PTUJ, 17. maja 1968 Št. IV Izvod 0.50 N d!n. 50 S dir TE DNI PO SVETU Pariški razgovori Mesec dni po senzacionalni po- nudbi predsednika ZDA John- sona, da bi se pogovarjali o miru v Vietnamu »»kjerkoli in kdaj- koli«, je bilo doseženo soglasje, da se sestanejo posebni odpo- slanci Washingtona in Ilanoia v Parizu. Kot dan začetka stikov je bil določen 10. maj. Kakšen pomen pripisujejo temu dogodku jx> vsem svetu, kaže dejstvo, da se je zbralo v francoski prestol- nici nič manj kot dva tisoč no- vinarjev, katerih izključno delo je poročati o razgovorih. Razgovore v Parizu so, še pre- den so se začeli, okarakterizirali kot predhodne in ne kot prave razgovore o miru v Vietnamu. Šef severnovietnamske delegaci- je je ob prihodu v Pariz izjavil, da najprej želi, da bi ustavili bombardiranje in vse druge ob- like vojaških nastopov proti Se- vernemu Vietnamu. Ce bo dose- žen z ameriško delegacijo spora- zum o tem, bo severnovietnam- slva delegacija pripravljena raz- pravljati o vseh ostalih vpraša- njih, je preciziral severnoviet- namski predstavnik. NOVA ODPOSLANCA Dva jugoslovanska odposlanca sta v zadnjih dneh obiskala New Delhi in Addis Abebo in se za- tem sestala v Kairu s predstav- niki Egipta. Gre za pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Ivliše Pavičeviča ter Salka Feiča, ki sta v omenjenih glav- nih mestih razpravljala o najpo- membnejših mednarodnih pro- blemih in s tem v zvezi z napo- vedano konferenco neuvrščenih in miroljubnih dežel, ki bo naj- verjetneje v prihodnjem letu. ZKJ IN POSVETOVANJE KO- MUNISTIČNIH PARTIJ CK ZKJ je odgovoril CK So- cialistične delavske stranke Ma- džarske, da niso ustvarjeni po- goji za prisotnost ZKJ na bliž- njem posvetu komunističnih in delavskih partij v Moskvi. Ma- džai-ski CK je organizator pri- pravljalne komisije za moskov- sko posvetovanje, zato so ta od- govor poslali tja. Odgovor i-sebuje dve pomemb- ni pripombi. Prva izhaja iz tega, da morajo komunisti na enako- pravni osnovi povezovati svoje vrste v boju proti najreakcionai- nejšim krogom, katerih politika ogroža mir in izziva vedno huj^i odpor najširših ljudskih množic, ki večji del ne sodelujejo v no- beni politični organizaciji. Zato misli CK ZKJ, da je napačno in škodljivo za mir in napredek ustvarjati vtis, da imajo komu- nisti nekakšen poseben interes v protiimperialistični borbi in da želijo vsiliti drugih naprednim in osvobodilnim silam neke svoje posebne cilje. Di-uga pripomba pa spominja na napačnost zaključkov podob- nih posvetovanj iz leta 1957 in 1960, ki jih sedaj ponekod hočejo uveljaviti kot »generalno linijo« za nadaljnje akcije in novo po- svetovanje. ZKJ misli, da vsebu- jejo dokumenti predhodnili dveh posvetovanj stališča in ocene, ki ne morejo predstavljati temeljev za skupno akcijo komunističnih in delavskih sti-ank v enakoprav- nem sodelovanju z drugimi na- prednimi, demokratičnimi in osvobodilnimi gibanji. CK ZKJ posebno naglaša, da ne more prek dejstva, da velika večina partij, ki so bile zastopane na nedavnem budimpeštanskem se- stanku, ni smatrala za potrebno omejiti se od tistih delov izjave komunističnih partij iz leta 1960, ki so predstavljali napad na Ju- goslavijo in ZKJ. Nekaj pojasnil k referendumu za uvedbo kraievegai samprispevkai Na nedeljskem referendumu bodo volivci ptujske občine na 162 voliščih odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju posameznih krajevnih skupnosti. Vsak volivec bo poleg vabila za glasovanje prejel tudi program svoje krajevne skup- nosti, iz katerega je razvidno, v kakšne namene bodo zbrana sredstva uporabljena. Ker so nekaterim volivcem še nejasni nekateri postopki pri odmeri in pobiranju krajevnega samoprispevka, posredujemo še nekaj pojasnil. Krajevni samoprispevek bo kmetom na katastrski dohodek negozdnih površin in obrtnikom od čistega dohodka odmeril od- delek za finance skupščine ob- čine Ptuj šele v drugem polletju letošnjega leta, ko bodo kmeto- valci že vnovčevali letošnjo pro- izvodnjo. Ker bo v večini kra- jevnih skupnosti samoprispevek uveden za dobo petih let, plače- vati pa bi se naj začel šele v drugi polovici letošnjega leta, pomeni, da bodo kmetovalci in obrtniki plačali letos le polovico odmerjenega prispevka. Kmeto- valci s katastrsko osnovo ne- gozdnih površin 200.000 S din bi plačali celoletni prispevek po stopnji 40/0 8000 S din, in to v štirih enakih obrokih hkrati z ostalimi prispevki. V letošnjem letu bi ta zavezanec v tem pri- meru plačal le dva obroka po 2000 S din ob tretji in četrti akontaciji. Vplačana sredstva bodo sproti nakazana na žiro račune posa- meznih krajevnih skupnosti. Krajevni samoprispevek, ki bo določen od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali od pokojnin, bodo mesečno obraču- nali in odtegovali izplačevalci osebnih dohodkov oziroma po- kojnin ob izplačilu po sklepih krajevnih skupnosti. Tudi ta kategorija zavezancev bo v le- tošnjem letu plačevala krajevni samoprispevek šele od meseca julija dalje. Krajevnega samoprispevka od pokojnin niso predlagali v dva- najstih krajevnih skupnosti, in sicer: Desternik, Grajena, Haj- dina, Juršinci, Kidričevo, Le- skovec, Lovrenc, Podlehnik, Po- lenšak, Rogoznica, Vitomarci in Zetale. V treh krajevnih skupnostih (Dolena, Stoperce in Zavrč) je predviden krajevni samoprispe- vek od pokojnin nad 400 N din mesečno po stopnji 0,5 "/0; v de- vetih krajevnih skupnostih (Cir- kovce, Cirkulane, Dornava, Go- rišnica, Majšperk, Markovci, Ptuj, Ptujska gora in Trnovska vas) pa od pokojnin nad 500 N din mesečno po stopnji 0,5 ®/o; v krajevni skupnosti Videm pa od pokojnin nad 400 N din po stopnji l®/o. To podrobnejše pojasnilo gle- de krajevnega samoprispevka od pokojnin dajemo zato, ker smo v sestavku, ki je bil objavljen v prejšnji številki Tednika, za upokojence navedli le razpon stopenj (od 0,5 do 1 Vo) in raz- pon pokojnin (od 400 oziroma 500 N din), kar nekaterim vo- livcem ni bilo dovolj razumlji- vo. Stopnja krajevnega samopri- spevka od osebnega dohodka de- lavcev v delovnem razmerju je v vseh krajevnih skupnostih enotna, to je 0,5 ®/o (polovico odstotka), le v krajevni skupno- sti Videm znaša stopnja 1 "/0. Delavec, ki ima na primer 700 N din (70.000 S din) mesečnega osebnega dohodka, bo po stop- nji 0,5 plačeval mesečno 3,50 N din krajevnega samoprispev- ka, to je za 0,1 "/o manj kot zna- ša sindikalna članarina, ki se odmerja po stopnji 0,6®/o. Iz teh izračunov je razvidno, da kra- jevni samoprispevek he bo pred- stavljal večjega finančnega bre- mena za zavezance. Nekateri volivci so tudi izra- zili bojazen, da sredstva, zbrana iz krajevnega samoprispevka, ne bodo namensko uporabljena. Kot je že bilo povedano, sred- stva v celoti ostanejo na razpo- lago posamezni krajevni skup- nosti in bo svet krajevne skup- nosti moral vsako leto poročati na zboru volivcev o porabi teh sredstev in o programih del za naslednja leta. Občinska skupščina in sveti krajevnih skupnosti pričakuje- jo, da se bo velika večina vo- li*'cev pozitivno odločila na ne- deljskem referendumu in da bo- do glasovali ZA uvedbo krajev- nega samoprispevka. Samo s skupnimi napori bomo uspeli v naših prizadevanjih za razvoj krajevnih skupnosti in občine kot celote. IR Danesjseja _ skupscine občine Ptui Na današnji seji skupščine jčine Ptuj bodo odgovorili od- srnikom Ivanu Težaku iz Ki- ričevega, Stanku Sitarju in [artinu Drevenšku iz Hajdine, 1 Francu Dolencu iz Lovrenca. Oddelek za analitične in or- inizacijske zadeve je na osnovi (Ivi j učnih računov delovnih or- anizacij izdelal analizo gospo- teskega gibanja in poslovanja 1967 ter oceno možnosti gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1968. Gradivo so med drugim prejeli tudi odbor- niki. Svet za gospodarstvo in 5vet za družbeno planiranje in finance bosta o svojih ugotovit- vah poročala na seji občinske ikupščinc. Razprava o tej točki Inevncga reda bi morala biti konstruktivna. Na seji bodo razpravljali tudi > poročilu o delu SDK za leto 1367. Poročilo vsebuje organi- lacijske probleme omenjene ilužbe. Odborniki bodo razpravljali e o referendumu za uvedbo 'fajevncga samoprispevka v ob- ini Ptuj, predvsem o spremem- bah in dopolnitvah sklepa o raz- lisu referenduma. Tu je mišlje- fa krajevna skupnost Hajdina, ti je dostavila občinski skupšči- [i predlog, da razpiše referen- wm o uvedbi krajevnega samo- prispevka tudi za krajevno ''Upnost Majdino. Pokojnine do 40.000 starih di- '^rjev mesečno ni mogoče obre- meniti s krajevnim samopri- Pevkom, zato je sklep uvedbe rajevnega samoprispevka v 'dmu spremenjen samo toliko, ® se s krajevnim samoprispev- 'Oni obremenijo pokojnine od _ 40.000 starih dinarjev mesečno dalje. Na seji bodo med drugim tudi dopolnjevali odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj, in sicer da se oprostijo plačila prispevka po odbitku poleg zve- ze kulturno-prosvetnih organi- zacij, Zveze mladine, gledališča, koncertni ansambli in drugi iz- vajalci prireditev kulturno-pro- svetnega značaja tudi krajevne skupnosti. Ne bi bilo umestno, da bi sredstva, zbrana na podla- gi krajevnega samoprispevka, obremenjevali z občinskimi da- jatvami. Na dnevnem redu seje je tudi vprašanje, kako dokončno ob- noviti narodni dom v Ptuju in poslovne prostore za študijsko knjižnico v zgradbi nekdanjega minoritskega samostana. Razpravljali bodo tudi o fi- nančnem načrtu cestno-komu- nalnega sklada občine Ptuj za letošnje leto. Obravnavali bodo statuta splošne bolnišnice Ptuj in lekar- ne Ptuj. Imenovali bodo predstavnike občinske skupščine v svete za- vodov in drugih organizacij ter ravnatelje osnovnih šol Ivana Spolenjaka v Ptuju in osnovne šole Podlehnik. ZR fiha marinko bo pre- aval o mednarodnih odnosih l^omite občinske konference Ormož organizira skupno P°cinsko konferenco SZDL rf^iož danes t. j. v petek 17. rja ob 15. uri popoldne v graj- r dvorani predavanje o naj- galnejših mednarodnih od- Aedaval bo MIHA MARIN- član sveta federacije in ^^ predsedstva CK ZKJ. ^rf>davanje je obvezno člane odbora občinske kon- ^^fice SZDL, člane občinske J^ference ZK, predsednike ^^Jevnih organizacij SZDL, "Jsedstvo občinskega sindi- ^ sveta in občinskega ko- ZM ter člane komisij za Q 7^31'odne odnose pri občinski ^^terenci SZDL in ZKS, kakor ravnatelje osnovnih a direktorje delovnih- or- ^i^acij. ^j.^bljeni so tudi vsi ostali ki jih zanima razvoj ^ '^arodnih odnociov in trenut- Vet^'^'^3njepolitično stanje v J • S. Občina Ormož Problemi zasebnega kmetijsiva Na sobotni razširjeni seji ob- činske konference SZDL Ormož je bila na dnevnem redu tudi razprava o problemih zasebnega kmetijstva v ormoški občini. Uvodni referat za razpravo je imel Drago Zabavnik, ki je v svojem izčrpnem in temeljito obdelanem gradivu prikazal trenutno ne preveč razveseljivo stanje v zasebnem kmetijstvu. Iz njegovega referata, ki ga bodo v teh dneh poslali tudi od- govornim republiškim organom, posredujemo nekaj sklepov. Uvodna konstatacija, da je proizvodnja v zasebnem kmetij- S|tvu v stagnaciji, v živinoreji, zlasti v svinjereji pa celo v upa- danju. ima negativne ekonom- ske posledice, ki se odražajo tu- di v drugih gospodarskih pano- gah. Ugotovitev, da kmetje stremijo za povečanjem svojih zerriljiških površin, po lahki in srednji mehanizaciji ter po raz- vijanju dejavnosti, ki niso kmetijske, pa vsebuje zraven ekonomskih tudi politične ele- mente. S krepitvijo določenega števila kmetov se je pričela ve- čati razlika med revnimi in bo- gatimi. Tozadevnih podatkov o dejanskem stanju ni na razpo- lago, vendar pa določeni sim- ptomi kažejo, da postajajo revni bolj revni zaradi tega, ker se drugi bogatijo. Bogatenje boga- tih se kaže tudi izven kmetijske dejavnosti, ko si nekateri celo vplivni ljudje, gradijo v vino- gradih vikende in pod to ne- dolžno obliko ustvarjajo ponov- no »gosposke odnose«. Vse to teži k nekim novim družbenopo- litičnim odnosom, ki jih v zad- njem obdobju nismo bili vajeni. Razvija se polemika kdo je kriv, da proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva stagnira. Spremenjen zakon o kmetijskih zadrugah, zlasti pa še zakon o blagovnem prometu, sta izločila zadrugo ali kombinat kot mo- nopolista na določenem območ- ju. Navidezno je ta ukrep po- kazal najprej pozitivne posl^i- ce, ker je dopustil konkurenco v trgovini s kmetijskimi pridel- ki, vendar pa ni istočasno na drugi strani omogočil reševanja proizvodnih in tržnih problemov v zasebnem kmetijstvu. S kme- tijskimi pridelki so pričela tr- govati najrazličnejša trgovska podjetja in organizacije, ki se ne čutijo odgovorne, da bi na drugi strani skrbele tudi za preskrbo z reprodukcijskim ma- terialom, z zaščitnimi sredstvi in drugimi potrebščinami, ki jih rabijo zasebni kmetijski proiz- vajalci. Stara praksa kaže, da za razvoj zasebnega kmetijstva krivimo vedno lokalno kmetij- sko delovno organizacijo, češ da je dolžna oskrbovati zasebni sektor, čeprav tudi ta tega ni dolžna, pač pa čuti do tega le moralno obvezo. Iz povedanega lahko sklepamo, da za razvoj zasebnega kmetijstva ni nekoga, ki bi bil odgovoren in da je naš kmet še nadalje prepuščen sti- hijskemu razvoju, ki nemalokrat prehaja iz razvoja v nazadova- nje. (Nadaljevanje prihodnjič) Vreme LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD SOBOTE, 18. MA- JA. DO NEDELJE, 26. MAJA Zadnji krajec bo v nedeljo, 19. maja, ob 6.44. Napoved: V soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja, bo hladno z dežjem. Nato bo ves teden sonč- no. V drugi polovici tedna bodo nevihte na zahodu in proti juž- ni strani. Dnevne temperature se bodo začele dvigati v pone- deljek, 20. maja, in bodo do sre- dine tedna dosegle 28 stopinj C. Alojz Cestnik Odbor za obrambna vprašanja Rolozaj Italife v Atlantslcem paktu z izstopom Francije iz koman- de atlantskega pakta, je Italija dobila večjo veljavo znotraj te organizacije, kajti jasno je, da se je v južnem delu vojnih in političnih kombinacij moral bolj osredotočiti na Italijo. To je pri italijanski desnici razvilo znane apetite po uveljavljanju Italije kot glavne sile na Sredo- zemlju in določene ambicije Italije, da bi igrala večjo vlogo v centralni Evropi. Posledice takšnega objektivno spremenje- nega položaja Italije čutimo da- nes v odnosu s to državo, saj se ponovno postavljajo vprašanja po Slovenskem primorju in Istri, katero ozemlje je bilo po kon- čani drugi svetovni vojni vrnje- no Jugoslaviji. Vznemirjajo nas tudi raketne baze v Italiji, saj so te baze zgrajene na ozemlju ob naši meji. Ce upoštevamo sedanjo atlant- sko jedrsko strategijo, ki se oslanja na rakete »Polaris«, s katerimi so oborožene jedrske podmornice, vidimo, da so te ra- ketne rampe podaljšek jedrskih podmornic z morja na kopno in se tako dopolnjuje njihov obseg in učinkovitost. Poleg tega je velik del italijanske vojske po- stavljen pod neposredno opera- tivno komando NATO pakta s sedežem v Veroni. Tu so torej sile atlantskega pakta, ki so orientirane na panonsko smer, torej proti naši deželi. Dokler bodo sile atlantskega pakta imele za svoj cilj, da na- silno zrušijo napredne vlade, da postavljajo druge narode pod svoj vpliv in zaradi svojih vo- jaških baz, bo vedno prihajalo do konfliktov in vojaških spo- padov. Zato moramo biti stalno pripravljeni, da obranimo našo domovino, da nudimo morebit- nemu agresorju močan odpor. To je tudi eden od zelo močnih faktorjev, s katerim agresor ra- čuna, ko planira napad na ka- terokoli državo. Koliko bolj bo- mo vojaško močni, bolj priprav- ljeni na obrambo, toliko manj verjetnosti bo, da bomo napa- deni. Obrambna vzgoja prebivalstva je pomembna tudi zato, ker se pri nekaterih ljudeh pod vtisom ogromne rušilne moči sodobne- ga orožja pojavlja malodušje — a prav naš narodnoosvobodilni boj in boji drugih ljudstev za svojo svobodo so najboljši do- kaz, da številčna premoč in pre- moč v oborožitvi zelo malo po- menita, če ima napadalec oprav- ka z ljudstvom, ki je na obram- bo in boj vsestransko priprav- ljeno. Sodobno vojskovanje z upora- bo sredstev za množično uniče- vanje predstavlja neposredno nevarnost za celotno prebival- stvo. Posledice bi bile zelo veli- ke, če se na obrambo ne bi pri- pravili. V novih sodobnih spo- padih ne bi bilo razlike med fronto in zaledjem, to pa zahte- va veliko celovitost priprav na obrambo. Ze v drugi svetovni vojni so bile zaradi nepriprav- ljenosti prebivalcev na obram- bo veliko večje izgube v zaledju. V Jugoslaviji je padlo 1,700.000 ljudi in od tega samo 300.000 na fronti, Poljaki so izgubili 6,000.000 prebivalcev m od tega je padel vsak peti na fronti. Rusi so iz- gubili 20,000 000 prebivalcev in od tega je padel vsak deveti na fronti, vsi ostali pa v zaledju. Iz zgoraj omenjenih podatkov lahko sklepamo, da je priprava prebivalcev na obrambo zelo potrebna, kajti le na ta način bomo zmanjšali ogromne žrtve, ki bi bile v bodočem spopadu veliko večje takrat če se na obrambo ne bi pripravili Karpl 7.m;ivc Kako smojn kako bomo uvažali in izvazali? Devizni in zunanjetrgovinski sistem, ki je veljal lansko leto, je neugodno vplival na izvozni- ke tudi iz ptujske občine in po- leg tega na razmere na doma- čem tržišču. Sprožil je močan porast uvoza, ne da bi bila isto- časno zaščitena domača proiz- vodnja. Hkrati so konvertibilne države zaostrile uvozne pogoje. V takih okoliščinah so bili iz- vozni posli slabo donosni. Pre- takanje ustvarjenega deviznega dohodka iz ene dejavnosti v drugo je prizadelo zlasti tovar- no volnenih izdelkov. Dodeljene devize niso zadostovale za naba- vo reprodukcijskega materiala. Morala je povečati obvezni iz- voz za dva in polkrat. čeprav so cene dosežene na zunanjem trgu 20 in več odstotkov pod lastno ceno. Večkrat smo že pisali o pro- testih kmetijskih proizvajalcev ptujske občine zaradi uvoza svinj, kmetijskih pridelkov, prehrambnih artiklov in podob- no. Na oddelku za analitične in organizacijske zadeve SO Ptuj smo o lanskem izvozu in uvozu ter o pogojih teh dejavnosti v letošnjem letu v ptujski občini izvedeli naslednje: Preteklo leto je bil izvoz z ob- močja ptujske občine za 123 ®/o večji kot leta 1966. Znašal je 7®/o celotne proizvodnje. Največ je izvozila tovarna glinice in aluminija, na katero odpade Konec na 2. strani stran 2 TEDNIK — petek, 17. maja 1968 Stran V domu dr. Marjana Boršinarja v Dornavi so odprli oddelek za delovno usposablfanje prizadetih otroic Preteklo soboto so v domu dr. Marjana Borštnarja v dornav- skem gradu odprli prostore za delovno usposabljanje duševno in telesno nezadostno razvitih otrok. Ob tej priložnosti je bila proslava, ki so se je med dru- gimi udeležili predsednica re- publiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v SRS Ada Krivic, predstavnik republiškega sekre- tariata za zdravstvo in socialno varstvo Lidija Skofič, predstav- nik republiškega sekretariata za Budič, predstojnik katedre za prosveto in kulturo SRS Mile psihiatrijo docent Miloš Kobal, direktor zavoda »Janez Leveč« Rudi Sušnik, socialni delavci iz Ptuja in drugod, vzgojitelji za- voda, starši otrok in drugi po- vabljeni. Navzoče je pozdravil Jože Zuman, predsednik delav- skega sveta zavoda. Na proslavi je Miha Guček, pomočnik ravnatelja, opisal zgo- dovinski razvoj gradu in doma v njem. Ravnateljica zavoda dr. Ire- na Arko je govorila o delovnem usposabljanju prizadetih otrok in o potrebni še večji pomoči za to humano delo, ki z mnogo večjimi napori in požrtvoval- nostjo rodi uspeh. Dejala je, da prizadetih otrok ne smemo iz- ključevati iz človeške skupno- sti. Nasprotno, potrebno jim je pomagati. Prvi otroci že stopajo v zanje pripravljene delavnice v najmočnejši tovrstni ustanovi v Sloveniji. Opisala je težave pri vzgoji teh otrok. Le po več mesecih ali celo letih vztrajnega in humanega dela se pokažejo prvi uspehi. Omenila je nezado- voljive pogoje, v katerih delajo in kaj vse bi lahko storili, če bi bili pogoji za vzgojo ugodnejši. Na koncu se je zahvalila za po- moč vsem, ki so kakorkoli po- magali k otvoritvi prostorov za delovno usposabljanje. Gojenci zavoda so se predsta- vili s pesmimi, ki so jih zapeli posamezno ali v zboru, z recita- cijami in plesi. Uspel nastop je pokazal, koliko truda morajo vložiti vzgojitelji otrok, da do- sežejo tako lepe uspehe. Doka- zali so, da se da habilitacije po- trebne otroke s trudom veliko naučiti. Ni zaman prošnja za nadaljnjo in še večjo pomoč tej ustanovi. Le kako bo lahko še naprej opravljala svojo humano delo? Rudi Sušnik, direktor vzgoj- nega zavoda iz Ljubljane, je v krajšem nagovoru spregovoril o dr. Marjanu Borštnarju, ki je bil prvi pripravljen začeti s ha- bilitacijo prizadetih otrok. Če- stital je otrokom iz zavoda, ki so se veliko naučili, in ravnate- ljici, upravniku in ostalemu osebju doma. Podelil je otrokom darila, ki so jih poslali otroci iz ljubljanskega zavoda. Po proslavi so si ogledali za delovno usposabljanje namenje- ne prostore, ki jih je gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja ure- dilo v levem krilu dornavskega gradu. Denar za ureditev so da- le skupščine občin v Sloveniji. V tem prostoru so otroška de- lavnica za modeliranje, šivanje, tkanje in podobno. V delavnici je celo električni šivalni stroj. V tem oddelku sta tudi učilnici za usposabljanje prve skupine otrok, zobna ambulanta, splošna ambulanta, čajna kuhinja in še nekaj potrebnih prostorov. Od 230 otrok v domu se prvih 90 že usposablja za delo v preure- jenih prostorih. Delo qtrok in uspehe je pri- kazala uspela razstava z vrsto najrazličnejših stvari, ki so jih izdelali v domu. Razsta,vljenih je bilo veliko raznih ročnih del, ki so ponos otrok in humanega dela vzgojiteljev. ZR Prenovljeni del dornavskega gradu, namenjen habilitaciji prizadeteh otrok med otvoritvijo. Foto: Langerholc Tretje leto reforme I^eizogibni. dodatni ukrepi Gibanje temeljnih tokov gospo- darstva v prvem trimesečju tega leta kaže. da se ne realizirajo te- meljne postavke in cilji resolucije zvezne skupščine o temeljih gospo- darske politike v letu 1968. pravza- prav bi moralo to leto biti v zna- menju oživitve gospodarstva, po- sebno porasta industrijske proiz- vodnje ob stabilnosti tržišča, cen in dinarja. Planirano je bilo tudi povečanje zaposlenosti, izvoza in produktivnosti in na teh temeljih življenjskega standarda, dalje, da se pospeši razvoj manj razvitih območij, da bo vsklajena osebna in splošna poraba itd. V številkah bi to bilo izraženo takole: porast celotne proizvodnje za 3 do 4 odst., porast zaposlova- nja za 1 odst., porast izvoza za 6 do 7 odst.. nominalnih osebnih dohodkov za 6 odst., investicij za 10 odstotkov. TRIMESEČJE Industrijska proizvodnja je osta- la v prvem trimesečju na isti rav- ni kot v prvem četrtletju prejšnje- ga leta. Res je, da je bila za 1,3 odstotka večja, ker je bilo več de- lovnih dni. V zadnjih letih je bila vedno največja v prvih mesecih in se je v poznejših zmanjševala in tako predvidevajo, da letošnje leto ne bo nobena izjema in je glede na to potrebno spodbujati gospo- darstvo, da bo izpolnilo plan. Predvidevanja o porastu indu- striiske proizvodnje za 3 do 4 od.'^t. .^o bila zasnovana na novečaniu iz- voza in povečani nrodaji blaga na rtomačpm tržišču. Vendar se ni zgo- dilo niti nrvo niti druso. Izvoz f=e ie zmanišal v prvih treh mesecih za 6 odst.. ker se ie zmanjšal iz- voz kmetijskih pridelkov za 27 odstotkov, medtem ko se ie pove- čal izvoz indnstriiskesa blaga le za 1 odst. Glede na to. da je pro- izvodnia staffnirala in da so se povečale zaloge blaga za R od<=t. ie jasno, da ie prišlo do zmanišania prodaje blaga na domačem tržišču. VZROKI Večje število industrijskih pod- jetii zatriuie. da je treba iskati vzroke za slab izvoz na začetku le- ta v visokih carinskih bremenih zahodne Evrope, v nizki konku- renčni sposobnosti naših izvozni- kov. Odsotno=:t sredstev za kredi- tiranie domačih kupcev in ostra konkurenca uvoženega blaga so plavni vzroki slabe prodaje v dr- žavi. Predvidevanip v kmetiiski p-o- izvodnii ne bodo realizirana. Ne- kai zaradi suše. nekai zaradi za- kasnele setve bo letnšnia letina maniša naimani za 30 odst. Nominalni osebni dohodki so v prvem trimesečju porasli za 7 od- stotkov. toda prav za toliko se ie smanišalo število delovne sile. Proizvodne cene v industriii «o ostale stabilne, cene na malo pa so poskočile za 3 odst. življenjski stroški pa za 6 odst. SKLEPI Poleg odstopanja od določenih smernic in ciljev je gospodarstvo pokazalo v prvem trimesečju, da je povzročila reforma v delovnih skupnostih še en kvaliteten korak. Te pomladi smo kot še nikdar prej čutili procese prilagajanja gospo- darstva potrebam tržišča, poslov- no povezovanje in samoorganizira- nje posameznih, interesnih skupin. Iz vsega tega izhaja jasen sklep: oživitev gospodarstva v naslednjih mesecih nujno zahteva določene ekonomske ukrepe. To zahtevajo tudi sklepi zvezne skupščine o go- spodarski politiki v tem letu. Te- daj je bilo rečeno, da ie treba, če bi prišlo do odstopanj od temelj- nih ciljev in proporcev v gospo- darskem razvoju, sprejeti določene dodatne ukrepe. Verjetno ne bo treba čakati pre- dolgo nanje. BL. Kako bomo uvažali in izvažali? (Nadaljevanje s 1. str.) 77 "/o vsega izvoza. Dobro polo- vico več kot predlanskim sta izvozili tovarna volnenih izdel- kov in Delta. Izvoz »Lesa« je na ravni prejšnjega leta. Več kot polovico manjši je direktni iz- voz kmetijskega kombinata Ptuj. Obrat Konusa v Majšper- ku pa se zaradi nekonkurenč- nosti z zunanjega trga povsem umika. V letošnjem letu je zamišlje- no, da bi ravno izvoz oživel go- spodarsko aktivnost. V ta na- men so sprejeti nekateri ukrepi, ki bi naj odpravili pomanjklji- vosti v lanskem poslovanju s tujino. Federacija si bo priza- devala z meddržavnimi dogovori in pogovori z gospodarskimi grupacijami doseči zmanjšanje omejitev pri prodaji naših pro- izvodov na zahodna tržišča. Razširjene bodo možnosti krat- koročnega kreditiranja izvoznih poslov in povečana sredstva za dolgoročno kreditiranje izvoza opreme. Stimuliral naj bi se iz- voz na področja s konvertibil- nimi valutami in regulirala me- njava z vzhodnimi (klirinškimi) državami. Poslovanje s tujino letos otež- e tržne razmere doma. V izvoz :e namerava vključiti tudi ^lektrokovinar z motorji 'e noči. ZR Slovenska Bistrica Kako b® uporaljljen saiiieprispevek za šolstvo Načrt obnove in razširitve šolskega prostora v bistriški ob- čini za obdobje 1968—1973 iz- haja iz obstoječega stanja šol- skih zgradb, sedanje šolske mre- že in predvidenih demografskih gibanj. V prvi fazi uporabe sa- moprispevka tako ne bi prišlo do dozidav in novogradenj izven urbanističnih naselij. Obnovitev šolskega prostora v naslednjih letih je samo prva faza dolgoročnega programa in predstavlja torej prvi del nalog, ki so istočasno najnujnejše in ki bi jih morali izvesti v obči- ni, da bi prešli na enoinpoliz- menski pouk Načrt za obnovo šolskega pro- stora je v skladu s srednjeroč- nim načrtom razvoja šolstva v bistriški občini, ki predvideva do leta 1973 enoinpolizmenski pouk in kasneje, v naslednji fa- zi izgradnje šole, enoizmenski pouk. kakšne so šolske zgrad- be v obcini? Posebna komisija je do sedaj pregledala vse šole v občini in strokovno preučila trajnost kon- struktivnih elementov in notra- njih instalacij. Progj-am adap- tacij posamezne šole predvideva popravilo in zamenjavo vseh do- trajanih elementov in vgraditev novih, predpisanih s sanitarno- tehničnimi predpisi. Tako pred- videva načrt centralno kurjavo v vseh šolah, kjer je še nimajo, angleška stranišča, tlak, parket, vodovod itd Tako je bila vrednost gradbe- nih in obrtniških storitev oce- njena na 1000 dinarjev (novih). V tem načrtu in iz teh sredstev ni predvideno adaptiranje otro- ških vrtcev, ker bi se naj nji- hova adaptacija m razširitev fi- nancirala iz sredstev sklada skupnosti otroškega varstva ob- čine in republike. vrstni red razširitve Šolskega prostora Vrstni red novogradenj in razširitev šolskega prostora za Makole in Poljčane je bi1 že sprejet na eni od sej skup.ščine občine v lanskem letu. Iz oceni- tve stanja teh dveh šol je nujno potrebno začeti z delom Tako bi v prvih dveh letih največ sredstev vlagali prav v ta dva objekta, zraven pa pritegnili še znatna republiška sredstva v obliki kreditov. Kolikor bi bilo na razpolago v nrvih dveh trti!" več republiških kr-^Hitnv ->fi h. se moralo začeti tudi z adapta- cijo internata na bistriški po- sebni osnovni šoli. Vrstni red ostalih šol pa bi morali podre- diti ekonomiki gradbene opera- tive in v naslednjih treh letih izvesti adaptacije po bazenih, kar bi dela znatno pocenilo, saj bi odpadli prevozni stroški na daljših relacijah ipd. Kolikor se bo uvedla amorti- zacija na šolske zgradbe, obsta- ja možnost korekcije obstoječe- ga načrta v smislu razširitve dodatnih nalog. Sredstva, zbrana s samopri- spevkom za razširitev šolskega prostora v bistriški občini, bo treba uporabiti strogo namen- sko. Z razpisi in drugimi obli- kami pa se bo morala zagotoviti čim cenejša gradnja, s tem da se bodo dela dala najcenejšemu ponudniku. KAKŠNA DELA ZAJEMA RAZ- ŠIRITEV ŠOLSKEGA PRO- STORA V MAKOLAH, POLJ- canah in LUKANJI? Razširitev šolskega prostora v Makolah predvideva šest učil- nic, s potrebnimi kabineti, kar bo zagotovilo dvoizmenski pouk. Tako ne obstaja nobena nevar- nost predimenzioniranja, saj v daljšem obdobju predvideva ce- lo enoizmenski pouk. V Poljčanah se predvideva z razširitvijo šolskega prostora pridobiti devet učilnic in štiri kabinete v površini 1500 kva- dratnih metrov. Razširitev šolskega prostora v Lukanji pa predvideva novo- gradnjo dveh učilnic v bruto iz- meri 260 kvadratnih metrov. Tako zajema plan za obnovo in razširitev šolskega prostora v občini skoraj vse šole v občini. Občani bodo 2. junija, ko bo re- ferendum, dokazali, da imajo radi svoje otroke in da jim ni vseeno, kakšno šolo obiskuje njihov otrok. Problemi zasebnega kmetijstva (Nadaljevanje s 1. str.) Iz navedenega je razumljivo, da kmet v trenutnem stanju, ko s težavo rešuje svoj ne preveč zavidljiv položaj, išče najugod- nej.šega kupca ter prodaja svoje pridelke mimo kombinata. Ko je trg nasičen in so cene kme- tijskim pridelkom neugodne, kmet kombinatu pripisuje vse z]<> V rakšnih primerih je kom- binat brez moči in ga ne kaže klicati na odgovornost za stanje v zasebnem kmetijstvu. Kombi- nat v Ormožu nima na razpola- go dovolj rezervnih sredstev za izravnavo cen kmetijskih pri- delkov, niti nima na razpolago sredstev za investicije v zaseb- nem kmetijstvu. Mnogokrat zmanjkajo tudi obratna sred- stva za reprodukcijski material (primer lanske jeseni, ko ni bilo sredstev za nabavo umetnih gnojil, spomladi pa jih ni bilo na tržišču I J S. CNadaljevanje prihodnjič) Km&fliiski kombinat Ormož SUŠA IN MIŠI UNIČUJEJO KMETIJSKE PRIDELKE Na kmetijskem kombinatu v Ormožu imajo letos posajenih 420 ha pšenice in 320 ha koru- ze. Iz krajšega razgovora s kmetijskima strokovnjakoma dipl. inž. agronomije TEREZI- JO in VINKOM STEFANCIC, smo izvedeli, da jim je letoš- nja katastrofalna suša prizade- la že precej škode na kmetij- ski hpridelkih, ki bodo vsled tega znatno nižji, kot so priča- kovali. Trenutno je od suše naj- bolj prizadeta pšenica. Ne glede na prihodnje vremenske raz- mere računajo po še nepotrje- nih pokazateljih, da bo pride- lek pšenice zmanjšan za okrog 2:i odstotkov. Približno 10 ha pšenice ie od suše skoraj popol- noma uničenih. Trenutne ' menske razmere s pomafl] njem prepotrebne vlage še sebej negativno vplivajo na semenske pšenice, ki je i" posejane okrog 130 ha. Ze v sami prvi razvoji^ — t. j. v fszi kalitve je od še prizadeta tudi rast k«^ Pri saditvi koruze so se vc^ posledicam suše izognili s da so koruzo posadili globlje in sicer okrog 8 crfl kjer je vlaga v nekoliko ^ zemljah v minimalnih nah še vedno na zalogi, nja suša zelo ugodno vpli^' razvoj mišje zalege. Tre^' povzročajo miši največ na p>osevkih koruze. Njihov" vazijo lahko pričakujemo pri ostalih kmetijskih P^ kih. Letošnji obeti za kmeti letino niso preveč ugodn^ kombinatu Ormož računaj^ bodo pridelki vsaj tolikš^rU« bodo krili stroške proiry<'j Slran 5 TEDNIK — petek, 1?. maja 1968 Občina Ptuj Cestno komunalni sklad brez sredstev Iz dneva v dan tarnamo nad neurejenimi cestami in ostalimi l^omunalnimi napravami v ptuj- ski občini. Kakšne so možnosti 2a ureditev le-teh, lahiko vidimo v finančnem načrtu cestno-ko- jiiunalnega sklada ptujske obči- ne za leto.šnje leto. pOHODKI SKLADA Dohodki cestno-komunalnega sklada izvirajo največ iz prora- čuna občine Ptuj, ki je letos predvidel za cestno-komunalni sklad 1,002.000 dinarjev, in sicer 572.000 dinarjev za vzdrževanje komunalnih naprav in 430.000 dinarjev za vzdrževanje javne snage. Od pristojbin za cestna niotorna vozila pride v sklad 335.000 dinarjev, od prispevka za uporabo mestnega zemljišča v Ptuju in Kidričevem 600.000 di- narjev, od prispevka za pripra- vo mestnega zemljišča 500.000 dinarjev in od prodaje zemljišč in najemnin 150.000 dinarjev. Skupno so planirani dohodki v višini 2,738.141 dinarjev. Dohodki so predvideni za do- ločene namene, predvsem za vzdrževanje komunalnih objek- tov in naprav ter za urejanje stavbnih zemljišč v zazidalnih okoliših. Nobenih sredstev pa sklad ne dobi za komunalne in- vesticije, to je za modernizacijo cest, za gradnjo kanalizacijske- ga omrežja (Vičava, naselje Bratov Reš). Kanalizacijska de- la, ki se izvajajo v Ptuju, se fi- nancirajo iz lansko leto najete- ga posojila, prav tako tudi mo- dernizacija ceste okrog gradu in skozi Vičavo. RAZPOREDITEV DOHODKOV Iz razporeditve dohodkov v finančnem načrtu je razvidno, d« so ti delno namenjeni za ure- ditev mesta Ptuja za proslavo njegove 1900-letnice v prihod- njem letu. Tu gre predvsem za obnovo obzidja, ureditev pločni- kov, obnovo zaščitenih kultur- no zgodovinskih zgradb in za ozelenitev Ptuja. Prispevek za uporabo mestne- ga zemljišča je v glavnem pred- viden za ureditev sekundarnega kanalizacijskega omrežja in cest v gradbenih okoliših, za javno razsvetljavo ter za urbanistično dokumentacijo (za zidalne na- črte, projekte za komunalne ob- jekte ...). VZDRŽEVANJE CEST Za vzdrževanje 400 km cest četrtega reda, ki so v upravi komunalnega podjetja Ptuj, so letos predvidena za 20 milijonov starih dinarjev nižja sredstva kot v lanskem letu, ker je pro- račun dodelil letos toliko manj sredstev. Upravni odbor sklada je sklenil, da morajo za mate- rialne izdatke za ceste ostati le- tos enaka sredstva kot lani, to je 20 milijonov starih dinarjev. Zato bo moralo komunalno pod- jetje vzdrževalno službo moder- nizirati tako, da bo rabilo za to manj delovne sile. JAVNA RAZSVETLJAVA Javna razsvetljava starega de- la mesta Ptuja je nezadostna in tudi neprimerna. Zato Je dal sklad izdelati načrt za javno razsvetljavo v starem delu me- sta in za osvetlitev kulturno- zgodovinskih spomenikov ob slavnostnih priložnostih. Po na- črtu bi stala javna razsvetljava v starem delu mesta 728.000 N din, dekorativna razsvetljava gradu in drugih spomenikov pa 313.259 N din. Glede na finanč- no stanje ni mogoče izvesti na- črta naenkrat, ampak postopo- ma. Le s pomočjo posojila bi laliko uredili razsvetljavo v glavnih ulicah starega mesta in dekorativno osvetlitev gradu. O najetju posojila bodo razprav- ljali na današnji seji skupščine. ZR Občina Lenart V,,Konusu" prilagajajo proizvodnjo potrebam Kot vemo, je občina Lenart izrazito kmetijska občina, ki ji je industrija dopolnilna panoga gospodarstva. Tokrat si bomo nekoliko ogledali proizvodnjo in gospodarjenje v edinem indu- strijskem obratu »Konusu« v Lenartu. Količinska proizvodnja v ob- ratu »Konusa« v Lenartu je bila v lanskem letu za 34,8 »/o manjša kot v letu 1966. Zaradi trimesečne rekonstrukcije ob- rata v lanskem letu proizvodnja ni mogla potekati kontinuirano. Poleg tega je bila tudi izvedena preusmeritev proizvodnje po programu iz leta 1966, Obseg proizvodnje v letu 1966 je bil namreč v skladu za leto 1967. V letu 1966 je obrat proizva- jal pretežno le še podplatno usnje, poleg tega pa v manjših količinah še tehnično usnje, vrhnje usnje težkih kož in cep- Ijenec vrhnjega usnja. Izvedena rekonstrukcija v lanskem letu je usposobila obrat za proiz- vodnjo vrhnjega usnja drobni- ce, možna pa je tudi preusme- ritev na proizvodnjo krom zgornjega usnja z minimalnimi sredstvi, seveda če bi se spre- menili tržni in proizvodni po- goji. Specializirana proizvodnja v lanskem letu še ni prišla de izraza, saj je bil glavni proizvod še vedno podplatno usnje. Ven- dar pa se je v lanskem letu pričel kvalitetni in kvantitet ni premik v strukturi proiz- vodnje. Proizvodna preusmeritev v obratu v Lenartu je bila s sta- lišča kombinata »KONUS« opravičena in nujna. Na trži- šču se še nadalje zmanjšuje po- vpraševanje po podplatnem usnju, Z rekonstrukcijo obrata v Lenartu je kombinat končal osnovno specializacijo posamez- nih usnjarn. Investicijska vlaganja se bodo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Predvidena je rekonstruk- cija nekaterih kotlovnih na- prav. Vzporedno z manjšo pro- izvodnjo v lanskem letu, so tu- di finančni rezultati nekoliko nižji kot v letu 1966. Prikazana sprememba strukture proizvod- nje se je v lanskem letu odra- zila tudi na višini celotnega dohodka. Sprememba se odraža v pozitivnem smislu, saj je ob 34,8-odstotni manjši proizvodnji celotni dohodek v lanskem letu nižji le za 32,6 "/o. Letošnja proizvodnja se v ce- loti preusmerja na predelovanje kož drobnice. Predvideni fizični obseg proizvodnje bo letos za 50,2 o/o večji kot v lanskem letu. Celotni dohodek se bo v letoš- njem letu po predvidevanjih povečal za 62,6 ®/o, in to pred- vsem zaradi višje vrednosti novih proizvodov; dohodek de- lovne organizacije bo višji za 87,2 "/o, sredstva za neto osebne dohodke za 24,9 ®/o, ostanek do- hodka pa bo predvidoma znašal 642.000 din. Večja oziroma raz- širjena proizvodnja bo zahteva- la tudi povečanje števila zapo- slenih, in sicer za okrog 11 oseb (skupaj 66 zaposlenih). Prikazana preorientacija pro- izvodnje bo bistveno vplivala tudi na možnosti neposrednega izvoza. V obratu »Konus« je predviden le manjši del proiz- vodnje za neposreden izvoz, saj bodo znatne količine proizvod- nje v obratu izvožene v nadalj- nji fazi konfekcioniranja v druge obrate kombinata. Pre- skrba s surovinami bo zadovo- ljiva, saj jih je možno nabav- ljati tako na domačem kot na tujem tržišču. Vendar pa je treba nabavo surovin prilago- diti trenutnim odnosom na do- mačem in tujem tržišču s tem, da naj zaloge le-teh omogočajo optimalno izkoriščanje razpo- ložljivih kapacitet in rentabil- nost proizvodnje v celoti. J. S. Rahel porast prometa v ptulskih trgovinah Prodajne sposobnosti so se povečale. Ponudba je večja. Cene blaga so ustaljene. Zmanj.šanje potrošniških posojil in pomanj- kanje obratnih sredstev. Delitev dohodka v trgovskih organiza- cijah ni najugodnejša. Izboljšati sodelovanje. 17 prodajaln trgov- skih podjetij s sedežem izven ptujske občine odvzame 12,7 ®/o ustvarjenega blagovnega prometa. Na oddelku za analitične in organizacijske zadeve SO Ptuj smo zvedeli, da je analiza za- ključnih računov trgovskih pod- jetij za lansko leto pokazala prve učinke reforme. Trgovske organizacije so v lanskem letu dosegle le 5 ®/o več- ji promet kot v letu 1966. Iz- boljšala pa se je ekonomičnost poslovanja. Cene trgovskemu blagu so se v glavnem ustalile. Ponudba na tržišču je večja in boljša kot v preteklih letih. Za- loge blaga so v drugem polletju počasneje naraščale kot v pr- vem. Prodajne sposobnosti so se po- večale z izgradnjo trgovskih paviljonov in nove, klasične tr- govine v Apačah. Zaostrile so se težave, s ka- terimi se srečujejo trgovske organizacije že nekaj let. Po- javlja se pomanjkanje obratnih sredstev in zmanjšanje potroš- niških posojil. Ker je kreditna banka med letom precej omejila potrošniško kreditiranje, so ne- katera trgovska podjetja skuša- la dobiti določene kreditne aranžmaje tudi s strani dobavi- teljev. Trgovske organizacije imajo tudi na podeželju veliko število prodajaln. Promet v teh trgovi- nah je odvisen od kupne moči podeželskega prebivalstva, ki pa je najprej odvisna od realizacije pridelanih poljščin in živine. Poslovni uspeh bi bil lahko ugodnejši, če bi imele trgovske organizacije na razpolago več trgovskega kapitala. Zaradi tega rastejo tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Likvidnost trgovskih organizacij ni najboljša. Tudi razmerje v delitvi narodnega dohodka se je poslabšalo v škodo gospodarskih organizacij. Poslabšalo se je tudi razmerje v delitvi dohodka za razdelitev med osebnimi do- hodki in skladi v škodo slednjih. Težnja po delitvi osebnih do- hodkov v trgovini ni v skladu z rezultati poslovanja, saj se je dohodek za razdelitev v primer- javi z letom 1966 povečal samo za 1,2 ®/o. V sklade je bilo vlo- ženih za 190/0 manj sredstev, medtem ko so se sredstva za osebne dohodke povečala za 11 o/o. Pogoji poslovanja v preteklem letu so se močno zaostrili in po- vzročili določene težave, ki bi jih lažje premagovali z boljšo medsebojno povezanostjo, pred- vsem glede skupnih nabav tr- govskega blaga pri proizvajal- cih. Poleg sedmih trgovskih podje- tij ustvarja blagovni promet tudi 17 prodajaln raznih trgov- skih gospodarskih organizacij, ki imajo sedež podjetja zunaj ptujske občine. Lani so zabele- žile 24,842.488 novih dinarjev prometa, to je za 16,2 0/0 več kot v letu 1966. V skupno ustvarje- nem blagovnem prometu odpa- de na te poslovalnice 12,7 0/0. Rezultati gospodarskega raz- voja so pokazali v lanskem letu umirjenejšo rast prometa v tr- govini, ki se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Glede na pri- čakovani porast proizvodnje, povečanje odobravanja potroš- niških posojil, nadaljnje spro- ščanje cen in marž ter poveča- nje potrošnje, predvidevajo, da se bo blagovni promet v trgovi- ni povečal poprečno za 8 0/0. Promet v prodajalnah, s se- dežem podjetja zunaj ptujske občine, se bo predvidoma pove- čal za enak odstotek kot pri ptujskih trgovskih organizaci- jah. ZR Kakšne so perspektive gradu Statenberg? Srednjeročni načrt razvoja turistične dejavnosti v bistriški občini predvideva povečanje ka- pacitet na Pohorju in povečanje zmogljivosti gostišča Statenberg ob povečanem razvoju prehod- nega turizma v središču občine ob cesti prvega reda. V zadnjih letih je gostišče grad Statenberg pridobilo mno- go stalnih gostov, povečalo se je sodelovanje z raznimi turistič- nimi agencijami, povečal pa se je tudi stik s tujimi gosti. Kljub vsemu gostišče grad Sta- tenberg ne dosega zadovoljivih rezultatov. Kje in kakšni so vzroki? Vzrok številka ena je dejstvo, da je grad Statenberg star in bi bilo potrebno letno 15 milijonov starih dinarjev za njegovo vzdr- ževanje. Ce bi hoteli grad re- novirati, bi potrebovali okoli 300 milijonov starih dinarjev. Razen tega je vzrok slabšega obiska tudi cesta, ki je asfalti- rana samo do Studenic. To sta glavna vzroka, da gostišče grad Statenberg ne dosega takšnih rezultatov, kot bi jih lahko. V zadnjem času so vodeni razgovori z avtobusnim podje- tjem iz Maribora. Toda razgovo- ri še niso dali nobenih rezulta- tov. Prav tako pa razpravljajo z enim od zagrebških turističnih podjetij, ki je zainteresirano za idiličen grad ob robu Haloz. V zadnjem času pa so navezani stiki tudi s tujino, tako da pri- čakujejo gostinski delavci go- stišča gradu Statenberg letos še živahno turistično dejavnost. Občina Ormož Investicijska vlaganja v novih pogojih aospodarjenja Po prvotnih planiranjih je bi- lo predvideno, da bo investicij- ska dejavnost v ormoški občini obdobju od leta 1966 do 1970 maJijša kot v obdobju do leta 1966. Statistični podatki za ob- dobje zadnjih dveh let pa ka- žejo, da je bila ta dejavnost tu- di v novih pogojih gospodarje- nja precej živahna. Planirane investicije v gospodarske objek- te so bile v letih 1966/67 reali- zirane s 66,40/0, negospodarske s 36,3 0/0, tako da znaša skupna realizacija planiranih investicij 54,8 0/0. Ob vsem tem so se ne- koliko spremenila trenutna raz- merja med gospodarskimi in ne- gospodarskimi investicijami. Razmerje 61,3 0/0: 38,7 0/0 je v korist negospodarskih investicij. Vzroki za prikazana manj ugod- na razmerja so predvsem v tem, ker predvidena negospodarska aktivnost v pogledu vlaganj v zadnjih letih ni bila takšna kot je bila predvidena. Spremembe je povzročila predvsem stagna- cija gradenj v družbenem sek- torju. Nekateri pokazatelji aktivno- sti investicijske dejavnosti niso v okviru predvidevanj srednje- ročnega investicijskega progra- ftia, vendar pa se kaže dejstvo, ^a se programske osnove inve- sticijske izgradnje v glavnem uresničujejo. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi to, da po- stavljeni investicijski program izhaja iz objektivnih nujnosti in ii^ožnosti za dvig gospodarske •^oči občine. Po posameznih dejavnostih družbenega sektorja so bila v skladu s srednjeročnim progra- ■^om razvoja gospodarstva — v obravnavanem obdobju novih pogojev gospodarjenja — izgra- jeni naslednji važnejši objekti: — kmetijstvo: dograditev vin- ske kleti v Ormožu ter obnova 56 ha vinogradov in 25 ha sadov- njakov; , — gozdarstvo: osnovanje 75 ha "itenzivnih na.sadov listavcev; . — gradbeništvo: rekonstrukci- ja ormoške opekarne; trgovina: osnovanje petih fgovskih poslovalnic in adapta- '"Ja enega trgovskega lokala; jj.p, gostinstvo: osnovanje dveh ^ obrt: rekonstrukcija peči v ®karni in splošno povečanje klovnih zmogljivosti pekarne; komunalna dejavnost: mostu rez Dravo v Or- Ze?^^' predstavlja za Ormož pomembno pridobitev, iire- mestnega parka, dela gradnji letnega kopališča, ki Dl teku, asfaltiranje cest in ^^cnikov v Ormožu ter gradnja manjših objektov; g stanovanjska dejavnost: jj^^dnja učiteljskih stanovanj na in četverčka v Oruio/u, — zdravstvo: adaptacija v psi- hiatrični bolnišnici Ormož. Nezmanjšana investicijska iz- gradnja je v ormoški občini predvidena tudi v naslednjih le- tih. V letošnjem letu so predvi- dena obsežna investicijska dela v družbenem sektorju kmetij- stva, in to p^-edvsem na vino- gradniških in sadjarskih povr- šinah. V PTT prometu bo vgra- jena vozliščna avtomatska cen- trala, v trgovini bo odprtih pet novih lokalov, v gostinstvu je predvidena gradnja večjega go- stišča v Ormožu, v komunalni dejavnosti dogradnja letnega kopali.šča v Ormožu ter še ne- katera druga investicijska dela. Iz navedenega lahko sklepa- mo, da je v ormoški občini in- vesticijska dejavnost, kljub no- vim težjim pogojem gospodar- jenja, sorazmerno zelo aktivna in predstavlja kot takšna trdno osnovo in garancijo za uspešno premagovanje obstoječih gospo- darskih težav. J. S. V Slovenski Bistrici: Odnosi med cerkvijo in socialističnimi silami Zelo kočljivo je pisati o teh odnosih, saj cerkev ne sprejema nobene kritike. Glose v Teoriji in praksi so naletele v cerkvenih krogih na zelo neugoden spre- jem, medtem ko osta.la javnost reagira precej pozitivno. Ta po- udarek v uvodu smo navedli za- to, ker cerkev a priori zavrača vsako kritiko, saj je po mnenju cerkvenih krogov nedotakljiva, dobra in čista. Razprave o odnosih do cerkve in cerkve do socialističnih sil niso nove, ampak segajo v bi- striški občini precej let nazaj. Pokazalo se je, da komuni.sti ni- so razumeli spremenjene vloge v samoupravnem sistemu. Odnose s cerkvijo so hoteli urejevati ad- ministrativno, ne da bi se poglo- bili v politiko, ki jo vodi cerkev danes. Prav zaradi tega cerkev tudi v nekaterih pogledih napre- duje.To pa povzroča med socia- lističnimi silami razdor, ker že- lijo nekateri rešiti nastali pro- blem s pomočjo državne oblasti, drugi pa so popolnoma indife- rentni za težnje cerkve. Podpis protokola z Vatikanom nam je prinesel priznanje naše- ga družbenega sistema in uredit- ve. Toda že s podpisom tega pro- tokola sn"--) marsikaj izgubili, saj ie je cer^^ij/ hitreje znašla v spremenjenih pogojih. Cerkvi je uspelo prepričati mnogo obča- nov, da je naša politika odstopi- la od svojih stališč. Opazno je tudi to, da je v zadnjem času malenkostno p>ora- sel obisk v cerkvi. Toda vzroki za to so {>adec nezaposlenosti, konstantni rahel dvig cen, zmanjševanje osebnih dohodkov ipd. Končno pa k temu sili tudi napeto politično stanje v svetu in možnost izbruha nove vojne. Vse to sili preprostega človeka v iskanje nove pomoči, T^a kate- ro misli, da jo bo našel v cerkvi. V zadnjem času se je tudi po- večalo število otrok, ki obiskuje- jo verouk. Do tega prihaja zato, ker duhovščina pritiska na star- še in otroke; vzrok v povečanem obisku otrok pri verouku pa je tudi na učiteljstvu, ker le-to za- vzema premlačna stališča do obi- skovanja verouka. Dokaz povečane aktivnosti cer- kve so tudi obredi zunaj cerkve. Tako se je gibalo število obre- dom med letom 1963 in 1965 med 72 in 77, medtem ko je že leta 1966 naraslo število teh obredov na 94, v letu 1967 F>a jih je bilo 95. Povečalo se je število romanj. Najmočneje pa je naraslo število romanj v Italijo in Avstrijo. V letošnjem letu bo duhovščina organizirala romanje v Francijo, Španijo in Portugalsko. Čuden in nesocialen je odnos cerkve do nekaterih delavcev, ki jih je pregovarjala za romanje v Špa- nijo, ob tem pa delavec komaj vzdržuje svojo družino. Takšno romanje tako daleč pa vsekakor ni zastonj. Toda najhuje je to, da se v bi- striški občini duhovščina ni dr- žala določil koncila. Tako je pri- šlo s prižnice do naštevanja ti- stih staršev, ki ne pošiljajo otrok k verouku. Takšen pritisk na starše in otroke je protiustaven, ker prisiljuje človeka na izpove- dovanje vere. Eno je jasno, namreč, da naše družbenopolitične sile zavzemajo premlačna stališča ob vzp>ored- nih naporih cerkve, da pridobi čimveč občanov. Zanimivo je, kakšno stališče bo na F>onedelj- kovi seji zavzel do tega vpraša- nja občinski komite ZK Sloven- ska Bistrica. O tem bomo poro- čali v naši prihodnji številki. -b Občina Ormož Praznik službe javne varnosti v soboto, 11. t. m., so imeli v ormoški grajski restavraciji majhno svečanost, ki so se je udeležili uslužbenci postaje mili- ce Ormož in Tomaž — z name- nom, da skromno proslavijo svoj praznik — 24-letnico delovanja službe javne varnosti. Svečano- sti so se udeležili tudi nekateri družbenopolitični delavci iz or- moške občine. Predstavnik skup- ščine občine Ormož Franc Borko je v pozdravnem nagovoru pri- kazal pot nastanka službe javne varnosti in njen družbeni pomen. Navzočim delavcem službe javne varnosti je čestital k njihovemu prazniku ter nekaterim najza- služnejšim, ki že nad 20 let de- lajo v tej službi, izročil skromna priznanja. Po svečanem delu proslave je bila v grajski restavraciji pri- pravljena majhna zakuska, kjer so predvsem starejši delavci obu- jali spomine na težavno in dolgo prehojeno pot uspešnega delova- nja svoje službe. Posamezni do- godki iz dela službe javne var- nosti ocstajajo vedno živi in nepo- zabni prav tako kot najtežji tre- nutki naše zgodovine, v katerih so vznikle prve kali njenega or- ganiziranega delovanja. Ce pogledamo širom po naši domovini, vidimo, da je bil mi- nuli teden varnosti izpolnjen s številnimi prireditvami, ki do- volj zgovorno manifestirajo ak- tivnost službe za notranje zade- ve. Prav z navedenega stališča praznik službe javne varnosti ni samo praznik, temveč je tudi merilo stopnjevane družbr?ne za- vesti m splošnih medčloveških odnosov. Ob vsem tem nam nehote postavlja vprašanje, ka- ko izpolnjujemo naloge, ki nam jih je zaupala v reševanje druž- ba: ali na svojih delovnih me- stih in v splošnem krogu našega gibanja storimo vse, da bi se člo- vek v naši družbi počutil čimbolj varnega in sproščenega? Ali je naša družbena zavest stopnjeva- na do tiste meje, da se čutimo poklicane, da mora samouprav- na služba sama skrbeti za svojo varnost? Organi za notranje za- deve so kot kvalificirana služba neločljiv sestavni del našega sa- moupravnega sistema in so kot takšni neposredno pKJvezani s samoupravljavci in občani. Nji- hova glavna naloga je nadzor nad dogajanjem v družbi oziro- ma v odpravljanju raznih družbi škodljivih pojavov. Služba javne varnosti vedno bdi nad razvija- njem odnosov m.ed ljudmi, teme- lječih na načelih socialistične morale, zavarovanju objektov in podatkov, ki so pomembni za varnost države, Ce bi hoteli ovrednotiti delo organov za notranje zadeve, vi- dimo, da to še zdaleč ni lahko. Slovenija in Jugoslavija nasploh ima v Evropi zelo pomemben geografski in strateški položaj s široko odprtimi vrati v bolj ali manj nemirni svet, v katerem še vedno vladajo vojna in nasilje ter dušitev miroljubnih načel. Tudi v naši družbi je še dosti ne- gativnega, za družbo škodljivega delovanja, kamor je vedno usmerjena akcija ustrezno uspo- sobljenih organov javne in dr- 7.avne varnosti, ki že v kali zati- rajo najrazličnejše negativne tendence. Praznik službe javne in držav- ne varnosti nam nudi lepn? pri- ložnost, da v skromnih besedah izrečemo zaupanje in priznanje službi, ki se je v kratkem času zelo uspešno organizirala in de- luje skladno z načeli družbenega samoupravljanja in našega so- cialističnega reda nasploh. StTjm 4 TEDMK — petek. ir. mnjn Stran 4 (Mičifia Ormaž Drobni problemi veiiicegci pomena Na območju občine Ormož sta samo dva otroška vrtca, kar je za to področje vsekakor prema- lo. Mnogo žena v vaseh, pred- vsem v izrazito vinogradniških območjih, je izrazilo željo, da bi ustanovili vsaj sezonske vrtce na Kogu, Miklavžu in Jeruzale- mu. Ze obstoječa vrtca pa bi morala zajeti v varstvo še več predšolskih otrok, ki so sedaj nemalokrat prepuščeni nepri- merni vzgoji in okolju. Z naku- pom stanovanjske hiše, ki so jo preuredili v vrtec, je bil v Or- možu le začasno rešen problem otroškega varstva. Sedanji pro- stori postajajo pretesni in ne- primerni za vzgojno varstveno ustanovo. Potrebno bo razmiš- ljati o dozidavi paviljona za pre>dšolske otroke. V družinah, kjer sta zaposle- na oba roditelja, postaja prav tako pereč problem šoloobvez- nih otrok. V Ormožu že razmiš- ljajo o celodnevnem bivanju otrok v šoli. Ti so sedaj v neka- terih primerih vse preveč pre- puščeni sami sebi, brez kontrole učenja in v večini s slabimi uč- nimi uspehi. S celodnevnem bi- vanjem otrok v šoli bi se znatno zboljšali učni uspehi ter kon- trola prostega časa in učenja. Sorazmerno je zelo neurejeno stanje tudi v šolskih mlečnih kuhinjah. Malice, ki jih pri- pravljajo v šoli, dobijo le tisti otroci, ki plačajo določen pri- spevek. Iz tega lahko ugotovimo, da ne prejemajo malice ravno tisti otroci, ki so je najbolj po- trebni. Jesenske akcije zbiranja živil za šolske mlečne kuhinje so premalo organizirane in pre- malo podprte s strani širše družbenopolitične skupnosti. Akcija je prepuščena z^olj šo- lam in otrokom, ki sami ne mo- rejo doseči nekega posebnega uspeha. Ob širši podpori druž- bene skupnosti bi prav gotovo lahko nabrali v jesenskem času za mlečne kuhinje toliko živil, da bi omogočili brezplačne ma- lice tudi otrokom, ki jim starši ne morejo plačati malice. Občutno premalo pozornosti je posvečeno mladini, ki ostaja doma na kmetijah. Mnogo govo- rimo in pišemo o njih, toda vse to ostaja le pri besedah in na papirju. Mnogi kmečki mladinci in mladinke so brez končane osemletke. Morali bi jim nuditi dopolnilno izobrazbo, ki bi na- domestila zamujeno in jim s strokovnimi predavanji s pod- ročja kmetijstva omogočiti bolj- še gospodarjenje na svojih go- spodarstvih. Kmečki mladini bomo morali omogočiti dopolnil- no šolanje prek delavske uni- verze, ki lahko v tem pogledu mnogo stori. Mnogokrat slišimo na najrazličnejših mestih in fo- rumih, da je kmečka mladina do navedenih oblik izobraževa- nja in drugih oblik mladinske dejavnosti nezainteresirana in pasivna. Dosedanja praksa je pokazala, da temu ni tako. Mladina je željna in voljna udejstvovati se na najrazličnej- ših področjih ter si pridobivati potrebna znanja, le da je pri vsem tem potreben nekdo, ki jo bo znal zainteresirati ter ji vce- piti voljo do organizirane ak- cije. Le dobro pripravljeno in organizirano delo lahko rodi že- Ijene uspehe in izkorenini staro kmečko miselnost, da lahko na kmetiji še dalje gospodarimo tako kot sta gospodarila naš oče in dedek. Učimo in vzgajajmo mladega kmečkega človeka, da bo na svoji domači skromni kr- pi zemlje umno gospodaril, uči- mo mlada kmečka dekleta, da bodo dobre gospodinje in mate- re, da bodo uredile svoje domo- ve tako, da bodo naše vasi domače in prijazne, da bodo ju- tri v ponos vsem, ki nas bodo obiskali. J. S. ^ tovarni volnenih izdelkov v Majšperku Neurefen devizni režim Za bralce Tednika odgovarja inž. VILKO SKERBLNEK, direk- tor TVI Majšperk: — S prvim aprilom je podje- tje prešlo na 42-urni tednik. Kakšni rezultati v proizvodnji so pripomogli k temu? Analiza, ki smo jo v ta namen napravili, je pokazala, da pre- hod lahko uresničimo. Ce pri- merjamo rezultate prvega tri- mesečja letošnjega leta s prvim trimesečjem lanskega leta, vi- dimo, da je finalni proizvod vol- nenih tkanin 70 »/o večji kot v i.stem obdobju lani. Močno smo se posluževali zunanjih koope- rantov. Osnovna (naša) proiz- vodnja pa je za 24®/o večja kot v istem obdobju lani. Fakturi- rana realizacija je za 71 ®/o več- ja, plačana realizacija (celoten dohodek) pa za 43 ®/o kot v istem obdobju lani. Zaskrbljujoč je porast dolžnikov. Stanje kupcev v primerjavi z lanskim letom je trikrat večje. Ker podjetje mma dovolj lastnih sredstev niti možnosti povečati kredite, je stanje upnikov poraslo v pri- merjavi z lanskim letom trikrat. Razveseljivo je dejstvo, da smo zaloge gotovih izdelkov v pri- merjavi z lanskim letom zmanj- šali za 56«/o. Osebni dohodki so v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 14«/o. Sklade smo povečali za 46«/o. — Kako je z izvozom? Razveseljivo pri izvozu je to, da smo v letošnjem letu dosegli 11 "/o boljše cene kot lani. S tem je izguba pri izvozu padla za 12 "/o napram istemu obdobju lani. V primerjavi z istim ob- dobjem smo povečali izvoz za 47®/o. Izvažamo največ stalnim odjemalcem v Švici, Švedski, posredno pa prodajamo v Za- hodno Nemčijo. — Kakšne so posledice neure- jenega deviznega režima? Ugotavljamo, čeprav smo že sredi maja, da še nimamo dode- ljenih deviznih sredstev, niti ni konkretno poznan devizni režim za podjetja. Kako je z deviznim režimom, bi morala vedeti pod- jetja že davno. Mineva že peti mesec letošnjega leta, mi pa še ne vemo, pri čem smo. Kljub oblju- bam, da sistemske rešitve ne bodo zavlačevali, se je ponovilo to isto kot lansko leto. Zaradi neurejenega deviznega režima ima podjetje velike izgube v do- hodku. Pretirana je vezava uvo- za na izvoz. Prisiljeni smo uva- žati reprodukcijski material iz držav s konvertibilnimi valuta- mi. — Kaj otežkoča delo in kakšni so načrti? Delo otežkoča zastarelost pod- jetja. Kolikor je bilo v naši moči, smo obnavljali. Moderni- zirali smo tkalnico z zamenjavo najstarejših strojev z modernej- šimi. To je pripomoglo k večji proizvodnji. Muči nas tudi teh- nološka nezaposlenost, ki nasta- ja z modernizacijo proizvodnje. Prizadevamo si odpirati nova delovna mesta. Finančni položaj nam to Ovira. Se težje je to zaradi tega, ker v kraju ni dru- ge večje industrije. V letošnjem letu nameravamo izvršiti manj- še obnove v apreturi. Za večj, in potrebne rekonstrukcijo ni mamo denarnih sredstev. Zit Obnova šole najprel v Maikoiali Osnovna šola v Makolah ena najstarejših v bistriški ob. čini. Zato ni čudno, da je ravno ta šola na prvem mestu v pro. gramu predvidenih adaptacij ij, razširitev šolskega prostora v bistriški občini. Šolsko poslopje je staro in jj bilo zgrajeno leta 1876. Število učencev na šoli je hitro nara- ščalo in je že leta 1892 doseglo število 400, s tem da so skoraj sto učencev zavrnili, ker ni bilo prostora. Tako so že takrat mi. slili na razširitev šolskega pro- stora v takšnem obsegu kot da- nes. Toda prva svetov,na vojna je prekrižala te načrte in tako je ostala nerazširjena do danes, Makolčani sedaj upajo, da bodo petdeset let po prvi sve- tovni vojni s samoprispevkotT, in z družbenimi sredstvi dobili tisto, kar jim je bilo obljublje- no že na začetku našega stole, tja. Pogoji dela na tej šoli sii res težki in kako lahko zahteva- mo, da njeni učenci ob tak.šnili pogojih dosegajo iste rezultate, kot jih dosegajo drugod na šo- lah, ki so nove, imajo polno učil, kabinetov ipd. Makolčani bodo torej čez leto ali dve lahko ponovno slišali be- sede, kot jih je leta 1876 ob otvoritvi šole dejal njen upra- vitel j Rok Skorjanec v sloven- skem jeziku: »Radosten, veliča- sten je današnji dan za Makol- čane, tako za stare kot za mla- de, kajti slovesno se odpira no. va krasna makolska šola, katen so Makolčani v svojo čast sezi dali. Postavili ste si, slavni ma kolski občani, večni spomenijl in stroški, katere ste za to p« slopje imeli, vam bodo stoteri obresti prinašali- Tn podonje * Živi dokaz odkritosrčne želje, dj bi se vašim otrokom bolje godilf kot vam.« -b i S konference ZZB NOV Slovenska Bistrica Zdravstveno sta- n|e, priznavalnine.. v petek, 10. maja, je bila v Slovenski Bistrici konferenca zveze borcev bistriške občine. Na njej so obravnavali razmere, v katerih živijo bivši borci in pa družbenopolitične probleme, ki nastajajo v današnjem času. Poseben poudarek pa je bil dan pozornosti skupščine občine in pa občinski organizaciji ZZB, ki sta storili vse, da bi omogo- čili čim boljše pogoje za živ- ljenje bivšim borcem. K.^KSNO JE ZDRAVSTVENO STANJE BORCEV? Podatek, da je od zadnje skupščine ZZB Slovenska Bi- strica umrlo 59 borcev in akti- vistov, marsikaj pove. Pred- vsem pa to, da zdravstveno sta- nje borcev ni najboljše, oziroma da je premajhna skrb zdrav- stvenih in drugih organov za zdravje borcev in aktivistov. Anketa, ki so jo izvedli v bi- striški občini med borci in ak- tivisti kaže, da je več kot 470 teh v slabem zdravstvenem sta- nju, 119 pa jih potrebuje nujno zdravstveno nego. Zato je bila tudi na zadnji konferenci pohvaljena pobuda občinskega odbora združenj borcev v Mariboru, na podlagi katere so ustanovili v Mariboru poseben zdravstveni dispanzer, ki bo deloval izključno v zdrav- stvene namene borcev. V ta dispanzer so vključene občine Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj in Lenart. Kljub vsemu pa so bila v lan- skem letu namenjena precejšnja sredstva za izboljšanje zdrav- stvenega stanja borcev. Tako je bilo namenjeno samo za klimat- sko zdravljenje dva milijona starih dinarjev. Za letošnje leto pa je predvideno za klimatsko zdravljenje milijon starih dinar- jev. Zmanjšanje sredstev v le- tošnjem letu pa ne gre na ra- čun zmanjšanja števila topliških in klimatskih zdravljenj, ker bodo sredstva za vse primere zagotovljena. KAJ SO PRIZNAVALNINE? Ko so borci razpravljali o pri- znavalninah, so poudarili naj ne bi bile manjše od 10.000 dinar- jev, ker so že sedaj začeli poj- movati priznavalnine kot soci- poudarjeno, da je dan poseben poudarek v priznavalninah ti- stim borcem, ki so se vključili v NOB do oktobra 1943, nato so upoštevani interniranci od za- četka in nato ostali, kot so se vključevali v narodnoosvobodil- no gibanje. Tako je zadnja konferenca iz- nesla precej problemov, ki ob- ravnavajo vprašanje borcev. Posebna pozornost je bila po- svečena vprašanju tistih borcev, ki živijo od zemlje, niso pa je sposobni sami obdelovati. Več pozornosti pa bo potreb- no v prihodnje posvetiti tudi upokojitvi bivših borcev, saj ti v precejšnjem številu opravlja- jo slabše plačana dela. O tem alno podporo. Nadalje je bilo zadnjem pa je sprejela že re- publiška komisija sklep, da osnova z^ upokojitev za borce ne bo manjša od 92.000 starih dinarjev. -b Občina Lenart Kmetijstvo danes in Jutri (Nadaljevanje) Ob razpravi o možnostih po- večanja kmetijske proizvodnje v obeh sektorjih kmetijstva ne moremo in ne smemo prezreti tudi možnosti prodaje kmetij- skih pridelkov. Dejstvo je, da bomo morali za ureditev tega vprašanja, ki je iz dneva v dan vse bolj pereče, kmetijstvo proizvodnjo uskladiti s tržnimi potrebami. Glede na zmanjšanje povpraševanja po nekaterih kmetijskih pridelkih na doma- čem in tujem tržišču, ki je po- sledica težav pri izvozu, je zahteva po ureditvi tržišča (predvsem izvoza živine) s stra- ni proizvajalcev popolnoma opravičena in ji posvečamo pre- malo pozornosti. Zaradi visokih carin in drugih ovir pri izvozu ter zaradi dejstva, da so držav- ne rezerve že prerastle planira- ne okvire, bo treba ta problem vsekakor čimprej učinkovito urediti. Bili so primeri, ko kme- tje na dogonih živine niso mogli prodati niti glave živine. Kakš- ne ekonomske in psihološke po- sledice povzroča takšno stanje, nam na tem mestu ni potrebno ponovno poudarjati. Glede uvo- za kmetijskih pridelkov si mo- ramo biti prav gotovo enotni v tem, da bi morale vse širše družbenopolitične skupnosti na- tančno določiti, da je mogoče uvažati kmetijske pridelke le ob pomanjkanju domačih in v skrajnem primeru tudi takrat, ko so cene domačih kmetijskih pridelkov previsoke. Trenutno stanje nujno nare- kuje potrebo po poslovnem in tehničnem sodelovanju med proizvodnjo, živilsko industrijo in trgovskimi podjetji. S čvrsti- mi pogodbami bi naj zagotovili kmetijski proizvodnji stalnega odjemalca s poprečnimi in znos- nimi odkupnimi cenami. Eno izmed prav tako po- membnih vprašanj, ki sodi med aktualne nerešene probleme — je kreditna politika do kmetij- stva. S tem problemom ni pri- zadeto samo kmetijstvo v občini Lenart, temveč je to problem splošnega in širokega obsega Z regulacijo Pesnice in nekate- rih njenih pritokov kmetijstvo v Pesniški dolini še zdaleč ni re- šeno. S tem so urejeni le večji vodotoki, še vedno pa ostajajo neurejene hidro- in agromelio- racije obsežnih površin. »Agro- kombinat« KZ Lenart, kot naj- močnejša delovna organizacija v občini, bo mor?«' v bodoče po- svetiti kreditni politiki mnogo več pozornosti, če ne želimo, da kmetijstvo še nadalje zaostaja za splošnim razvojem gospo- darstva. Iz dneva v dan se vse bolj po- stavlja v ospredje vprašanje, kako urediti kreditiranje zaseb- ne kmetijske proizvodnje. To vprašanje je uvidel in ga pričel tudi reševati pokojni Boris Kraigher, ko je leta 1965 dejal: »Dalje mislim, da nam v uve- ljavljanju naše politike na va- si manjka v kmetijstvu pospe- šen bančni mehanizem. V stari Jugoslaviji je obstajalo celo omrežje zadružnih hranilnic in kmetijskih bank, medtem ko danes takih bank skoraj nima- mo. Jasno je, da politike speci- alizacije in socializacije vasi prek kooperacije in podobno ne moremo uspešno voditi s kme- tijskimi zadrugami, ki se ukvarjajo s trgovino. Mislim, da je defekt v tem, da na vasi ni- mamo ustrezne bančne organi- zacije, v sistemu pa ne meha- nizma, ki bi prek ustrezne kon- centracije sredstev izvajal spre- jeto politiko in tudi sprejeto angažiranje individualnega pro- izvajalca v razširjeni reproduk- ciji na področju kmetijstva. Absurdno je namreč, da vodimo bitko za sodobno kmetijsko pro- izvodnjo s politiko proti men- taliteti shranjevanja denarja v nogavici. To je tudi ena od posledic neizdelane politike in orientacije na širokem področju našega kreditno-monetarnega sistema.« (Nadaljevanje prihodnjič) Iz Lenarta Za ponedeljek, 13. maja 1968, je bil v Lenartu sklican zbor vo- livcev, na katerem naj bi raz- pravljali o kanalizaciji in cenah vode, o zazidalnem načrtu, o gradnji mrliške veže ter o dru- gih komunalnih vprašanjih. Ob napovedanem času se je zbralo' v sejni sobi občinske skupščino približno deset od šest^to volivcev, kolikor jih je v Lenartu. Ta vprašanja so v Le- nartu precej pereča, vendar, kot kaže, Lenarčanov ne zanimajo posebno, ker bi se sicer udeležili zbora volivcev v večjem številu. Zbor volivcev bo ponovno 20. maja 1968. K, K. Iz Laporja v bistriški občini: Za šolo, __ za lepšo solo Letos poteka že enainšestdese- to leto, odkar so »v lepih starih časih« zgradili že tretjo šolo v Laporju. Tako je po zgodovin- skih virih imelo Laporje v pre- teklem stoletju tri šole. Res je, da je zadnja zgradba velika, to- da res je tudi, da so se potrebe od začetka tega stoletja pa do danes močno spremenile, ob šolskem prostoru, ki je ostal ne- spremenjen, s slabo streho, vra- ti in okni, potrebnimi nujnega popravila, omet odpada, šolsko poslopje bi morali pobeliti in še bi lahko naštevali, a da sploh ne omenimo, ali ima šola dovolj učil, učnih pripomočkov ipd. Takšnega stanja so se krepko zavedli Laporčani že v lanskem letu in rezultat njihovih priza- devanj je bil krajevni samopri- spevek za ureditev njihove šol- ske zgradbe. Po načrtu bi naj zbrali v enem letu sedem mili- jonov starih dinarjev, kar pred- stavlja polovico sredstev, po- trebnih za ureditev šole. Toda do sedaj so zbrali samo pol mi- lijona starih dinarjev. Vzrokov za to je več. Prvi in najvažnej- ši je ta, da že od začetka leta pripravljajo v bistriški občini občinski samoprispevek za ure- ditev šolskega prostora. Tako ostajajo prebivalci Laporja v dilemi, kako in kaj. Mnogo je bilo vroče krvi na račun dejstva, ker so se volivci Laporja bali, da bodo plačevali dva samoprispevka. Toda takš- nih bremen nihče ne pričakuje od njih. Zaradi tega so se v Laporju odločili, da bodo glasovali 7J občinski samoprispevek s tem, da se sedanja vplačila vračimajo v novi samoprispevek. Ker so tudi nastale razlike v stopnjah plačevanja, bodo v La- porju po uspelem referendumu vrnili vplačila tistim, ki imajo manjši zaslužek kot 50.000 sta- rih dinarjev. Vsem ostalim pa; ki so delno ali v celoti plačali krajevni samoprispevek, ga bo- do poračunali z novim, občin- skim. Tako ni bojazni, da 1)1 nekdo plačal dvakrat. Vsi pričakujejo, da bo rele rendum v Laporju pomagal nji' hovim otrokom do boljših pogO'; jev šolanja, saj so v Laporju bili prvi, ki so s samoprispevkotfl hoteli urediti težko materialno stanje njihove šole. -b Sola v Laporju, zgrajena 1906. lela Zavod za evropske turistične prireditve RANČA- RIJA, Maribor, organizira Veliko mednarodno dravsko karavano Drilatellstva Od Villacha, Avstrija, do Bar- csa, Madžarska, in sicer od 28. junija do 3. julija 1968. Pot- niki se bodo vozili na rancah starih splavarskih čolnih in ns velikih splavih; udeležili se bo- do vseh kulturnih, turističnih ir drugih manifestacij, ki jih bode v tem času pripravili posebe: zanje številni kraji vzdolž Dra- ve v Avstriji, Jugoslaviji in ne Madžarskem. Rancarsko poto- vanje po Dravi, povezano z vse- mi turističnimi atrakcijami, sta- ne 150 novih dinarjev, za pot- nike, ki se bodo peljali s svoji- mi čolni je cena za objekt 10( novih dinarjev, za potnike ne tem objektu pa je cena za po- tovanje iz Maribora do Barcsc prav tako 100 novih dinarjev. V navedene cene so vračuna- ne prenočitve v znanih letovi- ščih (Bori, Otok pri Prelogu Soderica in Barcs), večerja v Barcsu in vožnja z avtobusi \ Maribor. Zavod RANCARIJA iz Mari- bora pripravlja poleg medna- rodne dravske karavane tudi VELIKO KOPENSKO AVTO- MOBILSKO KARAVANO s startom v Beljaku, na Dunaju in v Grazu 28. junija z osebni- mi in drugimi vozili, ki bodo spremljala dravsko ekspedicijo in se skupaj z dravskimi potniki udeležila vseh prireditev. Ta iz- redno zanimiv rancarski avto- mobilski rally se bo končal prav tako v madžarskem mestu Barcs 3. julija. Cena za potnike kopenske ka- ravane je 100 novih dinarjev po osebi. V ceno je prav tako vra- čunana večerja v Barcsu in nonstop kopanje v olimpijskem bazenu ter prenočišče v znanih letoviščih. Potniki iz drugih dr- žav plačajo ustrezne zneske v tuji valuti. Vsak udeleženec le- tošnje Rancarije mora imeti tudi veljaven potni list. Drav- sko in kopensko karavano bodo spremljali po vsej poti priznani narodno zabavni ansambli iz Avstrije, Jugoslavije in Madžar- ske, za potnike na plovnih ob- jektih pa bodo skrbele posebne stevardese. Prijave za potovanje z drav- sko in kopensko karavano pri- jateljstva sprejema zavod RAN- CARIJA, Maribor, Svetozarev- ska 14, od 10. aprila do 10. ju- nija 1968. Vsi potniki bodo 14 dni pred odhodom prejeli obve- stila o tej največji turistični atrakciji Evrope. Podrobnejše informacije boste lahko dobiH v prihodnjih dneh tudi v vseh evropskih turističnih agencijah, posebej pa vas opozarjamo na vse biroje Generalturista iz Ju- goslavije. TF.DMK — petek, 1?. maja 1968 Stran 5 hišni sveti potrebni? - ustanovitvijo stanovanjskiii Ujetij so del dolžnosti, ki so irneli prej hišni sveti, prene- sla stanovanjska podjetja. ^e^n pa je zamrlo delo hišnih g^ov. Ce gledamo tako, je to j-rnalen pojav. Na eni izmed ipjih anket, ko so preučevali javnost hišnih svetov, je bilo otovljeno, da je dejavnost ijjjh svetov padla tudi za 80 j več odstotkov. V bistriški ^jni temu ni tako, saj je po penjii stanovanjskega podjetja javnost zmanjšana samo za jlenkost. Stanovanjska podjetja bodo l,!;o v delovnih pogojih, ki jih ijjjo precej, prispevala k in- p7ivnejšemu sodelovanju s gnimi sveti. Je razumljivo, da , bi bilo pravega sodelovanja stanovalci in stanovanj- jm podjetjem, čeprav bi sled- e povečalo strokovne službe, jr bi si ob tem stanovanjsko idjetje samo zmanjšalo že ta- ko ne velika sredstva, ki jih predstavljajo stanarine. 2e zgoraj smo omenili anke- to, ki je bila izvedena. Druga stvar, ki jo anketa nakazuje, je ta, da se hišni sveti zavzemajo,s naj bi jim zakon vrnil opravil- no sposobnost za tekoče vzdrže- vanje zgradb. Tako bi naj hišni sveti samostojno naročali dela, kontrolirali njihovo izvajanje in pošiljali račune v izplačilo sta- novanjskemu podjetju. Podjetje pa bi še naprej vodilo finančno poslovanje za hišne svete, jim dajalo letne obračune in kon- troliralo, da ne bi prišlo do ne- zakonitega trošenja sredstev. Razen tega bi moralo priti do revizije in ponovne ocenitve, katera dela spadajo pod tekoče vzdrževanje, kaj pa pod inve- sticijsko vzdrževanje. Niso red- ki primeri, ko pride ravno v tem pogledu do ostrih sporov. Večina je mnenja, da bi se mo- ral povečati seznam popravil te- kočega vzdrževanja, saj bi tako bilo prihranjeno marsikatere kreganje. Razen tega pa bi se naj stroški za neposredne upravljanje razdelili na tiste, ki naj jih zaradi enostavnejšega postopka poravnava stanovanj- sko podjetje, skupno za vse hiše (dimnikarske storitve). Jasno je, da bi se naj sredstva za investicijsko vzdrževanje zbirala pri stanovanjskem pod- jetju, toda ob tem bi morali za- gotoviti močnejši vpliv stano- valcev za usmerjanje in porabo sredstev. Kajti stanovalci imajo zelo malo vpliva na program in- vesticijsko-vzdrževalnih del. Dogaja se, da stanovalci niti ne poznajo svojih predstavnikov v skupščini stanovalcev in v de- lavskem svetu stanovanjskega podjetja. V Slovenski Bistrici je bil že v začetku poslovanja stanovanj- skega podjetja in njegovih or- ganov zaostren odnos med sa- moupravnimi organi stanovanj- skega podjetja in samoupravni- mi organi hiš — hišnimi sveti. Kljub temu, da so se marsika- tera od teh vprašanj v praksi sama uredila, je še vedno vpra- šanje, ali je zbor stanovalcev in hišni svet sestavni del samo- upravnega mehanizma v stano- vanjskem podjetju. Bistriško stanovanjsko podje- tje poskuša zbore stanovalcev in hišne svete vključiti v splošni samoupravni mehanizem, ker se zavedajo, da njihovo delo spada v področje stanovanjskega go- spodarstva, saj so vsi zadolženi za vzdrževanje stanovanjskega sklada. Tako bi morala biti delovna skupnost stanovanjskega podje- tja le strokovna institucija, ki bi v skladu z zakoni izvajala po- litiko stanovanjskega gospodar- stva na svojem področju. Po- daljšek strokovnega dela pa bi naj bili hišni sveti, saj gre prek njih osnovno vzdrževanje in skrb za čuvanje stanovanjskega sklada. -b Letos gradnici bloka v Gorišnioi Zaradi velikega pomanjkanja stanovanj za učitelje in mi- ličnike v Gorišnici, bi ga naj pričeli graditi v drugi polovici letošnjega leta. Predviden je dvonadstropni stanovanjski blok s 15 stanovanji. Po predračunu bo stal 100 milijonov starih dinarjev. 2e v lanskem letu so pričeli razgovore o gradnji stanovanj- skega bloka v Gorišnici zaradi pomanjkanja stanovanj za učite- lje tamkajšnje osnovne šole in delavcev milice v tem kraju. Sta- novanjske razmere učiteljev in delavcev milice so zelo slabe, ta- ko da je gradnja novega stano- vanjskega bloka nujna. Učitelji stanujejo tudi v stavbi šole. Vsled tega ne morejo razširiti za pouk potrebnih prostorov in jih adapti- rati. Stanovanjski problem delav- cev milice v Gorišnici pa doka- zuje dejstvo, da se 11 miličnikov vozi na delo, šest miličnikov ce- lo iz 8 do 12 km oddaljenih kra- jev. Zaradi tega je njihova mo- bilna sposobnost minimalna. Glede na take potrebe so iz- delali idejni načrt stanovanjske- ga bloka, ki predvideva dvonad- stropno stavbo s 15 stanovanji. V bloku je za potrebe milice predvidenih osem, za potrebe šole pa sedem stanovanj. Predračunska vrednost stano- vanjskega bloka znaša 100 milijo- nov starih dinarjev. Pričetek gradbenih del je predviden v drugi polovici letošnjega leta. Do- končna gradnja je določena v prvi polovici leta 196f). Potreb- na sredstva v letošnjem letu bodo znašala 50 milijonov starih di- narjev. Ker je občina zadolžena zago- toviti sredstva za stanovanja de- lavcev postaj milice, je bil med občino Ptuj in upravo javne varnosti Maribor sklenjen spora- zum o skupnem financiranju gradnje stanovanjskega bloka. Ob- čina Ptuj bo v ta namen najela pri Kreditni banki Ptuj posojilo v znesku 73 milijonov S din, 2 milijona S din pa bo prispevala osnovna šola Gorišnica iz sredstev za stanovanjsko gradnjo. Uprava javne varnosti po sporazumu za- gotovi 25 milijonov S din. Z. R. ^čina Ormož Sekcifa za druž- beno aktivnost gena [živimo v času, ko je delo ma- L, žene, gospodinje in vse- tanske družbenopolitične de- Ivke enako ovrednoteno kot elo moškega. Zena si je skozi 3lga stoletja popolnoma podre- me družinske in družbene vlo- ; priborila svoje pravice in v ijrazličnejših pozitivnih zgo- )vinskih akcijah z delom do- izala svojo enakovrednost. Prve organizacijske oblike kcij za družbeno aktivnost že- 1 zasledimo pri nas že med OB, ko se je organizacija An- iašistične fronte žena v najtež- 1 trenutkih naše zgodovine s svilnimi žrtvami in herojskimi janji zoperstavila zverinske- u fašističnemu nasilju. Neka- xe poznejše organizacijske fjtemembe te ženske organiza- c.^ bistva njenega delovanja niso spremenila. Glede na dina- mičen razvoj našega gospodar- stva in družbenopolitičnega si- itema nasploh je bilo potrebno razširiti delo ženskih organiza- cij in jih vključiti v splošna pri- tadevanja za čim hitrejšo in oslednejšo realizacijo postav- enih nalog. Leta 1962 je bila v ormoški [Wini ustanovljena konferenca B družbeno aktivnost žena, ki « je zaradi premajhne podpore Zgovornih dejavnikov prene- laia delovati. Na sobotni seji winske konference SZDL Or- 'ož so ponovno obudili k živ- ^nju sekcijo za družbeno ak- vnost žena. Izvolili so sekre- 8riat sekcije. Krajevne organizacije imenu- >Jo svoje zastopnike po določe- em ključu. Vzroki, ki so narekovali po- °vno oživitev dela sekcije za "■užbeno aktivnost žena v or- moški občini, izhajajo predvsem dejstva, da je "komuna manj 'zvita, izrazito kmečka z izra- umi socialno-ekonomskimi oolemi, ki terjajo od žene — atere podvojene moči in trdo »ranje. Praksa je pokazala, da ■ je naša kmečka žena pred I' aktivno vključevala v kme- skg zadrugo in so bile sekcije J^ruznic najaktivnejše. Hitro _ nastopil čas, ko so nekatere »ke dela tovrstne ženske or- nizacije na vaseh preživele, ^vilne reorganizacije zadrug i^tevilne aktivne kmečke žene jsivizirale. Obtičale so v svo- ^ ozkem gospodinjstvu in go- ^aarstvu, s številnimi proble- . m ločene od drugih vaških jSanizacij. Naša naloga je, da J.usmerimo na nova I ^'ja njihove dejavnosti, ki Dhzu predvsem ženam: otro- Varstvo, šolske mlečne ku- krajevne skupnosti itd. j^ekcija za družbeno aktivnost s specifičnimi oblikami dejavnosti je pravzaprav ^^^^ instrument Socialistične f.šol' ^^ predvsem poklicana Vati zgoraj nakazane pro- itii ^ i" s pomočjo drugih or- poiskati zanje naj- I ^znejše rešitve Problemov . ^lalo Po stopnji družbene so med njimi tudi presegajo okvir ormo- j ^bcine in bi se morala z nji- .^^''-shavati tudi širša druž- "Politična skupnost. poznamo socialno-eko- ° strukturo slovenjegori- >čin' ^'^eta. ki ima v ormoški i^tjl' poprečno 2.5 ha zemlje, delo kmečke matere, in dnintirke, skratka dobro poznamo probleme, ki nas bodejo v oči in čas je, da jih pričnemo reševati. Ustanovljena sekcija za družbeno aktivnost žena v ormoški občini je le ena izmed posrednih oblik dejavno- sti na poti k reševanju nam vsem dobro znanih problemov. In prepričani smo lahko, da bo- do žene v ormoški občini storile v tem pogledu lep in uspešen korak naprej. Seveda pa ne smejo ostati osamljene s svoji- mi načrti in željami. J. S. Adaptacija ptujskega sodišča v zgradbi ptujskega občinske- ga sodišča se proti gobi, ki jc napadla lesene dele stavbe, ni več mogoče drugače boriti kot s temeljitim popravilom stavbe, ki je že zelo stara. Občina je prisi- ljena financirati popravilo po- slopja. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 55 milijonov sta- rih dinarjev. Stavbo bodo pričeli urejevati v letošnjem letu in jo bodo končali v prihodnjem. Občina Ptuj je zaprosila re- publiški .sekretariat za pravosod- je in občo upravo za sofinancira- nje sanacije sodnega poslopja. Izvršni svet skupščine SR Slove- nije je občini za leto 1968 odobril posojilo 15 milijonov starih di- narjev. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je tudi obljubil za leto 1969 posoji- lo v znesku 20 milijonov starih dinarjev. V občinskem proraču- nu za leto 1968 je zagotovljenih za financiranje vzdrževalnih del pet milijonov starih dinarjev. V prihodnjem letu bo torej potreb- no zagotoviti še 15 milijonov starih dinarjev iz lokalnih virov. Kdaj snack bar v Slovenski Bistrici? Povečanje prehodnega turiz- ma je tista dejavnost v bistri- škem gostinstvu, ki prinaša naj- več sredstev. Tega se je zavedelo tudi zagrebško podjetje IMOS, ki bo skupaj z General-turistom, prav tako iz Zagreba, začelo graditi pri bencinski črpalki v Slovenski Bistrici snack-bar. Za gradnjo je že izdana lokacija in v najkrajšem času lahko priča- kujemo začetek gradnje. V Slovenski Bistrici NOVO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Ze dalj časa potrebuje Slo- venska Bistrica novo avtobusno postajališče. Končno je že prišlo do lokacije novega postajališča, ki bo na bivšem prostoru želez- niške postaje za občinskim po- slopjem. Tako bo še v letošnjem letu rešeno kritično stanje v bi- striškem prometu. V Zgornji Polskavi, na Vrho- lah in v Oplotnici bodo tudi urejena avtobusna postajališča. Precej sredstev, tako za avto- busno postajališče v Slovenski Bistrici kot za ostala tri, bo pri- spevalo avtobusno podjetje iz Maribora, ki je tako pokazalo precej posluha za reševanje bi- striških komunalnih problemov. Mesec mladc^ti v lenaršKi občini Občinski komite ZMS Lenart je pripravil za praznovanje meseca mladosti pester program prazno- vanj, ki bodo ves mesec maj ter še v mesecu juniju. 18. maja bo ob 7.30 sprejem Ti- tove štafete. Letos ne bo šla sko- zi te kraje zvezna štafeta, am- pak samo medobčinska, ki bo kre- nila na pot iz Lenarta proti G. Radgoni, Murski Soboti, Lendavi. Ljutomeru, Ormožu in Ptuju, kjer se bo priključila zvezni štafeti. Štafeto s pozdravi tov. Titu bodo spremili na pot čimbolj svečano. Vse lokalne štafete bodo prinesli učenci šol iz vseh krajevnih cen- trov v občini. Od 18. do 26. maja bodo v Le- nartu tekmovanja vaških aktivov v naslednjih disciplinah: mali no- gomet, odbojka, streljanje z zrač- no puško ter šah. Od 20. do 25. maja bo na vseh osnovnih šolah sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Občin- ski komite si prizadeva, da bi pripravil v sodelovanju s šola- mi bodočim mladincem čimbolj svečan sprejem. Sprejemov se bo- do udeležili predstavniki obč. ko- miteja, predsedniki vaških akti- vov in predstavniki družbeno po- litičnih organizacij. 25. maja bodo v Lenartu šport- na tekmovanja v različnih disci- plinah za osnovne šole. 25. maja bo ob 7. uri v Lenar- tu v okviru praznovanja meseca mladosti rokoborsko srečanje med domačo ekipo TAK Lenart in ro- koborskim klubom »Ring-Sport- Basel« iz Švice. 2. junija bo v Lenartu revija pionirskih pevskih zborov, ki jo bo organiziral občinski svet kul- turno prosvetnih organizacij Le- nart. 16. junija bo v Lenartu tekmo- vanje šol pod naslovom »V zna- nju je bodočnost«. Tekmovali bo- do v dveh temah in sicer: slo- venska književnost, in Titova pot po Aziji. Vsaka šola bi naj pri- javila po eno tričlansko ekipo za vsako temo. Za vsa dosežena prva mesta bo- do prejeli nastopajoči lepe nagra- de. K. K. Iz Slovenske Bistrice Z izredne letne konference ZIVIS Konec prejšnjega meseca je bila v Slovenski Bistrici izredna letna konferenca ZMS občine. Kljub temu, da se je zbralo pre- cej mladih, ki bi želeli pred predstavniki drugih družbeno- političnih organizacij iznesti svoje načrte, želje in uspehe, to ni bilo mogoče, ker se ti, z izje- mo predstavnikov SZDL, kon- ference niso udeležili. Konferenca pa je bila kljub temu zelo plodna, le odgovorov na postavljena vprašanja ni bilo. Konferenca je pokazala, da smo se mladi uspešno vključili v tok gospodarskih sprememb, čeprav se je v začetku reform- nega obdobja pokazalo upadanje aktivnosti v posameznih aktivih. Predvsem se je to občutilo v gospodarskih organizacijah, kjer aktivi še sedaj ne dosegajo tiste aktivnosti, kakršna je bila pred reformo. Vzroki za to so pred- vsem v gospodarskih organiza- cijah, ki temu vprašanju ne po- svečajo več toliko pozornosti, ali pa jo glede na zahteve pro- izvodnje celo zavirajo. Občinska konferenca je pre- imenovala občinsko organizacijo ter zamenjala nekatere člane, ki v zadnjem času niso pokazali potrebne delovne vneme. Osnovne teme konference so bile posvečene vprašanjem: mladi na podeželju, mladina in religija, prostori, sodelovanje z JLA ter prihodnje delo mladine v občini. Ce je pred leti mladina v me- stih po dejavnosti prekašala vaš- ko, tega ne bi mogli trditi za re- formno obdobje. Tudi na tej konferenci so se oglašali v glav- nem predstavniki vaških akti- vov. Iz njihovih poročil sledi, da dosegajo mladi precejšnje uspe- he na kulturnem področju ter pri delovnih akcijah. Najaktiv- nejši so aktivi v Pokošah, na Pragerskem in v Makolah. Letos je zopet oživelo delo PZ in taborniške organizacije, raz- veseljivo pa je tudi, da se je obnovilo sodelovanje med mla- dino in JLA. Bilo je organizira- nih več športnih tekmovanj, aktiv iz Pokoš pa je organiziral za JLA igro v treh dejanjih. Sploh vabijo pripadnike JLA na vse prireditve, ki jih organizira Zveza mladine. Doseženi uspehi in načrti za bodoče nam vlivajo upanje, da bo aktivnost mladine dosegla ponovno svoj vzpon. Viktor Horvat ALI DOMICIL NI DOKAZ? Na zadnji letni konferenci ZZB NOV v Slovenski Bistri- ci sta sodelovala Boris Ciz- mek-Bor, sekretar maribor- skega okrožja in član štaba II. grupe odredov in Franta Ko- mel, politinči sekretar, najpre- je Pohorskega odreda in ka- sneje brigade. Pohorski bataljon je bil ves čas svojega obstoja zaradi svo- je izredne aktivnosti in seveda zaradi svojega položaja na ro- bu slovenskega ozemlja in v neposredni bližini upravnega središča Štajerske izpostavljen silovitim nemškim hajkam. Po vojni pa so se razširile novice, da je celo sam Hitler ukazal uničiti Pohorski bataljon. De- len dokaz za to imamo v wa- shingtonskem nacionalnem ar- hivu, v katerem je dokument, ki dokazuje da je Himmler po- ročal Hitlerju o uničenju ba- taljona. 2e ta malenkosten dokument dokazuje, kako važno je bilo delovanje bataljona v takrat- nem obdobju in, da je res bil trn v peti okupatorju. Torej niso čudni napori sovražnika, ki ie poizkusil vse, da bi ga uničil. Toda tudi po padcu pr- vega Pohorskega bataljona, o- kupator na Štajerskem ni dr- žal križem rok. Neprestane hajke, predvsem na Pohorju so onemogočile takojšnjo for- miranje nove večje enote, banje na Pohorju pa se že me- Kljub vsem naporom, da bi seca maja 1943 ustanovi nova okupator zatrl partizansko gi- enota Pohorski odred. Kasneje pa dobimo na Pohorju po združitvi z nekaterimi drudi- mi enotami II. bataljon in Po- horsko brigado. Tako imamo v lotu 1943 od meseca maja naprej na Pohorju organizira- no partizansko gibanje, ki je aktivno delovalo vse do priho- da XIV. divizije v mesecu fe- bruarju 1944. To leto 1943 in pa delovanje organizirani partizanskih enot na Štajerskem oziroma na Po- horju pa izjeda kamen spotike nekaterim, ki zanikujejo de- lovanje teh enot v tem najtež- ^lem času. O tem ja na zadnji konferenci govoril tudi Fran- ta Komel, ki je poudaril, da so mu takšna stališča nerazumlji- va in neresnična. Dokaz nje- govim besedam je tudi domi- cil,^ ki ga je dala skupščina občine Slovenska Bistrica 29. junija 1967 II. pohorskemu ba- taljonu in Pohorskemu odre- du iz leta 1943. -b OSEBNA KRONIKA KODILE SO: Ivana Kramberger, Mestni vrh SC - Mirana; Marija VicJovič, Mezgov- ci 85 — Drejčka; Ana Cafuta, Kidri- čevo 68 — Angelo; Neža Kuzevski, SkoriSnjak 46 — Nino; Mai;Lja Celeč, Muretinci 35 — Jožeta; Ana Bezjak, Placar 15 — Rudolfa; Angela Belca, Pleterje 53 — Vinka; Ana Krapša, Mestni vrh 28 — Sabino; Angela Po- lanec, Kungota 48 — Dragico; Ivka Job. Mestni trg 5. Ormož — Milana; Francka Vogrinec. Mala vas 16/a — Zlatka; Jelena Pliberšek, Zg. Bistri- L-a 20/b — dečka; Mariia Sužnik, Gra.ienščak 30 — Rožo; Terezija La- šič, Dobrovščak 10 — Milana; Ivanka Kupčič, Ptujska gora 43 — deklico; Cecilija Cafuta, Tržič 14 — Majdo: Marija Lenarčič Ljubljana. Prole- tarska 3 — Miro; Angela Bregovič. Malna 28, Maribor — Bojana; Nada Hrga. Radenci 12 — Natašo; Eliza- oeta Vršič, Cagona 25 — Milico; Ilil- Sa Letenja, Razvanje 20 — deklico; rerezija Pšajd, Stročja vas 24 — Ma- :ejko: Magdalena Loskovar, Skrblje ! — Emilijo; Marija Potočnik, Cer- ■nožiše 4G — Marinko: Kristina La- Sič, Budina 17 — Marjetko; Mirosla- va Skledar, Kočice 23 — Renato; Ju- ijana Habjanič. Globoka 26, Ljuto- Tier — Josipa; Marija Brglez, Na- •aplje 5 — Bogomira; .\nica Korošec, Gobove! 2 — dečka; Rezali j a Vrtič, 3reg 2 — Nevenko: Marija Zupan, ?;amenci 12 — Tatjano; Marija Soba. Cirkulane 22 — Črtomira in Mirka; \lojzija Krajnc, Dolič 37 — Marijo; ^ma Sagadin, Slovenja vas 72 — Smo; Štefanija Krušič, Trnovci S a - Jožefa: Marija Krainčič, Bukovci 28 — dečka: Angela Sesula, Doma- la 63 — Franca: Marta Vajda, Mi- lovci 47/a — Mileno; Anica Grab- •ovec. Zg. Leskovec 6 — Branko; kamela Skrbiš. Str. Makole 14 — 5arka: Marija Petrovič, Pacinje 48 - Rudolfa; Marija Baklan, Sp. Jab- ane 16 — dečka: Angela Botolen, i;agrebika 65 — dečka; Hilda Hor- 'at. Ptujska 22, Ormož — Sonjo; Ne- ;a Hajšek. Cirkovci 44 — dečka; felena Pogelšek Slov Bistrica, Oz- :a ulica 3 — Ido; Marija Podgoršek, Lancova vas 33 — Mirana; Zofija Vinko. Selška 4 — deklico; Marija Florjančič, Moškanjci 64 — Tončka, Matilda Kitak, Prvenci 19 — Stani- slava; Marta Pintarič, Kidričevo 13 — Valerijo; Ana Kolarič, Drstelja 6 — dečka; Ana Bratuša, Frankovci 1 — dva dečka; Antonija Novak, Vin- tarovci 54/a — dečka; Julijana No- vak, Dragovič 50 — Marjano; Ivana Ficjan, Sp. Velovlak 38 — Ivanko; Martina Erženjak, Zamušani 33 — deklico; Ana Kuharic, Rajšpova 9 — Petro; Katica Ivanuša, Mali Breb- rovnik 58 — Branko; Marija Kosec, Moškanjci 18 — Zlatka; Matilda Purg. Skrblje 16 — Hermino; Mo- nika Jazbec, Zetale 14 — Marijo; Mira Tasovac, Cojzova pot 6 — An- drejo; Sonja Cigan, Veržej 15R — Damjana; .\lojzija Kolednik, Slov trg 1 — dečka; Štefanija Fridauer, Zagrebška 51 — Jožico. POROKE: B'ranc Premužič, Sp. Hajdina 92 in Marta Toplak. Draženci 10; Janez Kosec, Znidaričevo nabrežje 3 in Kristina Svenšek, Znidaričevo na- brežje 3; Andrej Polanec, Videm pri Ptuju 21 in Ivanka Filipič. Stuki 11/b; Leopold Krivec, Majšperk 21 in Rozalija Cernezel, Jadranska 14; Ivan Zivič, Miklošičeva 6 in Eliza- beta Vinko, Popovci 10; Teodor Di- mavski, Vičavska pot 3 in Jožica Plamberger, Lackova 1; Janez Hor- vat, Spuhlja 45 In Marija Macun, Spuhlja 40; Ernest Frčič, Borovci 14 in Jasna Bezjak. Budina 6; Borislav Kašman, Nasipna 62, Maribor in Ka- tarina Kozel Trstenjakova 6/b; Adolf Furek, Zlatoličje 54 in Kata- rina Matjašič. Slovenja vas 34; Fran- čišek Kidrič. Pleterje 20 in Frančka Ovca, Kidričevo 6: Anton Ljubeč Podvinci 112 in Tatjana Kukovec. Lackova 1; Ivan Majerič, Ljutomer- ska 39 in Otilija Gole. Kramberger- jevo naselje; Vukoje Mirič, Pre- šernova 6 in Gordana Lončarevič, Prešernova 6: Stanko Kramberger, Krčevina pri Vurberku 60 in Marija Kramberger, Rabelčja vas 19. UMRL JE: Franc Bokša. Veli čane 12, rol. 1903., umrl 13, 3, 1963. Za gospodinje Ko fe čas jafc Nobena Rospodinia «e bi smela spom- ladi Stediti z iaici. Nitoli niso tako sveža in po taki ceni kot prav v tem času. Ker so veliko cenejše od mesa, obenem pa prav tako bosata beliakovin, iih naj ponudi za vsak olsrok. Poleg mehko ku- hanih in ocvrtih jih lahko kot majo- nezo mažemo na kruh namesto masla, za kosilo jih ponudimo z zimsko zelenjavo, zvečer pa bo najhitreje pripravljena de- bela jajčna omleta, zmejana jajca z raz- rčnimi dodatki in razne jajčne solate. ZJUTRAJ: OVSENI KOSMIČI Z JAICl Na osebo 2 pesti kosmičev, za oreh su- rovega masla, mleo, 2 iajci, sol, drobniak. Kosmiče preberemo in na surovem ma- slu svetlo rjavo prepražimo. Zalijemo jih z mlekom in kuhamo pet minut. Med ku- hanjem dodamo dobro razžvrkljana jajca. posolimo ia meSamo, dokler jajca ne 7a- krknejo. Ponudimo z nasekljanim drob- njakom. Tak zajtrk si lahko privoSči vsaka, ki ce boji za linijo, le da kosmičev ne praži na maslu in ne zalije 2 mlekom, ampak iih kar zakuha v vrelo vodo in kuhanim do- da jajce. OPOLDNE: JAJCA S SPINAČO Na osebo 10 dkg Ipinače, žlica olja, žlič- ka moke, strok česna, nekaj ostružkov mu- Ikatnega oreška, poper, sol, mleko, 2 jajci, malo čebule, sol, poper, kisla smetana. Preliv: žlička surovega masla, žlička mo- ke, sol, poper, mleko. Spinačo očistimo, operemo in dencmo za nekaj minut v malo vrele vode,_ da upade. Iz olja, moke in mleka pripravimo gosto omako, jo odišavimo in zmešamo s Ipinačo. Naložimo ie_ v ognja varno skledo, posadimo vanjo jajca, iih prelije- mo in v pečici prepečemo. Jajca skuhamo, olupimo, na ožjem kon- cu odrežemo beljak in previdno iztisnemo rumenjak. Rumenjake stlačimo, zmešamo z začimbanii, razredčimo s kislo smeta- no in spravimo nazaj v prazne beljake. Za preliv maslo raztopimo, dodamo mo- ko, mleko, sol in poper, prevremo ter po- lijemo po jajcih. Namesto špinačf lahko naložimo v po- sodo napol kuhan por, ohrovt, korenje in grah, cvetačo. brstnati ohrovt itd. ZVEČER: RAZNO Zmelanim jajcem prilijemo malo mle- ka ali kisle smetane ter jih osolimo in po- pramo. Lahko pa jim dodamo še nari- ban sir. narezane koščke prekajene slani- ne ali_ mesa, prepraženo čebulo, sesekljan drobnjak ali zelen peteršilj, v raznih let- nih časih pa poljubno zelenjavo, kocke prepraženih gob. Izdatna in okusna je jajčna omleta. Da nam bo dobro uspela, stepemo na osebo dve jajci, ju začinimo in vlijemo v vro- če olje. Ko se po eni strani obarva, jo obrnemo, a ne pečemo predolgo, saj mo- ra ostati v sredini le mehka in sočna. Tu- di omleto lahko polnimo z različnimi na- devi, od zelenjave pa do mesa. Za večerjo ali predjed ponudimo jaica na rezinah belega kruha. Boliši mlečni kruh pa hitro opečemo po eni strani na štedilnikov! plošči (tudi na električni), tanko ^namažcmo_ z maslom, obložimo s prepraženimi jajci in pokrijemo z rezino sira .Kruhke naložimo v pekač, postavimo 'S.8 minut v močno ogreto pečico in ta- koj, še tople, ponudimo, ko se začne sir •ooiti. Preden jih damo na mizo, položimo na vsakega klobuček kisle gobe, večjo v no kisle kumare ali polovico rdeče pa- jrike. Prva faza gradnje ceste Dolane-Brezovec končana Pred kratkim so bila končana zemeljska dela pri gradnji ceste Dolane—Brezovec. Dela je opra- vilo podjetje Agrotransport iz Ptuja, domačini pa so prispevali še okrog tisoč ur prostovoljnega dela pri trasiranju, škarpiranju, podiranju dreves ter pri drugih delih. Za gradnjo ceste so prispevali: SO Ptuj 1000 dinarjev, KS Cir- kulane 1000, KS Zavrč 1000, po- samezniki 9800 (od tega Alojz Hrga iz Mezgove 1000, Konrad Rožmarin iz Stojnc 300, Milan Hrga iz Moškanjc 312, Anton Petrovič iz Belskega vrha 250 dinarjev itd.). Ko bo končana druga faza gradnje te ceste, bo pomenila ta povezava za slehernega prebi- valca teh predelov veliko iz- boljšanje. Da bi traso posuli z gramozom, je potrebnih 10.000 dinarjev, TP Sfrnn 6 TEDNIK — petek, 17. maja 1968 Stran ptuj Ob letošniem vpisu v ekonomsko srednio šolo v kratkem se bodo zaprla vrata obvezne šole. Blizu 1000 učencev iz ptujske in ormo.^ke občine bo končalo šolanje. Star- ši in nemalo mladina sama že dolgo razmišljajo o tem, v ka- terem poklicu in kje se bo na- daljevalo njeno šolanje. Težka bo ta odločitev prav letos, ko vemo, da so se zaradi znanih razmer, ki jih narekujejo naše gospodarske spremembe, zmanj- šale možnost: za zaposlitev. Po zadnjih podatkih je največ ne- zaposlenih maturantov gimnazi- je in je zanje vprašanje zapo- slitev najbolj za[)leteno, ker ni- so dosegli nobene strokovne usposobljenosti, medtem ko je število nezaposlenih ekonomskih tehnikov, prodajalcev, admini- stratorjev in drugih veliko niž- je in se to število zmanjšuje od začetka proti koncu vsakega šolskega leta, ker se sčasoma ve- čina zaposli. Vendar ne smemo gledati na to stanje v sedanji luči, misliti moramo na prihod- nost, predvsem pa moramo do- seči, da se bo sedanji mladi rod izšolal, kajti razmere se bodo tudi glede zaposlitve v prihod- nje Izboljšale. Dobro vemo, da je veliko takih delovnih mest, ki jih sedaj zasedajo ljudje, ki ni- majo ustrezne izobrazbe; ti so povečini starejši, ki so si prido- bili delovne izkušnje i dolgolet- no prakso in bodo sčasoma do- segli pogoje za upokojitev. Po drugi strani pa smo sprejeli tu- di predpis o obveznem spreje- manju prakiikantov in bo to določilo tudi v kratkem izbolj- šalo stanje zaposlitve strokovno izšolanih. Skratka, ne smejo nas sedanje razmere zavesti, da strokovno izšolana mladina ne bi mogla priti do svojega kruha. Šolanje po opravljeni osnovni šoli je odvisno od dveh glavnih dejavnikov. Na prvem mestu je pravilna poklicna odločitev. Ta odloča, ali bo mladi človek z ve- seljem nadaljeval šolanje, ker se bo, če se bo odločil za stro- kovno šolo, takoj srečal s po- klicno učno snovjo, ki jo bo zlahka obvladal, če ga taka stroka veseli. O drugem dejav- niku odločajo navadno gmotne razmere staršev. Stroški sred- njega strokovnega šolanja so manjši, če lahko otrok biva do- ma in živi v dobi mladostn«ga doraščanja v toplem družinskem okolju, ki mu omogoča, da lažje prebrodi vse zapreke pred svojo polnoletnostjo. Možnosti srednjega šolanja v Ptuju so za področje obeh občin glede na število otrok v pri- merjavi z drugimi področji do- kaj skromne To šolsko leto obi- skuje šole druge stopnje (sred- nje in poklicne) 883 dijakov, kar znaša le B.5 odstotka mladi- ne v primerjavi do otrok v osnovnih šolah. Ker so pristojni republiški organi menili, da bi kazalo ukiniti tudi nekatere od sedanjih šol, so vsi družbeni či- nitelji tega področja odločno nasprotovali takemu mnenju. Dosegli smo prav nasprotno. Re- publiški organi so spoznali, da je naše področje glede naselje- nosti gospodarskega stanja in števila otrok med takimi, ki te šole potrebuje in da je celo tre- ba misliti na odpiranje drugih šol. Naš srednje razviti predel je takšen, da lahko sam sprejme v zaposlitev najmanj polovico absolventov, ostali pa si morajo iskati zaposlitev v drugih kra- jih, ker tod gospodarstvo ne na- preduje tako hitro kot zahteva zaposlovanje velikega števila mladine v tej regiji. Po osmih letih obstoja je tako doživela ekonomska srednja šo- la v Ptuju svojo preizkušnjo iir znova je potrjen tudi eden od razlogov za ustanovitev take šole, to je »da se omogoči doseči strokovno izobrazbo čim večje- mu številu otrok, da se bodo ti lažje zaposlili v kraju samem in izven njega«. Ne smemo dovo- liti, da bodo v prihodnje iz na- šega področja odhajali le nekva- lificirani delavci, doseči mora- mo, da si mladina pridobi naj- prej primerno izobrazbo in kot izučena išče in tudi lažje najde zaposlitev. Tako bo ekonomska srednja šola tudi v prihodnje poslovala, saj je njen obstoj utemeljen tudi z dejstvom, da smo v po- vojnem času v tem predelu to- liko napredovali, da je njeno delo povsem utemeljeno, saj smo dosegli v pogledu šolstva le to, da se je pred leti odprla v Ptuju le ena sama strokovna šola (vključno z administrativ- no), naša gospodarska struktura pa 86 je medtem vidno spreme- nila in izboljšala. Posredujemo še nekaj pojasnil glede doseženega poklica in strokovnih znanj, ki jih šola nu- di. Maturant si pridobi med šo- lanjem vsa potrebna splošna In specialna znanja in prejme na- ziv ekonomski tehnik. Glavna področja zaposlitve zanj so: — računovodski oziroma knji- govodski posli, — posli nabave in prodaje blaga s potrebno administracijo, — posli finančnega značaja, — posli analiziranja gospo- darskega stanja, — posli statističnih ugotovitev in primerjav, — posli ugotavljanja gospo- darskih uspehov, — posli pisarniškega poslova- nja vseh oblik (znanje stroje- pisja in stenografije), — drugi gospodarski posli. Zraven strokovnih predmetov je pri pouku še skoraj polovico splošnih predmetov, ki omogo- čajo pridobiti izobrazbo popol- ne srednje šole. Po opravljeni šoli se lahko vpiše diplomant po že do.seženi strokovnosti tudi na večino viš- jih in visokih šol. Najbolj zaže- Ijen je vpis v višjo ekonomsko komercialno šolo, ali ekonomsko fakulteto, v višjo pravno ali upravno šolo, na pravno fakul- teto, v višjo šolo za socialne de- lavce in tudi na druge višje in visoke šole. Razpis s pogoji je objavljen v današnji številki Tednika. Vsa potrebna pojasnila daje šola osebno, pismeno ali po telefonu. J. S. Povečana aktivnost mladih 9. maja se je sestal občinski komite ZMS Ptuj na svojem če- trtem rednem razširjenem ple- numu, na katerem sta sodelova- la tudi politični sekretar ob- činske konference ZKS Branko Gorjup in član občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj Franc Gra- brovec. Po uvodnem referatu pred- sednika občinskega komiteja ZMS Stanka Lepeja »o aktual- nih nalogah mladine ptujske občine«, se je razvila živahna razprava. Dlskutanti so kritično ocenili dosedanje delo mladih v ptujski občini In ugotovili, da po VIII. kongresu ZM.I še niso dovolj naredili v smeri reorga- nizacije delovanja organizacije mladih. V spremenjenih družbenih po- gojih morajo namreč tudi mla- di zavzetejše prilagajati vsebino in oblike delovanja in trdneje krepiti politični koncept ZMS, katerega osnovni elementi so: samoupravna usmeritev mladi- ne, interesna usmerjenoEjt, poli- tična usmeritev in uvajanje sa- moupravnih odnosov v mladin- sko organizacijo in razbijanje njene hierarhične strukture. Svoje mesto v družbi si morajo mladi pridobiti in upravičiti le s svojim delom in potrebno je več samoiniciativnosti tako vod- stev kot mladine. V soboto, 18. maja, med 17. in 18. uro bodo prispele v Ptuj medobčinske štafete iz Lenda- ve, Murske Sobote, Radgone, Ljutomera in Ormoža, dve ob- činski štafeti in številne lokal- ne. Le-te bodo v Ptuju prenočile in se v nedeljo, 19. maja, ob 12.15 priključile zvezni štafeti, ki pride iz Maribora, ter jo bo naša mladina predala v Prager- skem mladini Slovenske Bistri- ce. V Kidričevem bo po odhodu štafete zlet mladine ptujske občine, svečano akademijo s plesom pa pripravlja tovarniški komite ZMS TGA Kidričevo. 2e nekaj dni so športna sre- čanja mladih v Sahu, malem no- gometu, namiznem tenisu in od- bojki kjer se mladi borijo za pre- hodne pokale. 25. maja bodo tudi številni sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo, kot tudi najaktivnejših mladincev v član- stvo ZK. Zaključna prireditev praznovanja »meseca mladosti« bo 25. in 26 maja na Borlu, kjer bo pod pokroviteljstvom občin- skega komiteja ZMS Ptuj in v sklopu VII. tedna bratstva In pri- jateljstva Klet tabornikov In čla- nov počitniške zveze Cakovca, Koprivnice, Varaždina, Ormoža in Ptuja. Na plenumu so izvolili delegate za VIII kongres ZMS in sicer Anžel Marjano, dijakinjo ESS Ptuj, Babošek Rudija, elektroteh- nika iz TGA Kidričevo In Rlhar- da Rozmana, sekretarja občin- skega komiteja ZMS Ptuj. Praslava 20-letnice RK v Ključarovcih Krajevni odbor rdečega križa Ključarovci pri Ormožu pro- slavlja v nedeljo, dne 19. maja 1968, dvajsetletnico obstoja. Ob tej proslavi priredi vrtno vese- lico s šaljivo po.što. Cisti dobi- ček je namenjen za dopolnitev sanitetnega materiala za krvo- dajalce in obdaritev šolskih otrok osnovne šole Runeč. Va- bimo vas in želimo, da priredi- tev obiščete v čim večjem števi- lu. Za dobro voljo bo poskrbela dobra kapljica in neutrudljivi godci. RK KLJUCAROVCI Martin Kojc PAMETNA 2ENA Pametna žena da svoj^ možu zmerom prav. Tudi ko nima prav. S tem po|^ sprejemljiv za njene Ideje. Pametna žena zna svoj, moža prikleniti na dom. dom je prijazen, topel In prjv čen. Od časa do časa pripf majhno zabavo v dvoje, da ljubezen malo pomladi. Pametna žena ceni lepo vg, nje, takt in prefinjenost Ofe či se okusno in izbrano ter ij, majhne posebnosti, ki ugaj njenemu možu Pametna žena ve tudi, da ljubezen skozi želodec. Zato \ pametno kuhati. Svojega n^ preseneča z jedrni, ki jih j posebno rad, čeprav večkrat ustrezajo njenemu okusu. Pametna žena se prej še pogleda v zrcalo, preden pozd vi svojega moža. Potem mu kaže najprijaznejši obraz svi kot da bi imeln pred seboj gatega strica z devizami. Pametna žena Je duhov pozorna, uvidevna, zanimiva privlačna, ker ve, da hoč« | njen mož na njo ponosen. Pametna žena se zanima delo svojega moža. Čuti se i vezano z njim in u.sklaja las interese z njegovimi. Pametna žena pozna kljuf srečnemu zakonu: videti v ^ jem možu le dobro. To stali se spreminja za njo v kapital, ji prinaša stalno obresti. Drage bralke, oprostite m če smo še pozabili na kat od vaših občudovanja vred vrlin. Naši ideali o popolni j bi bili s temi ugotovitvami črpani. Po tednu Rdečegu križa Minuli teden je minil v znamenju Rdečega križa. Vsepovsod so se odvijale proslave, na šolah in zavodih pa so vsaj eno uro posvetili temu pomemlinemu datumu. Na našem posnetku vidimo skupino otrok iz posebne os- novne šole v Slovenski Bistrici, ki je obiskala občinsko pisarno RK, in Marjanco Fajdiga, ki jim je v kratkih besedah orisala nastanek in pomen te humane organizacije. -b Amatersko gledališče Ptuj pripravlja v režiji Petra Malca in scenski podobi slikarja Saše Kumpa znano Goethe j evo dra- mo IFIGENIJA NA TAVRIDI, katere premiera bo v soboto, 1. junija 1968, ob 20. uri v gle- dališču. Naslovno vlogo, Ifigenijo, bo igrala Boža Mikša. Ostale vloge igrajo: Andrej Fekonja (Toas), Lojze Matjašič (Orest), Mišo Da- miš (Pilades), Andrej Podbrez- nik (Arkas), Nastopa tudi zbor svečenic. Scenska glasba je delo komponista Vilka Ukmarja. FRANJO NOVAK: USODA »IDEALISTA«, III. del Izšel je tudi tretji del zgodbe, ki jo pisatelj pripoveduje o mladem Janezu Teranu. Je dovolj vsakdanja in resnična in je prav zaradi tega prepričljiv prerez današnjega živ- ljenja, predvsem pa odsev odnosov med mladimi ljudmi. Tudi ta zgodba sodi v okvir tiste, doslej že uveljavljene turistične publicistike Franja Novaka, ki iz- polnjuje dvoje temeljnih pogojev: je zanimiva In tudi človeško topla in prepričljiva. Močno je speta in vgrajena v okvir celote. Potovanje, domači kraji, planine, morje — vse prihaja v tej knjigi, ki nosi v sebi fabulo o ljubezni in hre- penenju, do izraza fiele, če zaživimo s svetom, ki ga doživlja mladi pro- fesor Teran. In obratno: turistični, publicistični del še toliko holj ne- vsiljivo Izstopa in nas postavlja pred mnoge odločitve, če se nam ob bra- nju zgodbe utrne en sam lep spo- min na mladost, Iskanje, razočara- nje in srečne trenutke. Zgodba o ljubezni Janeza Terana ni kliširana, osladna, črno-bela pri- povedka o že znanih ljubezenskih doživljajih in zapletih Močno je oriffinaliin In predvsem sodobna. Go- vori nam o mladem človeku, ki ga življenjska naključja vrsto let pe- h.ijo v samoto, razočaranje in tes- nobo. v njel si išče svoj prostor pod soncem, doživlja poraze, dokler ne najde tisto, kar mu je potrebno, a žal spet — zgubi . . . Čeprav je zgodba prostorsko vezana na turi- stične kraje in potovanja, ne izgub- lja na tistih občečloveških dimenzi- jah, ki ji dajejo poseben čar in mik. Potovanje — to je iskanje, je mi- sel zeodhe. Vsakdo i.5če po svoje, vsakdo doživl.ia svoje težave. I^epo- ta pokrajine bi ostala neopažena, Ce b,i ne bilo ljudi, ki hrepenijo po lju- bezni. po dobrem in lepem. Prav izrazit poudarek na etičnem dviga zgodbo iz povprečja. Junak naše zgodbe, ki pa vsakdanjost zapleta v brpžupne poskuse, vseskozi ohranja v sebi smisel in hrepenenje za do- brim In lepim Erotični konflikti, ki ga vlečejo za seboj, ga ne iztirijo in ubijejo v njem vere, da bo nekoč premagal težave in zaživel sproščeno. Zgodbo se ne spogleduje z naivni- mi. sentimentalnimi in osladnimi ljubezenskimi vložki, t lažno roman- tiko In moralo. Resnična je, pogo- jena in zakoreninjena v življenjji dm. kurirCkova posta pri nas Dober teden le tega, kar je bil na naši šoli sklican pionirski štab. To- variš Alojz Solina, vodja pionirske organizacije, nas je seznanil z novi- co, da bomo 24. m 25. aprila pio- nirji nosili kurirčkovo pošto po po- teh, koder so jo nekoč med NOB nosili kurirji. Pionirski Štab ie imel nalogo zbrati po oddelkih najboljše pionirje in pionirke, ki bi nosili pošto po terenu, ki je bil dolofien za našo šola 24. aprila smo se zbrali na šolskem dvorišču tisti, ki smo bili določeni za kurirje. Tovariš Solina nas je razdelil v skupine po tri. nato pa smo odšli na pot k prvenski gra- mozni :iami, kjer smo prevzeli ku- rirčkovo pošto od gorlšniških pio- nir.iev-kurirjev. Ko so se goriš- niški pionirji-kurirji pravilno odzvali na naš razpoznavni znak, «mo prevzeli torbo s pošto. Naša naloga je bila kurirčkovo torbo var- no In srečno prenesti do dornavskih pionirjev-kurirjev. Vse je šlo po sreči in ob enajsti uri petinštiride- set minut smo pošto izročili dornav- skim pionirjem. 25. aprila smo nosili občinsko ku- rirčkovo pošto Le-to smo prevzeli od pionirjev osnovne šole Toneta Znidarlča pred spomenikom mar- kovških padlih kurirjev v Spuhlji. Nesli smo jo skozi Zabovec in se ustavili pred našo šolo v Markov- cih. Tu so se učenci in učitelji zbrali na krajši slovesnosti. Pionir- ski pevski zbor je zapel dve pesmi. O pomenu kurirčkove pošte in nje- nem namenu je spregovoril ravna- telj tov. Cepin. Lepo je orisal tudi pomembno vlogo pionirjev-kurirjev med narodnoosvobodilno borbo. Tilčka Maroh, učenka IV. razreda, je deklamirala pesem Kurlrček An- drejec. Slovesnosti so tudi priso- stvovali predstavniki ZB in majorja iz Ptuja Miha Mašanovič in Branko Novčič. Ko so naši pionirji priložili še svo- je pismo v torbo kurirčkove pošte, so jo pionirji-kurirji ponesli čez Dravo v Sturmovec. Tam so jih ča- kali pior^rji osnovne šole Videm. Mežnarlč Matilda. VlIT razred, Markovci matild.'^! Markovci ... to je tvoje prvo pi- smo, o. kako sem se ga razveselila! Pionirji-kuriril ste častno nalogo odlično opravili. Prisrčne čestitke in najboljše želje vseh pionirjev hiti- jo sedaj kurirčkovo pošto In se bodo ustavile pred maršalom Titom za njegov rojstni dan. Vaša topla voščila ea bodo razveselila in mu privabila na obraz srečen smehljaj. Naj bi kurirčkovo pošto sprejemal še leta in leta! alenka •ALENKA! Ker se ti prvič oglašam, te prosim, da bi tudi tc moje pismo objavila. Milena LaSič, Sejancl 9, Osnovna šola Tomaž drage albine ni vec med nami 22. aprila nas je pretresla žalostna novica. Umrla je naša zvesta sošol- ka in dobra učenka Albina Fekonja. Ta vest je še posebno zadela učenke in učence VII. b razreda, katerega le Albina obiskovala. V njeno mla- do telo se je naselila zahrbtna bo- lezen, ki jo je umorila kot šele ko- maj razcvetelo cvetko Deklica, ki je imela toliko načrtov m želja, je zatisnila oči in jih ne bo nikoli več odarla. 25. aprila smo pokojno Albino spremili na meni zadnji poti. Na domačem pokopališču pri Tomažu smo se poslovili od nje z žalostin- kami in z besedami slovesa. Vsako oko je bilo solzno Njen grob smo zasuli s pomladanskim cvetjem. Drago sošolko pogrešamo ob kem koraku. Ob prvomajskih ■ nlkih. ko so se vrstile proslg® nastopi. .1« "i -»^»ijar. ^ sodelovala kot vedno. Albine nI med nami in ne moremo je pozal MILENA! Tvoje pisemce je polno blaj čustvovanja, ki te navdaja ob m čakovani izgubi dobre soufi* Njeno življenje je res kot uti nerazcveten cvet. ki Je ovenel usahnil, preden se je mogel rM v vsej lepoti in sreči. Bridko jI Ohrani ji zvest spomini Tebe. Milena, in tvoje sošolke sošolce vabim, oglašajte se v NA PISMIH! ALENP ALENKA! To pesmico sva skladala moj jatelj in sošolec Jožek in jaz. Bil v nedeljo, 5. majnika. Zraven i« fila še moja seatra Marija in ¥ šala, kaj delava. Začela nam« pomagati. Vsi trije smo mislili skupaj dajali lepe besede Moja stra je že odrasla in ne hodi vi šolo. Rada bere lepe' knjige in I cvetice. Ima polna okna pisan cvetja in zna delati pesmice. Jc in jaz še ne veva tako dobro. Čakava, če bo ta pesmica m njena v TEDNIKU. Franc Kuharič, Jožek Maji Ključarovci POMLAD V našo dolino je prlSla pomlad, ki vsak jo čaka rad, na vrtu vse je oživelo in nas č^ka težko delo. Sinička že vali mladiče, samec išče ji črviče, kukavica se je spet vrnila in se nič ni spremenila. Spomladi je res vse lepo, ker rožice cveto, tudi moje srce je veselo in je to pesmico zaoelo, FRANC, JOZEK IN MARlJAl KakSna slika! Pomladansko deljsko popoldne, sonce na visu nebu, pojoč ptiček v zeleneči 1 na mehki trati pod cvetočo jab dva šolarja in mlada deklica. Ki papirjem sklonieni kreSelo mi«' pišejo - PESEM. Franc. >Tožek, Marija! Ce NASA PISMA naredila nič drU! kot samo to. da so vas In več gih dopisnikov nagnila k sklad pesmic, sem srečna. To pa zj tega, ker sem vas spodbudila ' mu delu, ki je nailepSi izraz ' dobrega in plemenitega čustvovi Naj vam pesmice nikoli ne ij ni jo! ALEN' ALENKA! Vse rožice imam rada, šmai pa najraje. Prejml to malo pesfl Silva Slan«. TrgovISče SMARNICE Ko gozdovi oživilo in ptički zapojo. se kukavice oglasijo in šmarnlce zarveto. Drobni beli cveti so med listi skriti, a lepa di.^ava šmarnlce oznanja. Ml otroci se razveselimo, ko šmamice zagledamo, in vsi tečemo, da jih več natrgamo. SILVA! O pomladi, o sami pomladi te vaše pesmice Prijetno s«, pridružuje še tvoia o Smar" Prisrčna je Z veseliem »em stila med NASA PISMA ,, Zgodovina Slov. Bistrice Tako so leta 1938 postali Celjski grofje lastniki bistriškega gradu in mesta. Pogodbo o prodaji mesta Slovenska Bistrica so napravili na Dunaju. Bistriški meščani si nikakor niso mogli predstavljati, kaj vse bodo preživeli pod Celjskimi grofi. Trpe- li so lakoto, vojno, toda to jim je prineslo tudi nove pravice. BISTRICO NAPADEJO M.\D2ARI Celjski grofje in Madžari so bili stalno v vojnem stanju. Tako prvi kot drugi so izkoristili vsako priliko za napad in rop. Mesto Slovenska Bistrica je tako postalo mejnik Celj- skih grofov proti Madžarom, Celjski grofje pa so bili njihova močna za- ščitnica. Najtežji spopadi so bili z madžarskim voditeljem Hunyadijem, ki so ga napadali predvsem takrat, ko se je bojeval s Turki, Sovraštvo med obema taboroma je bilo tem večje, ker je bila hči C.-^.iHklh gro- fov Barbara žena madžarskeg- kr.i- Ija Sigismunda in tako madžarska kraljica. Oba, kralj in kraljica, pa sta bila pri Hunyadrjevih Madžarih močno osovražena. Tako so Celjani po smrti kralja Sigismunda odnesli kraljevsko krono v Celje, saj so na vsak način hoteli obdržati Barbaro na madžarskem prestolu. Takšno predrznost so hoteli Madža- ri kaznovati tako, da so zbrali voj- sko 15.000 mož. Z njo so obšli mesto Ptuj in začeli prodirati proti mestu Slovenska Bistrica. Toda Bistriča- nom je uspelo, da so pravočasno ob- vestili Celjske grofe, ki so poslali na pomoč obleganemu mestu vojsko pod vodstvom Jana Vitovca. Madža- ri so hoteli leta 1446 na vsak način zasesti Bistrico. Z dneva v dan so se bolj približevali mestu. Kopali so rove In zaklonišča ter se priprav- ljali na odločilni spopad. Boji so bili dolgotrajni In so tra- jali nekaj tednov. Vendar Madža- rom kljub vsem naporom ni uspelo zasesti mesta. So pa naredili me- ščanom precejšnjo škodo, saj so unirMi ves pridelek, uničili vinske nasade, sadno drevje ipd. Dolgotraj- ni boji so končno le prinesli zmago vztrajnejšim. In tako je uspelo Janu Vitovcu in blstrlSkim meščanom od- vrniti madžarski napad. Vojskovod- ja Celjskih grofov pa jih je tudi razpodil in prej^nal prek meje. Za zasluge, ki jih je pokazalo me- sto Bistrica pri obramb! mesta pred vpadi Madžarov, sta Slovensko Bi- strico obiskala grof Friderik Celjski in sin l'lrik. Ob tej priliki sta v za- hvalo meščanom podelila Bistrici še večje mestne pravice. Tako so si od sedaj naprej bistriški meščani sami Izbirali svojega mestnega sod- nika neodvisno od okoliškega plem- stva, podarjena pa jim jc bila po- novno pravica, da ne sme nihče dru- gi tovorlti skozi Bistrico vina kot bistriški meščani Tako se je Bistri- čanom izpolnila dolgoletna želja, saj so njihovi vinogradi In trgovina z vinom dobili tako močno gospodar- sko veljavo. Ta dogodek je zapisal v svojih .spo- minih tudi zastavonoša Celjskih gro- fov Berthold Apreher, ki opisuje, kako 80 bili Bistričani ponosni in veseli izkazanega zaupanja. Nagrada za zveste Bistričane po prestanem trpljenju In plenjenju jim je pomenila nadaljnjo gospodar- sko moč. Nove pravice, ki jim jih je napisal na pergamet notar Celj- skih grofov Faber in natij odtisnil mogočen pečat Celjskih grofov, pa Ro bile tisto zdravilo, ki je hitro pO' zdravilo vse rane in pospc5i'f» noza- bo na minule težko ''^sp (Dalje prihodnjič) Sfrnn 7 895T '2.1 'ifajad ~ Stpnn ? 12.avgtisi 1943 Kot jetnik KL Mauthausen sem bil dodeljen delovni koman- di v Gross Ramingu, ki je imela svoje podružnično taborišče tik nad reko Enns. Bilo je pravza- prav več delovnih skupin, ne- katere so gradile novo cesto, druge nove mostove, nekatere pa so delale pri gradnji hidro- centrale na reki. Taborišče je bilo majhno: za bodečo, z elektriko nabito žico, je bilo vsega sedem barak ter »apelplatz«, prostor, kjer so nas postavljali v vrste, preštevali in pretepali. V petih barakah so bile sobe s po 20 do 22 interni- ranci, šesta baraka je bila za- sedena z nekakšnim skladiščem in delavnico, sedma pa je bilo stranišče in »waschraum«. V taborišču je vladal »nava- den« taboriščni »red«; delo, ki se mu ni mogel izogniti noben interniranec. skoraj nič hrane, odnos do internirancev, kakor ga je določala nacistična filozo- fija: odnos »nadljudi« do tistih, ki jih je bilo treba spraviti čimprej s sveta. Največji del internirancev je zaradi izčrpanosti zaradi po- tcvanjkanja hrane, težkega dela \ti sploh brezupne situacije po nekaj tednih bivanja v tabori- šču popolnoma otopel ter kot tak pravzaprav ni bil sposoben razsojati. To pa je omogočalo esesovskemu nadzornemu oseb- ju nadaljnje sklepe o svoji več- vrednosti oziroma o manjvred- nosti vseh tistih, ki so jih imeli v obla.sti in ki so jim bili pre- puščeni na milost in nemilost. Iz obdobja bivanja v Gross Ramingu nam je vsem, ki smo ostali živi, ostalo posebno v spominu vse tisto, kar smo do- živeli 10., 11. in 12. avgusta 1943. 10. avgusta smo kot vsak dan odšli zjutraj ob šestih na delo in se ni zgodilo ves dan nič po- sebnega, če bi, seveda, vse tisto, kar je bilo v taboriščih vsakda- nje, to je pretepanje in ubijanje, smeli imenovati vsakdanjost. Zvečer ob sedmih je bilo pred povratkom v taborišče ugotav- ljanje navzočnosti m v neki de- lovni komandi so ugotovili, da manjka en interniranec. Sam odhod se je nekaj zavlekel, po besu stražarjev pa smo videli in vedeli, da se nekaj priprav- lja. Tistega dne sem imel to smolo, da sem korakal v zadnji Vrsti kolone, ki se je vračala v taborišče. Za nami sta šla še dva stražarja z naperjenima puška- ma in komandofiihrer s psom. Sredi poti se je pes zaletel vame ter mi raztrgal nlače in ranil nogo, ki mi je začela krvaveti. Takrat je pritekel neki stražar ter komandofuhrerju nekaj po- vedal, nakar je ta psa ukrotil ter odšel pred kolono. »Stvar« pa se je prav začela ^ele v taborišču. Kot sicer vsak dan po vrnitvi 2 dela so nas postrojili na apel- Platzu, nakar se je začelo nekaj, ^ar nobeden od takrat navzočih le bo nikdar pozabil. Delali smo Ves dan, to .se pravi šest ur do dvanajstih in še šest ur popol- dne do sedmih, v taborišče smo st' vrnili okrog osmih. Nato se k začelo ugotavljanje, kdo je Pobegnil, kar je trajalo tudi dobro unj. Bes esesovcev se je nočjo stopnjeval. Medtem je Paradi nevarnosti letalskih na- Padov še ugasnila luč. Schutz- naftlagerfiihrer, sloki nadutež, ki Je vso pozornost posvečal svo- jemu psičku, ki je tekal okrog •^jega. medtem ko nas interni- rancev — bilo nas je okrog 600 sploh ni videl, je naročil sta- ^^šini taborišča, naj nam pove, da bomo stali v pozoru tako dolgo, dokler ne bo prijet pobe- gli interniranec To se je res ^^di zgodilo. Sta M smo v pozoru ^ vr.<5tah po deset, stražarji pa stali tik ckrog nas, ker v ta- ni bilo luči Starešina tabori.šča je stal pred zborom komandiral- ''Mu7en ab' — '^Uzen aufl« Kot iz strela so po- letele roke kvišku in zopet dol, medtem ko smo videli, kako so se izpred taboriščne kuhinje, ki je bila izven žice, odpravljale skupine esesovcev na lov za pobeglim internirancem. Med- tem se je vsul dež; odkritih glav smo stali v pozoru, dežev- nica nam je tekla za vratove ter počasi namakala naše obleke ter se scejala v čevlje. Sreča, da je bilo poletje; med posameznimi komandnimi vzkliki starešine taborišča, ki je poveljeval od- krivanje in pokrivanje naših ostriženih in »na cesto« sredi obritih glav, je vladala gluha tišina, ki jo je motilo le šume- nje reke. Schutzhaftlagerfiihrer se je s svojim psičkom nekam izgu- bil, starešina taborišča pa je že ohripel zaradi vzklikov: Miizen ab! in Miizen auf! Stali smo še vedno v pozoru, le tu in tam se je kdo zvrnil, pustili so ga ležati, dokler ni ponovno za- svetila luč. Za nami smo nad hribom, ki se je strmo dvigal nad tabori.^čem. zaznali nov dan, ko so nas nagnali v barake, vendar je trajalo vse skupaj mogoče le kak.šno uro. ob štirih se je začel nov dan, 11. avgust. Zopet so nas postavili na apel- platz, zopet smo stali v pozoru in jutranje sonce je začelo su- šiti naše ponoči namočene oble- ke. Tega dne smo desettisočkrat sneli čepice z glav in jih posa- dili nazaj na glave, tisočkrat so poravnavali naše vrste in nas prešteli, esesovskih skupin pa še vedno ni bilo s pobeglim inter- nirancem nazaj. Zvečer ob de- vetih so nas razpustili v bara- ke, kjer smo zaspali kot ubiti, da bi naslednje jutro, 12. avgu- sta 1943, zopet stali v pozoru ter čakali na vrnitev esesovskih skupin s pobeglim interniran- cem. To se je tudi zgodilo, če- prav šele ob petih popoldne. Tega dne je izmenično deževalo in sijalo sonce in okrog štirih popoldne, ko so esesovci že zve- deli, da je naš rojak že prijet, so se začele »priprave na spre- jem povratnika«. Na hitro so sestavili godbeno kapelo, iz pe- tega bloka so prinesli stolček ter ga postavili sredi apelplatza. Medtem je prispela esesovska skupina z beguncem. Schutzhaft- lagerfiihrer, stai;;ešina taborišča in lagerski pisar so ga »sprejeli« pri vhodnih vratih, kapela pa je zaigrala »Vsak ptiček se vr- ne...« Na smrt zdelanega inter- niranca so privlekli na sredino apelplatza ter ga pripognili čez stolček pred celotnim zborom internirancev Schutzhaftlager- fiihrer pa je z dolgo bikovko pr- vi zamahnil. Strahotni udarci so padali, dokler se predstavnik višje rase ni utrudil, nakar je dal bikovko starešini taborišča. Ta je nadaljeval in po približ- no sto udarcih se je nesrečnik onesvestil. Najbližji interniranec iz vrste je moral prinesti vedro vode, da so onega na stolčku polili; ko je začel kazati znake življenja so nadaljevali z bikov- ko, vsakokrat je zacvilila po zraku ter prizadevala strahotne rane. Interniranec pa je bil še vedno živ, čeprav so hrbtni del njegovega telesa že docela zmrc- varili ter je bila obleka na hrbt- ni strani docela razcefrana. Interniranec pa kakor za nalašč še ni izdihnil. To je bilo tudi za schutzhaftlagerftihrerja preveč. Ustavil je onega z bikovko ter nekaj namignil nekemu esesov- cu. Ta .se je vrnil čez nekaj mi- nut s psom. ki ]e začel divje trgati meso z razmrcvarjenega telesa. Padel je ukaz, da mora- mo takoj v barake ter da nihče ne sme gledati skozi okno. Naša baraka pa je imela dovolj špranj, da smo skoznje videli, kaj se je potem še zgodilo z na- šim rojakom. Ni in ni hotel biti mrtev. Kapo Kolo — nemSki ci« gan — ga je odvlekel docela na- gega s stolčka, ko tudi pes ni (Konec na 8. strani) za prIeSkefia Lufzeka KAK SMO SLAVILI PRVI MAJ- NIK? Ja. ja, toti prvomajski prazniki so minoli. Eni ste se gvtšno zlo fajn meli. Mi ste na izlete v pla- nine, k ilohti na deželo, dikline, ki mojo pube pri soldokih so ile na obisk v jiiine kraje, eni ste du- ma prazniivali, dosti pa je blo med vami tiidi tokSnih, ki ste tote dneve najboj delali, no ste pač na fsoki način hteli sprafti notri vso znbušovaje, ki si ga zaviijete na svojih stalnih delovnih mestih. Tisti ta najbolj pridni no podjetni državloni so si za tote svetke gradili hi^e no svoje vikende, ke do si lehko med letnin dopuston malo odehnoli od sedeja na sejoh, brojn dugih referatof, vzdigovaja rok no kimaja z glavoj. Obrtniki, tisti, ki mojo taksen ksejt, ki tudi med prozniki lepo notri nese, so za tote proznike iskoristU gužvo, no so si lepe pe- neze zasliizili, J a pa ka nete mi- slili, ke sen jin jas totih penez jo^en. Pjebi, to pa ne. Pri tokSnen deli Se je najboj dosledno tisto našo načelo, ki provi; »Fsokemi po jegoven deli in zasUižnosti!« Zaj pa še poglemo, ke so tote dneve naši kmetje delali. Za tote tak vete, ke ne poznajo ne petka ne svetka, ne 42-vurnega delavni, ka, ne prostih sobot,,. Jas sen vida en zlo zanimtf primer, ki je nekak tak zgleda: Micka, ki je že 14 dni v Lublani pri eni precik ugledni familiji za deklo, si je zaj za tote svetke prignala dumu svo- jega kiištravega butlesa, svojo ko- legico, no še jenega lubčeka. Oča no mati, ki se že nekej let samo montrata na precik vejken griinti, sta si mislila: »No ja, mo pač tota dvo dni lepo malo pojeli no popili in seveda tiidi karuzo fsodli.« Ma- ti 80 dve najlepši kiiri bujli, oča pa so prnesli z vrha svoj najbojši lenski pridelek. Pri mizi so se zlo fajn zastopli. Gdo bi mogli iti na jivo pa je Micka, ki je bla že prova Lublančanka, rekla: »Veš mama, zde j po tko fajn kosil pa mi u Ljubljan en mau zaspimo!« Ta štora dvo, ki toga nesta navajena, sta šla lepo na jivo karuzo sadit, ta mlodi pa so si na kod pod do- močo no cvetočo griiško zapeli: »Prau luštn je res na deželi.. Ja, zaj pa zadosti. Kak je blo je blo. Glovno, ke so toti svetki mi- noli. Vena si mislte, kak se je ge totemi bogemi Lujzeki godilo za tote svetke. Vete meja sen nekSne družinske probleme za reševati, pa blo ne glih najboj praznično. Zaj sma se s staro že poglihala. Drgoč se moma rada tak kak se to Sika no spodobi. Kak in kaj sma mela, van tpga ne bi rad po- vedo, saj vete, ke so to intimne družinske skrivnosti, ki so jih na ialost tiidi sosidt čUli. s CEN SE IJOVIJO PODJETJA V OHMOZI? Po dugen tajti sen se po enkrat v Ormož! zglotia. Obiska sen enega svojega storega znonca — občinske- ga usliižbenca, ki me je gna malo na izlet po mesti. Pot naji je zanesla mujmo enega ormoSkega podjetja. Zanimlen »e tiHi zn gospodarstvo, pa sen ga pita; »Ciije«, pje, s čen pa se toti ukvorjajo?« »7, izgttbol« ml je na krotko no jedrnato s kis- lin ksihton odgovora toti moj pej- doi, ki se na gospodarstvo precik dobro spozna. TUDI NA VIDMU SR BAVIJO S ŠPORTOM Tak kak ja-s to zodje cajte vldln, Je tota naSa splošna parola »Zdrav diih v rrtraven telesi« med našimi občoni fsokl den boj upoštevana no spoštovona. V gostilni na Vidmu pri Ptuju majo Se precik dugo po sobo- tah no nedelah redne »aufbiks« no »vujžgi ga po gobci« tekmovanja. Zastopane so skoro fse tote teško- atletske športne discipline od boksa, rokoborbe. rag^ija no driige arti- stične točke kak so! skoki skos ok- no, zadevaje z glaži no s kupicami — ali hoj na krotko povedano Šport- no Izživljaje na najvišjen nivoji. Tisti, k! hI mogli tan red delati, se pre totega društva na vejko izogib- lejo. To enkrat sen zarana viitro sreča enega svojega kolega, ki Je precik žalosten no poSkrompani ho- da okoli gostilne in neke iska. ^Pje Hanza, ke si zgUba?« sen ga pita. Kumer Je odprja svoj aparat za gu- čaje in ml poveda, ke ga Je prešjo večer eden tak strokovno vujžga po Celttstlh, ke mo je zlotl zob takoj vUn s čeliistl skoča. Drogi brolci, tisti, ki ste boj vroče krvi, van poven v vednost še to, ke ma toto pretepaško drilStvo red- ne treninge no sobotah no nedelah — po potrebi pa tiidi skos tjeden. Pridite, nede van žoh, Ce ste ne socialno zavarovoni, ostante rajši duma! BISTRIČANI IN JIHOVA POČIT- NIŠKA SKUPNOST Bistriški sindikat je zavolo enih podjetij v občini ne moga obdržati pri živleji svoje počitniške skunno- .stl. Po vejkih no dugih debatah so ^ena podjetja sklenola, ke nečejo več biti člani tote organizacije. Prvi so se za toti ukrep odločili bistriški Staciinari. Vložena sredstva so vzeli nazej in do si zdaj za »ote peneze pre kilpli vejke lavore no ktihini- sko sol, ke do si lehko v cajtl letnih dopustof duma v soleni vodi r..i na- makali, no si polek peli tisto hrvač- ko pesen: Ko Ima pare kupa se u moru, a ko nema para kupa se kot kuče u lavoru. Te pa srečno, Nič ne zamerte. Samo vaš svesti Lujzek Dve miliiardi ljudi ne ve, kaj je poljub 2e tisočletja se ljudje poljubljajo. Od zibelke do groba. Res Je sicer, da poljubi niso enaki niti nimajo enakega namena Kdo ve, kdaj so se ljudje začeli poljubljati. Vemo le, da so stari Grki poznali poljub in da so stari lUmljani s poljubom izražali občut- ke in spoštovanje. O tem pričajo stari zapiski. Vsi vemo, da »e lju- dje poljubljajo iz ljubezni, spošto- vanja in prijateljstva, poljub pa je tudi znak pomiritve. Nekateri se poljubljajo tUdI Iz verskih razlogov, na primer duhovniku poljubljajo roko ali nogo aH papežu — čevelj. Kavallrjl so nekdaj zelo mnogo po- ljubljali roko svojih dam. Toda ta navada Izumira, verjetno zato, ker izumirajo tudi pravi kavallrjl. Vendar se tokrat ne želimo zadrže- vati pri raznih k«»nvencionalnih In obrednih poljubih. Prav tako ne že- limo opisovati vseh drugih poljubov, ki je njihov namen čisto drugačen; kot na primer poljubov, ki Jih mati daje otroku ali otrok materi. !»rav taki so poljubi, ki jih na prlnjer mož daje ženi, ko odhaja od hiše aH se vrača domov. Razume se, da ne pozabljamo poljubov zaljubljencev, ki se razlikujejo po temperamentu, okoliščinah in razpoloženju In ki Imajo razne »dimenzije«; od ukra- denih do gorečih in strastnih, ki odpirajo »rajska vrata«. Komu neki bi uspelo, da bi Jih vse nafitel In opisal! Gotovo Je le eno; poljub je del življenjskih radosti in kdor se po- ljublja, ima več od življenja. Kljub takim sklepom In izkuinjam o slasteh poljuba Je na svetu soraz- merno malo ljudi, ki so Jim znane te vrste uživanja — komaj kakih 800 milijonov. Večina drugih ljudi nima predstave o tem, kaj lahko pomeni poljub. V te dve milijardi lahko na primer uvrstimo velik del Kitajcev, ki izražajo naklonjenost, simpatije in ljubezenska občutja ta- ko, da si medsebojno drgnejo noso- ve. Kitajcem so v tem pogledu zelo podobni Malajci, Polinezijci, Eskimi in pripadniki še nekaterih narodov. Vsi žive in umirajo, ne da bi kdaj občutili slast poljuba. Indijka, ki se namerava poročiti, mora najprej dokazati, da obvlada vseh »64 posebnih umetnosti«. Samo če popolnoma obvlada te umetno- sti, bo dobra soproga. Med te poseb- ne umetnosti sodi tudi poljubljanje. Toda pri Indijcih ima poljub bolj obredno naravo in nI izraz nežnosti in ljubezni. Lahko pa govorimo o nekakšni ekspanziji poljuba ~ predvsem po zaslugi filma. Ameriškega in evrop- skega filma si tako rekoč no more- mo predstavljati brez poljuba. Res je sicer, da so filmski poljubi danes krajši, kot so bili nekoč, toda zato niso nič manj privlačni. Pravzaprav pa tudi vse življenje danes hitreje teče kot nekoč. Vozimo se hitreje, letimo hitreje in zakaj se ne bi tudi hitreje poljubljali Na koncu je treba pripomniti, da med poljubljanjem malokdo razmiš- lja o nevarnostih poljuba. Nihče se namreč ne zaveda, da se s poljubi prenašajo vse vrste baiiterij. Neki ameriški znanstvenik je izračunal, da se z vsakim poljubom prenese nič več In nič manj kot 22 tisoč bakterij. Toda zaradi odpravljanja strahu pri tistih, ki se čutijo ogro- žene, je treba še pripomniti, da je slavni lovec na mikrobe Paul de Kruif ugotovil, da vsa ta množica mikrobov ne more dosti škodovati človeku, ker Je njegov organizem proti večini sovražnikov imun. Samo še en podatek: Gallupov in- štitut je Izračunal, da se vsak člo- vek v življenju poljubi povprečno 56.000-krat. Toda ce se dve tretjini prebivalcev našega planeta sploh ne poljubljata, pomeni to, da so mnojgi med nami aktivnimi znatno nad povprečjem. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ Po 203. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) in 5, točki sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Ptuj (Urad- ni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 6-68/68) občinska volilna komisija v Ptuju d o 1 o S a za izvedbo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Ptuj, ki bo dne 19. maja 1968, na- slednja volišča; Na območju krajevne skupnosti Cirkovce: volišče št. 1 v prosvetni dvorani Cirkovce, za volivce iz naselja Cir- kovce; volišče št 2 pri LORGER Antonu v Dragonji vasi št. 35. za volivce iz naselja Dragonja vas; volišče št. 3 pri KLAJNSEK Aloj- zu. v Mihovcih št. 4. za volivce iz naselja Mihovce; voliSče št. 4 pri LAH Mariji, Pon- gerce št. 8, za volivce iz naselja Pongerce; volišče št. 5 v gasilskem domu Sp. Jablane, za volivce iz naselja Sp. Jablane; volišče št. 6 v gasilskem domu Starošince, za volivce iz naselja Sta- rošince; volišče št. 7 pri PROSENJAK Šte- fanu v Stražgojncah št. 2, za volivce naselja Stražgojnce in Gajdel; volišče št. 8 v gasilskem domu Sl- kole, za volivce iz naselja Šikole; volišče št. 9 pri HERGAN Francu, Zg. Jablane št. 21, za volivce iz na- selja Zg. Jablane. Na območju krajevne skupnosti Cirkulane: volišče št. 10 v zgradbi KK Ptuj, Brezovec št. 92. za volivce iz nase- lja Brezovec; volišče št. 11 v zgradbi KK Ptuj. Cirkulane št 32, za volivce iz na- selij Cirkulane, Dolane In Veliki vrh; volišče št. 12 v zgradbi KK Ptuj, Gradišča št. 147, za volivce iz nase- lja Gradišča; volišče št. 13 pri DEBELJAK Mar. tinu, Medribnik št. 22, /ia volivce Iz naselij Gruškovec, Medribnik in Meje; volišče št. 14 pri HERCOG Francu, Paradiž št. 89, za volivce iz naselja Paradiž; volišče .št. 15 pH VIDOVIC Francu, Pristava št. 14, za volivce iz naselij Pristava. Mali Okič, Pohorje in Slatina. Na območju krajevne skupnosti Desternik: volišče št. 16 v krajevni pisarni Desternik, za volivce iz naselij Des- ternik, Vintarovei. Janežovski vrh. Zasadi in Strmec; volišče št. 17 v pisarni KK Ptuj, DE Placar. za volivce iz naselij Pla- car in Janežovci; volišče št. 18 pri DAJCMAN Fran- cu, Jiršovci št. 55. za volivce Iz na- selij Jiršovci in Gomila; volišče št. 19 pri MAHORIC Aloj- zu, Drstelja št. 7, za volivce Iz na- selja Drstelja; volifiče št. 20 pri MURSEC Janezu, Ločki vrh št. 33, za volivce iz na- selja Ločki vrh; volišče 8t. 21 pri CVETKO Stan- kotu, Svetinci št. 9. za volivce Iz na- selja Svetinci; volišče St. 22 pri PIHLER Alojzu, Levajnel št. ?4, za volivce iz naselja Levajnci in Desence; volišče št. 23 pri KOGLER Janezu, Zg. Velovlek št. 11, za volivce Iz na- selja Zg. Velovlek; volišče št. 24 pri ARNUS Janko- tu. Dollč St. 42. za volivce iz nase- lij Dolič in Gomilce. Na območju krajevne skupnosti Dolena: volišče št. 25 pri VAUPOTIC An- toniji, Dolena št. 22. za volivce Iz naselij Dolena In Bolečka; volišče št. 26 v osnovni šoli Sela. za volivce iz naselij Barislovci, Sela in Trnovci; volišče St. 27 prt PETROVIČ Aloj- zu. Zg. Pristava št. 7, za volivce iz naselij Zg Pristava In Popovci, Na območju krajevne skupnosti Dornava: volišče St. 28 v gasilskem domu Dornava, za volivce Iz naselja Dor- nava; voliSče it. 29 v gasUskem domu Mezgovci, za volivce Iz naselja Mez- govci. Na obmoCJu krajevne skupnosti Gorišnica: volišče St. 30 v gasUskem domu Formin, za volivce iz naselja For- min; voliSče St. 31 v gasilskem domu Gajevci. za volivce Iz naselij Gojev- ci in Placarovci; volišče št. 32 v osnovni 6oll Go- rišnica, za volivce iz naselja Goriš- nica; voliSče 5t. 33 v gasilskem domu Mala vas. za volivce Iz naaelja Mala vas: volišče St. 34 ▼ domu SZDL MoS- kanjci. za volivce iz naselja Moš- kanjci; voliSče št. 35 v gaBllsItom domu Muretinci. za volivce Iz naselja Mu- retinci — vas; volišče St. 36 ▼ Domu oskrbovan- cev in upokojencev Muretinci. za volivce iz doma; volišče št. 37 pri PETEK Francu, Tibolci št. 1, za volivce iz naselja Tibolci; volišče št. 38 v gasilskem domu Zagajičl, za volivce iz naselja Za- gajlči in Cunkovei; volišče št. 39 v gasilskem domu Zamušani, za volivce Iz naselja Za- mušani. Na območju kraievne skupnosti Grajena; volišče št. 40 v krajevni pisarni Grajena, za volivce iz naselja Gra- jena. del naselij Grajenščak. Krče- vina pri Vurberku in Mestni vrh; volišče št. 41 pri TOPLAK Slavku, Grajenščak št. 13. za volivce iz dela naselij Krčevina pri Vurberku in Grajenščak; volišče St. 42 v pisarni KK Ptuj, Mestni vrh št. 31. za volivce iz dela naselja Mestni vrh. Na območju krajevne skupnosti Hajdina: volišče št. 43 pri MALEK Mariji, Draženci žt. 59, za volivce iz na- selja Draženci; volišče št. 44 v gasilskem domu Gerečja vas, za volivce iz naselja Gerečja vas; volišče št. 45 v gasilskem domu Hajdoše. za volivce iz naselja Haj- doše; volišče št. 46 v prosvetnem domu Kungota, za volivce iz naselja Kun- gota; volišče št. 47 v osnovni šoli Haj- dina, za volivce iz naselja Skorba; volišče št. 48 pri JERENKO An- dreju. Slovenja vas 25. za volivce iz naselja Slovenja vas: volišče št. 49 v gasilskem domu Hajdina, za volivce iz naselja Sp. in Zg. Hajdina. Na območju krajevne skupnosti Juršinci; volišče št. 50 pri SLODNJAK Mar- tinu, Botkovci St. 47. za volivce iz naselja Botkovci; volišče št. 51 pri MATJAŠIC An- tonu. Dragovič št. 24. za volivce iz naselja Dragovič; volišče št. 52 prt ŠALAMUN Lud- viku. Gabernik št. 6, za volivce iz naselij Gabernik. Gradišak in Most- volišče št. 53 pri TOS Francu, Gr- Unci št. 19, za volivce iz naselja Gr- llnci; voliSče št. 54 v osnovni šoli Jur- šinci, za volivce iz naselja Juršinci; volišče št. 55 pri HERGA Ignacu. Kukava St. 23, za volivce iz naselja Kukava; volišče št. 58 prt VICAH Julijanl, Rotman št. 18, za volivce iz naselja Rotman; volišče St. 57 prt STEBIH Antonu. Sakušak št. 79, za volivce iz naselja Sakušak; volišče št. 58 pri PINTARIC Fran- cu. Senčak St, 24. za volivce iz na- selja Senčak; volišče št. 59 pri 2MAVC Ivanu, Zagorel št. 72, za volivce iz naselja Zagorel. Na območju krajevne skupnosti Kidričevo: volišče št. 60 v Delavskem klubu — restavracija Kidričevo, za voliv- ce Iz naselja I. — Kidričevo; volišče št. 61 v pisarni EM Mari- bor — obrat Kidričevo, za volivce Iz naselja II. Kidričevo; volišče St. 62 prt LAMPIC Stanetu. NJiverce St. 22. za volivce iz nase- lja Njlverce. Na območja krajevne skupnosti Leskovec: volišče št. 63 v osnovni šoli Les- kovec, za volivce iz naselij Zg, in Sp. Leskovec, Mala Vamica in Be- rinjak; volišče St. 64 prt PERNEK Jožefu, Trdobojci št. 17, za volivce iz na- selja Trdobojci; voliSče št. 65 prt ORLAC Jožefu, Gruškovje 163, za volivce iz naselja Gruškovje — del od hiSne St. 124 do 172; volišče št. 66 prt MERC Julijanl, Strmec prt Leskovcu št. 52. za vo- livce Iz naselja Strmec prt Les- kovcu; volišče St. 67 prt HVALEČ Simonu. ReplSče St. 2t, za volivce iz naselja ReplSče; volišče št. 68 pri MERC Nežikl, BelavSek št. 11, za volivce Iz nase- lja BelavSek; volišče St. 69 prt KOZEL Janezu. Veliki Okič St. 12. ra volivce iz na- selja Veliki Okie — del od hišne St. 1 do 34; voliSče št. 70 prt EMERSiC Jako- bu. VeUki Okič St 50, za volivce Iz naselij Veliki Okič — del od hišne St. 35 do 55 In Mali Okič — del od hišne št. 61 do 67; volišče št. 71 prt EMERSIC Jako- bu, Skorišnjak št. 33. za volivce Iz naselja SkoriSnjak; voUSČe št. 71 pri MLAKAR Kata- rini, Gradišče št. 35. za volivce iz naselja Gradišče; voliSče St, 73 prt TOPOLOVEC Ja- kobu, Velika Vamlea St. 11. za vo- livce iT naselja Velika Vamica — del od hISne «t. 1 do 33; volUlfte St. 74 prt CAFUTA Miha- elu. Velika Vamica St. B3, za volivce iz naselja velika Vamica — del od hllne št. 36 do 116. stran 8 TEDMK — petek, 17. maja 1%8 Stran 8 ŠPORT KONČNO ZMAGA Grafičar-Dmva 2:3 Drava Je zmagala, ko je najmanj pričakovala, to pa še v situaciji, ko je morala dopolniti prvo moštvo v pomanjkanju rednih članov ekipe z nadomestili. Dejansko pa ni imela druge izbire. Nekaj mladincev je tako nastopilo, da je bilo moštvo kompletno. Kje so vzroki? Pred- vsem poškodbe nekaterih igralcev, najvažnejši vzrok pa je v nesolid- nem odnosu igralcev prvega moštva do kluba. Več igralcev je odpove- dalo prav v trenutku, ko so bili ne- izogibno potrebni. Zahvaljujoč požrtvovalni in bor- beni Igri vseh igralcev in v vseh .'K) minutah igre, uspeh nI Izostal. Glede na rezultat je zmaga tesna, po prikazani igri pa bi bila lahko mnogo večja, vendar je bila športna sreča na strani domačinov. 2oga ni in ni hotela v mrežo. Dve točki in solidna igra dajeta upanje na dobro igro v nadaljeva- nju prvenstva. Potrebno je opozoriti na dva de- bitanta v moštvu Drave, in sicer na Krnjiča, kateremu je to bila prva prvenstvena tekma za Dravo (dose- gel je dva zadetka). In Siebenreitha, ki je bil čez noč premeščen iz mla- dine v prvo moštvo in je kar so- lidno igral. SV Iz Slovenske Bistrice IH.ŠPORTNE IGRE Kot vsako leto, prireja tudi letos OSS Slovenska Bistrica športne igre, ki se jih udeležujejo člani kolekti- vov iz bistriške občine. Letos je to tekmovanje tretje zapovrstjo in po- staja tako že tradicionalno. Tako bomo lahko že konec tedna spremljali borbe v odbojki, namiz- nem tenisu, streljanju in malem nogometu, medtem ko bo tekmova- nje v ribolovu in kegljanju izvedeno v juniju. Do sedaj so izvedli že prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo šest ekip. Prvo mesto v ekipni konku- renci ie osvojUa ekipa Impola z 21,5 točke, sledijo pa Granit, ste- klarna, prosvota, občina in zadnje gozdno gospodarstvo. Pri posameznikih sta se najbolie izkazala Ivan Lehner in Anton So- ster, ki sta na prvi deski v ekipnem tekmovanju osvojUa največ točk. Za svoj uspeh pa bosta prejela posebno nagrado. Ritlly AMD Slov. Bistrica Tudi letošnje leto ne bo minUo v Slovenski Bistrici brez tako že tra- dicionalnega avto-rallyja. Letos bo- do vozili okoli Pohorja na progi, dolgi 200 kilometrov. Proga bo po- tekala od Slovenske Bistrice do Ma- ribora, skozi Radlje, Dravograd, mi- mo Raven, Slovenjega Gradca, skozi Velenje in Dobrno nazaj v Sloven- sko Bistrico. Prve priprave za letošnjo priredi- tev AMD v Slovenski Bistrici se bodo začele v nedeljo, 19. maja, ko bodo Izbirne tekme za HI. spretnost- QO vožnjo, ki ho dan po avtomobil- tkera rallyju 16. junija. AMD nas je tudi obvestilo, da bo pripravilo za vse discipline tekmo- vanja lepe nagrade. V ocenjevalni vožnji bodo nasto- pili tudi pionirji na kolesih. -b Strelstvo Kot le bilo omenjeno že ▼ prejšnji šte- vilki nišega lista, ie bilo » nedeljo, 21. aprila, tekmovanje za občinsko »zlato puščico«, na katerem se je pomerilo 25 članov iz 8 strelskih družin občine Ptuj. Nedeljo pozneje, 28. aprila, pa le bit tradicionalni ekipni mnogoboj za pokal 1. maja, na katerem ie bila najuspešnejša ekipa iz SD TurniŠče. V nedeljo, 5. maja, je bilo v Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti tradicio- nalno republiško prvenstvo z zračno pu- ško za republiško »zlato puščico«. Iz ptujske občine so se tega tekmovanja ude- ležili štirje strelci, in sicer: Kramberger, Mihelač, Gole in Rogina, iz občine Or- mož pa strelec Branko Veselko. Republi- ško »zlato puščico« ie osvojil strelec Frelih iz Kranja s 530 krogi od 600 možnih in s tem dosegel 1. mesto. Tudi strelec Bran- ko Veselko iz Središča se je zelo dobro plasiral in dosegel 3. mesto « 527 krogi, Stanislav Gole iz Ptuja pa se je plasiral na odlično 7. mesto s 523 krogi kljub hudi konkurenci iz Ljubljane in Kranja. Uvrstitev ostalih strelcev: 22. mesto — Adolf Mihelač s 510 krogi, 29. > mesto — Stanko Rogina s 498 krogi in 33. mesto — Konrad Kramberger s 493 krogi. Naslednjo nedeljo, 12. maja, je bilo v Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti republiško prvenstvo z zračno puško za pionirje, pionirke, mladince in mladinke. Udeležba« ie bila zelo velika, saj je bilo pri pioniriih 25 ekip iz 25 družin in^ iz 20 občin, pri pionirakh 2 ekipi iz 2 občin, pri mladincih 31 ekip iz 27 strelskih dru- žin in iz 24 občin, pri mladinkah pa 4 ekipe iz 4 občin. Ekipo so sestavljali 3 strelci oziroma strelke. Iz ptujske občine se je tega tekmovanja udeležila samo ena ekipa mladincev (za- radi pomanjkanja denarja). Da ne bi mor- da kdo mislil, da nimamo pri nas zelo dobrih mladink, pionirjev ali pionirk: imamo jih, toda žal nimamo denarja, da bi lahko vse poslali na tekmovanje. Tekmovanja so se udeležili: Slavko Gole in Stanko Rogina iz SD Turnišče ter Ivan Kosi iz SD Kidričevo.^ Dobro so se odre- zali, saj so kljub hudi konkurenci zased- li 10. mesto s 948 krogi in se tako uvr- stili na državno prvenstvo, ki bo 25. ma- ja, na din mladosti, v Beogradu. Toda ne vemo m, če jih bomo lahko tja poslali zaradi pomanjkanja denarja. L. V. Pionirji občine Slovensko Bistrica v malem roko- metu Pod pokroviteljstvom TIS Slov. Bistri- ca in v okviru programa šolskih priredi- tev je bilo v četrtek, 9. maja, v Laporju občinsko tekmovanje pionirjev v malem rokometu. To ie bila do sedaj prva takšna prireditev, ki ie lepo uspela in se ie je udeležila večina osnovnih šol občine Slo- venska Bistrica. Doseženi so bili nasled- nji rezultati: A skupina — dečki: Slov. Bistrica II — Tinje 3:1, Lapor- je — Tinje 7:1, Laporje — Slov. Bi- strica II 7:1, Makole — Tinje 7:1, Laporje — Makole 9:2, Makole — Slov. Bistrica 11 4:2. Točke in mesta A skupine: Laporje 3 točke, I. mesto; Makole 2. II.; Slov. Bistrica 1, III (izven konkurence) in Tinje O točk, IV. mesto. B skupina — dečki: Crešnjevec — Slov. Bistrica 4:7, Oplotnica — Slov. Bistrica 4:12, Oplotnica — Crešnjevec 3:6. Točke in mesta B skupine: Slov. Bistrica II 2 točki, I. mesto; Crešnsjevec 1 točko, II, mesto, in oplotnica O točk. III. mesto. POLFINALE: Laporje — Crešnjevec 7:6 In Mako- le — Slov. Bistrica 3:7. FIN ALE: Laporje — Slov. Bistrica 6:7 in Ma- nole — Crešnjevec 3:3. Končni vrstni red: 1. Slov. Bistrica, 2. Laporje. 3. Creš- njevec, 4. Makole, 5. Slov. Bistri- ca 11 (izven konkurence), S. Tinje, 7 Oplotnica. Najboljši igralec in strelec na tek- movanju je bil Darko KOSI z os- novne šole Laporje (26 golov). DEKLICE: Slov. Bistrica — Laporje 2:3, Mako- le — Crešnjevec 7:6, Laporje — Creš- njevec 6:0, Slov. Bistrica — Crešnje- vec 2:4 in Laporje — Makole 4:0. Končni vrstni red: 1. Laporje, 2. Makole. 3. Crešnjevec in 4. Slov. Bistrica. Dobra igra Aluminija, toda kdo bo dajal gole? v nedeljo je gostoval v Kidričevem Leotar iz Trebinja. Maloštevilni gledalci so lahko na nedeljski tekmi videli od- lično igro Aluminija, predvsem v prvem polčasu, ko so popolnoma nadigrali go- ste iz Trebinja. Toda ob tolikih možno- stih domačih napadalcev, so se ob kon- cu tekme borili za točko, saj je Leotar vodil z 2:1. Da je prišel Leotar v vod- stvo, je predvsem krivda napadalcev, ki niso znali zabiti gola. Končno je enajst- metrovka rešila domačine poraza. V nedeljo gostuje Aluminij v Splitu proti istoimenskeinu domačemu mo- štvu. Ze naprej je jasno, da Aluminij nima v tej tekmi razen častnega poraza ničesar pričakovati. —b Kegljanje v zaključnem delu tekmovanja za po- kal »1. MAJ« in 1903-letnice Ptuja se je zvrstilo še mnogo rezultatov nad 400 kegljev. Ko je bilo na tabeli zabeleženo ptevilo 415, smo smatrali, da je pi-vo mesto med posamezniki že določeno, toda Ivan Mramor je postavil končni rezultat s 418 podrtimi keglji. 3. maja so se sestali na kegljišču predstavniki vseh ekip ter ugotovili sle- deči vrstni red: 1. Torek 3854 kegljev, 2. Petovia 3796, 3. TGA - Kidričevo 3761, 4. šoferji 3730. 5. Kovinar 3723, 6. Železničar 3704, 7. Panonija 3680, 8. TAP 3659, 9. Invalid 3585, 1(3. Vinko Reš 3376. Predstavnik OSS Ptuj Albin Pišek je predal prvaku prehodni pokal »1. MA.I« ter zaželel vsem ekipam v drugem de- lu tekmovanja, ki bo prihodnje leto, mnogo uspehov. S A 12. po poteh partizanske Ljubi jane v soboto in nedeljo so v Ljubljani tekmovalci iz vse Slovenije in drugih republik in držav sodelovali na 12. zaoo- redni manifestaciji »Po poteh partizan- ske Ljubljane«. Kot vsako leto se je tudi letos ude- ležilo tega tekmovanja nekaj ekip iz ptujske občine. Tudi letos so bile nai- uspešnejše ekipe iz Markovec in Kidri- čevega. Izreden uspeh so dosegle Mar- kovčanke v tekmovalnem teku na osem kilometrov. Njihovo drugo mesto ie pravilen odraz stanja v "ženski članski atletiki. Le škoda, da ta dekleta nima- jo več načrtnejše vadbe, saj rezultati, doseženi v letošnjem letu, dokazujejo cjihovo vrednost. Dobro sta se odrezali tudi ekipi Par- tizana Kidričevo v štafetah zmage. Mla- dinke so zasedle šesto mesto, takoj za vsemi največjimi atletskimi organiza- cijami v Sloveniji. xMladinci pa so do- segli peto mesto, pred njimi pa so se pravtako uvrstile najbolje atletske or- garnizacije v republiki. Letošnji pohod je za nami, upamo pa, da bomo prihodnje leto videli na njem še več ekip iz ptujske občine, ponovi- tev letošnjih rezultatov pa bi bil že velik uspeh. —b 12. avgust 1943 (IU1SJ1S 'i s mogel pretrgati niti njegovega življenja ter ga za našo barako, torej za petim blokom, udaril s krampom po glavi, nato pa ga je odvlekel še dalje ter ga vrgel na električno žico. Zadnji naš taboriščni »obrok« je bil 10. avgusta opoldne, sedaj je bil 12. avgust zvečer, vendar nihče izmed nas internirancev v peti štubi petega bloka ni ve- čerjal. Kruh smo shranili, »ka- ve« pa nismo vzeli. Naslednje jutro se je ob 4. uri začel zopet »navaden« dan. Program radia Ptuj od 19. do 25. maja 1968 NEDEUA, 19. maja 7.05 — 10.30 posebna oddaj« ob re- ferendumu za krajevni samoprispevek: poročila z volišč, reportaže, programi dela krajevnih skupnosti ipd; 10.30 — 11.00 tedenski pregled poročil in obve- stila; 11.00 — 11.30 reportaža s seje skupščine občine Ptuja in s predkon- gresne konference sindikatov; 11.30 — 12.00 propagandna oddaja, vmes poroči- la z volišč; 12.00 — čestitke poslušalcev, vmes poročila in reportaže z volišč. PONEDEUEK, 20. maja 15.20 — 16.00 posebno poročilo o izidu referenduma ter šport in glasba iz naše fonoteke; 16.00 — 16.30 radijska univer- za — sestavek o zdravi prehrani in od- govori na vprašanja poslušalcev ter ob- vestila in reklame; 16.30 — 17.00 Kar ste izbrali — predvajamo. TOREK, 21. maja 15.20 — 16.15 poročila, obvestila in re- klamna oddaja; 16.15 — 17.00 posebna mladinska ocidaia: Naših 45 minut. SREDA, 22. maja 15.30 — 16.00 obvestila in propagand- na oddaja; 16.00 — 17.00 posebna od- daja: Kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 23. maja 15.20 — 16.00 poročila, obvestila in reklame; 16.00 — 17.00 redna mladinska oddaja: Naš obisk v šoli Dornava. PETEK. 24. maja Ni sporeda. SOBOTA, 25. maja 15.30 — 16.00 poročila in magnetofon- ski zapisi; 16.00 — 16.15 obvestila in re- klame; 16.15 — 17.00 Novi posnetki — nove plošče. V ostalem času prenaša spored RTV Ljubljana. STARO POŠTNO POSLOPJE MALI OGLASI Trgovske organizacije name- ravajo tudi v letošnjem letu razširiti in povečati prodajni prostor ter modernizirati obsto- ječe lokale, predvsem na pode- želju. V mestu Ptuju bo trgovsko podjetje Panonija preselilo svo- jo poslovalnico s kemikalijami v stare poštne prostore. Prostor, kjer je doslej poslovala »Kemi- kalija« bo preurejen v komisij- sko trgovino, ki jo Ptuj zelo po- trebuje. ZR Mali oglasi Kupim manjšo mlaUlnico (drešma- šino). Naslov v upravi. Pridno dekle k slovenski družini z dvema otrokoma išče Blas Maks, CERN 1211 Geneve 23, Suisse. Rabljeno strešno opeko (bobrovec) prodam. Franc Veršič, Spuhlja 117. Moped ali šivalni stroj zamenjam za kravo. Naslov v upravi. RAmJSKI PROGRAM oii 19. do 25. maja 1968 NEDELJA, 19. MAJA 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 PoročUa. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce. 7.50 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.50 Glasbe- na medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Po- slušalci čestitajo. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe m de- la. 10.45—11.50 Lepe melodije — vmes ob 11.00—11.20 PoročUa. 11.50 Pogo- vor s poslušalci. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poročila. 13.15 Iz operetnih partitur, 13.40 Re- portaža. 14.00—15.00 Lahka glasba — vmes ob 14.30—14.45 Humoreska te- dna. 15.00 Porodila 15.05 Pojo oper- ni pevci. 16.00 Radijska igra. 17.00 Poročila. 17.05 Nedeljsko Športno po- poldne. 19.00 Laliko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razgledni- ce. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.00 Poročila, 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23,05 Literarni noktumo. Vsak dan od ponedeljka do sobote je naslednji program: 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes Ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Ra- dijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila — radijski in TV spored. PONEDELJEK, 20. MAJA 14.00 PoročUa. 14.05 Razpoloženj- ska glasba. 14.35 Poslušalci čestiUjo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15.40 Poje zbor primorskih študentov. 16.00 Za vas. 17.00 Poro- čila. 17.05 Odlomki iz opere »Tajni zakon«. 18.00 Poročila 18.15 »Signa- li«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 ObvestUa. 19.15 Pevka Elda Viler. 19.25 EP. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Skupni pro- gram JRT — v odmoru: »Kulturne diagonale«. 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste jih poslušali. 23 00 PoročUa. 23.05 Literarni nokturno. TOKEK, 21. MAJA 14.00 Poročila. 14.05 Nova pesmica. 14.25 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 GlasbeiU intermezzo. 15.40 v torek na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00 PoročUa. 17.05 Igra slm- ionični orkester. 18.00 Poročila. 18.15 Češke narodne pesmi. 18.45 Pota so- dobne medicine. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Marjana Deržaj. 19.25 EP. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Od premiere do premiere. 21.00 Pesem godal. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.00 PoročUa. 2210 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. SRED.\. 22. M.\J.\ 14.00 Poročila. 14.05 Igramo za raz- vedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15.45 Naš podlLstek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 Na- ši umetniki igrajo Debussyja. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otro ci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Vrhovi operne po- ustvarjalnostL 22.00 Poročila. 22.10 Za ljubitelje jazza. 23.00 PoročUa. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 23. MAJA 14.00 PoročUa. 14.05 IzbraU smo vam. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Majhen recital klarinetista Alojza Zupana. 16.00 Za vas. 17.00 PoročUa. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezi- kovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila, 19.15 Pevka Lidija Kodrič. 19.25 EP. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Domače pesmi in nape vi. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 PoročUa. 22.10 Večer Sergeja Prokofjeva. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 24. MAJA 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kul- turni globus. 16.00 Za vas. 17.00 Po- ročila. 17.05 Človek In zdravje. 17.15 Glasbene uganke. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Na med- narodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 ObvestUa. 19.15 Pevka Majda Sepe. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pesmi mladinskih de- lovnih brigad. 20.30 Ob isti uri. 21.15 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poroči- la. 22.10 Iz sodobne madžarske sim- fonične glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. \ SOBOTA, 25. MAJA 14.00 PoročUa. 14.05 Od melodije do melodije. 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš pod- listek. 16.00 Za vas. 17.00 PoročUa. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat »glas- ba«. 13.00 Poročila. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Godala v ritmu. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Lepe melo- dije. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila. 22.10 Oddaja za izse- ljence. 23.00 PoročUa. 23.05 S pesmi- jo in plesom v novi teden. 01.00 Zad- nja poročila. Kino KINO BUCKOVCI 19. maja nemški film GROF MON- TE CHRISTO. I. del KINO GORISNICA 18. in 19.. mala italijanski barvni film RODOSKI VELIKAN KINO ORMOŽ 18. mala ameriški film LADJA NORCEV; IC. maja ameriški barv- ni (cinemascope) film UPORNIK BREZ RAZLOGA; 22. maia polj- ski fUm RDECE BARETKE KINO PTUJ 17., 18. in 19. maja ameriški barvni (vistavision) film RANC BRAVO; 20. in 21. maja jugoslovanski (ci- nemascope) barvni film KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA; 21. ma- ja Ob 20. uri indijski film PRIJA- TELJSTVO; 22. in 23. maja ameri- ški fUm BILLY THE KID KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU 19. maja ameriški film ČLOVEK IZ PRERIJE KINO VELIK.^ NEDELJA 18. maja ameriški barvni (cinema- scope) film LADJA NORCEV KINO ZAVRC 19. maia lusoslovansko-nemški barvni film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA VOLIŠČA ZA REFERENDUM Na območju krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju: volišče št. 75 v ini Haloški bi- ser, Apače, za volivce iz naselja Apače: volišče v Klubu občanov — Za- družni dom, Lovrenc, za volivce iz naselja Lovrenc na Dravskem polju; volišče št. 77 pri ZAFOSNIK An- tonu, Pleterje št. 27, za volivce iz naselja Pleterje — del od hišne št. 1 do 30; volišče št. 78 pri OSL Alojzu, Ple- terje št. 69, za volivce iz naselja Pleterje — del od hišne št. 31 do 75; volišče št. 79 pri MEDVED Stan- kotu, Zupečja vas št. 46, za voUvce iz naselja Zupečja vas. Na območju krajevne skupnosti Majšperk: volišče št. 80 v pisarni TVI Maj- šperk, za volivce iz naselja Breg, Stanečka vas in Sk-blje; voUšče št. 81 pri PI-ANINC Mariji, Jelovice št. 10, za volivce iz naselja Jelovice; volišče št. 82 pri KOROŠEC Jer- neju, Lešje št. 27, za voUvce iz na- selij Lešje in Korltno; volišče št. d3 v osnovni šoli Na- raplje, za volivce iz naselja Narap- Ije, Plajnsko in Sitež — del; volišče št. 84 v krajevni pisarni Majšperk, za volivce iz naselja Maj- šperk; volišče št. 85 v gasilski dvorani Medvedce, za volivce iz naselij Me- dvedce in Sesterže; volišče št. 86 pri TACINGER Fran- cu, Preša št. 8, za volivce iz naselij Preša in Sveča — del. Na območju krajevne skupnosti Markovci: volišče št. 87 v gasilskem domu Borovci, za volivce iz naselja Bo- rovci; volišče št. 88 v prosvetni dvorani Bukovci, za volivce iz naselja Bu- kovci; volišče št. 89 v osnovni šoli Mar- kovci, za volivce iz naselja Mar- kovci; volišče št. 90 v prosvetni dvorani Nova vas pri Markovcih, za volivce iz naselja Nova vas pri Markovcih; volišče št. 91 pri KOVACIC Anto- nu, Prvenci št. IR. za volivce iz na- selij Prvenci in Strelci; volišče št. 92 v klubski sobi KK Ptuj, Sobetinei, za volivce iz na- selja Sobetinci; volišče št. 93 v prosvetni dvorani Stojnci, za volivce iz naselja Stojn- ci; volišče št. 94 v gasilski dvorani Zabovci, za volivce iz naselja Za- bovci. Na območju krajevne skupnosti Podlehnik: volišče št. 95 pri TRAFELA Mariji, Gruškovje št. 5, za volivce iz na- selja Gruškovje — del od hišne št. 1 do 23; volišče št. 96 pri BRACiC Janezu, Gruškovje št. 64, za volivce iz na- selja Gruškovje — del od hišne št. 24 do 86; volišče št. 97 v osnovni šoli Gruš- kovje, za volivce iz naselij Gruš- kovje — del od hišne št. 87 do 117 in Ložina št. 36; volišče št. 98 pri CAFUTA Andre- ju, Ložina št. 6, za volivce iz na- selja Ložina — del od hišne št. 1 do 36; volišče št. 99 v osnovni šoli Pod- lehnik, za volivce iz naselja Sed- lašek — del od hišne št. l do 49; volišče št. ion pri Habjanič Anto- nu, Sedlašek št. 59, za volivce iz naselja Sedlašek — del od hišne št. 51 do 94; volišče št. 181 pri HRONEK Pavli, Stanošina št. 4, za volivce iz naselij Sedlašek — del od hišne št. 95 do 128, Stanošina — del od hišne št. 1 do 13 in Kozminci — del od hišne št. 1 do 27; volišče št. 102 v osnovni šoli Pod- lehnik, za voUvce iz naselja Sta- nošina — del od hišne št. 14 do 40; volišče št. 103 pri VAUPOTIC Jo- žefu. Jablovec 30, za volivce iz naselja Jablovec — del od hišne št. 21 do 56; volišče št. 104 pri MAUCIC Ne- žiki, Zakl št. 36, za volivce iz na- selij Zakl od hišne št. 1 do 41 in Ja- blovec — del od hišne št. 1 do 19; volišče št. 105 v osnovni šoli Rodni vrh. za volivce Iz naselij Rodni vrh, od hišne št 1 do 46 in Dežno — del od hišne št. 20 do 44; voUšče št. 106 pri VECERIC An- tonu, Strajna št. 27, za volivce iz naselja Strajna od št. 1 do št. 60; volišče št. 107 pri BELSAK Jako- bu, Gorca št. 43. za volivce iz nase- lja Gorca: volišče št. 108 v Zadružnem domu Podlehnik, za volivce iz naselja Podlehnik in Dežno — del od hišne št. 1 do 20. Na območju krajevne skupnosti Polcnšak: volišče št. 109 v gasilskem domu Polenšak, za volivce iz naselij Bra- tislavci, Illaponci, Polenšak in Slo- mi; volišče št. 110 v gasilskem domu Polenšak, za volivce iz naselij Po- lenci, Brezovci, Lasigovci, Prerad, Strejanci, Strmec pri Polenšaku in Zamenci. Na območju krajevne skupnosti Ptuj: volišče št. 111 v zgradbi magistra- ta. Trg MDB št. 1, za volivce iz Trga svobode, Krempljeve ulice. Trga MDB, Murkove ulice, Sloven- skega trga, Lackove ulice. Vodniko- ve ulice in Zelenikove ulice; volišče št. 112 v dvorani občinske skupščine. Miklošičeva 14, za volivce iz Bezjakove ulice, Pletarske ulice. Srbskega trga. Rajčeve ulice, Trste- njakove ulice. Tihe poti. Med vrti in Ob Grajeni; volišče št 113 v gimnaziji Ptuj, za volivce iz Prešernove ulice. Grajske ulice. Na hribu, Muzejskega trga in Cafove ulice; volišče št. 114 v Narodnem domu, Vošnjakova ulica 5, za volivce iz Cankarjeve ulice, Muršičeve ulice. Hrvatskega trga. Dravske ulice, Cvetkovega trga, Aškerčeve ulice, Vrazovega trga, Jadranske ulice in Vošnjakove ulice; volišče št. 115 v klubu SZDL, Ce- sta dr. J. Potrča 22/a, za voUvce iz Cojzove poti. Ulice dr. J. Potrča od hišne št. 20/a dalje, Gregorčičevega drevoreda, Kram^bergerjeve poti, Krambergerjevega naselja in Lev- stikove poti; volišče št. 116 v otroškem vrtcu. Cesta dr. J. Potrča, za voUvce iz CM drevoreda. Ceste dr. J. Potrča od hišne št. l do 20. Panonske ulice in Volkmerjeve ulice; volišče št. 117 v delavskem klubu F. Osojnika, Ormoška cesta 2, za volivce iz Osojnikove ulice. Ormoš- ke ceste, Cučkove ulice, Znidariče- vega nabrežja. Na Tratah, Rajšpove ulice in Nove ceste; volišče št, 118 v gostilni »Segula«, Rogozniška cesta št. 12, za volivce iz Rogozniške ceste: volišče št. 119 v gost I-.i »Turuišče* Zagrebška cesta, za volivce iz Zal grebske ceste, od hiir;. št. 24 dalie Selške ceste, Dre3Se)i?,ke ceste (leva strani. Na postajo 'n Mejne ce.'ite- volišče št. 120 v Domu SZDI.. drui-ni trg, za volivce iz Maribor- ske ccste. Zagrebške ci- te od hI ,ne št. 1 do 23, Ob Studenčnici, Mi in. ske ceste. Ob Dravi, Spolenjakove ulice. Rogaške ceste. Poljske ceste, Na Obrežju, Ob železnici in Zadruž. nega trga; volišče št. 121 v gostUni »Kuhar., Budina, za volivce iz naselij Budina in Brstje; volišče št. 122 v gostilni »Kolarič«, Spuhlja, za voUvce iz naselja Spuh. Ija; volišče št. 123 v Domu SZDL Vi- čava, za volivce iz naseUj Ceste o. Megllčeve, Vičavske poti, Vičave in Orešja; voUšče št. 124 pri CERCEK Av- gustu, Krčevina pri Ptuju št. 7, za volivce iz naselja Krčevina pri Ptu- ju; volišče št, 125 v bivši gostilni >Kri. žej«, Stuki, za volivce iz naseUj Stuki in Naselja bratov Reš; volišče št. 126 v zgradbi pri igri. šču TVD Partizan, Rabelčja vas št. 11, za volivce iz naselja Rabelčja vas. Na območju krajevne skupnosti Ptujska gora: volišče št. 127 pri PISLAK Štefanu, Doklece št. 3, za volivce iz naselja Doklece; volišče št. 128 pri BLA2EK Anto- nu, Janški vrh št. 28, za volivce i^ naselja Janški vrh; volišče št. 129 v krajevni pisarni Ptujska gora, za volivce iz naselij Ptujska gora in Sp. Podlože; volišče št. 130 pri TOPOLOVEC Silvotu, Podlože št. 91, za volivce iz naselja Zg. Podlože; volišče št. 131 pri SLUGA Maksu, Stogovci št. 9, za volivce iz naselij Stogovci in Slape. Na območju krajevne skupnosti Rogoznica: volišče št. 132 pri KRAJNClC An- tonu, Kicar št. 84, za volivce iz na- selja Kicar; volišče št. 133 v Zadružnem domu Rogoznica, za volivce iz naselij Nova vas pri Ptuju. Rogoznica in Žabjak; volišče št. 134 v gasilskem domu Pacinje, za volivce iz naselja Pa- cinje; volišče št. 135 v gasilskem domu Podvinci, za volivce iz naselja Pod- vinci; volišče št. 136 v gasilskem domu Sp. Velovlak, za volivce iz naselja Sp. Velovlak. Na območju krajevne skupnosti Stoperce: volišče št. 137 v osnovni šoli Sto- perce, za volivce iz naselij Cermo- žiše — del od hišne št. 1 do 22. Gr- dina, Nadole — del od hišne št. 56 do 84, Sitež — del od hišne št. 18 do 33, Stoperce, Sveča — del od hiš- ne št. 1 do 16 in od hišne št. 42 do 50. Na območju krajevne skupnosti Trnovska vas: volišče št. 138 v osnovni šoli Tr- novska vas, za volivce iz naselij Biš, Crmlja, Sovjak, Ločič in Trnovska vas; volišče št. 139 pri ROJKO Janezu, Bišečki vrh št. 52, za volivce iz na- selij Bišečki vrh, Crmljenšak in Trnovski vrh. Na območju krajevne skupnost Videm pri Ptuju: volišče št. 14U y osriovnl šoli Vi dem pri Ptuju, za volivce Iz nase- lij Videm pri Ptuju in Sturmovci; volišče št. 141 pri DREVENSEK Francu, Pobrežje št. 95. za voUvce iz naselja Pobrežje; volišče št. 142 pri VAUPOTIC Mir- kotu, Lancova vas št. 48, za voUvce iz naselja Lancova vas; volišče št. 143 v gostUni »Poldek«, Tržeč št. 1, za volivce iz naselij Tržeč in Jurovci; volišče št. 144 v zgradbi KK Ptuj, Dravinjski vrh št. 32, za voUvce iz naselja Dravinjski vrh; volišče št. 145 v zgradbi KK Ptuj, Majski vrh št. 44, za voUvce iz na- selij Majski vrh in Ljubstava; volišče št. 146 pri CAFUTA Jožefu, Soviče št. 4, za volivce iz naseUj Vareja, Soviče in Dravci. Na območju krajevne skupnosU Vitomarci: volišče št. 147 v osnovni šoli Vi- tomarci, za volivce iz naselij Vito- marci, Drbetinci in Adrenči — del; voUšče št. 148 pri CuCEK Ivanu, Hvaletinci št. 5, za volivce iz naselij Hvaletinci in Rjavci; volišče št. 149 pri KRAMBERGER Ludviku, Slavšina št. 6, za volivce iz naselij Slavšina, Gibina in Smo- linci — del. Na območju kri.jevne skupnost) Zavrč: volišče št. 150 v zgradbi KK Ptuj (Antolič), Belski vrh št. 16, za voUv- ce iz naselja Belski vrh; volišče št. 151 pri LEVANIC Jo- žefu, Turški vrh št. 74, za volivce iz naseUj Drenovec in Turški vrh — del; volišče št. 152 pri MAJCENOViC Francu, Gorenjski vrh št. 23, za vo- livce iz naselja Gorenj slu vrh; volišče št. 153 v gasilskem domu Zavrč, za volivce iz naselij Zavrč, Goričak in Hrastovec — del; volišče št. 154 v zgradbi KK Ptuj, Hrastovec, za volivce iz naselja Hra- stovec — del; volišče št. 155 pri TEŽAK Ivanu, Turški vrh št. 51, za voUvce iz na- seUj Turški vrh — del, KorenjalJ in Pestike. Na območju krajevne skupnosti Zetale: voUšče št. 156 v osnovni šoli Ze- tale, za voUvce iz naselja Cerrao- žiše od hišne št. 23 do 99; volišče št. 157 v Pletarni Dobrina, za voUvce iz naselja Dobrina od hišne št. 1 do 75; volišče št. 158 pri ZELEZNIK Le- opoldu, Kočice št. 1, za voUvce iz naselja Kočice od hišne št. 1 do 12 in od hišne št. 47 do 75; volišče št. 159 pri PREZELJ Leo- poldu, Kočice št. 45, za volivce iz naselja Kočice od hišne št. 13 do 46; voUšče št. 160 pri POTOČNIK Jo- žefu, Nadole št 50, za volivce iz naselja Nadole od hišne št, l do 54". volišče št. 161 v prosvetni dvorani Zetale, za volivce iz naselja Zetale od hišne St. 1 do 54 in hišne št. 58; volišče št. 162 pri JUS Elizabeti, Zetale št. 85, za voUvce iz naselja Zetale od hišne št. 56 do 57 in od 59 do 115. V Ptuiu, dne 6. maja 1968 StevUka: OVK-2/63 Predsednik: Vladimir Ban, 1. r. Tajnik: Franc Voda. 1. r- Član: Miha Kolarič. 1. r-