih želeh uveljaviti. Sadni sokovi 4 din in več, isto za mineralno vodo kokte 2 do 3 din, vina 20 do 30 din in tako naprej. O ceni kosil bolje da ne govorimo, niti o tem, kakšni so obroki. Vprašanje je, kako daleč nameravajo dvigati cene naši gostin ci in kdaj se bodo spametovali. Dobre gostinske usluge, pa tudi kvaUtetne, so najboljše zagotovilo za uspeh turizma, ki ga je naša občina zelo potrebna. Še bolj pereč bo postal ta problem, ko bo nova zagorska magistrala odpeljala 80 % sedanjih slučajnih gostov mimo naših gostincev in mimo Ptuja. Takrat bodo odvisni le od domačih gostov, ob sedanjih visokih cenah pa bodo ti raje obedovah in pili doma ali pa v trgovinah. OBVESTILO MAISTROVIM BORCEM V domu Rdečega križa na Reki je celodnevni pension 40 din, po- trebna pa je rezervacija. Člani, ki bi želeli iti na izlet v Reko (organizirali bi ga v začetku oktobra) se naj oglasijo pri blagaj- niku društva upokojencev do 26. t.m. ter vplačajo din 80, za dvodnevno bivanje na Reki. Vožnja pa je brezplačna. Odbor Doklej bomo dežela z najvišjo stopnjo inflacije? Zadnje prognoze o ravni industrij- ske proizvodnje, gibanja konjunktu- re, dohodkov in potrošnje do konca letošnjega leta, ki sta jih dala ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani in beograjski zavod za tržne raziskave, se sicer v nekaterih niansah razlikujejo, morda bolj v verbalno izraženih ocenah, vendar pa lahko iz njih izluščimo nekaj nedvoumnih dejstev. Kot denimo to, da bomo zabeležili za vse leto 1972 še vedno zelo visoko stopnjo inflacije, daleč višjo od predvidene, kar bo nedvomno imelo nekatere daljnosežne posledice za .uravnava- nje gospodarskih tokov in za pogoje poslovanja v naslednjem letu. Medtem ko na ljubljanskem inštitutu menijo, da je po doseda- njih rezultatih pričakovati stagnaci- jo industrijske proizvodnje, da bodo ostale stopnje njene rasti na nizki /ravni - moramo po ocenah zavoda za tržne raziskave računati še naprej z visoko stopnjo industrijske proiz- vodnje, torej s tem, da v drugem poletju ne bo prišlo do občutnejšega zaviranja gospodarske aktivnosti, vendar obe instituciji opirata svoje prognoze med drugim na močan padec proizvodnje v mesecu juhju, ko je bila le malenkostno večja kot v istem mesecu lani. Po napovedih beograjskega zavoda naj bi se v vsem letošnjem letu industrijska proizvod- nja povečala za 7,5 do 8,5 odstotka, kar je manj kot lani v prvih letošnjih mesecih, vendar pa relativno še vedno dovolj visok nivo. Pri tem je zanimivo, da je ta zavod nekoliko nižje ravni naraščanja proizvodnje ne pripisuje manjšemu povpraševa- nju, temveč dejstvu, da se industrija teže oskrbuje s surovinami in reprodukcijskim materialom. Ce ne bi bilo tega zaviralnega faktorja, bi namreč samo stanje naročil za domači trg in za izvoz omogočilo celo višje stopnje rasti. Obe instituciji sicer ugotavljata - za stabilizacijske cilje ugodno dejstvo - da se umirja rast prejemkov prebivalstva, ki bo letos vsekakor Jiižja od lanske. Vendar pa je ugotovljena nižja stopnja te rasti - kot ocenjujejo na ljubljanskem inštitutu - še vedno precej večja, kot bi to dovoljevala stabilizacija cen, tako da prinaša letošnja rast gospodarske aktivnosti ob danem porastu osebnih dohodkov - 17 odstotno inflacijo. In kot ocenjuje beograjski zavod, bodo proizvajalske cene letos porastle za kakšnih 8 do 9 odstotkov, cene na drobno za 12 do 13 in življenjski stroški za 14 do 15 odstotkov. Iz vsega tega vidimo zlasti dvoje: da- se predvidevanja ekonomske pohtike o počasnejši rasti gospodar- ske aktivnosti in potrošnje in zlasti še cen zelo skromno izpolnjujejo, in da letošnjega leta kljub vsemu le ne bomo zaključih z bistveno manjšo inflacijsko stopnjo - ki že tako sodi v svetovni ekonomiji med ekstrem- ne. Najbrž bi kazalo dosežke letošnjih stabilizacijskih ukrepov ocenjevati tudi s tega vidika, pa čeprav se bomo pri tem dokopah - sodeč že po doslej izkazanih gibanjih - do marsikakšnega grenkega spoznanja. G. V. Učitelj razlaga učencem o člo- veških organih. Potem vpraša Jane- za: „No, kaj meniš, kje je srce? " Janez v zadregi molči. Učitelj mu hoče pomagati; s palico potreplja po Janezovem prsnem košu in vpraša: „Pazi, Janez, kam pridem, če te tukaj zabodem? " Mali takoj odgovori: ,,V zapor, to- variš učitelj!" PROBLEMI PTUJSKEGA GOSTINSTVA IN NJEGOV NADALJNJI RAZVOJ Največje ptujsko združeno gostin- sko podjetje Haloški biser, že dalj časa rešuje problem, kako povečati in izboljšati storitve v svojih lokalih in kako bi v naše kraje privabib čim več stalnih turistov, od katerih si gostinci ustvarjajo največje dohod- ke. Dejanska sezona za ptujske gostince se je v letošnjem letu pričela komaj junija. Pred tem časom pravih turistov ni bilo zaradi pojava črnih koz v Jugoslaviji in vsled slabih vremenskih razmer v prvi polovici tega leta. Haloški biser je v prvem polletju presegel lanskoletni promet, kljub mnogim zadržkom in stalnim podražitvam. Povečal se je finančni dohodek, kakor tudi količina prodanih živil. Najbolj se je povečala prodaja pijač. Obnovili so dva lokala v mestu (Beh križ in Rozika), v obnovi pa so še letovišče grad Bori, ki bo preurejen y letovišče B kategorije z dodatnimi rekreativnimi objekti. Preurejajo še gostilne Muretinci, Videm pri Ptuju in Cirkovce; zraven že obstoječih gostinskih lokalov ima Haloški biser že kupljeno zemljišče v Podlehniku, kjer bodo postavili motel. Najprej bo postavljena restavracija, do leta 1973 pa bo dograjen celotni motel. Gradnjo in obnovo vseh naštetih objektov financira samo podjetje, ki pa je pri naši kreditni banki dobilo kredit, ki pa ne bo kril niti četrtine stroškov. Ker je razvoj gostinstva zelo pomemben za naš turizem in celotno občino, bi morali tem gradnjam dati podporo tudi druge organizacije in kolektivi. Najbolj problematičen je grad Bori, tod bi moralo gostinsko podjetje podpreti tudi zgodovinsko društvo in zavod za spomeniško varstvo, ker je to pomemben zgodovinski objekt, stro- ške trenutne obnove pa krijejo le ptujski gostinci. Zelja ptujskih gostincev je, da bi Ptuj postal neke vrste center, kjer bi se turist zadrževal nekaj časa in bi iz mesta delal izlete v bližnjo in daljno okolico, ob večerih pa bi se ponovno vračal v ptujska prenoči- šča. V tak program bi zajeli najprej ogled samega mesta s številnimi muzeji, ogled vinskih kleti in izleti na Vurberk, Bori, Trakoščan, Ptujsko goro, Slovenske gorice, Rogaško Slatino in morda še obisk lovskih revirjev. Treba bo urediti turistično sodelovanje s turističnimi organiza- cijami izven občine. Stalne zveze ima ptujski hotel s Reisenbiro Union in Adria iz Avstrije. Podjetje bo izdalo nov prospekt mesta in njegovih znamenitosti, ker je sedanji star že deset let. Temeljitih sprememb bo deležen tudi hotel Poetovio, ki bo dobil senčno streho pred kavarno, preure- jena bo tudi klet, ki bo v svojem programu prinesla mnogo novosti. Ptujski mladini hotel pripravlja pri- jetno presenečenje, o katerem bomo pisali drugič. Poskusili bodo urediti dvorišče hotela, kjer bo po vsej ver- jetnosti vrtna restavracija, vendar trenutno še nimajo razpoložljivih sredstev za gradnjo. Največji problem za razvoj ptuj- skega gostinstva pa so slabe zveze z okohco in mogoče tudi pretirane ce- ne vsakodnevnih storitev za domače goste in abonente, ta problem pa morajo rešiti sami gostinci. PR jedNIK — ČETRTEK, 14. septembra 1972 stran 3 Vinske ceste v vmogradniških deželali, zlasti v zahodni Evropi so že zelo razširjene. Pri nas v tem pogledu močno zaostajamo, čeprav sovpadajo s turistično dejavnostjo, primerno našim krajem. Ker smo brez lastnih izkušenj, bomo morah uporabiti tuje in jih prilagoditi našemu okolju. V sosednji Avstriji so npr. uspešno zgradili „vinsko cesto", ki poteka v čudovitem okolju. Ponujajo lastna i vina in tudi naši turisti se navdušujejo nad njihovo opojnostjo in slastjo. Vendar so naša vina ■ mnogokrat celo boljša, a ne znamo tega izkoristiti. Visoko so cenjena in pridobila so si vrsto vrhunskih priznanj na mednarodnih razstavah vin. Odlikujejo jih prijeten osvežu- joč okus, bogata kislina in visok ekstrakt. Te kvalitete so odraz ugodnih podnebnih in talnih razmer ter prisojnih vinogradniških leg. Prav naravni pogoji naravnost silijo naše vinogradnike in druge zainteresirane gospodarske in družbene dejavnike, da nadaljujejo z gojitvijo vinske trte, čeprav pod težjimi in zahtevnejšimi pogoji, kakor jih imajo morda nekatere tudi druge gospodarske panoge. Pri tem je še nekaj, na kar bi veljalo opozoriti: pri nas uporabljamo za vinsko trto skoraj v celoti zemljišča, na katerih ne bi uspevala nobena druga kmetijska intenzivna kultura. Da je to resnica, se lahko prepričamo povsod tam, kjer so vinogradniške površine opuščene, saj jih preraščajo grmi- čevje in pleveh. Opuščanje vinograd- niških površin pa poteka v tako strahotnih merilih, da bodo čez 20 let tam, kjer danes poganja vinska trta, rasle in se bohotile divje rastline. Zadnji čas je, da se začne ukrepati, če že ni prepozno. Rešitev je v tem, da se bomo bolj oprijeh vseh tistih ukrepov, ki bodo pripomogh k hitrejšemu urejanju novih sodobnih vinogradov, kar bo prispevalo k povečani proizvodnji kvalitetnih sort in še večji uveljavitvi naših vin na domačem in tujem tržišču. Povpraševanje po slovenskih vinih je mnogo večje, kakor znaša pridelek in vsakoletni primanjkljaj v količini okrog 3000 vagonov vina pokrivamo z nakupom iz drugih repubhk. Po razširjenosti vinske trte in proizvodnji vin je Slovenija razdelje- na na tri področja: podravsko, posavsko in primorsko-kraško. Gle- de na trsni izbor, ki je zastopan na cgem območju, zajemajo posamez- na območja več vinogradniških okolišev. V severovzhodnem podrav- skem področju so ugodni pogoji za pridelovanje belih vin: renski in laški rizling, šipon, sauvignon, traminec, beli burgundec, zeleni silvanec, rizvanec in še nekatera. Ta razdelitev na vinogradniška področja in okohše lahko služi pri načrtovanju in vključevanju posa- meznih vinogradniških laajev v osnovno mrežo , vinskih cest" pri nas. V Parizu ima sedež Mednarodni center za zvezo med propagandnimi organi za proizvodnjo vina, ki propagira „vinske ceste" v svetov- nem merilu. Vlado SFRJ je zaprosil pomoč pri sestavi in popisu teh ^st na teritoriju Jugoslavije, ki bi prišle v poštev za vpis v repster mednarodnih vinskih potopisov. • "^redlagano iniciativo mednarodne organizacije bi morah vsekakor prejeti in se z vso prizadevnostjo 'otiti naloge. V tem lahko vidimo novo obhko širjenja našega turizma tudi v vinogradniške predele, ki so danes za turiste še oddaljeni, a kasneje bodo zanje po „vinski cesti" dostopni in vabljivi. Da bi bila cesta zajeta v mednarodni turistični karti, so potrebni podatki, ki bodo turista čimbolj seznanjah o vseh zanimivo- stih kraja in okolja. Pri tem gre za jasno označitev potovanja, kakšna je prevoznost cest, kje stojijo gostišča z izvirnimi vini in katera so ta vina, navedbo gastronomskih posebnosri, zgodovinskih znamenitosri kraja in posameznih objektov ter raznih drugih turističnih posebnosti, ki so mikavr>e. Gre tudi za povezavo „vinske ceste" z drugimi pokrajin- skimi, državnimi in internacionalni- mi cestami, za oddaljenost prvovrst- nih hotelov, kopališč, rekreacijskih centrov, lovišč itd. Pri uvajanju ,,vinskih cest" bo potrebna določena postopnost. Upoštevati bo treba, da marsikje še ni pogojev. Osnovni vzroki so v slabi prevoznosti cest in pomanjkanju primernih gostišč. Toda pri nas imamo že danes precej takih vinorodnih okolišev in vinskih goric, ki so povezani z glavnimi cestami. Cestna mreža je v takem stanju, da je primerna in varna za avtomobilski promet. Gostišča in vinske kleti prav tako obstoje in so, ob primerni ureditvi notranjosti in okolja, sposobna sprejeti domače in tuje turiste. Turističnih in zgodovinskih znamenitosti tudi ne manjka. To pomeni, če bi se zavzeli in poskrbeli za nekatere večje ali manjše dopolnitve, bi v najbhžji prihodnosti že lahko prijavili v mednarodni register določene „vinske ceste''. Naloga je 'zahtevna in terja kolektivno delo različnih strokov- njakov, ki so dobri poznavalci kraja, objektov in vinogradniškega okoliša. Predno bo dana prijava za vpis v register mednarodni organizaciji, bo cesto moral sprejeri za takšno dejavnost pri nas pristojen organ. Gre za vse riste občine, prek katerih bo cesta potekala, iz česar sledi, da bi naj nalogo prevzele vse zainteresi- rane skupščine občin z vinogradni- ško proizvodnjo. Obstoji predlog, da bi v teh občinskih skupščinah formirali posebno telo - odbor ah komisijo - strokovnjakov, ki bi najprej zbrali vse podatke za prijavo ceste in sprejetje pri občinski skupščini. Kasneje bi morah posveti- ti pozornost sprotnemu odstranjeva- nju vseh pomanjkljivosti, izboljša- vam ali tudi širjenju ceste. Ker cesta navadno ne bo omejena na eno občino, ampak na dve ali več, bo potrebno organizirati tudi podobna medobčinska telesa, ki bodo reševala celotno problematiko in prevzemala koordinacijske nalo- ge. V republiškem merilu bi bila za te naloge pristojna Gospodarska zbornica SRS oz. določen zbornični svet. Predlogi za „vinske ceste" v naših krajih so že dani, in bodo verjetno tudi v najbližji prihodnosti realizira- ni, za to pa tudi gre in ne samoliato, temveč še za kaj več, kar je posledica in eden tistih dobrih sadov cvetja, ki še ni prav vzkhlo. VK Mlada generacija v graditvi samoupravne socialistične družbe Na razširjeni seji komisije za vpra- šanja mladih pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj, ki je bila v če- trtek 7. septembra 1972, so se dogo- vorih, da bodo o tezah za III. konfe- renco ZKJ razpravljali na skupni konferenci aktiva mladih komuni- stov in članov občinske konference ZMS. Teze „Naloge Zveze komuni- stov pri razvijanju aktivne udeležbe mlade generacije v graditvi samo- upravne sociahstične družbe" so že v javni razpravi. Prav je, da v ptujski občini o njih prvi spregovorijo mladi sami, vendar ne na splošno, temveč konkretizirano na probleme, s kate- rimi se ml adina dnevno srečuje tud v ptujski občini. Teze zlasti poudarjajo povezanost interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi z mladimi generaci- jami, ki se vsako leto z višjo ravnijo znanja vključujejo v delo in v samo- upravne družbene odnose. Čeprav ima sodobna mlada generacija dolo- čene skupne interese in težnje, ven- dar to ni homogena celota. Zaradi različnega položaja v družbeni delit- vi dela in različnih življenjskih raz- mer so interesi mladih prav tako raz- lični, kotso različni interesi \ družbi kot celoti. Vsi idejni tokovi, ki se pojavljajo v družbi, obstajajo tudi med mladino. Prav zato so dolgo- ročni in konkretni interesi delavske- ga razreda hkrati tudi interesi mladi- ne. Nadalje o zavestnem opredelje- vanju mladine za ideologijo samo- upravnep socializma. Težišče ures- ničevanja ustavnih dopolnil je v tem, da dosežemo odločilen vpliv delavskega razreda in s tem tudi mladine na vse ekonomske in druž- benopohtične odločitve. Pri tem je treba mladim ljudem omogočiti, da se na podlagi svojih ustvarjalnih spo- sobnosti družbeno uveljavijo in s tem dobijo tudi zaupanje v opravlja- nje odgovornih funkcij v družbi. Pravna tem področju v ptujski ob- čini močno Zaostajamo, saj v občin- ski skupščini ni niti enega mladega . odbornika, zelo malo jih je tudi v samoupravnih organih, od delavskih svetov v delovnih organizacijah pa do samoupravnih interesnih skupno- sti. Tudi, glede štipendiranja, zapo- slovanja in kadrovanja je še marsikaj neurejenega. Teze nakazujejo tudi naloge mlade generacije pri razvija- nju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v jugoslovanski sociali- stični skupnosti. Tu se mladina ptuj- ske občine lahko pohvali, da to na- logo uspešno izpolnjuje, me drugim tudi s sodelovanjem z mladino po- bratene občine Arandželovac in z hrvaškimi občinami, sodelujočimi v okviru bratstva in prijateljstva. Na seji so se dogovorih, da bodo teze kot celoto obravnavah na skup- ni konferenci bolj informativno, glavni poudarek pa bodo dah vpraša- njem vzgoje in izobraževanja, kadro- vanju in štipendiranju. Na to posve- tovanje, ki bo verjetno 19. septem- bra, bodo povabih predstavnike družbenega in pohtičnega življenja ptujske občine ter ravnatelje sred- njih in poklicnih šol. Prav tako žeh- jo, da bi v razpravi sodelovali tudi kandidati za delegate III. konferen- ce ZKJ. Te delegate bodo izvolile občinske konference ZKS in sicer skupno 3 z medobčinskih območij Maribora, Koroške in Pomurja. Govorili so še o oblikah idejnega in družbenega usposabljanja mladih komunistov. V zvezi s tem so pred kratkim izvedh tudi anketo. Vsi an- ketirani mladi komunisti so se izrek- h za delovanje v okviru interesnih skupin. Med njimi se jih je 50 od- stotkov izreklo za skupino za samo- upravne odnose in probleme gospo- darstva v naši občini, 25 odstotkov za mednarodna vprašanje in zuna- njepolitične probleme, preostali pa za reševanje vprašanj kulture, pro- svete in šolstva. Te oblike bodo uve- ljavljali v okviru mladinskega kluba, Id bo v Ptuju kmalu začel z delom, skupno z drugo mladino ptujske ob- čine. ' F. Fideršek NEUKROČENA DRAVINJA Letošnje obilje deževnih dni povzrčča vsem, posebno pa še kmetovalcem vehke težave. To velja še posebej za nižinske predele,'ki se ob vsakem večjem nahvu znajdejo pred nevarnostjo vodne stihije. Nasičena zemlja ne more požirati tohkšnih koUčin vode, zato sicer mirni potočki in potoki pokažejo zobe. Da bi bila nesreča in škoda še večja, so letos prestopi rečnih bregov pa tudi potokov kar pogosti. S tem pa uničujejo že tako slab pridelek kmetovalcem. Tudi območje bistriške občine je letošnje slabo vreme dobro občuti- lo; Najbolj pa so bih prizadeti že tako osiromašeni kraji in kmetije med Poljčanami in Makolami, od koder se voda po poplavah še danes ni povsem umaknila. Nasprotno, vsak še tako majhen, nov dež povzroča nove poplave. Tako je zabeleženo, da je Dravinja na tem območju v letošnjem letu poplavila že nad 10 krat. Škoda je toliko hujša, ker se prebivalci teh predelov preživljajo v večini iz kmetijstva. Dosedanje, ne ravno spodbudne izkušnje v boju proti elementarnim nezgodam narekujejo, da bo treba hitreje in učinkoviteje pristopiti k reševanju tega problema. Res je, da bodo kmetje iz teh krajev dobih, ah pa so že dobili materialno in firfančno pomoč, ki jo zbirajo v bistriški občini v obhki dveh odstotkov od mesečnega dohodka v občinski solidarnostni sklad. S tem pa še zdaleč niso povrnjeni njihovi žulji, prav tako pa takšna pomoč ne zagotavlja, da jih v naslednjem obdobju ne bodo več ogrožale poplave. Res je, da bi regulacija Dravinje zahtevala vehka sredstva, ki jih občina sama ne zmore, toda škoda, ki jo povzročajo nenehne poplave je tako vehka, da bo treba v kratkem poiskati ustrezno rešitev. Saj bi samo tako lahko močvirna območja spremenih v rodovitna in tudi zavrh odhajanje prebivalcev v industrijska središča ter tujino. Viktor Horvat „Peter,. povej mi katero izmed lastnosti vode." ,,Ce se človek z njo umije, po- stane črna." „No, Joško, kaj veš o gobah? Kdaj najbolj rastejo? " „Gobe najbolj rastejo v dežju, za- to imajo vse obliko dežnika!" Sodnik: „0btoženec, opozarjam vas, da govorite pred sodnikom samo čisto in golo resnico. Povejte, ali ste Kozamurnika udarili ali ne? " Obtoženi: „Nisem!" ,,Laže!" se vmeša tožitelj. ,,Molči, osel!" se razburi obtože- ni. , Ce ne, ti pripeljem še eno!" 4 STRAN TEDNIK — Četrtek, 14. septembra 1972 Tovarne delavcem Znane besede „tovarne delavcem" so spet aktualne. Te dni namreč poteka leto dni, odkar smo sprejeli tako imenovane delavske amandma- je. Kaj smo naredili v praksi, to je zdaj vprašanje, na katerega želita odgovoriti sekretariat CK ZK Slovenije in komisija za samouprav- ljanje v združenem delu, ki deluje v sklopu tega organa. Komiteji občin- skih konferenc ZK zato te dni sklicujejo širše posvete, kjer se dogovarjajo o izvedbi posebne analize. Razgovora predsednikov delavskih svetov, bil je minuli petek, s področja občine Ormož, sklicala in vodila ga je sekretarka občinske konference ZK inž. Terezija Štefan- čič, se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Maribor, Slavko Soršak. Udeleženci razgovora so se pomenili o analizi uresničeva- nja ustavnih dopolnil v združenem delu. Znano je, da so se, po besedah Slavka Soršaka „z integracijami formirale v delovnih organizacijah posebne strukture tako imenovanih vodilnih delavcev, ki so bile v nekem smislu nad samoupravljanjem delav- cev, z lansko leto sprejetimi ustavnimi dopolnili pa ustava znova vrača samoupravne pravice vsem delavcem' . Nova določila zahtevajo od podjetij ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, razprav- Ijalci pa so- si bili edini, da na področju občine Ormož kaj takega še ni zaživelo. Nasprotno, pojavljajo se koncentracije vodilnih krogov, ki ne zaupajo delavcem. Pred delavce prihajajo z nerealnimi podatki. Tudi o samem formiranju temeljnih organizacij združenega dela prihaja do nekaterih negativnih ocen. Tudi na republiških forumih niso najbolj zadovoljni z praktičnim izvajanjem tako imenovanih delavskih amand- majev, saj je znano, da so v vsej Sloveniji težave. Družbenopolitične delavce čakajo v zvezi s tem še velike naloge. Morah se bodo temeljito lotiti dela in delavcem predvsem omogočiti, da bodo spoznah svoje pravice in dolžnosti, saj je sedanje neznanje nekomu dober ščit za samovoljo. So pa tudi primeri, da delavci ne upajo priti z besedo na dan. Zaradi socialne varnosti so raje tiho. Nekdo pozablja, da je delavec neposredno udeležen v proizvodnji in ima zato pravico izvedeti, kako v podjetju kaže. Še posebej ga je treba seznaniti s samoupravnimi akti. Ustavni amandmaji niso samo politični interes, ampak določajo neposredne pravice delavca. Obe- nem so ustavni zakoni in smo jih zato dolžni vsi izvajati. Tudi bojazen, da bodo temeljne organiza- cije združenega dela razbile enot- nost delovne organizacije, je odveč. Vsako podjetje se ima pravico odločiti aM bo ena temeljna organizacija ah jih bo več. O tem odločajo zaposleni. V obeh primerih pa se morajo odločiti tudi za notranjo ureditev. Ustava določa samoupravni sporazum, kot akt takšnega notranjega dogovora. Tudi če se v neki delovni organizaciji odločijo za eno samo temeljno organizacijo združenega dela, se morajo konstituirati kot TOZD in spremeniti svoj statut in druge samoupravne akte v skladu z določili samoupravnih aktov. Kaj smo v enoletnem obdobju naredili v praksi, je srž že prej omenjene analize. Namen in dogovor omenje- nega sestanka predsednikov delav- skih svetov je bil, odkrito in jasno analizirati dejansko stanje v posa- meznih delovnih organizacijah in odgovore vpisati v poseben vprašal- nik. Analiza bo pokazala, kako daleč smo z uresničevanjem ustav- nih amandmajev. ,,Z ustavo smo sprejeli naloge in moramo jih opraviti" so poudarili razpravljalci in se dogovorili, da bodo vprašalnike izpolnili že do 12. septembra. Pričakovati je, da bo tako konkreten dogovor pomagal k jasnim spoznanjem. jr Prvi sl