Žalec do 35 UTRIP SAVINJSKE 2011 352(497.4 2»1ec^(061) ■ i • I Ml "I M ■ ' ' " _ 100001653,3 cobiss • dnja I m rAMAHA I^ProMotOr Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151 aprilia Kawasaki i ponucCSi !!! www.promotor.si Leto XIII številka 3 cena 1,46 EUR 30. marec 2011 Varna hrana je nadzorovana od hleva do tržnice..................str. 8 Od prostovoljstva do odlične vojaške kariere...................str. 24 Spomladansko čiščenje okolja Žalski osnovnošolci so urejali okolico šole ni dan voda) in 22. aprilom (svetovni dan zemlje). Samo v soboto je v akciji sodelovalo okrog 900 ljudi, že v petek pa so čistili in urejali okolje mnogi šolarji, otroci z vrtcev ter njihovi učitelji in vzgojitelji. Občina Žalec je poskrbela za rokavice, vreče in malico, lokalna podjetja za brezplačen prevoz odpadkov na celjsko deponijo, Simbio pa za brezplačen prevzem odpadkov na deponiji v Bukovžla-ku. L. K. foto: T. T. Minuli konec tedna je sezono množičnih čistilnih akcij odprla Občina Žalec. Pripravila je že osemnajsto akcijo pomladanskega čiščenja in urejanja okolja, vanjo pa pritegnila krajevne skupnosti, šole, društva in druge. Skupaj so zbrali okrog 25 ton odpadkov. Občina Žalec je že pred akcijo poslala vsem gospodinjstvom v občini letak s pozivom k udeležbi in z osnovnimi navodili za ravnanje z odpadki. Ni naključje, da je osrednji del akcije potekal 26. marca, ki je proglašen za Dan za spremembe in se nanaša na Evropsko leto prostovoljstva 2011, hkrati pa je v terminu med 22. marcem (svetov- Čistilne akcije bodo v prihodnjih dneh pripravili tudi po drugih občinah v dolini, med njimi v Občini Polzela 8. in 9. aprila, Tabor 9. aprila in Braslovče 16. aprila. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Damjan Repas, Ponikva 46 c, Žalec 2. Oton Švener, Nizka 6, Rečica ob Savinji 3. Marija Rakun, Založe 9, Polzela V Šempetru so urejali okolico Rimske nekropole in ostalih turističnih točk Iz gline. Iz betona. Iz izkušenj. NELSKAMP ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si ‘M a rr [ ** stül caffe I AArrt Vesela pomlad na naši terasi! Svoboda po meri koga? Ko je vodja dnevnega centra Želva - Eureka Natalija Zupančič ob številnih pomislekih na temo varovancev, med njimi odvisnikov od mamil in alkohola, brezdomcev in varovancev z duševnimi motnjami, ki so se zaradi takih ali drugačnih težav znašli na robu, brez pomoči bližnjega, v tako rekoč brezizhodnem položaju, hkrati pa ob številnih svojih bridkih izkušnjah z njimi, iskreno rekla: »Jaz bi jih takoj vzela za sosede!«, sem ponovno začela verjeti, da še obstajajo ljudje s preprosto, nesebično, čisto dušo. To je izgovorila na seji občinskega sveta, zato so njene besede, ki sojih spodbudili dvomi nekaterih svetnikov, toliko bolj zvenele. Vse, kar je bilo izgovorjeno iz ust politikov prej in potem, ne glede na vsebino, na kakovost argumentov, tudi pohvale, je zvenelo nekako plehko. Pomislila sem, ta skromna, a bogata ženska res ve, kaj govori, inje tudi ne zanimajo osebni interesi, pa politično kupčkanje, ampak resnično tegolo humanitarno poslanstvo. Kako osvežujoče, čeprav ob tako bridki tematiki. Koje nekaj minut kasneje eden izmed svetnikov predlagal, da se v naš časopis vrne 13. stran, kot sojo že poznali, da bodo lahko politične stranke svobodno in necenzurirano izražale mnenja, saj daje sedanja uredniška politika le na strani trenutne oblasti, sem pomislila, kako širok pojem je svoboda in kako po potrebi ga nekateri širijo, drugi krčijo. Več svobode za politične nagovore, ljudi na robu pa med zidove, stran od pogledov?! Ob številnih socialnih stiskah, ki ob trajajoči gospodarski krizi in njenih posledicah dobivajo vsak dan nove razsežnosti in vsak dan poženejo kakšnega slehernika na rob, se mi res i zdi, da ima naš časopis še veliko snovi za pisanje mimo političnih nagovorov. Predvsem pa ob številnih dogajanjih (tudi političnih), ki jih pokriva, nima prostora za prazna mesta, ki smo jim že bili priča v času »stare« 13. strani, ker kakšna stranka (redno tudi tista, kiji je pripadal svetnik) ni poslala besedila. Ob tempa, mimogrede, zdajšnja 13. stran prinaša dogajanja na političnem področju, če so in če vemo, da obstajajo. In hkrati izražajo stališča in aktivnost političnih akterjev na našem področju. Če jih ni ali zanje ne vemo, potem o njih ne moremo pisati! Nisem proti izražanju mnenj, imam se celo za zelo demokratično in odprto osebo, sposobno prisluhniti in se vživeti v probleme drugih, a prosim, postrezite z dobrimi argumenti (ki jim verodostojnost daje tudi usklajenost z dejanji) in me prepričajte. IKar nekako simbolno so prejšnji vikend začeli s čistilnimi akcijami in številni občani so čistili in urejali naše okolje. Morda bi bila potrebna tudi kakšna čistilna akcija, ki bi očistila duše in neiskrena, morda celo pokvarjena in trda srca. Dan osrednje čistilne akcije je bil tudi dan prostovoljstva, dan prej pa materinski dan. Kako lepi priložnosti, da se vrnemo od nestrpnosti, pristranskosti in dvojne morale tega sveta k osnovnim človeškim vrlinam in človečnosti. Pust je mimo. Odstranimo še maske. Čisto pomlad vam želim! Lucija Kolar Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@maljaz.si HORMAIMN garažna in industrijska vrata Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: matjaž Ustvarjamo pozdrave Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. B88€ 950 £ Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. ST1LM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Rez trte in zbor vinogradnikov V Levcu zbor krajanov Župan Janko Kos je patru Viktorju Arhu izročil Španzlovo grafiko Ob obrambnem stolpu pri žalski župnijski cerkvi je potekala krajša slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pred sedmimi leti in jo poimenovali Nikolaja - po zavetniku žalske župnije sv. Nikolaju. Zbrane vinogradnike in druge so pozdravili župan Janko Kos, vinska kraljica Suzana Čakš in pater Viktor Arh, ki je prav te dni dopolnil 70 let. Ob tej priložnosti so mu izročili grafiko akademskega slikarja Rudija Španzla, steklenico vina potomke Nikolaje in listino. Skrbnik trte Bogomir Rotovnik je v nadaljevanju ob igranju harmonikarja Alfonza Lesjaka in nastopu folklorne skupine OŠ Griže obrezal trto, ki jo je blagoslovil Viktor Arh. Kakih sto cepičev Nikolaje so prodali, številni obiskovalci so nazdravili, za prigrizek pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Bolj slišno s slušno zanko V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so s tako imenovano slušno zanko poskrbeli, da bodo prireditve in dogajanja lahko nemoteno slišali tudi uporabniki slušnih aparatov. Slušna zanka (induktivna zanka) namreč omogoča udobno in nemoteno poslušanje izgovorjenega v mikrofon v večjih dvoranah in'prostorih, kot so gledališča, kulturni domovi in cerkve. Brez slušne zanke namreč uporabniki slušnih aparatov sicer slišijo, a ne razumejo povedanega. V večjih prostorih namreč prihaja do odboja zvoka. Tako pride zvok v slušni aparat neposredno iz zvočnika in drugič kot zvok, ki se odbije od zidu. Zdravo uho to motnjo izloči, slušni aparat pa ne. Slušna zanka je sestavljena iz žice in posebnega ojačevalca, ki je priključen na obstoječe ozvočenje in z ničimer ne moti že obstoječega sistema in slišečih poslušalcev. Uporabniki slušnih aparatov bodo tako tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec slišali nemoteno, na obstoj slušne zanke pa jih bo »opozoril« napis in mednarodni znak, da se v prostoru nahaja slušna zanka. L. K. Občine Žalec. V predavalnici I. osnovne šole Žalec so nadaljevali z občnim zborom Društva savinjskih vinogradnikov. Na njem je predsednik Silvo Marič spregovoril o delu v preteklem letu in načrtih za letos. V društvu, ki šteje 118 članov, so lani pripravili tri predavanja in ocenjevanje 97 vzorcev vin, od katerih jih je bilo 32 ocenjenih z zlato, 47 pa s srebrno diplomo. Diplome so podelili ob prazniku vina. Šest vinogradnikov je poslalo svoja vina na ocenitev v Maribor, kjer so ocenjevali vina vinorodne pokrajine Podravja. Kar šest vin je bilo ocenjenih z zlato in tri s srebrno diplomo. Najvišje (z 18,41 točke) je bilo ocenjeno vino laški rizling - pozna trgatev Emila Medveška, sledila so vina chardonnay - pozna trgatev Silvestra Mariča (18,27), rumeni muškat (18,26) in chardonnay (18,19) Milana Krašovca, sauvignon Rada Gašperšiča (18,14) in renski rizling Adolfa Savčnikarja (18,12). Ocene za srebrno medaljo so prejeli Silvester Marič za modro frankinjo, Dušan Mastnak za belo vino in Izletniška kmetija Mlinar za rumeni muškat. Člani društva so bili v preteklem letu zelo aktivni, v Keudru - kleti obrambnega stolpa so pripravili vrsto dejavnosti za promocijo občine, pripravili so pohod po vinskih poteh Sv. Jederti, strokovni izlet, rez in trgatev vinske trte Nikolaje, martinovanje in še več drugih dejavnosti. Sprejeli so progam dela, ki je precej podoben lanskemu. Še naprej si bodo prizadevali za izobraževanje, za promocijo društva in ponudbo Keudra, še tesneje sodelovali z enoto za turizem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Občino Žalec ter pripravili še vrsto drugih dejavnosti. T. T. DU Žalec z novim vodstvom Novi predsednik Jože Kek Društvo upokojencev Žalec je na letnem občnem zboru v jedilnici I. OS Žalec za novega predsednika društva izvo- lilo Jožeta Keka. Kot je povedal Janez Kroflič, je društvo v preteklem letu na vseh področjih delovalo dobro, predvsem na športnem, saj so športniki društva osvojili prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec in prehodni pokal Društva upokojencev Žalec. Posamezniki in ekipno so osvojili kar nekaj pokalov in medalj, šahisti pa tudi 1. mesto na občinski in regijski ravni. Zagnano deluje tudi skupina pohodnikov pod vodstvom Milana Šusterja. Na zboru so sprejeli program dela in finančni plan za letos v približno enakem obsegu kot lani. Delo društva je pohvalil župan Občine Žalec Janko Kos in jim obljubil moralno in finančno podporo, kot so je bili deležni do zdaj. T. T. Po jesenskih lokalnih volitvah je začel zavzeto delati tudi nov odbor KS Levec, ki je 16. marca sklical prvi zbor krajanov Levca. Zbora, ki so se ga udeležili predstavniki vseh krajevnih društev in številni občani, so se udeležili tudi župan Janko Kos, podžupan Robert Čehovin, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka, vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir in ravnateljica Vrtcev Občine Žalec Natalija Starič Žikič. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Rafael Hrustel je predstavil načrt dela KS, že opravljene naloge in težave, s katerimi se soočajo. Župan Janko Kos je predlagal, da na zboru obravnavajo predvsem tiste točke, ki so najbolj problematične. Nekatere obravnavane teme so na sporedu v Levcu in tudi v Občini Žalec že vrsto let. Zgodba o železniškem prehodu se na primer vleče že desetletje. Gre za zahtevno investicijo, za katero je vodja Oddelka za okolje in prostor povedal, da so narejene vse strokovne podlage, opravljenega je že veliko dela, vendar dokler se v kraju ne bodo poenotili, kateri železniški prehod naj bi uredili, tako dolgo tega ne bo mogoče realizirati. Ureditev kolesarske steze na Predsednik Sveta KS Levec Rafael Hrustel med predstavitvijo programa levi strani ceste v smeri proti Celju bi bila najboljša rešitev, a so se pogovori o njej zaradi denacionalizacije pred petimi leti ustavili. Na desni strani ceste pa primanjkuje prostora, tako da bo potrebno priti do ustreznega dogovora z Mercatorjem oziroma Lesnino, če bi morali s stezo poseči na del njihovega parkirišča. Izgradnja protipoplavnega nasipa se počasi premika z mrtve točke. Nasploh je protipoplavna problematika pereč problem, saj zadnje čase tako rekoč skorajda ni več leta, da ne bi ob večjem deževju s strahom pogledovali v nebo. Čas bi že bil, da bi se začeli urejevati predvideni suhi zadrževalniki vode na porečju Bolske in Savinje, s čemer bi se poplavna nevarnost bistveno zmanjšala. Glede pomanjkanja prosto- ra v vrtcu v Levcu je Natalija Starič Žikič povedala, da bi radi ustregli vsem staršem, a to vedno ni mogoče. Trenutno v Občini Žalec čaka na sprejem v vrtec kar 46 otrok, med njimi tudi trije iz Levca, kjer imajo sicer še dva prostora za otroka II. starostnega obdobja, manjka pa jim prostora za I. starostno obdobje. Vrtec ima še vedno salonitno kritino, zato je župan obljubil, da bodo kljub podhranjenemu proračunu zaradi izgradnje osnovne šole Griže poskrbeli za njeno zamenjavo. Na množično obiskanem zboru krajanov se je razvila pestra razprava, v kateri so se kresala mnenja o že povedanem. Precej vročih besed je bilo izrečenih na račun železniškega prehoda, kolesarske poti in protipoplavne varnosti. D. N. Zbor članov MDI Žalec V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je 1. marca potekal zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki vključuje v svoje vrste vse invalide iz Spodnje Savinjske doline. Kot je povedal predsednik društva Janez Meglič, so v preteklem letu uspešno izpeljali vse zastavljene naloge in še katero, ki ni bila zapisana v programu. Tudi letošnji program je zelo obsežen in bo zahteval veliko prizadevanja izvršnega odbora in članstva. Osnova delovanja društva je predvsem socialna in humanitarna. Tudi letos bodo največ pozornosti namenjali skrbi za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, pomoči invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih, ohranjanju psihofizičnih sposobnosti invalidov preko rekreacije in športa, prvi osebni pomoči, informiranju, izobraževanju in integriranju invalidov v kulturno in družabno življenje. Ti programi se bodo kot do zdaj financirali delno z lastnimi sredstvi društva in članov, z donacijami občin, raznih dobrotnikov, s sredstvi FIHO (fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij), pa tudi z vsakoletnim stenskim koledarjem. Med pomembnejšimi prireditvami bosta tudi letos srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov 8. septembra v Šempetru in tradicionalni dobrodelni koncert 16. oktobra v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na zboru so člani MDI Žalec v izvršni odbor soglasno izvolili Bojana Dolinška, Karla Farčnika, Ivan Kozmelja, Berto Podbregar, Angelo Rebernik, Marijo Stanko, Ivana Šulerja, Marjana Turičnika in Janeza Meglič, ki mu je bilo zaupano vodenja društva tudi v novem mandatnem obdobju. Izvolili pa so tudi nov nadzorni odbor, ki ga bo vodila Marija Virt, in častno razsodišče, ki mu bo predsedoval Ivan Stepišnik. Ob koncu zbora so številnim članicam in članom in tudi organizacijam podelili društvena priznanja in se jim zahvalili za njihovo dosedanje delovanje in pomoč. Srečanje sta popestrila Mešani pevski zbor MDI Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik in Ansambel Polet pod vodstvom Mateja Dolarja. D. Naraglav PKAVNA POMOÖ V ŽALCU Občina Žalec obvešča občanke in občane Občine Žalec, da je z gospo Polono Levar Krajnc, s. p., sklenila pogodbo o brezplačnem pravnem svetovanju za občanke in občane Občine Žalec. Svetovanje bo izvajala na sedežu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, v mali sejni sobi št. 27 (prvo nadstropje), in sicer vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 12. do 14. ure. Občanke in občane vabimo, da se predhodno najavijo na tel. št.: 713 64 82. POZIV OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ZA ODDAJO IZJAVE O ZAINTERESIRANOSTI ZA SPREJEM V INSTITUCIONALNO VARSTVO DOMA UPOKOJENCEV POLZELA - ENOTA ŽALEC Občanke in občane Občine Žalec pozivamo, naj oddajo izjavo o zainteresiranosti za sprejem v institucionalno varstvo Doma upokojencev Polzela, Enota Žalec, ki bo odprt predvidoma leta 2014. Predvidena cena oskrbovanja na dan je 25 EUR/dan. Na osnovi evidentiranega števila prijav zainteresiranih občank in občanov bo Občina Žalec sprejela nadaljnje odločitve za predmetno investicijo. Izjave oddajte do 31. maja 2011 na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Obrazci so na voljo na sedežu Občine Žalec in sedežih društev upokojencev, krajevnih skupnosti ter mestne skupnosti v času uradnih ur. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani Občine Žalec. Vabimo vas, da izrazite svojo voljo za vključitev v institucionalno varstvo. Lepo pozdravljeni! Direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko, univ. dipl. prav. Župan Občine Žalec Janko Kos, univ. dipl. org. spec. SL t VRTCI OBČINE ŽALEC TOMŠIČEVA 5, 3310 ŽALEC OBČINA ŽALEC UL. SAVINJSKE ČETE 5, 3310 ŽALEC Obvestilo staršem VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2011/12 VPIS NOVINCEV od SREDE, 6. 4. 2011, do SREDE, 20. 4. 2011, na upravi vrtca (Žalec-lll., Tomšičeva 5) za vse enote zavoda vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, SREDA od 7.00 do 17.00. EVIDENČNI VPIS za otroke, ki vrtec že obiskujejo: * od PONEDELJKA, 11.4.2011, do PONEDELJKA, 18.4. 2011. PRIJAVNICO ZA 6-9-URNI PROGRAM (dnevni) ALI 4-6-URNI PROGRAM (poldnevni do 12.30) PREJMETE IN ODDATE V ODDELKU, KI GA OTROK OBISKUJE. Prosimo vas, da ste pri izpolnjevanju natančni. Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja. Pričakujemo sodelovanje. S spoštovanjem in lepo pozdravljeni. Želva in razvojni center proti politiki “Zalca in " preds'—ob Točki, ki sta poželi največ zanimanja med svetniki žalskega občinskega sveta na 5. redni seji 24. marca, sta bili obravnava informacije o ustanovitvi razvojnega centra Informacijsko-komunikacij-skih tehnologij Savinja v Žalcu s potrditvijo družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo Razvojni center informacijsko-komunika-cijskih tehnologij in poročilo o delovanju dnevnega centra Želva - Evreka. Projekt razvojnega centra, kjer Občina Žalec nastopa kot partner s simbolnim ustanovnim deležem v vrednosti 100 evrov, sta prišla predstavit direktor podjetja Mikropis Janez Uplaznik in direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent. Projekt je zbudil zanimanje in odobravanje, ker so bili z njim že uspešni na razpisu Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Razvojni centri slovenskega gospodarstva, na osnovi katerega bodo prejeli dobrih 8 milijonov evrov (o tem smo že pisali v prejšnji številki našega časopisa), razen razvoja v okolju žalske občine pa med drugim načrtujejo 32 novih delovnih mest, 12 novih patentov in drugo. Odobravanje so poželi tudi od svetnikov, ki so nato potrdili predlog družbene pogodbe. Obsežno in tudi zelo poučno poročilo o delovanju dnevnega centra Želva - Eureka je podala predsednica Društva za pomoč in samopomoč Želva - Eureka Natalija Zupančič (nekoliko več bomo tej temi posvetili v kateri izmed naslednjih številk Utripa Savinjske doline). Med svetniki, ki so večinoma pohvalili humanitarnost in delo Z novo direktorico od maja !# 4u$ Tanja Razboršek Rehar Potem ko se je na Občini Žalec za mesto direktorja občinske uprave na ponovljeni razpis konec januarja prijavilo kar 20 kandidatov in so razgovor z zadnjim izmed 16 kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje, opravili pogovor še na začetku marca, je bil 11. marca izdan sklep o imenovanju Tanje Razboršek Rehar za novo direktorico občinske uprave. Čeprav je med zaključkom redakcije še tekel pritožbeni rok na sklep o imenovanju, ki onemogoča, da imenovanje tudi dokončno potrdijo, pa je vendarle skoraj gotovo, da bo vodenje žalske občinske uprave predvidoma z majem prevzela Tanja Razboršek Rehar. Trenutno je zaposlena na ministrstvu za kmetijstvo, kjer deluje na področju notranje revizije. Pred tem je bila pet let direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in še prej vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti na Občini Žalec. Kot nova direktorica občinske uprave naj bi diplomirana ekonomistka Tanja Razboršek Rehar nadomestila dosedanjega v. d. direktorja Jožeta Goliča, ki bo sicer še naprej vodil Oddelek za splošne in premoženjske zadeve. Tanja Razboršek Rehar imenovanje glede na pritožbeni rok še ni želela komentirati. Sicer pa je znano, to je v pogovoru za naš časopis v prejšnji izdaji potrdil župan Janko Kos, da bo prva skupna poteza s sodelovanjem nove direktorice reorganizacija občinske uprave. L. K. OBVESTILO V Uradnem listu št. 17, z dne 11. 3. 2011, je Občina Žalec na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013 in Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2011 objavila JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2011. Rok za oddajo vlog je do 31. marca 2011 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje pa do 7. septembra 2011, vloge za Ukrep 3 -Pomoč za plačilo zavarovalnih premij - pa najkasneje do 14. decembra 2011. Več o razpisu lahko preberete na spletnih straneh Občine Žalec www.zalec.si/razis. ŽALSKE LEKARNE ŽALEC in OBČINA ŽALEC (v sodelovanju s PLANINSKIMA DRUŠTVOMA ŽALEC IN GALICIJA) VABIJO NA 10. POHOD NA SVETO JEDERT. POHOD BO V NEDELJO, 10. APRILA 2011. Ob 9.00 se dobimo v Športnem centru Žalec. Prebudimo pomlad v sebi! strokovne ekipe in sodelavcev dnevnega centra, pa se je razplamtela zelo pestra, velikokrat odobravajoča, mestoma celo nekoliko nestrpna debata o tem centru. Vsi so se strinjali, da je obstoječa lokacija za center neprimerna, o težkih pogojih za delo je poročala tudi Natalija Zupančič, vendar pa zaenkrat nove lokacije še niso našli. Ponovljene so bile tudi nekatere stalnice na repertuar-ju obravnave Želve, o nevarnostih za matere z vozički, o tem, da si Žalčani ne upajo v park, idr. Vse po vrsti je s politično neobremenjenimi, človeško občutljivimi in nesebičnimi argumenti nevtralizirala Natalija Zupančič, deloma tudi z dejstvom, da so narkomani in alkoholiki, ki sprožajo največ dvomov, le del »njihove« ciljne skupine, sicer pa so še drugi ljudje na robu, brezdomci, duševni bolniki. Svetniki so njeno poročilo o delo v letu 2010 na koncu tudi potrdili. Na seji so za predstavnika Občine Žalec v Nadzornem odboru Javnega komunalnega podjetja potrdili Ervina Časa čine v Odboru za razvoj obrti in podjetništva pri Razvojni agenciji Savinja Mateja Krušnika iz Migojnic. Za odprodajo so potrdili pet predlogov občinskih zemljišč, za eno zemljišče pa ukinitev javnega dobra. Potrdili so tudi odpis neizterljivih terjatev občine v skupni vrednosti nekaj več kot 19 tisoč evrov in dva predloga stališč Občine Žalec do posegov v prostor. V petnajstdnevno obravnavo so dali tudi predlog Odloka o turističnem vodenju na turističnem območju Občine Žalec. Potrdili so Pravilnik o sprejemu otrok v vzgojno-iz-obraževalni zavod Vrtci Občine Žalec v predlagani obliki, čeprav je sprejem spremljala tudi sugestija Vojka Zupanca, da bi bilo morda pri kriterijih smiselno odkrivati t. i. navidezne enostarševske družine, ki formalno ne živijo skupaj, v resnici pa, in to izkoriščajo za boljše pogoje pri sprejemu. V. d. ravnateljica Natalija Stari Žikič je na seji pojasnila, da se problema zavedajo že več let, vendar vrtec ni institucija, ki bi lahko vplivala, na katerem naslovu je kdo prijavljen. Med aktualnimi informaci- KAKO RAVNATI Z ODPADKI Ker je mesec marec in april tradicionalno čas čiščenja okolja in domov, vam podajamo nekaj informacij za pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki: AZBESTNI ODPADKI - SALONITNA STREŠNA KRITINA - gospodinjstvom v Občini Žalec je omogočen organiziran odvoz in odlaganje odpadne salonitne kritine na Odlagališču Bukovžlak. Za izvedbo pridobite navodila na spletni strani Občine Žalec (OŽ) www.zalec.si, na občini pa potrjen obrazec za odvoz, t. i. evidenčni list pošiljke odpadkov. Storitev je brezplačna! IZRABLJENA VOZILA - lastnik, ki ne bo več uporabljal vozila in ga želi odjaviti iz prometa, mora pred odjavo vozilo dostaviti na prevzemno mesto (Karbon Velenje, tel. 898 21 29 in Avtohiša Škorjanec Celje, tel. 426 08 86). Storitev oddaje in razgradnje je za zadnje lastnike vozil brezplačna! ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA - električna in elektronska oprema vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, ki jih s posebnimi postopki uničijo ali ponovno uporabijo. Ločeno jo oddajte trgovcu ob nakupu novega aparata oz. na Zbirni center za odpadke pri Surovini v Žalcu. Storitev je brezplačna! NEVARNI ODPADKI - akumulatorji, baterije, svetila, pesticidi, insekticidi, zdravila, čistila, olja, barve, laki, kozmetika, ... - oddate jih na Zbirni center za odpadke pri Surovini v Žalcu ali v okviru letnih akcij zbiranja na terenu (SIMBIO). Zbiranje poteka običajno jeseni - letak dobite na dom. Zdravila prevzemajo tudi lekarne, insekticide in pesticide pa trgovci. Oddaja vseh vrst nevarnih odpadkov je za gospodinjstva brezplačna! NARAVA NI SMETIŠČE! Popis divjih odlagališč in čiščenje - V občini Žalec s pomočjo informacij občanov redno spremljamo stanje na področju divjih odlagališč in jih sproti čistimo. V primeru, da je povzročitelj znan, se mu odredi odstranitev odpadkov, v primeru nepoznanega povzročitelja pa odgovarja lastnik zemljišča. V marcu in aprilu 2011 bomo na pobudo društva Ekologi brez meja sodelovali pri popisu divjih odlagališč v Občini Žalec in pripravili sanacijski program. Vabimo vas, da se pridružite! Informacije o popisu so na spletni strani www.ocistimo.si. Kontakt v OŽ: tajniki KS in MS Žalec,Gregor Lipuš [gregor.lipus@gmail.com]. Pripravila: Marjana Kopitar, Občina Žalec TRIANGEL regionalna kulturna naveza celje I velenje zalec V Petek, 8.4.2011,19.00, Dom II. slovenskega tabora Žalec E. IONESCO: Plešasta pevka v izvedbi Dramske skupine Gimnazije Celje - Center Vstop prost. Organizatorja: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Hiša kulture Celje www.hisakulture.si,www.festival-velenje.si,www.zkst-zalec.si jami so svetniki dobili podatke o čistilni akciji, ki se je v času izida našega časopisa že zgodila. O gradnji osnovne šole v Grižah je poročal Marko Laznik in povedal, da poteka v skladu s korigiranim terminskim načrtom, kar pomeni, da bodo z osnovnimi gradbenimi deli aprila končali, predvidoma 9. maja pa naj bi se začela prva obrtniška dela. Do zdaj je bilo potrjenih situacij in izstavljenih računov v skupni vrednosti 530 tisoč evrov. Nataša Gaber Sivka je svetnike obvestila, da bo v marčevskem Utripu Savinjske doline (glej stran 2 tega časopisa) objavljen poziv občanom za oddajo izjave o zainteresiranosti za sprejem v enoto doma starejših v Žalcu, na osnovi katerih bo potem Občina Žalec sprejela nadaljnje odločitve v zvezi z investicijo v žalsko enoto polzelskega doma starejših. Svetniki so podali kar nekaj pobud, med njimi Dani Zagoričnik pobudo statutarni komisiji za začetek postopka priprave novega Statuta Občine Žalec, saj je obstoječi zastarel. Robert Smodej je pohvalil podjetje Simbio, ki je med gospodinjstva v Občini Žalec začel razdeljevati zabojnike za ločevanje embalaže, pa tudi, da se v Utripu Savinjske doline ponovno uvede t. i. 13. stran v obliki, ki je že bila, na kateri bi avtorske prispevke objavljale politične stranke (zaradi po njegovem uredniške politike, ki je naklonjena le vsakokratnim strankam na oblasti), pa tudi stran za mlade med 20. in 25. letom. Jože Kruleč je izpostavil, da bi morala Občina Žalec razmi- sliti o tem, da izdatneje podpre uspešne klube, prvoligaše v občini (oz. če ima sploh interes), in ob tem posebej izpostavil Rokometni klub Žalec, ki se je znašel v hudi finančni stiski. Lojze Posedel je predlagal, da občinski svet preneha s prakso sprejemanja stališč do posegov v prostor, ki je nastala zaradi preteklih nesoglasij z Upravno enoto Žalec, in da v zvezi s tem na eno izmed prihodnji sej povabijo načelnika UE Žalec. Posedel je tudi pozdravil ažurno poročanje o gradnji griške šole in predlagal, da podobno poročanje uvedejo tudi za projekt izgradnje doma starejših. Prav tako je predlagal, da se v korist humanitarnih dejanj občinski svetniki odpovedo polovici zneskov sejnin. Njegov predlog je naletel na zelo različne odmeve, od tega, da je populističen, pa do tega, da, ker so že sprejeli proračun in si v zvezi s tem zagotovili sredstva za seje, je lažje narediti eno sejo manj in potem sredstva od sejnin nameniti v Humanitarne namene. Alenka Lesjak je Posedelu celo očitala, da je najbrž v slovenskem par-lametnu glasoval prosti združljivosti županske in poslanske funkcije zaradi denarja. Posedel pa je zanikal in agumenti-ral z nujno vpetostjo županov v centre odločanja v Ljubljani, kar bi jim bilo z »odstranitvijo« iz parlametna odvzeto, pa tudi da za svoje župansko delo ni prejemal polne plače. Vsi so se na koncu strinjali, da se je potrebno o morebitnem znižanju sejnin ali drugi obliki najprej pogovoriti, nato pa sprejeti odločitev. L. K. Nagrade za inovatorje Včeraj so v poslovnih prostorih podjetja Sico v poslovni coni Arnovski gozd v Žalcu podelili nagrade Inovator leta 2010 v Občini Žalec. Prvo nagrado in priznanje za perlator z merilnim opozorilnim sistemom je prejel Jože Cvetko, drugo nagrado in priznanje za opozorilni detektor mrtvega kota v križišču Peter Korun, tretjo nagrado in priznanje pa Verner Perin za inovacijo »silvercut control«. Četrto nagrado in priznanje za avtomatizirano celico za taktno nanašanje zaščitne barve na rezkane površine avtomobilskih dekorativnih elementov iz lesa si je prislužila skupina inovatorjev iz Novema (Izidor Čižič, Roman Hlačar, Boštjan Golubič in Jaka Rojšek). Janez Uplaznik in Justin Smrkolj sta za inovativno konstrukcijsko izvedbo profesionalnega vertikalnega cepilca za cepljenje drv prejela peto nagrado in priznanje. Šesto in sedmo nagrado pa sta si razdelila Damijan Ružič za NEPS-teh-nologijo - napredni tehnološki pogonski sistem in Sebastijan Bogataj za hidravlično vezavo Silvercut kosilnice. L. K. Naročnik: Žalske lekarne Žalec, Prešernova 6, Žalec Naročnik: Kulinarika Podpečan - priprava jedi, Jernej Podpečan s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče Vrtec in knjižnica že v izgradnji Brez večje škode, pogodba za dve leti Predsednik uprave CMC Celje Marjan Vengust in župan Vinko Debelak med podpisom pogodbe Prva faza projekta Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold, ki je razdeljena na štiri faze, se po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem, podjetjem Remont iz Celja, že izvaja in naj bi bila končana do avgusta. To podjetje bo tudi izvajalec II. faze projekta, ki zaje- ma rekonstrukcijo in preureditev starega vrtca. Pred dnevi je bila podpisana tudi pogodba za izgradnjo III. faze, za katero pa je bilo izbrano gradbeno podjetje CMC Celje. Tretja faza projekta zajema izgradnjo občinske knjižnice, večnamenske dvorane, glasbe- ne vadnice, dveh mladinskih sob in spremljajočih prostorov. Vrednost investicije znaša 465,891,00 evrov. Sredstva v višini 85 % je občina pridobila na razpisu iz naslova Ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Razliko do vrednosti investicije bo Občina Prebold pokrila z lastnimi sredstvi. Pogodbo za tretjo fazo projekta sta podpisala predsednik uprave CMC Celje Marjan Vengust in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Izgradnja naj bi bila končana do konca avgusta in tudi dozidava štirih vadbenih enot, ki bo omogočila delno preselitev otrok in začetek izvajanja II. faze. Gradbeni nadzor nad deli bo opravljalo podjetje NAVOR, d. o. o., iz Celja. D. N. Vrtec s knjižnico največja investicija Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Ločica ob Savinji, Polzela in Andraž nad Polzelo so v prostorih sejne sobe Občine Polzela podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leti 2011 in 2012. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanje službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju občine. Pred podpisom pogodbe se je župan Ljubo Žnidar zahvalil gasilcem vseh treh društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije, za zavarovalne premije in vzdrževanje hidrantov bodo v tem in prihodnjem letu iz proračuna namenili po 56 tisoč evrov. Podpis pogodbe Za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil poveljnik Vlado Rančigaj in v imenu zveze podpisal pogodbo, v imenu Občine Polzela je pogodbo podpisal župan Ljubo Žnidar, v imenu društev pa predsedniki PGD Polzela Ivan Kotnik, PGD An- draž nad Polzelo David Krk in PGD Ločica ob Savinji Martin Steiner. Vsem gasilcem se je zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec, ki je povedal, da načrtujejo v naslednjih dveh letih nakup novega vozila. Lani so posredovali 20-krat, prav zaradi hitre intervencije pa večje škode ni bilo. T. Tavčar Podpis protokola programa varnosti Svetniki Občine Prebold so se na 4. redni seji sestali 10. marca. Med drugim so soglasno potrdili letošnji občinski proračun, v katerem je največji projekt gradnja prizidka z obnovo vrtca, v tem objektu pa bodo uredili tudi občinsko knjižnico. Še pred obravnavo letošnjega občinskega proračuna so preboldski svetniki potrdili program dela nadzornega odbora za leto 2011. Predstavila ga je predsednica odbora mag. Polona Črnila. Dodatno so v program uvrstili nadzor gospodarjenja z nepremičninami. V prvi in drugi obravnavi so potrdili Odlok o predkupni pravici Občine Prebold. Prejšnji odlok je bil sprejet leta 2003, njegova določila pa so bila vezana na takrat veljavne planske akte občine. Ker je občina sprejela nove planske akte, je bilo potrebno uskladiti tudi omenjeni odlok. Novi odlok določa, da je območje predkupne pravice Občine Prebold na nepremičninah na celotnem območju poselitve v občini ter na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij. Natančneje je v odloku določen javni interes. Za javni interes se šteje zlasti, če občina potrebuje nepremični- no za izvedbo prostorskega akta, za svoje razvojne potrebe, za izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe javne uprave, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, raziskovalne dejavnosti, športa in gradnjo pokopališča ter odlagališč, pa tudi za potrebe gradnje in nakupa socialnih in neprofitnih stanovanj, za prenovo in revitalizacijo posameznih območij znotraj ali zunaj naselji ter za druge potrebe, predvidene v načrtu razvojnih programov občine. Zatem je župan Vinko Debelak predstavil končni predlog letošnjega proračuna. Čeprav je proračun usklajen, bo proračunsko leto zelo zahtevno, zlasti z vidika usklajevanja prilivov in odlivov, je poudaril. Predvidenih prihodkov bo 5,7 milijona evrov, skupaj s prenosom presežka iz lanskega proračuna bo to zadostovalo za nekaj več kot 5,7 milijona evrov načrtovanih odhodkov. Za investicije je predvidenih dobrih 1,6 milijona evrov lastnih sredstev, občina pa se je prijavila tudi na več razpisov. Za večnamenske prostore vrtca in knjižnico je že pridobila dodatna sredstva z razpisa Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. V celoti naj bi bil projekt končan prihodnje leto, vrtec pa je odprt tudi v času izvajanja del. Tri skupine otrok v tem času gostujejo v prostorih šole. V celoti bo projekt sofinanciran do leta 2014, celotna vrednost pa je v razvojnem programu predvidena na 1.174.000 evrov. Seveda nadaljujejo tudi z gradnjo primarne in sekundarne kanalizacije, še vedno namreč ni dokončana gradnja primarne kanalizacije in nadgradnja Čistilne naprave Ka-saze v okviru projekta Varovanje povodja Savinje. Pridobljena so sredstva za širokopasovno medmrežje, imenovan GOŠA, prav tako so investicijska sredstva namenjena za zdravstveno postajo, pokopališče, oblogo bazena, gozdne ceste, javno razsvetljavo in javna dela. V naslednjih dneh bo Občina Prebold objavila razpise za dodelitev proračunskih sredstev na področju kmetijstva, športa, kulture, karitativnih in zdravstvenih dejavnosti, za starejše, za počitniško delo in za prireditve. Na 4. seji so preboldski svetniki potrdili tudi program športa za letos in se strinjali z imenovanjem Marjane Jerman iz Občine Vransko za članico oziroma predsednico Nadzornega odbora JKP Žalec. K. R. Pogodba o zagotavljanju sredstev V torek, 15. marca, so v sejni sobi Občine Tabor podpisali pogodbo o delovanju javne gasilske službe v občini. Za letos je v občinskem proračunu za to dejavnost namenjenih 24.656 evrov. V imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo podpisal predsednik Edo Kugler, v imenu Občine Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Derča, v imenu gasilskih društev pa predsednik PGD Loke Filip Tekavc, pred- sednik PGD Kapla - Pondor Tabor Drago Vranič. Dogodku Ivan Hrastnik in po pooblastilu je prisostvoval tudi poveljnik GZ predsednika PGD Ojstriška vas Žalec Franci Rančigaj. D. N. Med podpisom pogodbe V sejni sobi Občine Prebold so prejšnji mesec podpisali protokol o sodelovanju in izvajanju programa varnosti v Občini Prebold. Protokol so podpisali komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič, župan Občine Prebold Vinko Debelak, predsednica Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podžupanja Emilija Črnila, poveljnik štaba CZ v Občini Prebold Zdenko Terpin in direktor občinske uprave Anton Vesolak. Občinski program varnosti je osnovni strateški dokument trajne narave, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kakovostnega življenja prebivalcev občine. Program opredeljuje enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v Občini Prebold in opredeljuje ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na območju občine. Namen programa je predvsem zagotoviti zadovoljstvo občanov z okoljem, v katerem živijo in delajo, ter z okoljem, v katerem se šolajo in igrajo njihovi otroci. Kakovostni javni prostor, kot ga opredeljuje program, pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda, kar konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni. Program vzpostavlja tudi partnerski odnos med policijo in medobčinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v Zakonu občinskem redarstvu. Pisni protokol o sodelovanju medobčinske inšpekcije in Policijske postaje Žalec ureja medsebojno sodelovanje med- občinskega redarstva s Policijsko postajo Žalec. Partnerja se zavezujeta, da si bosta medsebojno zagotavljala pomoč pri izmenjavi informacij na področju varnostne in druge problematike, ki je pomembna za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na območju občine. V te dejavnosti se bo vključevalo tudi druge organe in službe Občine Prebold, ki lahko v okviru svojih pristojnosti prispevajo k večji varnosti in kakovosti življenja in dela na območju preboldske občine. Policijska postaja Žalec in medobčinska inšpekcija, v okviru katere delujejo občinski redarji, izvajata tudi skupne akcije oziroma skupni nadzor nad cestnoprometnimi predpisi in predpisi, ki urejajo javni red in mir. Skupaj načrtujeta in izvajata tudi skupne nadzore glede varnostne problematike. D. N. OSNOVNA ŠOLA POLZELA -ENOTA VRTEC vabi k VPISU PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Vpis novincev bo potekal od 4. 4. 2011 do 8. 4. 2011 v prostorih VRTCA POLZELA vsak dan od 7.00 do 9.00 in od 12.00 do 15.00, po predhodni najavi na številki 03/572 20 18 ali 03/703 31 15 pa tudi izven tega časa. PRIJAVNICO ZA VPIS lahko brezplačno dvignete v pisarni Vrtca Polzela vsak dan od 13.00 do 15.00 ali v tajništvu šole v času uradnih ur (od 7.30 do 8.30 in od 13.00 do 14.00). Najdete pa jo tudi na spletni strani vrtca. Prijavnica vključuje tudi podatke: EMŠO številka otroka in obeh staršev ter telefonske številke staršev (za izpolnitev prijavnice v vrtcu prinesite te podatke s seboj). Vabljeni tudi na dneva odprtih vrat, ki bosta 29. 3. in 30. 3. 2011 od 10.00 do 11.00. Ogledali si boste lahko naše igralnice in se pridružili igrivemu vzdušju naših otrok. ■ Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2010/2011 že med letom, pa vaš otrok ni bil sprejet v vrtec in vloge niste umaknili, morate zaradi sprejetja novega Pravilnika o vpisu otrok v vrtec ponovno oddati vlogo. Enako velja tudi za starše, ki ste vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2011/2012 oddali že pred uradnim vpisom. PRIJAZNO VABLJENI! Nova cesta in most čez Strugo Proračuna in skupna občinska uprava Most čez Strugo bodo zgradili na novo Občina Polzela je začela z gradnjo novega mostu in ceste čez Strugo na Polzeli, na mestu, kjer lokalna cesta, ki vodi v novo naselje Breg pri Polzeli med Strugo in Savinjo, prečka Strugo. Zaradi dotrajanosti mostu in neustreznega kota prečkanja Struge bodo zdaj 10 metrov višje zgradili nov most in odsek ceste. Pri načrtovanju gradnje so v celoti upoštevali vodnogospodarske pogoje. Dela izvaja na podlagi javnega razpisa izbrani izvajalec CMC Celje. Pogodbeni rok za dokončanje del je konec julija, vrednost del pa znaša nekaj več kot 113 tisoč evrov. Nov most in nova cesta bosta izboljšala varnost in pretočnost prometa ter zmanjšala poplavno ogroženost. T. Tavčar Desetletje preboldskih podeželskih žena Pred desetimi leti je bilo ustanovljeno Društvo podeželskih žena Občine Prebold. Svoj desetletni jubilej so pred dnevi obeležile v Aninem domu. Ob jubileju je članicam društva čestital preboldski župan Vinko Debelak in poudaril, da so s svojimi dejavnostmi močno n obogatile dogajanje v občini in tudi širše. Ob tem je še posebej izpostavil kmečko tržnico, pa tudi festival potic. O vsem je spregovorila predsednica društva in spomnila na izdelavo velike, šest metrov dolge rolade, s katero so razveselile obiskovalce Homa, na organizacijo živih ja- slic na božični večer na Homu, organizacijo dedka Mraza, dneva žena in festival potic, ki je naj-večja in najzahtevnejša prireditev njihovega društva. Letos bo ta potekala v petek, 15. aprila. Po končanem uradnem delu so članice društva poskrbele za pravo kmečko pojedino. D. Naraglav Svetniki na seji tudi o koncesiji Občinski svet Občine Vransko je 15. marca zasedal na 4. redni seji. Poleg proračuna za dve leti je obravnaval tudi nekaj prostorskih dokumentov in sklenil začeti postopek o podelitvi koncesije za fizioterapijo. Tudi tokrat so svetniki na začetku seje podali kar nekaj pobud oziroma postavili vprašanja, med drugim o čiščenju nanosov reke Bolske v Brodeh, možnosti ureditve obvozne ceste Soseska-Videm in ureditvi nevarnega križišča pri župnijski cerkvi. Po končani 30-dnevni javni razpravi so sklepali o dokončnem predlogu občinskih proračunov za leti 2011 in 2012, pri čemer je župan vložil en amandma. Z amandmajem se je za obe proračunski leti povišala postavka za delovanje nadzornega odbora, ki zdaj šteje pet in ne več le tri člane, s 3.100 na 8.100 evrov. Nadzorni odbor je namreč v javni obravnavi podal pripombo, da je potrebno za njegovo delo zagotoviti več denarja. Letos so proračunski prihodki predvideni v višini 4.524.134 evrov, odhodki pa 4.589.259 evrov, leta 2012 pa bo predvidoma le 3.067.043 evrov prihodkov in 3.128.636 evrov odhodkov. Sprejeli so tudi Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Skupna občinska uprava občin Tabor in Vransko. Odlok so uskladili z zahtevami Službe RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki sofinanci- ra delovanje skupnih občinskih uprav. Obravnavali so tudi nekaj prostorskih dokumentov. Tako so po razpravi svetniki Občine Vransko sprejeli sklep o usklajenosti projektne dokumentacije za večstanovanjske vile Domino v Čepljah s 34. členom Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-stano-vanjsko naselje Čeplje. Objekti bodo manjši, zaradi nevarnosti poplav brez kleti, z več zelenimi površinami in s posebno dovozno cesto. V naslednji točki dnevnega reda so svetniki na zahtevo UE sprejeli sklep o tolmačenju 4. in 9. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko, ki se nanaša na prestavitev kmetije v Stopni-ku, nato pa so razpravljali še o osnutku Odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje VR13-le/CD7, ki predvideva vzhodno od pokopališča za varovanim pasom ozemlja gradnjo trgovsko-poslovnega objekta, objekta z varovanimi stanovanji in treh vila blokov. Pripravo odloka financira investitor, ker pa osnutek še ni obravnaval Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami in ker so nekateri svetniki v razpravi izrazili pomisleke ob umestitvi sodobnih »škatlastih« objektov v podeželsko okolje, so to točko prekinili in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji. Na četrti redni seji so svetniki sprejeli tudi sklep o financiranju političnih strank iz letošnjega in prihodnjega občinskega proračuna in sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010. Svetniki so potrdili tudi člane Vaškega sveta Ločica in sprejeli sklep o prejemnikih občinskih priznanj za leto 2010. Grb občine bo za življenjsko delo na področju lokalne samouprave na slavnostni seji prejel Emil Jelen, plaketo bosta prejela Franc Remic in Frančiška Mavrič, priznanje pa Janez Šoštar, Ivan Mihevc, SRD Ločica in Frančišek Brišnik. Dodatno je bil na dnevni red uvrščen predlog za začetek postopka za podelitev koncesije za samostojno opravljanje ambulantne fizioterapije. S fizioterapijo bo novembra samoplačniško v prostorih Našega doma kot samostojna podjetnica svoje delo opravljala Simona Novak, ki zdaj že opravlja to dejavnost za oskrbovance doma. Ker je sodelovanje z vodstvom doma zelo dobro, je povedala na seji, predlaga, da ji občina podeli koncesijo za ambulantno opravljanje dejavnosti fizioterapije, kar so svetniki z županom ocenili kot zelo pozitivno. Zaradi prometnih povezav oziroma skoraj razpada sistema javnega prevoza so namreč po besedah župana Franca Sušnika tako fizioterapija kot številne druge storitve za mnoge občane Občine Vransko vse bolj nedostopne. K. R. V Taboru so na 4. redni seji občinskega sveta potrdili dopolnjen predlog proračuna Občine Tabor za leto 2011 in 2012. Za leto 2011 znaša proračun 2.072.000 evrov, za leto 2012 pa 2.393.471 evrov in je uravnotežen. Taborski svetniki so sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Vransko in Tabor in soglašali s povišanjem cen storitve Tabor za leti 2011 in 2012. Sejo je vodil podžupan Anton Grobler. Lilijana Štor Krebs je člane občinskega sveta seznanila s potekom javne razprave na temo predloga proračunov. V 15-dnevnem roku javne razprave niso prejeli nobene pripombe s strani občanov, društev ali druge zainteresirane javnosti. Predlog so obravnavala delovna telesa občinskega sveta, v posredovanem dopolnjenem predlogu proračuna 2011 in 2012 je upoštevana pripomba Odbora za gospodarstvo o povečanju sredstev PP Pomoč kmetijam. Krebsova je podala podrobnejšo razlago na priloženo dokumentacijo, iz katere so razvidne spremembe, občin- ski svet pa se je seznanil tudi z nekaj manjšimi predvidenimi sredstvi s strani SVLR za projekt cesta Tabor - vinogradi. Vse spremembe so razvidne tudi v dopolnjenih NRP. Nihče od članov občinskega sveta ni vložil amandmaja. V razpravi je predsednik Odbora za gospodarstvo Janko Drča povedal, da je upoštevan predlog za povečanje sredstev za pomoč kmetijam, drugih bistvenih pripomb pa odbor ni imel. Predsednik Odbora za negospodarstvo Ivan Lukman pa je člane občinskega sveta seznanil, da je odbor obravnaval predlog proračuna in nanj ni imel pripomb. Predlog proračuna za leti 2011 in 2012 so svetniki po tem soglasno sprejeli. Glede obravnave in sprejema Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Vransko in Tabor, ki je potrebna zaradi uskladitve z zakonodajo in zahtevami SVLR (Službe vlade za lokalni razvoj), je obrazložitev podala Lilijana Štor Krebs. Sprejem odloka je bil nujen tudi zaradi 50-odstotnega sofinanciranja SVLR za delovanje SOU (sku- pna občinska uprava). V razpravi sta sodelovala svetnik Janko Drča, ki ga je zanimalo, kdo vodi SOU, in Ali Khodary, ki ga je zanimalo razmerje delitve stroškov med občinama. Krebsova je povedala, da skupno občinsko upravo trenutno vodi župan Občine Tabor, razmerje med občinama 45 % za Tabor in 55 % za Vransko pa je uravnoteženo. Občinski svet je nato soglasno sprejel Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave. Svetniki so bili enotni tudi pri povišanju cene storitve na domu, s čimer bo lahko koncesionar Zavod Sveti Rafael Vransko od 1. februarja dalje povišal cene za pomoč na domu z dosedanjih 14,78 evra na 15 evrov. Ob koncu seje so podali še nekatere informacije glede sej občinskega sveta in datuma občinskega praznika prihodnji mesec, ko praznuje tudi farni zavetnik sv. Jurij. Podžupan Grobler je še povedal, da naj bi Direkcija za ceste odobrila popravilo najbolj poškodovanih delov nevarne regionalne ceste v naselju Pondor, kar naj bi opravili do 1. maja. D. N. Na Vranskem zahtevajo policijski oddelek Prejšnjo sredo je župan Občine Vransko Franc Sušnik sklical razširjeno sejo Sosveta za varnost občanov na območju občine. Sosvet se je naprej seznanil z informacijo o varnostnih razmerah v lanskem letu, nato pa obravnaval dogodke z začetka letošnjega leta, ki močno skrbijo občanke in občane. V preteklem letu na območju Občine Vransko ni bilo izstopajočih varnostnih problemov, je povedal vodja policijskega okoliša Roman Ocvirk s Policijske postaje Žalec. Od 1263 kaznivih dejanj, obravnavanih na območju celotne žalske policijske postaje, se jih je 83 zgodilo na območju Občine Vransko, prevladujejo tatvine in vlomi, trenutna raziskanost pa je nekaj manj kot 38-odstotna. Zmanjšalo se je število kršitev javnega reda in miru, zadovoljiva pa je bila tudi varnost v cestnem prometu. Policisti so obravnavali 50 prometnih nesreč, od katerih ni nobena zahtevala smrtnih žrtev, 7 udeležencev pa se je hudo telesno poškodovalo. Večina nesreč se je zgodila na avtocesti in državnih cestah. Toda letošnje leto je nagnalo Vranšanom strah v kosti. Začelo se je s ponovnim ropom bencinske črpalke 25. februarja, ki je že preiskan. Nadaljevalo se je 16. marca z istočasnima ropoma dveh bank - zamaskirani moški so malo po 15. uri vstopili v poslovalnico Banke Celje in poslovalnico Deželne banke, zahtevali od uslužbenk denar in nato z večjo količino denarja zbežali z vijoličnim audijem 100 S Quattro, LJ 38-73Y. Življenja so bila ogrožena tudi pri ropu v trgovini Mercator v trgu Vransko. Policija podrobnejših informacij zaradi interesa preiskave ne daje, občane pa skrbi predrznost storilcev, ki bi lahko kmalu ponovili podobne podvige. Sosvet zato zahteva večjo prisotnosti policistov na območju občine in ponovno ustanovitev policijskega oddelka na Vranskem. Dejstvo je namreč, da je najbližja policijska postaja v Žalcu oddaljena 20 kilometrov, storilci pa imajo odlične možnosti pobega po cestah. Več lahko za svojo varnost storijo tudi prebivalci, ki so pozorni zlasti na neznance in nenavadna ravnanja, saj lahko tako pomagajo policistom pri iskanju storilcev. Varnostni sosvet najbolj ogroženim poslovnim subjektom predlaga tudi izboljšanje varovanja objektov in uporabo kakovostnih tehničnih in ostalih sredstev za zaščito premoženja in varnost zaposlenih. K. R. OBČINA POLZELA ODDAJA V NAJEM GOSTINSKI LOKAL Gostinski lokal se nahaja v GRADU KOMENDA na Polzeli in je OPREMLJEN. Info.: Občina Polzela, tel.: 03 703 32 00 Razpisna dokumentacija je na voljo na www.polzela.si. Invalidi za večjo prometno varnost Prijaznejše zbiranje odpadkov Del udeležencev prve mednarodne konference »Gibanje 'Še vedno vozim - vendar ne hodim' je odličen pristop k reševanju problematike prometne varnosti v Sloveniji,« je povedal Ljubo Zajc, direktor novoustanovljene Javne agencije RS za varnost prometa. Njegove besede potrjuje tudi nominacija za The Excellence in Road Safety Awards 2010, prepoznana s strani Evropske komisije. Projektna skupina gibanja je na Vranskem organizirala mednarodno strokovno konferenco ProRoad Safety 2011 z uglednimi tujimi in domačimi strokovnjaki s področja prometne varnosti. Nevladnima organizacijama Društvu paraplegikov JZ Štajerske in Zavodu Vozim, ki sta nosilca gibanja »Še vedno vozim - vendar ne hodim«, je uspel velik korak k reševanju problematike nizke kulture voznikov v Sloveniji. Najprej s pristopom pripovedi osebnih zgodb poškodovancev v prometnih nesrečah in s prvo mednarodno strokovno konferenco ProRoad Safety 2011 s podnaslovom Vloga in pomeni diseminacije znanj za zagotavljanje večje prometne varnosti. Eden izmed vrhuncev konference je bila predstavitev Akcijskega načrta 2011-2020, ki bo pomembno vplival na usmeritve nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu 2012-2021. Konferenca na Vranskem predstavlja prvi korak k še večjemu znanstvenemu pristopu reševanja problematike prometne varnosti v Sloveniji in širše, česar so se interdisciplinarno lotili mednarodni strokovnjaki z različnih področij, »ki jih lahko strnemo v eno besedo VIVO: Voznik, Infrastruktura, Vozilo in Okolje,« dodaja Anamarija L. Mrgole, vodja programskega odbora konference ProRoad Safety 2011, in poudarja, da bo »rezultat izdan zbornik z 22 znanstvenimi članki.« David Razboršek, vodja gibanja »Še vedno vozim - vendar ne hodim« in organizacijskega odbora ProRoad Safety 2011, je izpostavil, da je gibanje od ustanovitve leta 2008 do danes organiziralo predavanja poškodovancev v prometnih nesrečah po načelu mladi mladim za več kot 9.000 mladostnikov. »Odzivi mladostnikov, pedagogov, staršev in drugih so nas postavi- li pred nov cilj, to je, da vsakemu mladostniku med 15. in 18. letom s pozitivnim pristopom predamo svoje izkušnje v njihova mlada srca. Kako bomo uresničili njihove želje in potrebe, ki presegajo trenutne okvire delovanja gibanja, predvsem s fi- Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki združuje 243 članov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, so se v minulem mesecu v svojih prostorih v Ločici ob Savinji zbrali tudi na letnem zboru. Po besedah predsednika združenja Milana Pečnika in poveljnika Bojana Predovnika je njihov glavni cilj zmanjšanje krvnega davka na cestah. Na tem področju so veliko postorili, vendar je prometnih nesreč s smrtnim izidom še vedno preveč. Sicer pa so lani sodelovali v akciji Bodi viden, bodi previden, Pripni svoje življenje in prvi šolski dan, na tekmovanju o poznavanju prometnih predpisov in v vožnji s kolesom so sodelovali z vsemi osmimi osnovnimi šolami, organizirali so čiščenje in urejanje zelenic ter okolice av-topoligona, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov so pripravili piknik in odprli večnamensko brunarico, člani so opravili več kot tisoč ur prostovoljnega dela, se udeležili regijskega tekmovanja šoferjev in avtomehanikov v Celju in državnega tekmovanja v Ljubljani, pripravili srečanje veteranov, se udeležili evropskega kongresa šoferjev v nančnega vidika, je v veliki meri odvisno od sodelujočih akterjev prometne politike v Sloveniji. Če namreč želimo spremeniti mlade in kulturo voznikov, moramo začeti sistematično vzgajati, za kar si v društvu prvenstveno prizadevamo.« T. Tavčar Franciji ... Podobne aktivnosti načrtujejo tudi za letos. Na zboru so podelili plakete in značke ZŠAM Slovenije ter jubilejne značke ZŠAM Savinjske doline. Zlato značko so prejeli Metka Potočnik, Bernarda Predovnik, Irena Hribernik, Tone Pečnik, plaketo zlati venec Z letošnjim marcem družba za ravnanje z odpadki Simbio, ki skrbi za odvoz v vseh šestih občinah v Spodnji Savinjski dolini, uvaja nov način zbiranja kosovnih odpadkov, torej večjih odpadkov, kot so staro pohištvo, bela tehnika, talne obloge, umivalniki, kadi, stara kolesa ipd. Skladno s predlogom nove Uredbe o ravnanju z odpadki bo zbiranje kosovnih odpadkov potekalo preko dopisnic, s pomočjo katerih bodo odjemalci storitev pri Simbiu naročili odvoz kosovnih odpadkov na dom. V teh dneh so vsi gospodinjski odjemalci storitev skupaj s položnicami prejeli dopisnice za naročilo odvoza kosovnih odpadkov. Ko bodo doma imeli kosovne odpadke, bodo na dopisnici označili, katero vrsto odpadka do enega kubičnega Milan Pečnik, Andrej Koželj in Pavel Rozman, značko za 50 let zvestobe društvu so prejeli Jože Seme, Milan Vasle, za 45 let Ivan Krumpak, za 40 let Anton Šmigovec in Anton Weis, za 35 let je značko prejelo pet članov, za 30 let štirinajst članov in za 25 let štirje člani. T. Tavčar »Ustavite se. Vlak se ne more.« V preventivno akcijo za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železnico, katere slogan se glasi »Ustavite se. Vlak se ne more.« v okviru Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, ki je potekala od 14. do 28. februarja, se je vključilo tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline. Člani združenja so s preventivno akcijo na treh najbolj nevarnih nivojskih prehodih ceste čez železnico, ki so označeni samo z andrejevim križem, v Spodnji Savinjski dolini prejšnjo sredo voznike opozarjali in jim delili zloženke z navodili, kako se ravnati med približevanjem nivojskemu prehodu ceste čez železniško progo, in s prikazovalnikom poti ustavljanja glede na hitrost vožnje ter vremenske razmere. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da ima na prehodu ceste čez železniško progo vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po železniških tirih, prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa. Voznik, ki se približuje prehodu preko železniške proge, mora voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko varno ustanovi pred prehodom. Ko se nezavarovanemu prehodu približuje vlak, se morajo udeleženci cestnega prometa ustaviti pred prehodom in pustiti vlak mimo. Vozniki in drugi udeleženci naj upoštevajo signalizacijo, pozivajo izvajalci preventivne akcije. T. Tavčar Še preveč smrti na cestah Med podajanjem poročila predsednika Milana Pečnika metra želijo, da jim ga odpeljejo, dopisnico pa bodo poslali na sedež družbe Simbio (Teharska c. 49, Celje). V roku treh tednov jih bodo nato poklicali iz družbe in se dogovorili za točen datum in uro odvoza. Kosovne odpadke do enega kubičnega metra je potrebno pripraviti do dogovorjenega datuma in ure ob zabojnik za mešane komunalne odpadke. Odlaganje odpadkov pred dogovorjenim rokom je kaznivo, dopisnica pa ni prenosljiva in velja samo za kosovne odpadke iz gospodinjstev. Na družbi bodo vodili evidenco tistih gospodinjstev oz. odjemalcev, ki so že koristili ta odvoz. Še vedno lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v času uradnih ur v svoj najbližji zbirni center (štirikrat letno v velikosti ene avtomobilske prikolice) skupaj z odrezkom zadnje plačane položnice. »S takšnim načinom želimo povečati nadzor nad kosovnimi odpadki. Odpadke, ki jih bomo prevzeli, bomo že na mestu prevzema sortirali. Pri dosedanjem (starem) načinu zbiranja z velikim zabojnikom na terenu so ljudje odlagali tudi odpadke, ki niso kosovni (nevarne odpadke, zeleni od-rez, pnevmatike, mešane komunalne odpadke ipd.). Tega načina zbiranja, torej z večku-bičnimi zabojniki v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, ne bo več, saj je le-ta oteževal razvrščanje odpadkov in njihovo nadaljnjo predelavo. Prepričani smo, da je zbiranje kosovnih odpadkov na odpo- klic uporabnikom mnogo bolj prijazen, poleg tega pa je tudi skladen s smernicami evropske in slovenske zakonodaje o ločenem zbiranju odpadkov. Gospodinjski odjemalci bodo lahko kosovne odpadke odložili praktično pred hišnim pragom in jim ne bo več potrebno čakati na 'akcijo'. Če bo teh odpadkov več, pa jih bodo še vedno, tako kot do zdaj, lahko sami kadarkoli med letom pripeljali v svoj najbližji zbirni center,« pojasnjuje direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek. Na Simbiu še opozarjajo, da dopisnica ni prenosljiva, da velja samo za kosovne odpadke iz gospodinjstev in da bodo vodili evidenco odjemalcev, ki bodo koristili možnost odvoza. T. Tavčar Kaj so kosovni odpadki? Kosovni odpadki so vsi tisti odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v običajne zabojnike za mešane komunalne odpadke. To so kosi pohištva, sanitarna oprema (kadi, umivalniki, straniščne školjke, tuš kabine ...), odpadna elektronska in električna oprema (gospodinjski aparati, hladilne naprave, računalniška oprema ...), vzmetnice, preproge, talne obloge, kolesa, smuči ipd. Med kosovne pa ne sodijo gradbeni material, azbestni odpadki, avtomobilski deli, pnevmatike, okenski okvirji s steklom, zeleni odrez (vejevje, grmičevje ...) Odsek hitre ceste še čaka Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnič in minister za promet dr. Patrick Vlačič sta skupaj s projektanti na novinarski konferenci 2. marca v Ljubljani predstavila štiri osnutke državnih prostorskih načrtov, s katerimi se v prostor umeščajo posamezni odseki tretje razvojne osi. Dva od njih sta že v javni obravnavi, najspornejši odsek skozi Savinjsko dolino pa še ne. Tretja razvojna os se iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto Al Koper-Šentilj in se nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti avtocesti Zagreb-Reka. 3. marca se je začela javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za odsek med avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Maline v Beli krajini, 10. marca pa za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem. V najkrajšem možnem času bosta tudi javni razgrnitvi za odseka med Šentrupertom in Velenjem ter med Slovenj Gradcem in Dravogradom, sta povedala ministra na tiskovni konferenci. Po končanih javnih razgrnitvah bo ministrstvo za okolje skupaj s prometnim ministrstvom, družbo DARS ter izdelovalci DPN in strokovnih podlag preučil vse pripombe, do njih zavzel stališče in jih objavil. V skladu s stališči do pripomb bo osnutek DPN dopolnjen, posredovan v pridobitev mnenj vsem nosilcem urejanja prostora in nato tudi Vladi RS. Uredbi o DPN za odseka, za katera se je že začela javna razgrnitev, naj bi bili sprejeti v začetku prihodnjega leta. K. R. 1 ■B SLIK0PLISKARSTV0 Beljenje notranjih površin in fasod fllTllflll Dekorativni opleski C S ijHIV Izdelava izolacijskih fasad 1 st É *] 4 C*J J LVi M Ul *4 *Yi IK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Dobrodelni koncert Očala za tretji svet Orkester Roberta Goličnika in voditeljica koncerta Maja Šumej Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila 15. dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi letos se je vabilu prijazno odzvalo 11 na-rodno-zabavnih ansamblov, pevcev in ostalih gostov, ki so navdušili občinstvo. V imenu Občine Žalec, pokrovitelja koncerta, je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, v imenu organizatorjev pa sta se za prostovoljno delo in pomoč zahvalila celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in pater Ivan Arzenšek. Predsednica Dekanijske Karitas Petrovče Elvira Selič Kro-šel nam je povedala: »Krize še ni konec. Številka nezaposlenih narašča. Veliko je ljudi, ki so ostali brez službe. Seveda ne smemo govoriti zgolj o številkah, kajti za vsako številko se skriva obraz in moramo videti vsakega posameznega človeka ali družino in njihove usode. Tako je tudi pri nas vsak dan več ljudi potrebnih pomoči, a ne le materialne, temveč tudi duhovne. V letu 2010 smo razdelil okoli 3.200 paketov. Do paketa so prosilci upravičeni enkrat mesečno. Tako smo razdelil 11.004 1 mleka, 5.660 kg sladkorja, 2.650 kg riža, 7.230 kg moke, 4.980 kg testenin, 2470 1 olja in še veliko konzerviranih živil.« V Dekanijski Karitas Petrovče imajo evidentiranih okrog 500 oseb, ki vse leto prihajajo po pomoč. Poklicani se čutijo, da pomagajo drugim, pa čeprav z eno samo besedo, z enim samim dejanjem, celo z eno samo dobro mislijo. »Žal pa ne moremo narediti velikih stvari, ampak le drobne z veliko ljubezni. Košček tega občutja delimo z ljudmi že 20 let, ker smo naredili korak od sebe k drugim, ne gleda na njihovo barvo, jezik, veroizpoved ... Z veseljem tudi ugotavljamo, da nismo sami. Ob organizaciji vsakoletnega dobrodelnega koncerta Z roki v roko nam stopijo naproti Občina Žalec, ZKŠT Žalec, duhovniki žalske dekanije, sodelavci vseh dobrodelnih organizacij Karitas Spodnje Savinjske doline, mnogi donatorji in številni ljudje. In nenazadnje so tu naši redni obiskovalci, ki so nas letos pospremili na 15. dobrodelni koncert in skupaj z nami prisluhnili nepozabnemu večeru. Letos nam je s prodajo vstopnic in donacijami uspelo zbrati okrog 12 tisoč evrov.« T. T. Paraplegiki v Šempetru Paraplegiki in tetraplegiki JZ Štajerske so se sestali v Šempetru V Šempetru je 10. marca potekalo srečanje Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, v katerega so vključeni tudi člani iz Spodnje Savinjske doline. Sicer društvo pokriva območje 33 občin, od Solčave do Bistrice ob Sotli, in je eno od devetih pokrajinskih društev. Društvo paraplegikov je invalidsko društvo, ki združuje ljudi s poškodbami hrbtenjače, ki na- stanejo kot posledica prometnih nesreč, raznih padcev, skokov v vodo, delovnih nesreč ali bolezni. Poškodbe hrbtenjače povzročajo popolno ali delno paraliziranost zgornjih in spodnjih okončin (tetraplegija) ali samo spodnjih okončin (paraplegia), zato se prizadeti lahko premikajo le s pomočjo električnega oziroma invalidskega vozička na ročni pogon. Društvo je organi- zirano z namenom, da članom in ostalim občanom, ki so gibalno ovirani, pomaga pri premagovanju težke invalidnosti, zato zanje izvajajo posebne socialne programe, v katerih lahko člani zadovoljujejo svoje osnovne in specifične potrebe. V društvo je trenutno včlanjenih 135 invalidov, že od leta 2000 pa je njihov predsednik Janez Hudej iz Celja, ki je tudi izvrsten športnik med paraplegiki. Športu in rekreaciji dajejo v zvezi in društvih velik pomen. Društvo JZ Štajerske je tudi društvo, ki se veliko posveča tudi osveščanju mladih voznikov. Leta 2008 so namreč začeli s projektom Še vedno vozim, vendar ne hodim, ki je postalo nacionalno gibanje in katerega nosilec je danes tudi Zavod VOZIM. Na rednem letnem zboru društva je njihovo prizadevno delo pohvalil tudi predsednik Društva paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. D. Naraglav Lions Club Žalec je pred časom pripravil akcijo zbiranja starih in odsluženih očal. Zbrali so okoli 400 parov očal, s katerimi bodo pomagali slepim in slabovidnim v nerazvitih državah. Posebne škatle, v katere so lahko ljudje odložili odslužena očala, so postavili v žalski osnovni šoli, v lekarni v Žalcu, v Optiki Irman Žalec in na sedežu Društva za slepe in slabovidne v Celju. Delegacija Lions Cluba s predsednikom Robertom Čehovinom na čelu je očala v posebnih Predsednik Lions Cluba Žalec Robert Čehovin, podpredsednik in tajnik Marko Repnik, član Danilo Basle in zakladnik Vinko Kišič škatlah poslala na centralo koder jih bodo poslali v Azijo Lions Cluba v Francijo, od in Afriko. T. Tavčar Petič Pesem staršem v Preboldu kritje dolga v zvezi z domom. Tudi tokrat so številno občinstvo s svojimi nastopi navdušili domači pevski zbori preboldske župnije in tudi gostje. Na odru dvorane so prepevali Cerkveni komorni zbor Glas srca in otroška zbora Šempavske iskrice in Sončki. Tokratni gostje so bili Ansambel Slovenskih 6, pevec Nino, Ansambel Navdih in Vesele Štajerke. Koncert je povezovala Andreja Petrovič, občinstvo pa je nagovoril tudi domači župnik Damjan Ratajc, ki je spregovoril o družini, njenih vrednotah in starševstvu. Zahvalil se je vsem nastopajočim, donatorjem, najožjim sodelavcem in seveda odboru za pripravo koncerta. D. Naraglav 60 let polzelskih upokojencev Društvo upokojencev Polzela je najštevilčnejše društvo med društvi, ki delujejo v Občini Polzela, saj šteje 740 članov. 60. občni zbor so v dvorani kulturnega doma začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopili tamburaški orkester, učenci osnovne šole, mešani pevski zbor upokojencev in vaški godci iz Andraža. Predsednica društva Gertruda Terčak je predstavila potek dejavnosti v društvu in povedala, da deluje v društvu enajst poverjenic in en poverjenik, ki skrbijo za povezavo med člani in vodstvom društva. Tudi v preteklem letu so delovali na področju humanitarnih in socialnih zadev, kamor je vključen projekt »Starejši za starejše«. V društvu skrbijo za nemoten potek merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Društvo razpolaga tudi z določenim številom kapacitet v hotelu Delfin v Izoli. Dobro so sodelovali z občino, osnovno šolo, Domom upokojencev Polzela, Krajevno organizacijo Rdečega križa, župnijo, župnijsko Karitas in z ostalimi društvi v občini, še posebej s turističnim in gobarsko mikološkim društvom. V razpravi je župan Ljubo Žnidar pohvalil dejavnost društva in čestital balinarski sekciji, ki je na meddruštvenem tekmovanju pokrajinske zveze osvojila prvo mesto. V imenu Pokrajinske zveze upokojencev Celje je zbrane pozdravil Emil Hedžet in povedal, da je v pripravi sveženj zakonov za modernizacijo pokojninskega sistema in s po- dročja sociale in zdravstva. Ker je bil letošnji občni zbor društva tudi volilni, so izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora in častnega razsodišča. Za predsednico društva je bila ponovno izvoljena Gertruda Terčak. V načrt dela za letos so zapisali, da bodo že utečene dejavnosti dopolnili s tečajem iz računalništva. V tem letu praznuje društvo 60-letnico. Praznovanje jubileja naj bi združili s septembrskim praznovanjem občinskega praznika. T. T. C~bttUyi2/ ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Tokrat so na koncertu nastopile tudi Vesele V organizaciji župnij sv. Pa-vel Prebold in Marija Reka je v nedeljo, 20. marca, v Dvorani Prebold potekal 5. dobrodelni koncert Pesem staršem. Z njim se vsako leto zahvalijo Štajerke staršem, očetom in materam za podarjeno življenje. Izkupiček od prodanih vstopnic so v preteklih letih namenih za dokončanje Aninega doma, letos pa bodo denar porabili za po- DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. VSA ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA ; po meti za vse priložnosti, tudi birme, valete, poroke ... tudi za močneje postave iz vašega ali našega blaga popravila, svetovanje Katarina Lukež, s. p. Velika Pirešica 31 3310 Žalec Tel.: 03 714 81 00 GSM: 041 368 400 KOLEKCIJA 2011 ŽE V OPTIKI! BREZPLAČNI TESTNI PAR KONTAKTNIH LEČ! Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 pon.-pet.: 8.-18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8.-12. ure Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 31. 3., 14.4., 19.4.. Sončna očala kolekcije 2010 10-50 % ZNIŽANA! Varna hrana je nadzorovana od hleva do tržnice Začetek letošnjega leta je prinesel val podražitev hrane, tudi osnovnih živil. Razvnele so se ostre razprave o krivcih za podražitev in kakšni so v cenah sploh deleži pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev. Jasnega odgovora o tem do zdaj ni dobil niti minister za kmetijstvo in prehrano, seveda pa je povsem drugače na kmečkih tržnicah, kjer kmetje prodajajo svoje pridelke po cenah, ki jih postavijo sami. In, kot pravijo, letos cen niso zviševali, saj ljudje že tako nimajo denarja. Ali gre v resnici za domače pridelke in registrirano prodajo, pa te dni intenzivno preverjajo tudi inšpektorji. In prav to, bolj kot same cene, zdaj razburja redne obiskovalce kmečkih tržnic, ki jih je v naši dolini kar nekaj: v Preboldu, Žalcu (ne sicer na lokaciji, ki naj bi bila prava tržnica), v Gotovljah, Grižah, Zaloški Gorici, na Polzeli, v Braslovčah in Taboru. Zaradi nadzora inšpektorjev se je namreč število prodajalcev na kmečkih tržnicah, s tem pa tudi ponudba, precej skrčilo. Kmečke in domače tržnice so pred leti začele spodbujati občine, da bi tako obogatile ponudbo in kmetom omogočile dodaten zaslužek, a kar tako »po domače« ne gre več, predvsem zaradi zagotavljanja varnosti potrošnika, zagotavljajo pristojni. Na območju Upravne enote Žalec je registriranih 2.223 kmetijskih gospodarstev. Med njimi jih ima 178 registrirane tudi dopolnilne dejavnosti. Pri registraciji dopolnilnih dejav- Andreja Žolnir nosti in zagotavljanju ustreznih pogojev so kmetom v pomoč kmetijski svetovalci, ki so si že dalj časa želeli urediti razmere na kmečkih oziroma vaških tržnicah. Andreja Žolnir, terenska kmetijska svetovalka za področje kmečke družine in razvoj dopolnilnih dejavnosti pri KGZ Celje, Izpostava Žalec - Velenje, pojasnjuje, da so za nadzor pristojni inšpektorji za varno hrano, in sicer veterinarski za hrano živalskega izvora, kmetijski pa za hrano rastlinskega izvora. Po novem so tako veterinarski inšpektorji pristojni tudi za pregled živil na tržnicah, prej pa je bil njihov nadzor omejen na »hlev in predelavo«. Vse več registracij dopolnilne dejavnosti Zaradi poostrenega nadzora se več kmetijskih gospodarstev odloča za registracijo dopolnilnih dejavnosti (lani jih je bilo na novo registriranih 21), pomembno pa je, da registracija ni več zapletena in da tudi prostorski pogoji niso tako ostri, da bi predstavljali veliko oviro: »V okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so se sprostili pogoji tako glede registracije dejavnosti na uprav- ni enoti kot ureditve prostorov in prodaje. Poenostavljena je tudi registracija na davčnem uradu, ki je seveda obvezna, saj dopolnilne dejavnosti niso obdavčene v okviru katastrskega dohodka. Če nosilec dopolnilne dejavnosti nima zaposlenih, če prihodki ne presegajo določene meje (za vse dopolnilne dejavnosti velja, da dohodek na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi pa tri), če nima kakšne investicije, za katero bi moral voditi enostavno knjigovodstvo, oziroma če ni zavezanec za DDV, potem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih dohodkov, kar pomeni, da se 70 odstotkov dohodka prizna kot strošek.« Glede zagotavljanja prostorskih pogojev je odvisno, za kakšno dopolnilno dejavnost gre, urejene pa morajo biti na primer tako imenovane čiste in nečiste poti, pa posebni sanitarni vozli za umivanje rok. »Odvisno je od same tehnologije, za vsako kmetijo pa se naredi tudi dobra higienska praksa. Tudi pri predelavi mesa in mleka so se stvari dovolj poenostavile in kar je zelo pomembno, že od leta 2004 so predpisi nespremenjeni, tako da so zdaj dopolnilne dejavnosti utečene, enostavne za registracijo in varne za potrošnika,« pravi Andreja Žolnir. Nekaj omejitev je pri nekaterih dopolnilnih dejavnosti tudi glede obsega, deleža lastne surovine in načina prodaje. »Pri skoraj vseh dopolnilnih dejavnostih je obveznih vsaj 50 odstotkov lastne surovine, pri izdelkih živalskega izvora pa delež lastnih surovin stoodstoten. Živina mora biti na kmetiji najmanj tri mesece, manjše živali, kot je perutnina, pa od skotitve oziroma izvalitve ali vsaj en mesec. Glede zakola velja, da lahko kmetje doma koljejo za svoje potrebe, v okviru dopolnilnih dejavnosti pa ne, saj morajo v tem primeru na VURSU registrirati s. p. za manjšo predelavo v sklopu kmetije za lastne surovine ali tako imenovan odobren obrat za predelavo dokupljenih živali oziroma mesa.« Dobrote slovenskih kmetij Predelava mesa je značilna za savinjske kmetije, na obrobju je kar nekaj žag oziroma predelave lesa kot dopolnilne dejavnosti, kmetijski svetovalci zelo priporočajo tudi peko kruha in pripravljajo na to temo veliko tečajev. Velikih kmetov, ki bi svoje pridelke prodajali trgovskim centrom, v naši dolini ni, bi se pa lahko po mnenju Andreje Žolnir kmetje povezali in po istih recepturah delali v okviru enotne nalepke oziroma blagovne znamke. Takšna blagovna znamka posta- jajo dobrote slovenskih kmetij, kjer gre sicer za ocenjevanje izdelkov s kmetij na državni ravni. Bronasti, srebrni in zlati znaki ter znak kakovosti so jamstvo za potrošnika, da ima izdelek stalno kakovost. Andreja Žolnir še ugotavlja, da takšnega povpraševanja po domačih pridelkih in izdelkih, kot je zdaj, še ni bilo, zato je prava priložnost za kmete, da na ta način ohranijo delovno mesto na kmetiji zase ali še za kakšnega družinskega člana. Inšpektorji za več reda In kako komentira dejstvo, da so v zadnjem času inšpektorice redne obiskovalke kmečkih tržnic Danica Upla-znik, predsednica Društva kmečkih žena Občine Prebold in ena od pobudnic za organizacijo kmečkih tržnic v Preboldu? »Zdi se mi zelo dobro, da so se inšpektorji pojavili, saj se bo s tem vzpostavil red na kmečkih tržnicah. Je že prav, da imaš kmetijo, da lahko prodajaš svoje pridelke, ampak zadeve morajo biti urejene in nadzorovane. Pogoji za registracijo niso strogi, so pa spremembe, na katere Na kmečkih tržnicah kmetje sami določajo cene svojim pridelkom in so neposredno odvisni od povpraševanja. Ker se na savinjskih tržnicah prodajajo kakovostni izdelki, jih ljudje še vedno radi kupujejo, čeprav mnogi prodajalci ugotavljajo, da se pozna manjša kupna moč. Nekaj cen s tržnic: - jajca 2 evra - kruh iz krušne peči 2,5 evra za kilogram - bučno olje od 5 do 9, savinjsko bučno olje tudi po 13 evrov za liter - kilogram prtenih klobas 4 evre - kozarček domače paštete 1,50 evra - kostanjev med 7, cvetlični 6 evrov - janeževi upognjenci 2,50 evra Jože Kreže se bomo morali navaditi tako mi kot stranke, ki pa so zelo potrpežljive, ko se tudi mi še malo lovimo. Pridelki morajo imeti na primer deklaracijo. Hvala bogu, prodaja pa je dobra.« Jože Kreže, čebelar iz zgornjega Prebolda, na tržnici sodeluje na stojnici Društva čebelarjev Prebold: »Imam 20 čebeljih družin, do 40 čebeljih družin nismo obdavčeni. Moramo pa biti registrirani kot čebelarji pri sanitarni in veterinarski inšpekciji. Vsak dan v letu nam lahko pridejo pregledat panje. Poleg tega moramo obiskovati tečaje o zdravljenju čebel, pa tudi tečaje o dobri higienski praksi. To se mi zdi prav, saj je med hrana in mora biti nadzorovan.« K. R. Sejem zaznamovali vinogradniki Društvo podeželskih žena Občine Žalec je svoje dobrote letos združilo s savinjskimi vini Pravijo, da ima Jožef še svojo zimo, a letošnji 19. marec je bil že pomladno obarvan in poln optimizma. Sobotni Jožefov sejem v Petrovčah je bil tako uspešen, kot že dolgo ne, saj ga je po oceni organizatorjev obiskalo kar 15 tisoč ljudi. Trgovanje se je začelo že zgodaj zjutraj, po tradiciji pa so uvodoma v petrovški baziliki prisluhnili sveti maši. Sejem so uradno odprli ob pol dvanajstih pod šotorom, kjer so zbrane pozdravili predsednik UO Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Osrednja tema 23. Jožefovega sejma je bila vinogradništvo, MIMOZA, D. O. O., TRNAVA 46 a, GOMILSKO Pri nas lahko naročite SADI KE debeloplodnih, mesečnih in sezonskih JAGOD. Tel.: 03 5720 766, 031 477 732 VABIMO NA POSVET O PRIDELAVI IN VZGOJI VRTNIH JAGOD, ČETRTEK, 7. APRILA 2011, OB 17.00 V PROSTORIH OŠ POLZELA. zato je obiskovalce sejma nagovoril tudi svetovalec za vinarstvo mag. Anton Vodovnik in pohvalil prizadevanja savinjskih vinogradnikov, ki so z odličnimi vini naše kraje uvrstili na zemljevid slovenskih vinskih pokrajin. Sejem je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumf. Jožice in Jožete, ki so praznovali god, pa tudi druge obiskovalce, so organizatorji pogostili s torto, za glasbo pa je skrbel Ansambel Golte. Društvo podeželskih žena Občine Žalec in Društvo sa- vinjskih vinogradnikov sta v sodelovanju s KGZ Celje, Izpostavo Žalec, v dvorani KZ Petrovče predstavili, kako se povezujeta hrana in vino. Za sladokusce je namreč pitje vina med obrokom hrane skoraj obvezen obred, z vinom pa zaužijemo tudi pomembne hranilne snovi. Stroga pravila, da se k ribam in belemu mesu poda belo vino, k rdečemu pa rdeče vino, danes ne veljajo več. Možnosti kombinacij je neskončno, odvisno le od posameznikovega okusa, je povedala kmetijska svetovalka Andreja Žolnir. Bistveno pa je zavedanje, da je vino dopolnilo hrani, zato ne sme prevladati nad njo. Vino je uporabno tudi pri kuhi v marinadah, kot začimba ali za posebne jedi in barvne kombinacije. Članice društva podeželskih žena so na razstavi predstavile različne začetne in glavne jedi ter sladice in jih postregle skupaj z ustreznimi vini, ki so jih pridelali savinjski vinogradniki. Savinjski vinogradniki so pripravili razstavo razvoja vinogradništva v Savinjski dolini in ponudili vina svojih članov. K. R, foto: T. T. Množičen obisk Jožefovega sejma je tradicionalen OSREDNJE TEME marec 2011 9 Višje cene, a zagotovljena slovenska kakovost Mlekarna Celeia je v preteklem letu odkupila rekordno količino mleka, 90 milijonov litrov Poleg kmetijskih proizvajalcev se v Spodnji Savinjski dolini ukvarjajo tudi s predelavo, zagotovo najpomembnejše živilskopredelovalno podjetje pa je Mlekarna Celeia. Mleko in mlečni izdelki so se prav v tem mesecu podražili za 3 odstotke, a ob slabi novici za potrošnike velja omeniti, da so se občutno zvišale tudi odkupne cene in da ima mlekarna stabilno lastniško strukturo, kar ob uvajanju nenehnih novosti in izboljšav v ponudbi zagotavlja stabilnost poslovanja. Direktor Marjan Jakob je o povišanju odkupnih in maloprodajnih cen povedal: »Leta 2010 smo odkupne cene mleka dvignili za 14,6 %, nismo pa spreminjali svojih maloprodajnih cen. Povišanje odkupnih cen novembra in decembra dejansko nismo imeli pokrito, smo pa edina mlekarna v državi, ki je tudi decembra dvignila odkupno ceno mleka. Letos moramo zato nekaj narediti na izhodnih cenah. Konec lanskega leta smo najavili spremembo cen, in ta mesec so se cene mlečnih izdelkov blagovne znamke Zelene doline povišale za 3 odstotke. Niso pa nam potrdili novih cen za mlečne izdelke trgovskih blagovnih znamk, zato smo še enkrat podali vlogo za njihov dvig. Pričakujemo, da se bodo te cene povišale s prvim majem. S prvim marcem smo odkupno ceno ponovno dvignili za 4 %, to je za 1,2 centa po litru, če nam višjih cen trgovci ne bodo priznali, pa bomo morali odkupne cene znižati. Mlekarna namreč mora poslovati pozitivno. Na ostalih stroških smo lani naredili zelo veliko, ne rečem, da se kakšna zadeva ne bi mogla še izboljšati, ampak v glavnem smo svoje rezerve izčrpali.« In zakaj je Mlekarna Celeia zvišala odkupne cene mleka? »Mleko je globalna surovina. V preteklem obdobju so imele nekatere države zelo nizke odkupne cene. Avstralija, ki je ena največjih izvoznic mleka, je imela dolga leta odkupno ceno po 16 do 17 centov za liter, zdaj pa jo je dvignila na 28 in 29 centov. Tudi Brazilija, Urugvaj, Me- hika, ZDA so dvignile odkupne cene, še pred letom ali dvema so za liter odšteli manj kot 20 centov, danes od 28 do 30 centov. Prav tako so odkupne cene dvignile evropske države. Mi moramo spremljati evropsko konkurenco in po moji oceni ima tu prvo vlogo Italija, ki v tem trenutku še potrebuje mleko, ko pa kvot ne bo več, bo Italija verjetno sama proizvedla več. Kvote bodo ukinjene po letu 2014. Kot vemo, letne kvote omejujejo proizvodnjo in če jo katera država prekorači, mora plačati kazen, ki pa je bistveno višja od odkupne cene. Italija je v vseh teh letih prekoračevala količino, toda kazen je vedno plačala država, ne proizvajalci. V Avstriji, Nemčiji in še kje so te kazni plačevali proizvajalci, saj imajo kvote določene proizvajalci, ne mlekarne. Naša odkupna cena je trenutno 31 centov za liter za del evropskega standarda, saj se naš standard nekoliko razlikuje od evropskega, predvsem pri mikroorganizmih in somatskih celicah.« Mlekarna Celeia je v preteklem letu odkupila rekordno količino mleka, in sicer 90 milijonov litrov, nam je še povedal direktor Marjan Jakob: »V vsej zgodovini še nikoli nismo odkupili toliko mleka. To je 3 % več od načrtovanega, in ta trend se nadaljuje tudi letos.« V Celei so zadovoljni tudi s tržnim deležem: »Jeseni smo začeli s prenovo izdelkov in letos smo izpeljali nov marketin- IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. ški pristop, tako da se naš tržni delež dejansko povečuje, saj trende spremljamo mesečno. Naši paradni izdelki proizvodi LCA so v močnem vzponu in so bili zato prenovljeni med prvimi, tudi klasična linija je bila že prenovljena. V teh dneh dajemo na trg tudi prenovljeno linijo desertov, s čimer se želimo ločiti od trgovskih blagovnih znamk in poudariti slovensko kakovost. Smo edina večja mlekarna, ki predeluje izključno slovensko mleko. Imamo še nekaj viška mleka, ki ga zdaj prodajamo na italijanski trg, naša strategija pa je, da bomo do leta 2015 predelali vse mleko, ki ga odkupimo od naših proizvajalcev, to so pravzaprav naši lastniki. Poleg tega nam je januarja ministrstvo za kmetijstvo po precej dolgotrajni proceduri z analizami v tujih laboratorijih podelilo certifikat za višjo kakovost naših sirov. To pomeni, da je naš sir povsem naraven, brez konzervansov in raznih dodatkov. Pred dvema letoma izvedena investicija nam omogoča novo tehnologijo in smo v tem trenutku edini proizvajalci v slovenskem prostoru, ki proizvaja sir na takšen način. V teh dneh prihajajo na police tudi siri v novi podobi. Decembra smo zaključili investicijo v avtomatsko linijo pakiranja sira, tako da prehajamo iz vrečk v folijo, kar nam omogoča pakiranje konfekcije. To pomeni, da bomo pridobili na roku trajanja tudi za manjše količine pakiranih sirov.« Mlekarna Celeia je bila tudi med začetniki akcije Kupujmo slovensko in jo ves čas podpirajo, saj predelujejo izključno slovensko mleko. Po besedah Marjana Jakoba pa podpirajo tudi dejavnosti ministrstva za kmetijstvo pri sprejetju kode- GE0PR0JEKT d.0.0. in CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) ksa, ki bi določal okvirne deleže proizvajalcev, predelovalcev in trgovcev v ceni. In kako je bilo s finančnim poslovanjem lani? »O tem še težko govorim, smo pa lani dosegli vse z letnim načrtom zastavljene cilje, kar pomeni, da smo na slovenskem trgu prodali več kot leta 2009 in nismo padli v deležu, to pa je bil tudi naš cilj. Zelo velik plus je, da smo začeli s prenovo, ki jo bomo končali letošnjo jesen. Realizirali smo 51,5 milijona evrov prihodkov, v letnem načrtu pa smo imeli 550.000 evrov pozitivnega rezultata, ki ga bomo zagotovo dosegli,« je povedal Marjan Jakob in dodal, da so nekaj manj kot 74-odstotni lastnik mlekarne zadruge, preko njih pa proizvajalci mleka. »Poudaril bi še, da smo imeli v preteklem letu močan investicijski ciklus, vse smo realizirali, ukvarjamo pa se že z novimi investicijami in posodobitvami. Glede na pozitiven rezultat pričakujem, da bomo tudi leta 2011 izpeljali vse zastavljene investicije, ki so za nadaljnje delovanje mlekarne zelo pomembne. Uspešni smo bili tudi na razpisu Agencije za kmetijske Marjan Jakob trge za enega od dveh prijavljenih projektov. Za drugi projekt nismo pridobili pravočasno pravnomočnega gradbenega dovoljenja, vendar se bomo spet prijavili. Ti razpisi so zelo zapleteni in po mojem prepričanju bi morali prav vsi narediti vse, da pridobimo čim več evropskega denarja, saj bo narejeno ostalo v naši dolini.« V mlekarni je sicer že kar nekaj let 182 zaposlenih. Števila ne povečujejo, povečan obseg dela pa dosegajo z notranjimi racionalizacijami, je še povedal Marjan Jakob. K. R., foto: T. T. Letno srečanje proizvajalcev, kronanje nove mlečne kraljice in zaključek velike nagradne igre Mlekarne Celeia bo 7. aprila na Rogli Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si www.sloveniapropertyatrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml POLZELA - Podvin, starejša stan. hiša na lepi | ! lokaciji ob glavni cesti, od centra Polzele oddalje-§ na cca. 0,5 km. Hiša ima spodaj klet z ločenim f vhodom (60 m2), bivalni del je v pritličju (65 m2). 1 Stavbnega zemljišča je 1507 m2. Hiša je bila pred | I leti obnovljena, ogrevanje je s kurilnim oljem. Cena: 104.000 € j Info: 041 329 179, violeta.stojsfž sz-atrij.si . CELJE - Ostrožno, na lepi in sončni legi proda-; mo stanovanjsko hišo 1. 1999 v dveh etažah, skupna površina je 235 m2 na parceli vel. 427 m2. • Stanovanje je zelo svetlo, lepo urejeno in oprem-5 ljeno, priporočamo ogled. Cena: 290.000 € Info: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrij.si mam mumm Tehnološki park III Celje, oddamo več posl. prostorov v modemi poslovni stavbi na Kidričevi v Celju v velikosti od 15 do 157 m2. Cena najema: 7,5 €/m2 + stroški Cena garaž. Prostora: 28 €/mesec HJ Možen odkup preko leasinga. Info: 031 360 072, 041 329 179 ■■■ I TABORSKI GAJ - atraktivna lokacija med CE in [' LJ, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine in pošte. DVOJČKI in TROJČKI - zgrajeni do 5. gr. faze, vel. cca 120 m2. Cena od 136.444 € do 165.577 € I (za 5.gr. fazo odvisno od lokacije in velikosti). J Vabljeni na ogled opremljene VZORČNE HIŠE po I ! dogovoru na tel.št. 041 329 179, 031 360 072 — PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Razvojna agencija Savinja, m Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2011 CVZU REPUBLIKA SLOVENIJA_____ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano I. javni razpis iz naslova Ukrepa 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2011 (Ul. RS št. 14/11). Rok: od 8. 4. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. III. Javni razpis za Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1 Komasacije in agromelioracije za leto 2010 (Ul. RS št. 92/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@ gov.si. III. javni razpis za Ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost) za leto 2010 (Ul. RS št. 90/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. III. javni razpis za Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2 Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01 580 77 92. Javni razpis za ukrep 321 - Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92. Slovenski regionalno razvojni sklad Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilne dejavnosti (Ul. RS, št. 7/11). Roki: 15. 4. 2011, 31. 5. 2011,15. 7. 2011,19. 9. 2011. Informacije: info@regionalni-sklad.si, tel. št.: 01/836 19 53. Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo (UL RS, št. 12/11). Roki: 31. 3. 2011, 31. 5. 2011, 31. 7. 2011, 30. 9. 2011. Informacije: info@regionalni-sklad.si, tel. št.: 01/836 19 53. Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam (Ul. RS, št. 7/11). Roki: 15. 4., 31. 5., 9. 9. 2011. Informacije: info@regionalni-sklad.si, tel. št.: 01/836 19 53. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent aktiviraj in zaposli se II!« (UL RS, št. 22/10). Roki: 31. 3. 2 011. Informacije: Valentina.ZadravecPredovnik@ess.gov.si. Javno povabilo izvajalcem usposabljanja - delodajalcem za izvedbo programov usposabljanja na delovnem mestu 2010/2011 (Ul. RS, št. 22/10). Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 1. 5. 2011; zaprtje javnega povabila bo objavljeno na njihovi spletni strani. Informacije: Sasa.nerat@ess.gov.si, tel. št.: 03/427 33 42. Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice (Ul. RS, št. 50/10). Prvo odpiranje prispelih vlog je bilo 25. 1. 2011. Vsa naslednja odpiranja bodo vsaka dva meseca, datumi odpiranj bodo objavljeni na spletni strani ministrstva: http://www.mg.gov.si/. Informacije: irena.milinkovic@gov.si. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011« (Ul. RS, št. 7/11). Rok: javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29. 9. 2011. Informacije: vavcer@japti.si do vključno 22. 9. 2011 - zaprosilo naj bo označeno z »JR Inovacijski vavčer 2011 - vprašanje«. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011 (Ul. RS, št. 48/10). Rok: 9. 9. 2011 oz. do porabe proračunskih sredstev. Informacije: matej.skocir@japti.si. Ostale informacije Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska - a* Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski socialni sklad SAVINJSKA Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel. št.: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve: - Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, s poslovanjem in z razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezana izvedba postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. - Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in z razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in z usmerjanjem k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva. - Izvedba postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Za mlade potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti. NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO APRILA 2011 Delavnice, ki jih organizira RA Savinja Žalec: - Torek, 12. 4. 2011, ob 11. uri, RA Savinja delavnica »FINANČNE VZPODBUDE ZA PODJETNIKE« Leto je naokrog in spet se nam ponujajo možnosti pridobivanja ugodnih finančnih spodbud. Izkoristimo jih. Kratka vsebina delavnice: • viri finančnih spodbud, • kam po informacije, • priprava ustreznih projektov in najpogostejše napake prijaviteljev. Delavnico bosta vodili direktorica RA Savinja Danica Jezovšek Korent in svetovalka OOZ Celje Tatjana Štinek. - Torek, 19. 4. 2011, ob 19. uri, Fitnes & Wellness Center Olimpus Žalec PREDAVANJE O SPRETNOSTIH IN TEHNIKAH DOSEGANJA CILJEV oziroma, kako razmišljajo uspešni na področjih: • Fizična kondicija in zdravje (vadba, počitek, prehrana, motivacija), • Področja našega življenja (materialno, mentalno, čustveno, socialno, duhovno), • Nivoji bivanja (okolje, sposobnosti, vrednote, prepričanja, identiteta, pripadnost), • Naše potrebe in njihovo zadovoljevanje (zakaj počnemo to, kar počnemo), • Vaša življenjska zgodba (elementi vsake zgodbe, izvorno vprašanje). Predavanje bodo vodili Danica Jezovšek Korent, Zoran Korenjak in Damjan Mlakar. Za dodatne informacije in prijave za udeležbo smo vam na voljo na sedežu Razvojne agencije Savinja, telefon 03/713 68 60, e-naslov: damjana.omerzu@ra-savinja.si. Imate idej o /projekt? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije. Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. Pred hmeljarji še težje leto Trgovci, med njimi je Hmezad Export-Import zdaj sploh ne sklepajo več nekdaj običajnih predpogodb, ker je hmelja na svetovnem trgu več kot potreb. Ferdinand Kunst priznava, da so slovenski hmeljarji v težkem položaju tudi zaradi nekaj nekorektnosti v preteklosti, zato je prisotnih tudi nekaj zamer. A potrebno bo pridobivati nove trge, kar običajno pomeni nižje cene, ki pa ne pokrijejo proizvodnih stroškov. »Proizvodna cena je trenutno 5,60 evra za kilogram. Če bo cena v prosti prodaji le 2 evra in hmeljar nima sklenjene pogodbe, to zadostuje komaj za obiranje, kje pa so stroški proizvodnje, ljudi, hrane, goriva ...« Tudi Hmezad Export-Import Žalec ima v svojih skladiščih še vedno nekaj neprodanega hmelja, ob tem pa je potrebno povedati, da se je na sploh zelo spremenil položaj na svetovnem trgu: »Tudi pivovarne zdaj sproti kupujejo potrebne količine hmelja. Tako kot v drugih gospodarskih panogah je manj denarja in pojavila so se velika skladišča hmelja, na primer v Rusiji. Ko pivovarna potrebuje hmelj, ga kupi v takšni trgovini, nima bojazni, da hmelja ne bi dobila. Včasih pa so pivovarne kupile in tudi plačale hmelj na zalogo. Zdaj se je vse zamaknilo za leto ali dve, to pa se odraža nazaj v primarno proizvodnjo.« K. R. Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje &lS____________ o ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep o razpisu 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec i. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 390.000,00 EUR (tristo devetdeset tisoč evrov). II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri 6-mesečni Euribor + 2,4 %. Minimalni znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in maksimalni znesek 65.000,00 EUR. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev na naslov: Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec s pripisom “25. natečaj - NE ODPIRAJ”. Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa, - potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe, - bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu, - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil, - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...), - kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce. VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko Banke Celje, d. d., s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. VIII. Sklep se objavi v časopisu Utrip Savinjske doline. Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ferdinand Kunst Prva pomladanska opravila so se z napeljevanjem vrvic začela tudi v hmeljiščih. Ponavadi hmeljarje najbolj skrbi vreme, ki odločilno vpliva na letino, letos pa je skrbi in težav toliko, da bo verjetno še kakšen hmeljar opustil pridelavo hmelja. Pridelka iz prejšnjih let je veliko ne le na zalogi pri trgovcih, ampak neprodanega pri hmeljarjih, to pa znižuje ceno pod vsako razumno raven, pravi predsednik komisije za hmeljarstvo pri KGZS Ferdinand Kunst. Država je sicer po dolgem usklajevanju le priskočila na pomoč hmeljarjem, tako da so dobili težko pričakovani »de minimus«, čeprav se je tudi pri tem pojavilo kar nekaj težav. »Od 140 hmeljarskih kmetij jih je ta sredstva dobilo nekaj več kot 90, ostali pa niso imeli pogojev oziroma je pri nekaterih država pridobila napačne podatke o zava- rovanju, zato je veliko ljudi neupravičeno izpadlo iz financiranja. Te pritožbe se zdaj rešujejo zelo počasi, kar ni prav. Če je država naredila napako, bi morala pritožbe rešiti v dveh, treh tednih,« poudarja Ferdinand Kunst in dodaja, da skušajo hmeljarji zmanjšati izgube tudi tako, da nekoliko krčijo starejše nasade. Največja težava je, da tudi letošnja dobra letina ne pomeni izhoda iz krize. Razlogov je več: »Nekateri hmeljarji še vedno niso prodali nič lanskega pridelka, ker nimajo pogodb, zato ostaja vprašanje obstoja teh kmetij kot hmeljarskih. Iščemo rešitve, vendar kakšnih velikih možnosti ni. Tudi če bi država imela voljo z uredbo ali zakonom podpreti hmeljarje, je možnosti malo, saj morajo biti vsi ukrepi skladni z evropsko zakonodajo. Ne gre pa za velika sredstva, že majhna pomoč bi hmeljarskim kmetijam zelo pomagala, da ne bi propadle. To so precej velike kmetije, obdelujejo okrog 20 do 30 ha hmeljišč. Nekatere kmetije še imajo 20 do 30 odstotkov neprodanih količin, kar ni takšen problem, problem so kmetije, ki niso prodale nič ali zelo malo. Nekateri bi rekli, da so te kmetije špekulirale, ampak, kot vidim, se je sklepanje pogodb ustavilo in niso bili sami proizvajalci krivi, da so ostali brez pogodb,« pojasnjuje Ferdinand Kunst. Visok nivo sodelovanja z zaposlenimi Pogodba z energetskim velikanom Delegacijo SKE1 na čelu z Lidijo Jerkič je v Novemu sprejel direktor Matjaž Omladič V okviru svojih rednih mesečnih obiskov po podjetjih na terenu je delegacija izvršnega odbora sindikata SKEI Slovenije na čelu s predsednico Lidijo Jerkič (tudi podpredsednico Državnega sveta RS) 1. marca obiskala podjetje Novem Car Interior Design na Ložnici pri Žalcu. Skupna ocena delegacije sindikata je bila, da imajo v Novemu zelo visok nivo sodelovanja med vodstvom in delavci ter sindikatom, ki temelji na enakopravnosti vseh partnerjev, in da so primer dobre prakse, ki je lahko zgled drugim podjetjem. Kot je povedal sekretar regionalnega odbora SKEI v Celju Mirko Hirci, vodstvo tega sindikata v okviru mesečnih sestankov tekoče obravnava in spremlja stanje na terenu v podjetjih, regiji in na državni ravni. Tokrat so se odpravili na Celjsko, na Turistični kmetiji Podpečan so imeli tudi 45. sejo IO SKEI Slovenije, še pred tem pa so obiskali podjetje Novem Car Interior Design. Razlog, da so izbrali ravno to podjetje, je v tem, da ima visok partnerski odnos s sindikatom, je pripravljeno pokazati proizvodnjo in se odkrito pogovoriti ter odgovarjati na vprašanja. Delegacija SKEI si je ogledala Novemovo proizvodnjo, sprejel pa jih je tudi direktor Matjaž Omladič, ki jim je predstavil podjetje in bil pripravljen odgovarjati tudi na vprašanja vodstva SKEI. Ta so se nanašala na področja lastništva Novema, plače, sodelovanja med vodstvom družbe in sindikatom SKEI in drugo. »Novem sodi v branžo av- tomobilske proizvodnje, kjer je stanje trenutno stabilno, a je kot dobavitelj tej panogi zelo zahteven. To pa pomeni pritisk na ceno izdelka in posledično tudi na ceno dela. Zato so bila na srečanju postavljena tudi vprašanja, ali se plače izplačujejo redno in na datum, ali se redno izplačujejo dodatki, kot so jubilejne nagrade, regres za letni dopust ...« je povedal Mirko Hirci in dodal, da se namreč v zadnjih treh mese: cih pojavlja vse več podjetij, ki zamujajo z izplačili, ne izplačujejo dodatkov in podobno. »Člani republiškega odbora so podali pozitivno oceno in ugotovili, da imajo v podjetju Novem visok nivo sodelovanja med vodstovm in zaposlenimi. Ocenili so, da je to dobra praksa, ki se mora prenesti tudi v ostale družbe,« je povedal Mirko Hirci in dodal: »Po koncu obiska so predstavniki podali zanimivo stališče, da bi predlagali direktorja Omladiča v pogajalsko skupino na strani delodajalcev na državnem nivoju.« T. T. ® 03/712 12 80 E3 zkst.utrip@siol.net Družba Bisol je 8. marca v Parizu ob prisotnosti predsednika vlade Boruta Pahorja in francoskega ministra za industrijo, energijo in digitalno ekonomijo Erica Bessona podpisala pogodbo z energetskim velikanom GDF Suez, ki predvideva redno dobavo fotonapetostnih modulov naj- Člani turističnega društva Braslovče (TD) in številni gostje so se zbrali na volilnem letnem občnem zboru in praznovanju 50-letnice društva. Delovanje društva v petdesetih letih je predstavila predsednica Jasmina Roter. Turistično društvo Braslovče je bilo ustanovljeno leta 1961 z namenom spodbujanja in omogočanja razvoja turizma, občutka pomembnosti turizma, zavedanja lepot kraja, narave in kulturne zgodovine pa so želeli vpeljati tudi v življenje in miselnost domačinov. Prvi cilj društva je bil izgradnja umetnega jezera, ki bi služilo za sprehode, ribolov, čolnarjenje, razne prireditve, športna tekmovanja, taborjenja in podobno in v začetnih letih obstoja so ta cilj tudi uresničevali. Turistično društvo je vse do danes skrbelo za obnovo, vzdrževanje, urejanje jezera in čiščenje okolice, prirejalo razne prireditve, med njimi so bile najbolj znane moto-hitrostne dirke na ledu, pa razne drsalne revije in druga športna tekmovanja, v zadnjih letih, ko so projekti za ureditev jezera ponovno oživeli, so priredili tudi promocijske dogodke, odprta je gozdna učna pot in podobno. Turistično društvo je odkupilo tudi brunarico, ki jo je vsa ta leta obnavljalo, dograjevalo, urejalo in danes služi za številne prireditve, dogodke, srečanja in podobno. Prav tako je uredilo prireditveni prostor, ki služi pripravi ene največjih tradicionalnih večdnevnih prireditev v Savinjski dolini, Dnevu hmeljarjev, ki ga TD organizira že od leta 1966. Ta prireditev je v Braslovče že nekoč privabljala več kot 10.000 obiskovalcev, danes pa se več tisoči številki ponovno približujejo. Poleg glavnih projektov je društvo v vseh teh letih pri- večjemu svetovnemu distribucijskemu podjetju z energijo. Vstop koncerna GDF Suez na fotovoltaični trg in podpis pogodbe sta izjemnega pomena za razvoj fotovoltaične industrije v Franciji. Bisol od odprtja svojega hčerinskega podjetja v Franciji lani namenja posebno pozornost dogajanju rej alo številne prireditve in dogodke, od adrenalinskih dirk in tekaških tekmovanj do dobrodelnih prireditev, številnih razstav, kožuhanja, božičnega rajanja, sejmov, izvedli so številne izlete, tudi po braslovški občini, 15 let pa prirejajo tudi tradicionalno prireditev Salamiada, izbirali so nove turistične spominke, organizirali številne delovne in čistilne akcije, tudi za celotno občino in na Gradu Žovnek. Turistično društvo Braslovče sodeluje tudi v raznih organizacijah in projektih na območju Savinjske doline ter Celjskega, vodi številne turistične skupine po občini in sodeluje pri drugih turističnih projektih, prav tako pa opravlja funkcijo turistične pisarne, saj je ves čas na voljo za razna vprašanja in napotke vsem, ki se zanimajo za občino. Njihov program je vsa ta leta izjemno bogat, pester, obširen in to društvo je zagotovo izrednega pomena, ne samo za občino Braslovče, temveč tudi za celotno Savinjsko dolino. V 50 letih je društvo vodilo 12 predsednikov in ena predsednica. Sledil je občni zbor, na katerem je predsednica Jasmina Rotar poudarila, da so tudi lani pripravili vrsto tradicionalnih prireditev, veliko dela in truda pa so vloži- in trendom na tem trgu, podpis pogodbe z energetskim velikanom Suez je zato pomemben korak. Pogodbo so podpisali po okrogli mizi predsednika vlade Pahorja, francoskega ministra Bessona ter slovenskih in francoskih gospodarstvenikov ob robu Pahorjevega obiska v Franciji. L. K. li v projekt Braslovškega jezera, prireditvenega prostora, obnovo reklamnih panojev in brunarice. Za delovne člane društva so pripravili izlet, za najmlajše pa božično rajanje. Izvedli so tudi tri vodenja po občini in na Grad Žovnek, sodelovali pri odprtju gozdne učne poti in ob 50-le-tnici društva izdali promocijsko razglednico. V program dela za letos so zapisali vse tradicionalne prireditve, od Salamiade do 49. Prireditve Dan hmeljarjev, ki bo letos potekala od 12. do 14. avgusta. Med pomembne naloge v tem letu sodi tudi promoviranje in predstavitev turističnih znamenitosti skupaj z Občino Braslovče, popravilo škarpe in stolpa na braslovškem jezeru, podaljšanje strehe na brunarici, nedeljske delovne akcije na Gradu Žovnek itd. Ob tako obsežnem programu si želijo, da bi se jim pridružilo še več krajnov, saj bo tako delo na področju turizma v njihovi občini še uspešnejše. V razpravi so delo društva pohvalili številni gostje in župan Branimir Stro-janšek, za novega predsednika pa imenovali Branka Ribizlal, Jasmina Rotar pa bo v vlogi podpredsednice. Uradnemu delu je sledilo praznovanje z Ansamblom Krajcarji. T. T. Ko mi je sosed povedal, “da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termotehnika Kronovšek, in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate”, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko. Ko pa mi je povedal, da več kot 500 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo, me je prepričal o izvrstni kvaliteti. Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše. Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed, lahko prihranil za spodoben avto. WBSmm termotehnika Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji | KRONOVŠEK z vami že 20 let ! ■I • Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 3000 kosov/leto) • Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) ■ Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% > Zmanjšanja emisij C02 do 60 % • Odziven in strokoven servis ter podpora ■mmir Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com zveza turističnih društev Turistična društva Občine Žalec vabijo na TRŽNICE in SEJME: GOTOVUE 2. aprila od 8. do 12. ure pod lipami LEVEC 8. aprila ob 16. url na zelenici nasproti Mercatorja GRIŽE 9. aprila od 9. do 12. ure na parkirišču v Migojnlcah ZALOŠKA GORICA 9. aprila od 9. do 12. ure pod Obrezovlm kozolcem LOŽNICA od 11. do 17. aprila, ves dan, pri Ošterman ŽALEC 16. aprila od 9. do 12. ure na Mestnem trgu VRBJE 16. aprila od 9. do 12. ure pri trgovini Brglez GALICIJA 17. aprila od 15. do 17. ure pri POŠ Trje ŠEMPETER 20. aprila ob 10. uri pri Rimski nekropoli, GRIŽE 26. aprila od 9. do 18. ure pri Smiljan Petdeset let spodbujanja turizma Dosedanji predsedniki, ki so se udeležili zbora, so odprli šampanjec in razrezali torto (prvi na levi novi predsednik Branko Ribizel) O turizmu in projektih v dolini Z območne seje na Gradu Komenda na Polzeli Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline, povezanih v območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, so se ob strokovni podpori Razvojne agencije Savinja sestali na seji območnega sveta v obnovljenem Gradu Komenda na Polzeli. Na prvi del seje, na katerem sta Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije savinjske regije, in Urša Dorn, predstavnica Zavoda Celeia Celje, predstavila projekt regijske destinacijske organizacije (RDO), so povabili tudi predstavnike turizma z območja Spodnje Savinjske doline. V razpravi so pozdravili priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev v okviru projekta, ki nosi delovni naslov »Dežela Celjska« in je skupaj s projektom RDO SA-ŠA eden od dveh tovrstnih projektov v savinjski regiji, regija izoblikuje strategijo trženja turistične destinacije, blagovno znamko s priročnikom celostne Turistično društvo Občine Polzela je organiziralo delavnico z naslovom Izvirni turistični spominek, ki jo je vodil izkušeni etnolog Janez Bogataj. Delavnice se je udeležilo 20 oseb, ki že zdaj ustvarjajo na likovnem in kiparskem področju. Nekateri od njih so sodelovali tudi na prvem natečaju za spominek Občine Polzela. Udeleženci delavnice so spoznali različne zvrsti spominkov in ugotovili, da lahko mnoge od njih uporabimo tudi na našem lokalnem območju. Zelo pomembno je, da so spominki uporabni, dekorativni in promocijski. Tesno so povezani s to vrsto panoge, saj s turizmom širimo svoje obzorje, spozna- podobe, zasnuje skupno promocijo z destinacijsko kartico, prodajnim katalogom, nastopi na sejmih in z drugimi dejavnostmi ter oblikuje integralne turistične produkte znotraj destinacije na področju dobrega počutja (weiness), aktivnega podeželja in kulturnega turizma. Udeleženci so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti trenutnega stanja na področju turizma v regiji, kot je problem označevanja destinacije na avtocestah, ob državnih in regionalnih cestah, končali pa so z ugotovitvijo, da bodo občine in turistični ponudniki v regiji z veseljem k pridobljenim 400 tisoč evrov evropskih sredstev prispevali enak delež lastnih sredstev, če se bodo prepoznali v rezultatih projekta. Zavedajo se, da je ključni pogoj za uspeh projekta dejavno sodelovanje vseh partnerjev, torej go-stinsko-turističnih ponudnikov, društev, občin ter strokovnih in razvojnih institucij, kakršni sta varno nove kulture in pri tem imajo spominki velik pomen. Spominek je lahko vsak predmet, ki ga dobimo v tujem kulturnem okolju. Najpomembnejše vprašanje je, kako do dobrega spominka. Zelo pomembni sta ideja in nato analiza ideje, ki naj zajema vsebinsko, tehnološko, tržno in uporabno vrednost spominka. Pri oblikovanju dobrega spominka je zelo pomembno sodelovanje različnih oblikovalcev. V Savinjski dolini in v Občini Polzela je veliko možnosti za dober turistični spominek, vendar je napočil čas, da ustvarjalci svoje ideje nesramežljivo dajo v vpogled in oblikujejo spominek, ki bo dobra promocija Občine Polzela. T. T. na območju razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec kot strokovni in Razvojna agencija Savinja kot razvojni koordinator. V drugem delu seje so župani med drugim sprejeli poročilo Razvojne agencije Savinja o delu območnega partnerstva v letu 2010 in program za leto 2011 ter razpravljali o prvem naboru evidentiranih projektov, s katerimi naj bi občine kandidirale na 6. javni razpis za pridobitev sredstev iz operativnega programa »Razvoj regij«. Med načrtovanimi projekti prevladuje izgradnja sekundarne kanalizacije, saj bi s temi projekti občine končale obsežno delo pri izgradnji kanalizacijskega sistema v Spodnji Savinjski dolini. Če javni razpis ne bo več omogočal vlaganj v kanalizacijo, pripravljajo spodnje-savinjske občine že vrsto drugih projektov, pomembnih za razvoj doline, kot so Staro mestno jedro Žalec, skupni projekt več občin s področja zagotavljanja vodoo-skrbe, skupni projekt izgradnje tematske poti, ki bo povezovala kulturno in sakralno dediščino predvsem na obrobju doline, izgradnja vrtcev idr. Ključni problem razvoja Spodnje Savinjske doline tako zagotovo ne bo pomanjkanje projektov, temveč prej pomanjkanje lastnih sredstev, da bi vse projekte lahko izpeljali že v programskem obdobju do leta 2013. T. Tavčar Na Ekofestu Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi prvi marčevski vikend v ekomuze-ju in v Bio parku Nivo pripravil vrsto aktivnosti v okviru Ekofesta. Začeli so z otroško delavnico o netopirjih pred Jamo Pekel. Nadaljevali so s sobotnim vodenim ogledom ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan, v ekomuzeju so izdelovali naravna tekoča mila in predstavili zdravljenje z glino. V Bio pra-ku Nivo so izdelovali orgonite, pripravili vegetarijanski piknik, alter bolšjo tržnico, v zelenem krogu so izmenjevali sadike in semena, predstavili ekološko prihodnost, pridelano hrano, partnersko kmetovanje ter svoje videnje, kako do ekološkega blagostanja naše skupnosti, zaklju- Kako do dobrega spominka Z delavnice, ki jo je vodil Janez Bogataj Prepir v pravljičnem gozdu Da imajo otroci gozd radi, so pokazali s projektno nalogo in na odru Člani turističnega podmladka iz vrtcev Občine Žalec, Turistično društvo Žalec in Moški pevski zbor NKM Maribor so v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v počastitev mednarodnega leta gozdov pripravili zelo prijetno prireditev, na katero so povabili vse, ki kakor koli skrbijo za naše gozdove in imajo radi ljudsko petje in otroško rajanje. Najmlajši, stari od 4 do 6 let, so z vzgojiteljicama Emo Selič in Bredo Vizovišek prikazali delček svojega raziskovanja gozdov, kar so poimenovali Prepir v pravljičnem gozdu, izvedli pa so tudi projektno delo s področja turizma Gozd v našem kraju. Otroci imajo namreč gozd zelo radi, dobro se počutijo v njegovi globoki senci, ki vzbuja skrivnostnost in pravljičnost. Prisrčno prireditev so najmlajši zaključili tako, da so vsem mamicam, ženskam in dekletom ob koncu podarili rožico. T. Tavčar Z novim vodstvom proti 50-letnici Podmladek TD Šempeter z Jožetom Randlom in Nino Zagoričnik (prva z desne), ki je mlade spodbudila za aktivno delo na turističnem področju Turistično društvo Šempeter praznuje letos 50-letnico svojega delovanja. Osrednjo prireditev bodo pripravili v okviru praznovanja praznika KS Šempeter junija. Jubilej pa naj bi obeležili v antičnem parku. Že konec februarja so se turistični delavci in številni gostje zbrali v Šempetru in pregledali opravljeno dela in dejavnosti preteklega leta. Nad opravljenim je bil zelo navdušen tudi predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek Peter Mišja. Delo društva so pohvalili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Sveta KS Šempeter Silvo Udrih, direktor ZKŠT Matjaž Juteršek ter številni gostje, predstavniki društev in organizacij. Predsednik društva Jože Ran-dl je poudaril, da je bilo preteklo leto zaradi krize zelo nemirno, čili pa s koncertom naravnega sozvočja gibov in glasbe. V nedeljo so v ekomuzeju pripravili ekološko tržnico in sejem, predstavili masažo rok s hmeljevim maslom, kolobarjenje na vrtu, spregovorili o osebni rasti skozi gibanje in dih, se pogovarjali o kar je tudi njim preprečilo izpolniti vse zastavljene naloge na investicijskem področju. Kljub temu so zadovoljni, saj se je po občutnem padcu obiska v Jami Pekel in antičnem parku leta 2009 to stanje bistveno izboljša- lo. Jamo je lani obiskalo 13.475 obiskovalcev, kar je 17 odstotkov več kot leta 2009, antični park pa 9.706 obiskovalcev, kar pripravi zelenih kašastih sokov, v Bio parku Nivo pa so pripravili eliksir mladosti. Poleg tega ste se lahko udeležili tudi Gaina terenske svetovalnice, delavnice, kako zasaditi gain ekološki vrt, ter predstavitve knjige Perma-kulturni vrt. T. Tavčar pomeni 8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009. V program dela za letos so zapisali veliko dejavnosti in prireditev, ki bodo povezane v šopek praznovanja 50-letnice društva. Pomembna pridobitev letošnjega leta bo nedvomno tudi dokončanje 3. faze rekonstrukcije pohodnih poti in podestov, z deli pa naj bi končali v začetku marca. Po štiriletnem uspešnem delu predsednika Jožeta Randla in njegovih sodelavcev bo društvo vodil nov odbor na čelu z Ivico Čretnik. Društvo pa se je na tokratnem občnem zboru okrepilo z mladimi, ki bodo pod vodstvom Klare Četina, bivše hmeljske princese, delovali kot turistični podmladek. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za prizadevno delo in pomoč društvu ter bronaste, srebrne in zlate plakete. Bronasto plaketo so prejeli Formitas Ljubljana, Edi Gmajner, Dušan Jelen, Zlatka Koren, Alojz Narat in Jože Randl, srebrno Rosvita Ačkun, Cvetka Jelen, Ivana Lužar in Ljudmila Volpe, zlato plaketo pa sta prejela Franc Čretnik in Anton Marko. Za dolgoletno uspešno delo v društvu so podelili tudi priznanja častni član društva. To so postali Peter Sed-minek, Martin Štorman in Bol-težar Vasle. D. Naraglav Izdelava naravnih tekočih mil tudi eliksir mladosti Darilo za bralce... i 20 ...popusta za prijavo do 1.4. v i agenciji Ojla. • 5x polpenzion • odlična samopostrežna hrana • vključen vstop v nacionalni park • ladjica na otok Sv. Marije • pohod na Montekuc • anmiacija, spremstvo predstavnika Ojla EKOFEST APRIL 2011 03 703 1330 031790 083 info@ojla.si www.ojla.si DMffiHIKUnNA OMMZUE aut - auro EUGENE IONESCO hier, ö until 20111900 DOM II SLOVENIMO!) TUCOM) ŽAlfC VVtOf ftOil - VUUOHO VDNJIHI TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Petek, 1. april, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje s solistko Anjo Bukovec JJ2. Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 i ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ge. Dotaknili pa so se tudi delovanja stranke in občinskega odbora LDS Prebold, ki je na lokalnih volitvah dosegel enega najboljših rezultatov LDS v državi. Po obisku v Preboldu sta si ministra z delegacijo v Celju ogledala proizvodnjo Celjskih mesnin, nato pa se je celotno vodstvo stranke LDS v žalskem hotelu udeležilo seje Pokrajinskega odbora LDS za Spodnjo Štajersko. S predsedniki in člani vodstev vseh področnih odborov od Solčave do Rogatca so razpravljali o aktualnih temah, od pokojninske reforme in malega dela do gospodarske krize in po njihovem mnenju včasih nerazumno ostre prometne zakonodaje. K. R. Imamo tudi zgodbe o uspehu LDS v žalskem hotelu na seji pokrajinskega odbora za Spodnjo Štajersko fest Otroška delavnica NETOPIRJI, predjamo PEKEL jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje ; Sproščeno odkrivajte svoje talente, H. Binder in U. Hribar Babinski (7,00 €/osebo), Ekomuzej*** Voden ogled ekološke učne poti Trje in predstavitev turistične kmetije Podpečan, izpred prodajalne Košarica Smejalne vaje, Ž. Birsa, Ekomuzej*** Voden ogled po ekološki učni poti Vrbje Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje Ekofest v Bio Parku NIVO predavanja, delavnice, koncerti, več na: www.ekofest.si Predsednica stranke LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ter njen strankarski kolega in pravosodni minister Aleš Zalar sta 21. marca obiskala Prebold, Celje in Žalec. Spremljali so ju tudi nekateri poslanci. Ministrica in minister sta se najprej ustavila v Latkovi vasi, kjer sta obiskala podjetje Bisol in si ogledala proizvodnjo fo-tonapetostnih modulov. Predsednik uprave Bisola dr. Uroš Merc jima je predstavil podjetje, ki ima v Sloveniji 50-odstotni tržni delež, večino prihodkov in dobička pa ustvari na tujih trgih. Kljub temu je tudi pri nas razvoj fotovoltaične industrije zelo perspektivna gospodarska panoga, seveda pa so pri tem odločilni zakonski predpisi, ki morajo dolgoročno prispevati k večji konkurenčnosti, je poudaril dr. Merc. Ob tem je dejstvo, da država nima energetske strategije, minister Aleš Zalar pa je pozval k predložitvi konkretnih iztočnic, ki bi pripomogle k razvoju in večji uporabi obnovljivih virov energije. Ministrica Katarina Kresal je povedala: »Ko gledamo po televiziji poročila, imamo večinoma občutek, da v Sloveniji ni več nobene zgodbe o uspehu. Potem pa prideš v podjetje, kot je Bisol in še nekatera druga, ugotoviš, da so tudi takšna podjetja, ki zmagujejo na svetovnih trgih, so tehnološko visoko razvita. Zato sem tu, da se tega znova spomnim in da se naučim, katere prednosti so znala izkoristiti ta podjetja. Obiski na terenu so nujni, ker enostavno moraš obdržati stik z realnostjo, moraš se pogovarjati z ljudmi, obiskati kraje z uspehi in s težavami, saj se edino tako lahko znajdeš v tem političnem prostoru in imaš politična stališča z neko življenjsko vsebino.« Ministra je zatem na sedežu občine sprejel župan Vinko Debelak z vodstvom občinskega Novo vodstvo odbora LDS in ob predstavitvi občine izpostavil nekatere probleme, med njimi je sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, za katere investitorji potrebujejo celo do 12 soglaso-dajalcev. Najbolj problematična pri tem je Agencija RS za okolje, ki se ne odziva na pozive in pobude občine. Zavzel se je tudi za ločitev funkcij župana in poslanca, kar prav tako zagovarja poslanska skupina LDS. Izpostavili so nekaj odprtih vprašanj, kot je krčenje kmetijskih površin na račun pozidave doline z obrtnimi conami ali stanovanjsko gradnjo, ali pa težave, ki jih je povzročila denacionalizacija, težave Doma oskrbovancev, ki še vedno nima državne koncesije in dru- Socialni demokrati, združeni v Območni organizaciji SD Žalec, ki združuje občinske odbore SD iz vseh občin Spodnje Savinjske doline, so se 22. marca, zbrali na letnem zboru članov na Vranskem. Ob pregledu dela preteklega leta so ugotovili, da so lahko zadovoljni z dosedanjim delom, saj so na zadnjih lokalnih volitvah precej izboljšali svoj volilni rezultat. Poleg dveh županov je v občinskih svetih tudi 15 njihovih svetnikov, ki uspešno opravljajo svoje poslanstvo. K temu velja dodati, da takšnega porasta števila svetnikov in županov ne beleži nobena druga območna organizacija v Sloveniji. Za takšen uspeh se je potrebno zahvaliti zlasti sistematskemu delu na terenu ter vztrajanju na vrednotah socialdemokracije. Poleg volilnega uspeha se Območna organizacija SD lahko pohvali tudi z ustanovitvijo Občinskega odbora SD v Taboru. Tokratni zbor članov je bil tudi volilni, saj so izbirali predsednika Območne organizacije SD Žalec za naslednje obdobje. To nalogo bo opra- • muzej vljal dosedanji predsednik Roman Virant. Po statutarnem sklepu predsedstvo območne organizacije sestavlja izvoljeni predsednik, predsedniki občinskih odborov SD, predsednik Mladega foruma in predsednica Ženskega foruma. Po predlogih občinskih odborov bodo območno organizacijo SD v naslednjem obdobju vodili naslednji člani: Roman Virant kot predsednik, Božo Andoljšek (Braslovče), Matjaž Debelak (Prebold), Marjana Šmajs (Polzela), Nataša Zore Kos (Tabor), Miran Hrastovec (Vransko), Janko Kos (Žalec), Žan Skok (Mladi forum) in Tanja Razboršek Rehar (Ženski forum). 8. maja bodo ob dnevu Evrope organizirali že 8. tradicionalni pohod na Brnico, kamor vabijo vse prijatelje dobre volje in zdravega življenja. D. N. Masaža rok s hme|jevim maslom, predstavitev Thormane Laško, Ekomuzej*** Dobro počutje spomladi, A. Miletič (5,00 €/osebo), Ekomuzej*** Zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah, klub Gaia, Ekomuzej*** Ekofest v Bio Parku NIVO - predavanja, delavnice, koncerti, več na: www.ekofest.si Ekotržnica in sejem, Ekomuzej* komuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije komedija, mgl, za gledališka abonmaja in izven Torek in sreda, 5. in 6. april, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponedeljkov abonma tokrat izjemoma v sredo! f«f Vstopnice: TIC Žalec. _ tel.: 710 04 34 — •“ ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Pokrajinski odbor LDS za Spodnjo Štajersko je v Žalcu sprejel tudi stališče v zvezi z gradnjo tretje razvojne osi. Odbor se je zavzel za takojšnjo dokončno odločitev in umestitev celotne trase ceste v prostor in začetek gradnje. Za doseganje najbolj optimalnih in vsestranskih razvojnih, socialno-ekonomskih in okoljskih učinkov mora po njihovem mnenju tretja razvojna os na severnem delu potekati na trasi Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Arja vas, kjer se priključi na avtocesto Al. Na srednjem delu od avtoceste Al je po njihovem mnenju optimalna trasa Dramlje-Šentjur-Sevnica-Šmarješke Toplice, kjer se priključi na avtocesto A2 proti Zagrebu. Na južnem delu zagovarjajo traso od avtoceste A2 na relaciji Novo Me-sto-Metlika-Črnomelj do državne meje in hrvaške avtoceste proti Karlovcu. Po prepričanju LDS bi takšna rešitev najbolj optimalno povezala vse razpoložljive in tudi še neizkoriščene razvojne vire ter tako dosegla zelo visoke pozitivne učinke. PONIRKOV INFO CENTER Z APRILOM VABLJENI V INFO CENTER RIBNIKA VRBJE! PETEK od 15. do 18. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI od 11. do 18. V primeru slabega vremena zaprto. Srečanja ljubiteljev kuhanja in pečenja V Aninem domu so med drugim kuhali slastno govejo juhco Če sodimo po kuharskih tečajih, ki so jih v minulih dneh pripravila društva podeželskih žena, turistična društva in druga društva ter skupine po dolini, potem se na mnogih savinjskih mizah letos obetajo nove slastne dobrote. Od novembra do konca februarja je prijetno dišalo v gasilskem domu v Grajski vasi. V domu so namreč pripravili trimesečni kuharski tečaj, ki ga je vodila Dolores Derča. Zaradi velikega zanimanja za tečaj so oblikovali dve skupini. Ena skupina je kuhala ob petkih, druga ob sobotah zvečer. Preizkušali so nove recepte in okušali nove jedi. Nekatere že znane jedi so skuhali na nekoliko drugačen način. Za zaključek tečaja so organizirali kuharski dvoboj med petkovo ekipo, ki si je na- dela ime Vesele kuhalnice, in sobotno ekipo z imenom Veseli fižolčki, leseni pokal pa si je prislužila ekipa Veselih kuhalnic. Člani ocenjevalne komisije so bili kar člani upravnega in nadzornega odbora Gasilskega društva Grajska vas, ki jim je prijazno odstopilo prostor za izvedbo tečaja. Za še prijetnejše vzdušje so ob koncu s pesmijo poskrbeli ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč, Nuša Dvoršek iz Knjižnice Prebold pa jim je pripovedovala o prehranjevalnih navadah v srednjem veku. Turistično društvo Občine Polzela pa je tudi letos v gospodinjski učilnici Osnovne šok/ Polzela pripravilo dva kuharska tečaja. Prvega je vodil izkušeni gobar Franci Uratnik. Pripravljali so različne gobje jedi, kot so palačinke, široki rezanci, mo- šnjičke, pogačice iz prosa, govedino, vse seveda oplemeniteno z gobami. Drugi tečaj je vodila Barbara Mraz Cokan, učili pa so se pripravljati več vrst štrukljev, od takih za predjedi do tistih za sladico. Obeh tečajev se je udeležilo 37 tečajnic in tečajnikov, ki so vse, kar so skuhali, tudi pojedli. Vsi so bili s pridobljenim znanjem zadovoljni in pripravljeni podati se v nove kuharske avanture. Mlade kmečke gospodinje iz polzelske občine so se na pobudo Marjane Vasle udeležile tečaje peke kruha v krušni peči na Frankolovem, ki ga je vodila Hilda Goršek. Štirinajst udeleženk se je poučilo, kako pravilno zakuriti in segreti peč, kako zamesiti kvašeno testo za različne vrste kruha, na primer ajdov, koruzni, mešani, zeliščni... Skuhaj, postrezi, pojej so si rekle kuharice na Ponikvi I* "% JRPB ^ 11 rin ? j 1 t |th| Tri mesece je dišalo v Grajski vasi V znamenju ljubiteljic kuhanja je bil tudi letošnji 3. marec v Aninem domu v Preboldu. Društvo podeželskih žena Občine Prebold je pripravilo enodnevni kuharski tečaj, ki ga je vodil kuharski mojster Dani Pader. Pri tem pa so mu pomagale tudi članice preboldskega društva na čelu s predsednico Danico Uplaznik. V kuhinji in jedilnici Aninega doma so kuhali klasično, govejo juho, na njeni osnovi pa nato tudi čebulno in česnovo juho. Pripravljali in skuhali so tudi enolončnice. Pred veliko nočjo načrtujejo še tečaj peke potic in kolačev. Na Ponikvi pri Žalcu je tamkajšnje društvo podeželskih žena na Smrečnikovi - Jelenovi domačiji v Lokah nad Jamo Pekel pripravilo zaključek študijskega krožka Skuhaj, postrezi, pojej, ki so ga izvajali preko Andragoškega centra Slovenije in ob sofinanciranju ministrstva za šolstvo in šport. Udeleženke, predvsem članice domačega društva podeželskih žena, so na petih srečanjih izmenjevale svoje izkušnje in ob vodstvu priznanega kuharskega mojstra in profesorja Andreja Voha pridobivale nova znanja, povezana s kulinariko in postrežbo hrane. Na prvem srečanju so pripravljali razne predjedi, na drugem so kuhali glavne jedi, temu so sledile priloge, nato pa kanapeji in pogrinjki. T. T., D. N. Na Polzeli so pripravljali različne vrste štrukljev Varno z motorno žago Borci v duhu 70-letnice ustanovitve OF Zavod za gozdove Slovenije, KE Žalec, je v sodelovanju s Srednjo gozdarsko šolo Postojna za lastnike gozdov organiziral tečaj s področja varnega dela z motorno žago v gozdu. Dvodnevni tečaj je potekal 14. in 15. marca v Mariji Reki, udeležilo pa se ga je 14 lastnikov gozdov. Prvi dan so se udeleženci seznanili s teoretičnim delom, ki je zajemal predstavitev sodobne motorne žage, osnove varnega podiranja, predstavitev sredstev in opreme za varno delo, delo z motorno žago in druge teme. Praktični del pa je vseboval pregled motornih žag (od čiščenja, brušenja do nastavitve motorja) in šolski prikaz varnega podiranja po posameznih fazah (od pravilnega zaseka, podžagovanja, vbodnega reza do prežago-vanja ter podiranja dreves na terenu). Vsak udeleženec tečaja je v spremstvu inštruktorja pravilno podrl eno drevo. Kot je povedal Miha Fonda, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in revirni gozdar, so s tem tečajem prispevali pomemben delež k večji varnosti lastnikov gozdov. V tej smeri bodo delovali tudi v prihodnje. D. N. Letošnji občni zbori Zveze združenj borcev za vrednote NOB po občinah in krajevnih skupnostih so potekali v duhu 70-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 65-letnice zmage nad okupatorjem. V Gasilskem domu Lat-kova vas je zborovalo Združenje borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Prebold. Isti dan so v dvorni Društva upokojencev Griže zborovali tudi članice in člani ZB za vrednote NOB v Grižah. Zborovala pa je tudi Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Šempeter. 19. marca so v prostorih I. OŠ Žalec zborovali žalski borci. Poleg tega so pripravili občne zbore tudi v ostalih de- setih krajevnih borčevskih organizacijah v dolini, izpeljana pa je bila tudi že skup- ščina ZZB NOB za vrednote NOB Žalec v Grižah. D. Naraglav 130 let gasilstva v Žalcu Nova pravila gasilske službe Predsednik PGD Žalec Franci Naraks: »Opravili smo več kot 4 tisoč ar prostovoljnega dela.« Prostovoljno gasilsko društvo Žalec (PGD Žalec) je proslavilo jubilejni, 130. občni zbor, ki so se ga poleg gasilcev, predstavnikov sosednjih gasilskih društev, udeležili tudi gostje, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Poročila predsednika Francija Naraksa in ostalih funkcionarjev PGD so govorila o opravljenem delu v preteklem letu. Sodelovali so tudi v upravnem odboru Gasilske zveze Žalec, svetu savinjsko-šaleške regije in operativnem štabu Gasilske zveze Slovenije in njenih komisijah ter s svojim delom prispevali k tvornim rešitvam zastavljenih nalog in ciljev. V zadnjih dveh letih so veliko dela namenili tudi obnovi garaže, sanitarij, zamenjavi garažnih vrat, poda in pleskanju. Opravili so več kot 4 tisoč ur prostovoljnega dela. Praznovanje ob 130-letnici humanega dela na področju gasilstva bodo septembra združili z dnevom gasilca Gasilske zveze Žalec. Znano je, da se z dobrim preventivnim delovanjem dosežejo pomembni rezultati, saj pomeni dobra preventiva tudi manj operativnega dela. Zato so se S 130. občnega zbora PGD Žalec Delovni posvet veteranov Komisija za veterane GZ Žalec je pripravila tudi 4. posvet veterank in veteranov GZ Žalec s predavanjem na temo poškodb in obolenj starejših ter pravilnega ukrepanja. Predaval je medicinski tehnik Andrej Matjaž, zaposlen v službi nujne medicinske pomoči v Celju. Predsednica komisije Savina Naraks je nato predstavila delo veteranov GZ Žalec in ugotovila, da je bil program dela v letu 2010 uspešno izveden, na posvetu pa so predstavili tudi program dela komisije za letos. Predstavnik veteranov regije in član Sveta veteranov GZS Franci Naraks je predstavil delovanje gasilskih veterank in veteranov na nivoju SAŠA-regije. Nadaljevali bodo z gasilskim tekmovanjem s starimi brizgalnami, zaključek tekmovanja pa bodo pripravili na Vranskem. V počastitev praznovanja 130-le-tnice PGD Žalec bodo v Žalcu pripravili pokalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev GZ Slovenije. Savina Naraks se je ob koncu vsem vpletenim zahvalila za pomoč pri delu s starejšimi. usposabljali na številnih izobraževanjih in izvajali vaje, pripravili dneve odprtih vrat in izvedli štiri večje vaje v I. OŠ Žalec, v podjetju Novem, vajo gašenja in reševanja na garažni hiši v Žalcu ter v podjetju Feniks v Žalcu. PGD Žalec je izvajalo požarne in ostale intervencije. Teh je bilo v preteklem letu 66, večje materialne škode pa ni bilo. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja. Jaku Ugovšku in Robertu Pšeniču so podelili napredovanje v višji čin, prvemu v častnika II. stopnje in drugemu v častnika I. stopnje, priznanje GZ Slovenije, in sicer plamenico 2. stopnje, je prejela Jožica Pinter, spominsko diplomo za pomoč pri poplavah septembra lani je prejelo PGD Žalec, Sebastjan Kotnik, Karli Dolar, Kristjan Lo-vrek, Uroš Radakovič in Zvone Čepin pa so prejeli priznanje GZ Žalec 3. stopnje. Podelili so tudi jubilejna priznanja. Za 40-letno delo v gasilski organizaciji so priznanje prejeli Norbert Ke-lenberger, Ivan Novak in Jože Turnšek, za 30 let Darja Marinko in Peter Plohl, za 20 let Aleš Plohl, za 10 let Simona Cvikl, za 10 let operativnega dela Grega Breci, Bojan Cvikl, Teja Gajšek, Vlado Plohl in Tjaša Potočnik, priznanja PGD Žalec so prejeli Dani Slipčevič, Miran Dekleva, Miro Lovrek, Jože Husnjak, Rajko Svenšek in Robert Pšenič, za častnega člana PGD Žalec pa so posmrtno imenovali Martina Cilenška. T. Tavčar Na regijski proslavi ob svetovnem dnevu Civilne zaščite v Vojniku so povedali, da bo PGD Žalec kot prostovoljna organizacija s 130-letno tradicijo za opravljeno delo prejela plaketo CZ Republike Slovenije. Plaketo jim bodo podelili na svečani seji septembra letos, ko bodo žalski gasilci proslavili svoj visoki jubilej. Preboldsko društvo najštevilčnejše Preboldsko društvo upokojencev je najštevilčnejše upokojensko društvo v Savinjski dolini in vključuje blizu tisoč članov. Posebnost tega društva je, da vključuje člane iz dveh savinjskih občin, preboldske in braslovške. To pa je še iz časov, ko je bila Spodnja Savinjska dolina ena občina in ko je še delovala nekdanja TT Prebold. Pred kratkim so se v Dvorani Prebold zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva Ivi Stepišnik je kot največji lanskoletni dosežek društva poudaril iz- gradnjo društvenega doma v preboldskem Gaju, kjer se tudi sicer veliko družijo in športno udejstvujejo. Izpeljali so tudi večino zastavljenih nalog. Večina je že tradicionalnih in so pomemben del tudi letošnjega programa dela. Nekaj tega, kar so si zadali, so že uresničili, večina dejavnosti pa je še pred njimi. Še posebej športno bo letos 15. junija, ko bodo ob prazniku Občine Prebold pripravili medobčinsko tekmovanje društev upokojencev, in v tednu športnih tekmovanj od 8. do 12. avgusta. Ob koncu tekmovanj bodo v Gaju pripravili tudi srečanje vseh članov društva. Tudi letos bodo od 28. junija do 5. julija organizirali letovanje na morju, tokrat v Zadru. Male jesenske počitnice pa naj bi septembra organizirali tudi v Biotermah v Mali Nedelji. D. N. PLANETI PLEŠEJO plesna predstava, Plesno društvo Kranj, za Cici abonma in izven Četrtek, 14. april, ob 1 J. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec tf » Vstopnice po 5 EUR v TIC-u Žalec, 710 04 34 ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si Gasilska zveza Žalec ima že 4142 članov V Gasilsko zvezo Žalec lani vključenih 4142 članov, kar je 90 več kot leto prej in jih uvršča med večje gasilske zveze v Sloveniji. Delegati iz 35 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev ter drugi gostje so se v dvorani PGD Šempeter zbrali na 56. skupščini Gasilske zveze Žalec. Kot je poudaril predsednik zveze Edvard Kugler, je bilo lansko leto prelomno, saj je ministrica za obrambo sprejela nova pravila gasilske službe, ki so obvezna tako za poklicne kot tudi za prostovoljne gasilce. Na Plenumu GZ Slovenije so bila sprejeta posebna pravila gasilske službe. S tem se je povečal pomen statusa prostovoljnega gasilca, zakonsko opredeljen odnos delodajalec - gasilec. Največ pozornosti so v GZ Žalec namenili strokovnemu usposabljanju. Različnih tečajev se je udeležilo 278 posameznikov, ki so usposabljanje tudi uspešno končali in tako z novim znanjem in izkušnjami spoznavali, kako v svojem poslanstvu kar najbolj učinkovito pomagati ljudem, ki se znaj- dejo v nesrečah, kot so požari, poplave, ujme in drugo. Lani so gasilci zveze posredovali 120-krat, največ, kar 46-krat v požarih na objektih, 28-krat so nudili tehnično pomoč, 14-krat so posredovali v požarih v naravnem okolju, 7-krat v vremenskih neurjih in poplavah itd. Tekmovanja GZ Žalec se je udeležilo 35 desetin, pokalnega tekmovanja savinjsko--šaleške regije pa 16 desetin iz 11 prostovoljnih gasilskih društev. V skupnem seštevku točk so pionirji iz Andraža nad Polzelo osvojili prvo mesto. Vrhunec tekmovanj v- preteklem letu je bilo tekmovanje GZ Slovenije, na katerem so v vseh štirih kategorijah sodelovale enote iz GZ Žalec, ki so dosegle odlične rezultate. Mladinke in pionirji iz Andraža nad Polzelo so osvojili naslov državnih prvakov. Na kvalifikacijskem tekmovanju za mladinsko gasilsko olimpijado so se od štirih ekip v nadaljnje kvalifikacije uvrstile mladinke iz Andraža nad Polzelo in z Gomilskega tee mladinci iz Andraža nad Polzelo. Lani so postali bogatejši za dve novi vozili (PGD Tešova in PGD Loke), v PGD Griže, PGD Zavrh nad Galicijo, PGD Vrbje, PGD Gotovlje, PGD Ka-saze - Liboje in PGD Braslovče obnavljajo gasilske domove, okrogle jubileje pa so praznovali: 110 let PGD Braslovče, 80 let PGD Velika Pirešica in 70 let PGD Kasaze - Liboje. Vse leto so uspešno delovale tudi komisije, ki delujejo v GZ Žalec, od veteranov, članic, mladine, zgodovine požarnega varstva, priznanj in odlikovanj, nevarnih snovi, prve pomoči, tehničnega reševanja, izobraževanja, naprav za zaščito dihal, zvez in tekmovanj in gasilske tehnike. Njihova zavzetost za aktivno sodelovanje vseh članov komisij je pripomogla k temu, da so v celoti izvedli progam dela. Delo zveze je v razpravi v imenu petih spodnjesavinjskih občin pohvalil župan Občine Vransko Franc Sušnik. V nadaljevanju so sprejeli program dela in finančni plan za letos, občni zbor pa je popestril moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra. T. Tavčar Ponosni na delo mladih Mladi gasilci GZ Žalec so z opravljenim zadovoljni V žalskem gasilskem domu je potekal zbor mladih gasilcev, ki jih je v GZ Žalec 900. Njihov predsednik Dušan Zabukovnik je pohvali delo mladih v GZ Žalec in poleg pregleda številni aktivnosti posebej izpostavil tekmovanja GZ Žalec, ki se jih je udeležilo 35 desetin iz 19 prostovoljnih gasilskih društev, pokalnega tekmovanja savinjsko--šaleške regije pa 16 desetin iz 11 prostovoljnih gasilskih društev. V skupnem seštevku štirih tekmovanj so pionirji iz Andraža nad Polzelo osvojili prvo, mladinci s Polzele drugo in pionirji iz Velike Pirešice ter pionirke iz Andraža nad Polzelo tretje mesto. Vrhunec tekmovanja pa je bilo tekmovanje GZ Slovenije, na katerem so mladinke in pionirji iz Andraža nad Polzelo osvojili naslov državnih prvakov. Tekmovanja v kvizu se je udeležilo 310 mladih iz 15 prostovoljnih gasilskih društev na nivoju sektorjev in GZ Žalec. Na republiškem tekmovanju v Zrečah je ekipa PGD Kaplja - Pondor zasedla četrto, Andraž nad Polzelo in Gotovlje peto, Vransko dvanajsto in Polzela osemindvajseto mesto. Na področju izobraževanja za preventivno značko Preprečujmo požare, si je 21 mladih iz šestih prostovoljnih gasilskih društev prislužilo srebrno značko. Orientacije, ki sta jo pripravila GPO in PGD Braslovče, se je udeležilo 35 ekip Jz enajstih prostovoljnih gasilskih društev, na letovanju je bilo 40 otrok iz osmih prostovoljnih gasilskih društev, na srečanju mladih v Logarski dolini pa 140 otrok z mentorji. Na zboru so podelili priznanja MK GZ Žalec desetinama pionirjev in mladink za prvi mesti na državnem tekmovanju in skupini mladink PGD Velika Pirešica za prvo mesto na državnem orientacijskem tekmovanju, pohvalo MK GZ Žalec pa je prejela mladinska komisija PGD Arja vas, ki je lani prvič pripravila zbor mladih. Zbora mladinske komisije GZ Žalec, ki tudi za letos načrtuje številne aktivnosti sta se udeležila tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in predsednik PGD Franci Naraks. Ob koncu so mladi gasilci iz Gasilskega občinskega poveljstva Vransko prapor mladih predali GOP Žalec. T. T. Še zadnja molitev pred sežigom v Zabukovici Pepi na žalnem odru z žalujočimi na pogrebu v Vrbju Pust mastnih ust in krofov po vsej dolini Marsovci zmagovalci v Žalcu, uspešno pa so Galicijo zastopali tudi na Vranskem Šrot ... Gotovljani so bili na karnevalih zastopani z več skupinami, v pustnem času pa so edini v dolini izdali tudi časopis Pustne novice iz naše vasice. Pustovali pa so tudi po drugih krajih in občinah naše doline, V Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu, Taboru (glej taborske marionete na naslovnici), na Trju, v Grižah in še kje. Pusta pa so zažgali v Vrbju in Zabukovici. D. N., T. T. Pustna kongregacija iz Gotovelj Na preboldski maškaradi v osnovni šoli so maske plesale na ekomelodijo (na sliki čistilci rož) Pajki iz šempetrske osnovne šole na karnevalu v Žalcu TD Občine Polzela, Osnovna šola Polzela in Vrtec Polzela so na pustno nedeljo v veliki športni dvorani na Polzeli pripravili tradicionalno otroško maškarado na pustno nedeljo Tudi letos sta bili največji pustni prireditvi v naši dolini, ki imata že dolgoletno tradicijo, na pustno soboto na Vranskem in na pustni torek v Žalcu. Na obeh so se predstavile pustne skupine iz in izven Savinjske doline, nekatere so razveseljevale na obeh festivalih. Na Vranskem so bili tradicionalni udeleženci iz Motnika, Lukovice, Vira pri Domžalah V Braslovčah so v dvorani zadružnega doma pekli krofe in še od kod. V Žalcu pa se je pojavila celo skupina kurentov iz Velenja. Na Vranskem je najbolj očarala in zmagala pustna skupina iz Vira pri Domžalah s planiško velikanko in skakalci na pravem snegu, tretja je bila Rimska legija iz Rogaške Slatine. Drugi na ranskem in ravno tako na žalskem karnevalu so bili Gospodarji Pekla oz. mladi člani TD Šempeter, ki so predstavljali slovenske tajkune in politike. Na žalskem karnevalu si je prvo mesto prislužila skupina Nezemljanov z Marsa devetih družin iz Galicije, tretje mesto pa so osvojili Gotovljani za Boljši zapor, v katerem so bili zaprti Hilda Tovšak, Bine Kordež, Igor Bavčar, Boško Otroško rajanje z Romano Krajnčan v Žalcu OBČINA ŽALEC Petek, 1. april, razstava likovnih del Stelle Muzlovič -Spomini; Mestna kavarna Žalec; razstava bo na ogled do 14. aprila 2011 (Mestna kavarna Žalec, 041 324 558). Petek, 1. april, ob 20. uri Mladinski simfonični orkester GŠ Celje s solistko Anjo Bukovec; za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 2. april, ob 8. uri pohod v spomin umrlih planincev; izpred Društva upokojencev Griže, Gostilna pri vaški lipi (PD Zabukovica, 031 344 333). Sobota, 2. april, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 2. april, med 9. in 12. uro bolšji sejem; tržnica Žalec (MS Žalec, 041 375 280). Ponedeljek, 4. april, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori KS Petrovče. Torek, 5. april, ob 20. uri Skopuh, komedija, MGL; za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 6. april, ob 20. uri Skopuh, komedija, MGL; za gledališki abonma ponedeljek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. aprila 2011, ob 19. uri odprtje razstave fotografij Tihomirja Pinterja; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 8. april, ob 16. uri cvetlična tržnica v Levcu; zelenica nasproti Mercatorja (TKD Levec, 041 504 981). Petek, 8. april, ob 19. uri, Plešasta pevka, drama; dramska skupina Gimnazije Celje - Center; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 8. april, ob 18. uri odprtje razstave likovnice Sabine Vybihal; Galerija STILM, Šlandrov trg 26, Žalec. Petek, 8. april, ob 20. uri 42. kavarniški večer, z nami bo pesnik Jure Drljepan, in odprtje razstave keramike in nakita Mojce Šon Slika v nakitu - nakit v sliki; razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 9. april, ob 6. uri Krkine planinske poti: Jezerski vrh; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred društvene pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Galicija, 041 662 883). Sobota, 9. april, ob 9. uri peka potic za praznike, tečaj z Andrejem Vohom; Dom upokojencev Prebold (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). Sobota, 9. april, ob 19. uri območno srečanje odraslih folklornih skupin; Kulturni dom Galicija; Folklorna skupina Galicija. Vstopnine ni. Sobota, 9. april, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 9. april, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 9. april, ob 10. uri tekmovanje lokostrelcev za slovenski 3D-pokal; strelišče na Ložnici (Lokostrelski klub Sokol, 051 339 875). Sobota, 9. april, ob 11. in 15. uri 5. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije; dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec; vstop prost (GŠ »Risto Savin« Žalec, 051 454 457). Sobota, 9. april, ob 18. uri aprilska srečanja: gosta Milena Zupančič in Polde Bibič; Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959). Nedelja, 10. april, ob 9. uri pohod ob dnevu zdravja na Sv. Jedert; start: Športni center Žalec (Žalske lekarne, PD Žalec, PD Galicija, 031 320 242 in 041 662 883). Nedelja, 10. april, ob 17. uri 5moških.com, komedija, Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 18,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 11., do petka, 17. aprila, ves dan cvetlični teden na Ložnici; pri Ošterman (TD Žalec, 031 220 650). Sreda, 13. april, ob 19. uri koncert Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 051 454 457). Četrtek, 14. aprila, ob 17. uri Planeti plešejo, plesna predstava, Plesno društvo Kranj; za cicibanov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 5,00 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 15. april, ob 19.30 Zakonci stavkajo, komedija; gostovanje gledališke skupine KUD Ligojna; dvorana KUD Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 849 757). Sobota, 16. april, državno prvenstvo v ju jitsu borbah, kadetsko in člansko; telovadnica OŠ Šempeter; vstop prost (Aljesan Šempeter, 041 719 586). Sobota, 16. april, ob 7. uri Ivanjščica (Hrvaško Zagorje); s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 16. april, ob 9. uri 29. pohod po mejah KS Liboje; zbirališče na mostu čez Savinjo v Kasazah (PD Liboje in KS Liboje, 03/714 04 53). Sobota, 16. april, med 9. in 12. uro kmečka in cvetlična tržnica v Žalcu; Mestni trg (TD Žalec, 031 220 650). Sobota, 16. april, med 9. in 12. uro cvetlična tržnica v Vrbju; parkirišče pri trgovini Brglez (TD Vrbje, 041 507 546). Sobota, 16. april, ob 10. uri začetek izdelave butare velikanke in delavnica butar; delavnico vodi Jože Stepišnik; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 031 230 021). Sobota, 16. april, ob 13. uri tek po mejah KS Liboje; zbirališče na mostu čez Savinjo (TŠD Liboje, 041 556 276). Sobota, 16. april, ob 19.30 Poročil se bom s svojo ženo, komedija v izvedbi KD Ivan Cankar Tabor; dvorana Hmeljarskega doma Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Sobota, 16. april, ob 20. uri letni koncert moškega pevskega zbora; KD Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (Podbregar, 040 597 936). Nedelja, 17. april, med 15. in 17. uro cvetlično-kmečka tržnica; POŠ Trje (TD Galicija, 040 185 086). Sreda, 20. april, ob 10. uri cvetlična tržnica; pri Rimski nekropoli (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Četrtek, 21. april, ob 16. uri otvoritveni spomladanski miting; Športni center Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903). Četrtek, 21. april, ob 17. in 19. uri Napev pomladi; območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OE Žalec, 491 38 40). Četrtek, 21. april, ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; Športna dvorana Braslovče; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 03/703 84 12). Sobota, 23. april, ob 10.45 odprtje razstave in blagoslov velikonočnih jedi; Gasilski dom Drešinja vas; razstava bo odprta med 9. in 19. uro (Turistično društvo Petrovče, 034 230 021). Sobota, 23. april, med 10. in 12. uro Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig podarjata ZKŠT Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec knjigo in cvet na stojnicah pred Mercatorjem in knjižnico. V primeru dežja bo stojnica samo v knjižnici. Nedelja, 24. april, med 9. in 19. uro razstava velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 034 230 021). Ponedeljek, 25. april, ob 8. uri planinski pohod po Savinjski planinski poti: Mrzlica-Kal; zborno mesto pod Prevalom pri domačiji Dike (PD Liboje, 041 250 325). Ponedeljek, 25. april, med 9. in 19. uro razstava velikonočnih dobrot; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 034 230 021). Ponedeljek, 25. april, ob 10. uri srečanje konjenikov in velikonočni pohod na Šentjungert; zbirno mesto pri Gasilskem domu Zavrh (TD Galicija, 041 444 993). Torek, 26. april, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalnice na temo »Porcelanasta pomladna idila«; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; prispevek za material 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 26. april, med 9. in 18. uro cvetlična tržnica v Grižah; pred Cvetličarno Smiljan (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Torek, 26. april, ob 10. uri postavljanje hmeljevk; dolina Rupe nad Jamo Pekel (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221). Sreda, 27. april, ob 10.30 pomlad na Bukovici, start pri pisarni PD Žalec ob 8. uri (PD Žalec, 041 705 738). Sreda, 27. april, ob 10. uri Jurijeva konjenica; zbirno mesto pri Gasilskem domu Zavrh (TD Galicija, 041 444 993). Četrtek, 28. april, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalnice na temo »Svet glasbe - naredimo si svoja glasbila«; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; prispevek za material 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 29. april, med 9. in 11. uro počitniške ustvarjalnice na temo »Prazgodovinski Žalec«; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; prispevek za material 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Petek, 1. april, ob 20. uri komedija Prav poseben par; KUD Zarja Trnovlje; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 2. april, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Info.: 703 64 00). Sobota, 2. april, tečaj nordijske hoje; Športna zveza Prebold (Katja Kronovšek, 041 264 221). Nedelja, 3. april, ob 13. uri lov rib s plovcem, društvena tekma; mali ribnik Preserje: Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Petek, 8. april, ob 20. uri CORONKE v glasbeno-modni komediji AL-BERT v DEVETIH NEBESIH z Jernejem Kuntnerjem in Majo Martino Merljak; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Torek, 12. april, ob 18. uri večer za starše; OŠ Prebold (Ana Miletič, 041 454 415). Petek, 15. april, FESTIVAL POTIC 2011; od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje, ob 19.30 odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom; Anin dom; Občina Prebold, Društvo podeželskih žena Prebold (Danica Uplaznik, 571 42 85). Sobota, 16. april, od 8. do 12. ure FESTIVAL POTIC 2011; razstava potic; Občina Prebold, Društvo podeželskih žena Prebold (Danica Uplaznik, 571 42 85). Sobota, 16. april, ob 8. uri kmečka in cvetlična tržnica ter ustvarjalna delavnica za otroke; Prebold center, Občina Prebold, KUD Svoboda Prebold (Info.: 703 64 00, Manja Holobar, 041794 452). Sobota, 16. april, pohod na Slavnik; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 16. april, ob 19. uri salamijada; športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 16. april, ob 13. uri lov rib s plovcem, društvena tekma; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Ponedeljek, 25. april, pohod pp obronkih Kaplje vasi; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Sreda, 27. april, dan odprtih vrat zbirke Prebold skozi čas; Dvorec Prebold; ZNDP Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 30. april, KRESOVANJE; igrišče v Šeščah; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Sobota, 30. april, kresovanje; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 9.15). OBČINA POLZELA April 2011 (datum bo objavljen na oglasni deski) pohod po poteh Občine Polzela I. del; zbirališče pri mostu čez Savinjo -Orešnik (Julijana Klemen, 031 756 103). Sobota, 2. april, ob 9. uri 32. pohod iz Letuša na Dobrovlje; zbirališče pri letuškem mostu (Berni Palir,041 813 909). Ponedeljek, 4. april, ob 18. uri spomladansko-velikonočna ustvarjalna delavnica; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Petek, 8. april, ob 14. uri in sobota, 9. april, ob 8. uri pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolice; na celotnem območju občine; Občina Polzela (Romana Rojšek, 703 32 26). Sobota, 9. april, ob 17.15 9. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Ponedeljek, 11. april, ob 19. uri predstavitev medicinsko-humanitarne odprave v Kenijo; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 16. april, ob 5. uri pohod na Medvednico - 19. Rusov pohod; zbirališče Športno igrišče Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416). Sobota, 16. april, ob 6. uri 19. Rusov pohod na Medvednico; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 16. april, od 9. do 13. ure spomladanski sejem; parkirišče pred občinsko stavbo (TD polzela, 703 32 20). Sobota, 16. april, ob 17.15 10. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2010/2011; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 17. april, ob 15. uri gostovanje gledališke skupine; Kulturni dom Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737). Ponedeljek, 18. april, ob 18. uri pravljična urica; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Torek, 19. april, ob 18. uri 156. lunohod v neznano; odhod izpred Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sreda, 20. april, ob 16. uri ob dnevu Zemlje »mednarodno leto gozdov 2011«; Park Šenek (TD Polzela, 703 32 20, Gobarsko-mikološko društvo, 070 714 468, Zavod za gozdove Celje). Četrtek, 21. april, ob 17. uri barvanje jajčk in izdelovanje velikonočnih aranžmajev; Mala dvorana Kulturnega doma Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679). Sobota, 23. april, ob 8. uri pohod po Polzelski planinski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Ponedeljek, 24. april, ob 6.45 velikonočni pohod Oplotnica-Trije kralji; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Ferdo Glavnik, 031 323 353). Ponedeljek, 24. april, ob 10. uri streljanje na glinaste golobe - za memorial Alojza Pižorna; strelišče pod domačijo Slavka Pižorna (Leon Pižorn, 041 578 089). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 30. marec, ob 19. uri pogovor z dr. Mirom Cerarjem; Kavarna Veronika Braslovče (Marija Rančigaj, 041 696 866). Sobota, 2. april, ob 19. uri prireditev ob materinskem dnevu; Kulturni dom Letuš; KD Letuš in POŠ Letuš (Vanja Kretič). Sobota, 2. april, šahovski memorial Roter; ŠD Trnava (Matjaž Rožič). Sobota, 2. april, ob 16. uri velikonočna delavnica pod vodstvom Savine Naraks; v prostorih PGD Trnava; udeleženke imajo s seboj škarje in dekorativne piščančke (Natalija Dernač, 031 391 123). Sobota, 9. april, ob 19. uri salamijada v Kulturnem domu Letuš; Turistično društvo Braslovče (Branko Ribizel, 031 896 938). Sreda, 13. april, ob 17. uri velikonočna delavnica; prostori DPM Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 16. april vse občinska čistilna akcija; TD Braslovče, TD Gomilsko (Branko Ribizel, 031 896 938). Sobota, 16. april, ob 16. uri posvet o nevarnih snoveh v gospodinjstvu, predava Milan Dubrave; v prostorih PGD Braslovče; prijave v tajništvu GZ Žalec (Natalija Dernač, 031 391 123). Nedelja, 17. april, med 8. in 11. uro velikonočni sejem v trgu Braslovče; Društvo podeželskih žena Braslovče (Amalija Brinovec, 570 91 41). Nedelja, 17. april, pohod po poti E6; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Torek, 19. april, ob 20. uri pogovor z dr. Danilom Jesenikom, doktorantom iz teologije na rimski univerzi Gregoriana; Kavarna Veronika Braslovče (Marija Rančigaj, 041 696 866). Četrtek, 21. april, ob 19. uri koncert pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; športna dvorana v Braslovčah; Glasbena šola Risto Savin Žalec (Renata Marolt, 703 84 12). Od ponedeljka, 25., do srede, 27. aprila, raft na Zrmanji, planinarjenje po Pagu; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, 30. april, kresovanje na športnem igrišču v Letušu; ŠD Savinja Letuš (Dani Stakne). Nedelja, 1. maj, prvomajski pohod na Dobrovlje; ŠD Savinja Letuš (Dani Stakne). wmmmmmmmmmmmmmmmm OBČINA TABOR Sreda, 6. april, ob 19. uri potopisno predavanje Francija Horvata -Ekvador in Galapaško otočje; društveni prostor v Domu krajanov Tabor; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92). Sobota, 9. april, od 9. do 12. ure čistilna akcija; Občina Tabor (Info.: 040 490 711). Sobota, 9. april, ob 19. uri ponovitev komedije Poročil se bom s svojo ženo; Dom krajanov Tabor (KUD Ivan Cankar Tabor, Dramska sekcija Teloh, 041 497 087). Torek, 12. april, ob 18. uri spomladansko-velikonočna ustvarjalna delavnica; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92). Torek, 19. april, ob 18. uri pravljična urica; Občinska knjižnica Tabor (Renata Novak, 703 20 92). Nedelja, 24. april, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Ponedeljek, 25. april, ob 9. uri velikonočni pohod v Marijo Reko; odhod izpred KZ Tabor (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Sreda, 27. april, ob 11. uri pohod in tovariško srečanje pri domačiji Brečko, po domače Pošebal; odhod izpred KZ Tabor ob 8.30 (Združenje borcev za vrednote NOB, KO Tabor, 572 70 48, in PD Tabor, 572 72 14). Sobota, 30. april, ob 20. uri kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Nedelja, 17. april, ob 10. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Prebold center; Pihalni orkester Prebold (Marko Repnik, 051 634 665). Petek, 22. april, dan zemlje; OŠ Prebold (info.: 703 64 20). Sobota, 23. april, svetovni dan knjige; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 23. april, ob 8. uri velikonočna tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Info.: 703 64 00). Rastem s knjigo Pet let Petrovih tamburašev Učenci 7. razreda OŠ Griže pri spoznavanju domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec V Medobčinski splošni knjižnici Žalec že peto leto poteka nacionalni projekt »Rastem s knjigo - izvirno leposlovno delo vsakemu sedmošolcu«. Vsako leto začnejo s projektom na mednarodni dan pismenosti, obiski učencev sedmih razredov pa potekajo vse šolsko leto. Tudi v tem šolskem letu so se na vabilo k sodelovanju v projektu odzvale vse osnovne šole v Spodnji Savinjski dolini. Večina šol je knjižnico že obiskala, nekaj razredov pa še pričakujejo. Učenci z zanimanjem prisluhnejo besedam knjižničarjev, ki jih popeljejo skozi prostore knjižnice in hkrati skozi zgodovino knjige in knjižnic v svet Ponovno 100 točk in prvo mesto Potem ko je osemletna pianistka Neža Pogačar iz Šempetra že sredi februarja zablestela na mednarodnem tekmovanju v Breogradu, je izvrsten rezultat dosegla tudi na 15. mednarodnem tekmovanju mladih pianistov v srbskem Šabcu v začetku marca. Ponovno je osvojila najvišje število točk (100) in si priborila priložnost, daje lahko na zaključnem koncertu zaigrala med 9 najboljšimi (izmed 138 tekmovalcev). Kot smo že zapisali v februarski številki, je Neža Pogačar na 8. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu osvojila prvo mesto z vsemi možnimi točkami in si tako priborila najvišje priznanje - lavreat. Neža, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec iz razreda prof. Melite Estigarribia Villasanti, je skoraj 14 dni po uspehu v Beogradu prepričala tudi mednarodno strokovno žirijo v Šabcu, ki ji je podelila najvišje število možnih točk (100). Diplomo za osvojeno 1. nagrado in najvišje priznanje za osvojenih 100 točk ter 1. mesto v predkategoriji so ji podelili na slavnostnem zaključnem koncertu, na katerem je nastopila kot ena izmed najuspešnejših. Domači poslušalci jo boste lahko slišali 6. maja letos na samostojnem koncertu v Domu II. slovenskega tabora Žalec. L. K. Razstava Janka Melanška V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže je bila od 18. marca na ogled razstava del slikarja Janka Melanška iz Žalca, vodja likovne sekcije žalskih likovnikov, ki delujejo pod okriljem KUD Žalec. Ob odprtju razstave je o Janku Melanšku spregovoril David Sopotnik. Janko je poleg likovne umetnosti mnogim poznan tudi kot športnik. Že od vsega začetka leta 2003 pa je član in predsednik likovne sekcije KUD Žalec. Likovno se je izpopolnjeval pod mentor- stvom različnih ustvarjalcev, zlasti Džemala Džokoviča, kar nekaj znanja pa je pridobil tudi v slikarski šoli Chiaroscuro pod vodstvom Rudija Španzla. Dogodek je popestril mladi pevec Lovro Korošec, s svojo poezijo pa je večer oplemenitila Magda Šalamon. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, o svojem ustvarjanju pa je spregovoril tudi Janko Melanšek in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovi ustvarjalnosti in tudi k tokratni razstavi. D. Naraglav Janko Melanšek (desno) domišljije in uporabne vrednosti knjižnic. Predstavijo jim tudi domoznanski oddelek, na urejenost katerega so še posebej ponosni, saj menijo, da je povezanost knjižnice z življenjem in delovanjem v lokalnem okolju izredno pomembna. Zanje je pripravljeno mini literarno dopoldne, saj se knjižničarji v žalski knjižnici radi spogledujejo s poezijo. Z velikim zadovoljstvom ob koncu obiska učencem podarijo izbrano knjigo pesnika Toneta Pavčka Majnice -fulaste pesmi z ilustracijami Ko-stje Gatnika. T. T. Petrovi tamburaši Večer komorne glasbe Klavirski trio in Uroš Govek med nagovorom občinstva Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Savinovi hiši v Žalcu pripravil večer komorne glasbe - koncert klavirskega tria konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Številnim obiskovalcem se je predstavil klavirski trio v sestavi Tanja Činč, klavir, Ana Vasič, violina, in Katarina Leskovar, violončelo, ki je igral dela Beethovna, Mendelssohna in rojaka Rista Savina. Zbrane sta pred koncertom nagovorila v imenu ZKŠT Žalec Uroš Govek in mentor klavirskega tria profesor Franci Rizmal. T. T. Kam gre Rdeča kapica Od leve proti desni likovni kritik Boris Gorupič, Marjan Prevodnik, veleposlanik Cipra v Slovenije Charalambos Panayides in Tatiana Soteropoulos. V Savinovem likovnem salonu bo do konca meseca odprta zanimiva razstava z naslovom Kam gre Rdeča kapica, na kateri svoja dela predstavljata likovna umetnika, akademska slikarja Tatiana Soteropoulos s Cipra in Marjan Prevodnik iz Ljubljane. Ob odprtju je likovni kritik Boris Gorupič povedal, da je zgodba o Rdeči kapici ena izmed številnih, ki so se v literarno zgodovino zapisale v mnogih oblikah. Pravljica stoji, intepretirana na svoj način, tudi v izhodišču razstavljenih del Tatiane Soteropoulos. Njen slikarski slog izvira iz abstraktnega modernizma zahodne umetnosti 20. stoletja. Med najbolj izrazitimi značilnostmi so njene razporeditve likovnega polja na več enot, ki jih ločuje s poudarjenimi linijami, pri čemer nastajajo manjše likovne komponente. Ni naključje, da avtorja razstavljata skupaj, saj je precej značilnosti pri delih umetnice značilnih tudi za slike Marjana Prevodnika. Denimo slogovne osnove istega ali vsaj podobnega izvora ter abstraktni način upodabljanja in dojemanja realnosti. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Ciper v Slovenije Charalambos Panayides, otvoritev razstave pa so popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovna smer. T.Tavčar Z letnim koncertom v Domu II. slovenskega tabora Žalec 12. marca so Petrovi tamburaši iz Šempetra v sodelovanju z ZKŠT Žalec in KUD Grifon Šempeter obeležili 5-letnico svojega delovanja. Skupina je bila ustanovljena v začetku leta 2006 zaradi potreb folklorne skupine Grifon pri predstavitvi belokranjskih plesov, za katere je značilno, da jih spremlja tamburaška skupina. Tako so se člani ansambla, ki so folklorno skupino spremljali s harmonikami, klarinetom, violino, violončelom in kontrabasom, odločili, da se bodo pod strokovnim vodstvom Mileta Trampuša naučili igrati tamburice. Dvanajstčlanska zasedba se je poimenovala po svetniku sv. Petru, po katerem se imenuje tudi “njihov” Šempeter. Njihov nastop so popestrili Mešani pevski zbor Strune iz Slovenskih Konjic pod vodstvom Sama Jezovška, pevka Nina Kreča, flavtistka Alenka Bogataj, bobnar Matjaž Ska-za in z igralskim duetom iz opere Trubadur Boštjan Re-gulj in Metka Dobravc, ki je tudi vodila koncert. Kot solisti so se na koncertu predstavili tudi člani Petrovih tamburašev, na violini dirigentka in voditeljica skupine Nežika Zagoričnik, pevka Anika Zupančič, na piščal in harmoniko pa je zaigral Anže Vidrih. Vodja JSKD - Območne izpostave Žalec Marko Repnik je ob tej priložnosti nekaterim Petrovim tamburašem podelil Gallusove značke za glasbeno ustvarjalnost. Damjan Cestnik, Justina Malgaj in Drago Flis so za več kot 25-letno delovanje in ustvarjanje na glasbenem področju prejeli zlate značke. D. Naraglav MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE APRILA 2011 Ponedeljek, 4. 4. 2011, ves dan (natančen razpored bo javljen dodatno) ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Medobčinski splošni knjižnici Žalec PRAVLJIČNI MARATON. Torek, 5.4. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec spomladanska ustvarjalnica z Ireno Verbič. Četrtek, 7.4. 2011, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Četrtek, 7.4. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje dr. Karla Natka - Ali je zemlja okrogla? (vtisi s šestmesečnega potovanja okrog sveta). Torek, 19.4. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer spontane glasbe in besede - vabi Žiga Birsa. Sreda, 20. 4. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici - monokomedija Irene Štusej v izvedbi Olge Markovič. Četrtek, 21. 4. 2011, ob 10. uri v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu S čajem in knjigo - čajanko vodi Irena Štusej. Sobota, 23.4.2011, od 10. do 12. ure Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec bosta ob svetovnem dnevu knjig na stojnicah pred Mercatorjem in knjižnico podarjala knjigo in cvet. V primeru slabega vremena bo stojnica v knjižnici. Torek, 26.4. 2011, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič. PRAVLJIČNE URE IN USTVARJALNICE v krajevnih knjižnicah Sreda, 30. 3. 2011, ob 18.00 GRIŽE - pravljična ura z ustvarjalnico Torek, 5.4. 2011, ob 17.00 PONIKVA - pravljična ura z ustvarjalnico Torek, 12.4.2011, ob 16.00 PETROVČE - SPOMLADANSKA USTVARJALNICA ob 18.00 LIBOJE - SPOMLADANSKA USTVARJALNICA Sreda, 20.4. 2011, ob 18.00 GRIŽE - SPOMLADANSKA USTVARJALNICA VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE. Ob 100-letnici nov prapor Zlate savinjske citrarke Neli in Karmen Kos Zidar lahko vsako leto občudujemo tudi v Jami Pekel v okviru Božične skrivnosti KUD Svoboda Prebold praznuje spomladi 100-letnico kulturnega delovanja v kraju pod Žvajgo. Osrednjo prireditev ob 100-letnici so pripravili že v petek, 18. marca. Ob tej priložnosti so slavnostno razvili nov društveni prapor. Za njimi je otroški muzikal Čuk na palici, ki so ga ustvarili učitelji in učenci OŠ Prebold, kar nekaj prireditev pa se bo še zvrstilo do 6. maja, ko bodo s koncertom preboldskega moškega pevskega zbora zaključili svoje praznovanje. Osrednjo prireditev ob 100-letnici, ki jo je vodila Milena Dolinar, so obogatili mo- ški pevski zbor pod vodstvom Bojane Hrovat in mlada pevka Manuela Goropevšek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, ki se je predstavil tudi kot kantavtor in izvrstno interpretiral pesem Iztoka Mlakarja. Zbranim je spregovoril tudi župan Vinko Debelak in ob tem izrazil veselje in zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem društva ter generacijami kulturnikov, ki so in še bogatijo življenje v občini. V nadaljevanju so razvili nov društveni prapor. Župan je prapor izročil predsedniku društva Francu Ciglarju, predsednik pa društvenemu praporščaku. Sle- dilo je še pripenjanje številnih trakov, ki so jih darovali posamezniki in organizacije, prebrali in zahvalili pa so se tudi številnim darovalcem zlatih žebljičkov in drugim donatorjem. Preboldski župnik Damjan Ratajc je prapor tudi blagoslovil, jubilejno slovesnost pa so zaokrožili s prijetnim druženjem ob dobrotah, ki sojih pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. Prireditve se je udeležil tudi častni predsednik KUD Svoboda Prebold - pesnik, pisatelj in rojak Ervin Fritz. V okviru stoletnice prihaja v petek, 1. 4., v Prebold eno najboljših ljubiteljskih gledališč v Sloveniji - Zarja Trnovlje, ki se bo predstavilo s komedijo Prav poseben par. Teden dni pozneje bodo v Dvorani Prebold njihovi gostje ustvarjalci glasbene komedije Albert v devetih nebesih, ki so jo v igralsko-pevski navezi ustvarili Jernej Kuntner, Maja Martina Merljak in Vokalna skupina Coronke iz Boštanja pri Sevnici. Glasbeno obarvan bo tudi 23. april, ko boste lahko prisluhnili Pihalnemu orkestru Prebold. D. Naraglav Na 12. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev v disciplini komornih skupin s koncertnimi citrami, ki je potekalo v Glasbeni šoli Idrija, sta komorni skupini iz Žalca, citrarski duo Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič ter citrarski duo sester Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu, prejeli zlato priznanje. Tekmovalo je 28 komornih skupin (citrarski duo, citrarski trio, citrarski kvartet in komorne skupine s citrami in drugimi akustičnimi inštrumenti ali solopevcem) iz vse Slovenije. V 1. B-kategoriji povprečne starosti do 9 let sta zlato priznanje prejeli Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič iz GŠ Risto Savin Žalec, ki delujeta pod mentorstvom profesorice Irene Glušič, v 5. kategoriji nad 18 let pa sta zlato priznanje prejeli sestri Neli in Karmen Zidar Kos pod mentorstvom docenta Georga Glasla iz Miinchna in profesorja Petra Napreta. Zlate savinjske citrarke so v počastitev kulturnega praznika sodelovale na koncertu nagrajencev na Glasbeni šoli Celje. Koncert je posnela tudi TV Slovenija. Kot pravi večkratna predsednica ocenjevalne komisije Cita Galič, je zanimivo, da so največji vzpon citre doživele na Štajerskem, kar je najbrž povezano z Zlatimi citrami v Grižah, ki slavijo 20-letno tradicijo. Citre danes poučujejo v več glasbenih šolah, dve leti tudi v Žalcu. Ob uspehu savinjskih citrark vsem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno glasbeno pot. Brina in Vanessa sta sicer še na začetku uspešne glasbene poti, medtem ko sta Neli in Karmen s svojimi številnimi uspehi že pravi mojstrici, ki zavestno in z velikim veseljem stopata po glasbeni pot. D. Naraglav Mama, rad te imam Kipar in poet v Grižah Glasbeno-literarno društvo Aletheia je na kavarniškem večeru prvi marčevski petek gostilo vsestranskega umetnika Franja Funklja -Frenka iz Slovenskih Konjic. V razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže je bila na ogled razstava njegovih kiparskih del -skulptur, narejenih iz raznih kovinskih delov. Franjo Fun- kelj pa ni samo kipar, ki zna iz najrazličnejših predmetov, od ležajev, starih klešč, vodovodne pipe in drugega, sestaviti in zvariti občudovanja vredne skulpture, ampak je tudi ironičen poet, interpret in še kaj. Na kavarniškem večeru se je predstavil v vsej svoji podobi. Dogodek je z igranjem na klaviature popestril Gašper Korelc. D. N. Z odprtja na Polzeli Polzela Marko Slokar, o razstavljenih delih pa je govorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič, ki je povedala, da na tokratni razstavi sodeluje 18 avtorjev s 45 likovnimi deli. Na ogled so postavili podobe deklet, žena in mater, otroške portrete, žanrske, nabožne in zgodovinske upodobitve, akte in mitološke podobe. Razstavo dopolnjujejo tihožitja, na katerih prevla- dujejo šopki različnega cvetja. Dela so izvedena v različnih slogih in tehnikah. »Rojstvo in radost življenja, v katerem s svojimi deli, dejanji in odnosi puščamo dobre sledi, sta tista nit, ki povezuje celotno razstavo,« je še povedala Regina Mratinkovič. Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber. Dogodek je popestrili Ansambel Brez očal. T. Tavčar Vpogled z novim urednikom Likovna sekcija Kulturno--umetniškega društva Polzela je pripravila zanimivo likovno razstavo na temo žena - mati, posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Razstava je bila na ogled do 26. marca. Ob odprtju je zbrane pozdravil predsednik Kul-turno-umetniškega društva Zoran Pevec Od konca februarja bo literarno revijo Vpogled, ki jo izdaja ZKŠT Žalec, urejal novi urednik. To je postal pesnik, kritik, esejist in urednik Zoran Pevec. Zoran Pevec je izkušen pisec in urednik. Je član Društva slovenskih pisateljev, soustanovitelj in član uredniškega sveta revije za poezijo in poetično Poetikon, član uredniškega sveta revije za poezijo Lirikon 21 in odgovorni urednik revije Vse-sledje. Svoje pesmi objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Za pesem Mesto je na natečaju za evropski mesec kulture v Ljubljani prejel tretjo nagrado in prvo nagrado na pesniškem turnirju v Mariboru za pesem V neki točki. Njegove pesmi so prevedene v več tujih jezikov. Do zdaj je izdal šest knjig poezije in priročnik za pisanje poezije. O literarni reviji Vpogled in njegovih ciljih pri urejanju je povedal: »Revija se mi zdi pomembna zato, ker bistveno dopolnjuje knjižno ponudbo, ki sicer večinoma prihaja iz centra, torej iz Ljubljane. Zagotovo v Sloveniji pišejo odlično literaturo tudi avtorji iz province (izraz je uporabljen zgolj v teritorialnem smislu); zato se mi zdi dobro, da ponuja revija Vpogled odlično možnost objav prav tem avtorjem. Menim, da je že dosedanje urednikovanje nakazova- lo smisel za ustvarjanje kredibilne literarne revije - tako z izborom literarnih prispevkov kot tudi z zapisi o likovni dejavnosti. Estetsko primerna pa se mi zdi tudi oblikovna izvedba. Želim, da bi revija vztrajala na tem, da predstavi predvsem kakovostne avtorje ne samo iz 03-regije, temveč tudi z drugih področij, zato se bom trudil sodelovati z avtorji iz vse Slovenije in, če bo mogoče, tudi iz tujine,« in dodal, »z bralci bi želel ustvariti takšno literarno pogodbo, da se bodo z lahkoto vživeli v knjižno ponudbo revije, z avtorji takšno literarno intenco, ki bo zadovoljila njihovo predstavnost v slovenski literarni pokrajini, z uredništvom pa sodelovati v prijateljskem vzdušju, ki bo temeljilo na ustvarjalnem in kakovostnem delu - predvsem zato, da bo lahko ponudilo konzumentu, torej bralcu, najboljše, kar trenutno premoremo na literarnem področju.« L. K. Povezujeta jih rojstvo in radost Občinska knjižnica Polzela je gostila pisatelja, upokojenega profesorja slovenščine in ruščine, rojaka, rojenega v Parižljah, Vinka Šmajsa. Tokrat so predstavili in se pogovarjali o njegovi sedmi knjigi z naslovom Mama, rad te imam. V njej se pisatelj s hvaležnostjo v srcu spominja matere, o čemer pričajo zapisi v obliki črtic. Predgovor h knjigi je napisal Jože Faganel. Imenuje jo knjiga hvaležnosti, ki jo v pozni jeseni svojega nemirnega in polnega življenja v čisti leposlovni obliki svoji materi poklanja sin. Pogovor s pisateljem je vodila di- Jolanda Železnik in avtor knjige Vinko Šmajs rektorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Odlomke iz črtic je brala Nina Trbovšek, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Ani Frece z melodijami o materah, dekletih in ženah ter o ljubezni in pomladi. T. T. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Športnika leta Barbara in Tilen Na turnirju 26 savinjskih medalj Braslovčanke v finalu V športni dvorani OŠ Braslovče je potekal polfinalni turnir kadetinj, na katerem so poleg domačink igrale odbojkarice OK Prevalj, Nove KBM Branik in ŽOK ZM Ljutomer. Braslovčanke so z zelo mlado ekipo presenetile nasprotnice in jih gladko premagale ter se kot zmagovalke turnirja uvrstile v finale. Braslovčanke se bodo tako prvič v zgodovini kluba borile za naslov državnih prvakinj v kategoriji kadetinj. Uspehe Braslovčank dopolnjuje tudi članska ekipa, ki se uspešno bori za nastop v drugi državni odbojkarski ligi. Zelo uspešno tekmuje tudi ekipa starejših deklic, ki se bori za prvo mesto v A-ligi. Najmlajše igralke pa so na turnirjih mini in male odbojke do zdaj osvojile vse turnirje. Rezultati so delo dobrega strokovnega vodstva ter plod velike požrtvovalnosti igralk. Seveda pa ne gre pozabiti podpore starše, ljubiteljev odbojke in občine. T. T. V soboto, 12. marca, je v Mariboru potekal mednarodni turnir Robi Rajh open v ju jitsu. Med 332 tekmovalci iz devetih držav so bili tudi tekmovalci iz Ju jitsu kluba Alje-san Šempeter. Ekipa se je domov vrnila z dvema zlatima, s petimi srebrnimi in z eno bronasto medaljo ter osvojila dve četrti in eno peto mesto. Zlato sta osvojili Sabina Predovnik v kategoriji mladinke +70 kg in Timi Štojs (kadeti do 46 kg). Srebro so osvojili Tilen Hadolin (kadeti 66 kg), Anja Laznik (kadetinje 70 kg), Barbara Stiplošek (mladinke 62 kg) ter Miha in Jure Jambrovič (duo sistem). Z bronasto medaljo pa se je okitil Uroš Posedel. Bero medalj sta s četrtima mestoma v duo sistemu pri kadetinjah obogatili Nika Ar-telj in Lea Posedel, Žan Artelj pa si je med mladinci do 69 kg priboril peto mesto. Na mednarodnem turnirju so poleg slovenske ekipe sodelovale še ekipe s Hrvaške, Poljske, iz Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. D. N. Regijske reprezentance v Šempetru V dvorani OŠ Šempeter je potekal osmi turnir regijskih odbojkarskih reprezentanc za deklice in dečke U15. V vsaki kategoriji je sodelovalo po šest ekip, tako da se je v šempetr-ski dvorni zbralo 150 igralk in igralcev. Prvi dan je potekalo razigra-vanje po skupinah, drugi dan so se bili boji za mesta. Pri de- klicah je v finalu ekipa koroško--celjske regije z 2 : 0 premagala primorsko regijo. Pri dečkih pa je v finalu ekipa ljubljanske regije premagala ekipo primorske regije. Vrstni red - dečki: 1. ekipa ljubljanske regije z okolico, 2. ekipa primorske regije, 3. Maribor z okolico in pomurska regija, 4. ekipa koroške regije s celj- sko regijo, 5. ekipa gorenjske regije, 6. ekipa dolenjske regije; deklice: 1. ekipa koroško-celj-ske regije, 2. primorska regija, 3. gorenjska regija, 4. ljubljanska regija z okolico, 5. Maribor z okolico in pomurska regija, 6. dolenjska regija. T. T. Domov znova z medaljami Z naj večjim uspehom do zdaj Po končanem tekmovanju v modri skupini - skupina za zmagovalca, kjer so igralke iz Šempetra zasedle odlično 4. mesto, so se v četrtfinalu, kjer se je igralo na dve dobljeni tekmi za uvrstitev v polfinale, pomerile s petouvrščeno ekipo HIT Nova Gorica in slavile z 2 : 0 v zmagah. S tem so dosegle svoj največji uspeh v zgodovini ženske odbojke v Šempetru, ki pa ga lahko še izboljšajo, če jim uspe dvakrat zmagati bodisi v polfinalu, trikrat v finalu ali ob morebitnem porazu v boju za tretje mesto. Do zdaj je njihova zmagovalna zgodba potekala naravnost fantastično. Po odlični igri in gladki zmagi 3 : 0 na gostovanju v Gorici so številni gledalci v povratni tekmi v športni dvorani OŠ Šempeter v soboto, 19. marca, uživali v kakovostni in borbeni tekmi, ki je trajala kar dve uri in pol in se na koncu po zmagi 3 :2 skupaj z igralkami in vodstvom kluba veselili velikega uspeha - uvrstitev v polfinale 1. državne odbojkarske lige. Druga ali morebitna tretja tekma polfinala bo v Kamniku v soboto, 2. aprila, oziroma v sredo, 5. aprila. V polfinalu se bosta pomerili tudi ekipi NOVA KBM Branik in Luka Koper. Z eno od njih se bodo Šempetran-ke pomerile bodisi v finalu ali v Šempetrska ekipa še pred polfinalom z največjim uspehom boju za 3. mesto. Zmagovalni ekipi se bosta v finalu pomerili na tri dobljene tekme, poraženki pa za 3. mesto na dve dobljeni tekmi. Ne glede na to, na katerem mestu bodo pristale Šempetranke, je že uvrstitev v polfinale izjemen uspeh, Žalčanke na Organizator letošnjega zaključnega turnirja v slovenskem pokalu Slovenije za ženske (Pokal z' dežele) bo Rokometni klub Zagorje GEN-I. Tekmovanje najboljše četverice bo 2. in 3. aprila 2011 v Zagorju. Gostitelj zaključnega turnirja štirih najboljših ekip v sezoni 2010/11 je Zagorje (RK Zagorje GEN-I), ki bo najboljšo četverico v letošnjem pokalu gostilo 2. in 3. aprila 2011. V Zagorju se bodo za pokalno lovoriko v tej sezoni potegovale štiri ekipe: RK Zagorje GEN-I, RK Krim hkrati pa pika na »i« na letošnjo zelo uspešno tekmovalno sezono - uvrstitev na finalni four v pokalu in osvojitev naslova državnih prvakinj v konkurenci mladink. Uspehe pa žanjejo tudi igralke v mlajših kategorijah. D. N. zaključni Mercator, RK Žalec in RK Krka. Vsi štirje klubi so si četrtfinalne zmage priigrali na gostujočem igrišču. Najvišjo zmago so dosegle rokometašice RK Krim Mercator, ki so na Primorskem slavile s 25 zadetki razlike. RK Zagorje GEN-I in RK Krka sta v Velenju in Celju slavila s sedmimi goli prednosti, najbolj dramatično pa je bilo na tekmi Olimpija - Žalec. V Ljubljani je odločitev o zmagovalcu padla šele v podaljšku, Žalčanke pa so se veselile uspeha proti oslabljeni Olimpiji. T. T. Barbara Stiplošek in Tilen Kajtna ob podžupanu Občine Prebold Marjanu Golavšku (prvi z leve) in predsedniku ŠZ Prebold Primožu Podkrajšku Prvi marčevski petek so razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika leta v Občini Prebold. Med dvanajstimi nominiranci sta najboljša športnika za leto 2010 postala Barbara Stiplošek iz Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter in član Karate kluba Nestor Tilen Kajtna. Prisotne in športnike je v preboldski dvorani pozdravil predsednik Športne zveze Prebold Primož Podkrajšek. Plakete za nominacijo so prejeli: Nika Artelj, Anja Laznik, Barbara Stiplošek, Žan Artelj, Matic Florjan, Nejc Zorec, Hlade Dominik, Primož Muhovič (vsi člani Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter), Tilen Kajtna, Matic Potočnik (člana Karate kluba Nestor), Erik Štraus (član Nogometnega kluba Simer Šampion) in Žiga Sternad (član Enkolo team 2 Simpl). Za naj športnico in naj športnika v letu 2010 sta bila izbrana Barbara Stiplovšek in Tilen Kajtna. Barbara, ki je bila za naj športnico izbrana že leta 2008, je na mednarodnih turnirjih, državnih prvenstvih in na evropskem prvenstvu na Dunaju nanizala pet prvih in tri druga mesta. Tilen, ki je naslov naj športnika leta v občini osvojil že lani, je osvojil deset prvih in eno tretje mesto, ponaša se z zmaga- mi na pokalnih tekmah v Ljutomeru, Trbovljah, Kanalu ob Soči in z lovoriko kot skupni pokalni zmagovalec v borbah. Bil je tudi zmagovalec mladinskega državnega prvenstva v Žalcu, tudi zmagovalec štirih mednarodnih turnirjev, ki so potekali v Žalcu, na Vrhniki, v Ljubljani in Trbovljah. Nagrado in priznanje sta zmagovalcema izročila podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek in predsednik ŠZ Prebold Primož Podkrajšek. Posebno priznanje sta tokrat prejela tudi Adi Vidmajer in Zlatko Ulaga. Adi za dosežke med veteranskimi atleti in kot balkanski veteranski prvak v metu kladiva, Zlatko za dosežke v lokostrelstvu in za osvojitev naslova državnega prvaka v disciplini dolgi lok. Slovesnost so s kulturnim programom bogatili godbeniki Pihalnega orkestra Prebold pod vodstvom Marka Repnika, otroci preboldskega vrtca in plesna skupina Opic z OŠ Prebold. Pravi artistični nastop pa so pripravili člani Enkolo team 2 Simpl, ki so predstavili svojo dejavnost in spretnost lovljenja ravnotežja. Prireditev je vodila Marta Skok. D. Naraglav V telovadnici I. osnovne šole Žalec Je potekal 9. mednarodni karate pokal Žalca, na katerem je sodelovalo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, z Madžarske, s Hrvaške, Kosova in iz Slovenije. Najuspešnejša tekmovalca turnirja sta bila Tjaša Ristič iz Karate kluba Kranj in Alvin Karaqi iz Karate federacije Kosovo. Tekmovalke in tekmovalci Karate kluba Žalec, ki je organiziralo tekmovanje, so osvojili kar 15 medalj. Najuspešnejša sta bila Anže Podpečan in Lina Pušnik, ki sta v svojih kategorijah slavila zmago. Uspešni so bili tudi tekmovalke in tekmo- Utrinek s tekmovanja vaici iz ostalih klubov Spodnje Savinjske doline. 6 medalj so si priborili karateisti KK Nestor, 5 medalj pa KK Polzela. Zmage so se v svojih kategorijah vese- lili Neja Rom Zupanc, Tilen Kajtna in Sebastjan Kantužar iz Karate kluba Nestor ter Vesna Bezgovšek iz Karate kluba Polzela. T. Tavčar Odbojkarice Alianse iz Šempetra so na prvi polfinalni tekmi 1. DOL Radenska Naturelle z 1 : 3 (-21, -14, 15, -22) izgubile proti ekipi Calcit Volleyball iz Kamnika. Naslednja tekma bo v soboto v Kamniku. 3. DOL vzhod 18. krog: Črna : Braslovče 1 : 3. V ligi Telemah za prvaka 2. krog: Maribor : Hopsi 70 : 88; 2. slovenska košarkarska liga vzhod 21. krog: Union Olimpija mladi : Vransko 89 : 71. Slovenska ženska rokometna liga 22. krog: Izola : Žalec 35 : 30. Na 9. memorialnem šahovskem turnirju v spomin na šahista Rudija Florjanca, člana ŠD Savinjčan, je nastopilo 22 šahistov. Vrstni red: 1. Jazbec (Trbovlje) 8,5 točke, 2. Studnička (Žalec), 3. Golob (Mozirje) - oba 7,5 točke, 4. Vošnjak (Savinjčan) 4 točk itd. Zbral: T. T. (Jù (Jt'huL klub fetrjseiet- vtsbi hä Državno prvenstvo v Ju Jitsu borbah k* Jcfo ko /1 U*K{ko IS 4.2011 telovadnica OŠ Šempeter Lucija in Rok naj športnika 2010 Mitja svetovni prvak Lucija in Rok - naj športnika 2010 Prejšnji petek je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec polna do zadnjega kotička. Na tradicionalni prireditvi Šport 2010 v Občini Žalec v organizaciji ZKŠT Žalec so najuspešnejšim športnicam, športnikom, športnim ekipam in športnim delavcem podelili priznanja in razglasili naj športnico in naj športnika. Skupaj so podelili kar 182 priznanj. Osrednja gosta sta bila slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej in njen trener Andrej Hajnšek, ki je s preselitvijo v Petrovče postal tudi žalski občan. Izbor gostje ni bil naključen, saj je 25. marec materinski dan, Martina pa je poleg tega, daje vrhunska športnica, tudi mamica dveh otrok. Med mlajšimi ekipami sta bili najuspešnejši ekipi starejših dečkov Odbojkarskega društva SIP Šempeter in mladink Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter. V članski konkurenci je prestižni naslov naj članske ekipe pripadel članicam Rokometnega kluba Žalec, ki so jim za ovratnik dihale odlične članice ženskega šempetrskega odbojkarskega kluba. Naslov najuspešnejšega športnega društva je tokrat pripadel celotnemu kolektivu Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Aliansa Šempeter. Posebna priznanja pa so prejeli Ju jit- su klub Aljasan Šempeter za uspešno delo in rekordno bero uspehov na slovenskem in tudi mednarodnem nivoju, sedem članov Planinskega dfuštva Zabukovica, ki so ob 60-letnici društva izvedli projekt Peš iz Zabukovice na Triglav (Andrej Veligošek, Cveto Jančič, Štefan Matjaž, Miha Bračko, Mito Kot, Milan Polavder in Rado Kot), Milan Polavder, Matjaž Baudek in Ivan Novak za dolgoletno uspešno delo na športnem področju. Naslov naj športnika in naj športnice Občine Žalec pa sta prejela judoistka Lucija Polavder in judoist Roki Drakšič. Prireditev so popestrili Fešta bend, mlada plesalca v latinskoameriških in standardnih plesih Savin in Zala Kotnik iz Šešč ter breakdance skupina Cele Atack, duhovito odigrani nastopi Francija Podbrežnika in Petra Kavčiča v kratkih najav-nih filmih in posebna najava naj športnikov Lucije in Rokija preko improviziranih športnih poročil RTV Ljubljana in Saše Jerkoviča. T. Tavčar Župan Janko Kos je Martini Ratej in Andreju Hanjšku podaril grafiki Dvakratni državni šahovski prvak Na državnem prvenstvu v počasnem šahu je David Brinovec kot edini igralec zmagal v počasnem in v pospešenem šahu in tako postal dvakratni državni prvak. Hkrati pa je bil edini tekmovalec s stooodstotnim izkupičkom v počasnem šahu. Na držvnem prvenstvu v Rogaški Slatini, ki ga je organiziralo ŠD Šahohlačnik iz Maribora, je nastopilo več kot 220 igralk in igralcev. ŠK Žalec so zastopali trije tekmovalci. Odlično se je izkazal David Brinovec v kategoriji do 10 let, ki je v devetih kolih premagal vse svoje nasprotnike in imel na koncu kar 2,5 točke prednosti pred drugouvrščenim Nejcem Amonom iz Šentjurja. Žalčan Miha Bom-bek je v skupini do 14 let osvojil 11. mesto. Na prvenstvu v pospešenem šahu v skupini do 10 let je David Brinovec z osvojenimi 7,5 točke ponovno slavil zmago, Miha Bombek je v skupini do 14 let osvojil 8., Nejc Flander pa je v skupini do 18 let zasedel 5. mesto. Na prvenstvu je v ženski konkurenci v skupini do 18 let Grižanka Sara Vombek, sicer članica ŠK Radenska, osvojila 2. mesto v počasnem šahu in 1. mesto v pospešenem šahu. David Brinovec si je s prvim mestom priboril pravico nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo novembra v Braziliji. Na 20. državnem prvenstvu invalidov Slovenije v posamičnem hitropoteznem šahu za leto 2011, ki je 12. marca potekalo v Trbovljah, je član MDI Žalec Tomo Studnička osvojil odlično 2. mesto. Morda še zanimivost, najboljši so igrali na elektronskih šahovnicah z neposrednim medmrežnim prenosom, tako da so lahko tekmovalce v živo spremljali po vsem svetu. T. T. Z območnih tekmovanj iz vse Slovenije se je na državno prvenstvo uvrstilo 32 šahi-stov. Tomo Studnička in Jože Peternel, ki je zasedel 15. mesto, sta bila že prej odlična na območnem tekmovanju v Velenju. L. K. David Brinovec Tomo drugi v Sloveniji Sabina Bec in Mitja Potočnik V Wellingtonu na Novi Zelandiji je na svetovnem prvenstvu v taekweondoju član kluba Sun Braslovče Mitja Potočnik postal svetovni prvak v najtežji kategoriji - člani +80 kg. Prispeval pa je tudi k ekipnemu srebru slovenske reprezentance, ki se je domov vrnila s sedmimi zlatimi, tremi srebrnimi in tremi bronastimi medaljami. Po številu osvojenih medalj je bila Slovenija četrta najuspešnejša država od 45, ki so se udeležile prvenstva. Svetovnega prvenstva se je poleg Savinjčana Mitje Potočnika udeležila tudi Sabina Bec, oba iz Občine Tabor. Bila sta tudi dolgoletna člana Taekwondo kluba Sun Braslovče in varovanca trenerja Simona Jana. Sabina, ki zaradi študija v Ljubljani trenira tudi v klubu Gepard, je na Novi Zelandiji osvojila 4. do 8. mesto, Mitja, ki je že nekaj časa varovanec večkratnega svetovnega in evropskega prvaka Tomaža Barade iz Maribora, pa je postal je svetovni prvak v najtežji kategoriji - člani +80 kg. Veliko je prispeval tudi k osvojenemu drugemu mestu v ekipnih borbah. Poleg slovesnega sprejema reprezentance so prisrčen sprejem pripravili tudi Sabini in Mitji v Taboru. Svetovnega prvaka in Sabino so občani pričakali v Oj-striški vasi. Slovesen sprejem je potekal v dvorani PGD Ojstri-ška vas Tabor, kjer so predstavili športne poti in dosežke obeh športnikov. Veselja, čestitk, ponosa ta večer res ni manjkalo. Sabina je na svetovnem prvenstvu v Maleziji osvojila drugo mesto med mladinkami, druga je bila tudi na mladinskem evropskem prvenstvu na Irskem, tretja med članicami na svetovnem prvenstvu na Bledu ... Ves čas zaseda mesto v slovenski reprezentanci in daje pomembne kamenčke v mozaik tega športa. Mitja je na Novi Zelandiji z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka dosegel svoj največji uspeh v karieri. Za sabo ima sicer že osvojitev bronaste medalje na svetovnem prvenstvu 2009. Je tudi lanskoletni evropski prvak v kickboxingu in evropski podprvak v taekwon-doju. D. Naraglav Luka osvojil bron Tekmovalca Taekwondo klubu Sun Braslovče sta uspešno nastopila na evropskem prvenstvu v Tallinu v Estoniji. Luka Kos je kot debitant reprezentance osvojil odlično tretje mesto v borbah med mladinci v kategoriji +75 kg, Miha Kos pa je tekmoval v formah črni pas III. DAN in borbah -85 kg. Po zelo izenačeni borbi je izgubil v boju s kasnejšim evropskim prvakom s Češke. Sip ponovno v prvo ligo Za odbojkarje, ki tekmujejo v drugi ligi, se je končala sezona. Ekipa Sip Šempetra jo je zaključila več kot uspešno. Odbojkarji so si namreč zagotovili napredovanje v prvo ligo. V zadnjem krogu so se Šempetrani, ki so bili ves čas vodilni na lestvici, srečali z za-dnjeuvrščeno ekipo iz Črne na Koroškem in jo premagali s 3 : 0. Trener in predsednik OK Šempeter Sebastjan Cilenšek je pohvalil celotno ekipo, izposta- vil pa 18-letna igralca: »Celotno sezono sta dobro igrala Blaž Jan in Gašper Vrhunc. Seveda jima brez pomoči ostalih ne bi uspevalo, vendar sta oba še zelo mlada in menim, da je pred njima obetavna kariera.« Tako Jan kot Vrhunc sta že igrala v ligi najboljših, saj je Šempeter preteklo sezono nastopal med najboljšimi, nato pa je zaradi finančnih težav iz lige izstopil. Zdaj se mu ponovno obeta prva liga. »Nekje do sredine maja moramo sporočiti, ali bomo igrali v prvi ligi ali ne. Ne vemo še, kako se bomo odločili, saj bi morali klubu zagotoviti več sponzorskega denarja, kar pa je dandanes težko,« dodaja Cilenšek. Zadnji krog druge odbojkarske lige je bil pomemben tudi za braslovško ekipo, ki je doma v odločilni tekmi za obstanek s 3 : 0 premagala Mežico. Na lestvici je tekmovanje končala na osmem mestu od desetih nastopajočih. T. T. Max na svetovno prvenstvo Na Pohorju je potekalo državno mladinsko prvenstvo v deskanju na snegu v kategoriji do 15 let, v disciplini slopstyle. Največ spretnosti in hitrosti je pokazal Max Kralj Kos iz Ločice ob Savinji, ki je postal državni prvak, v otroškem pokalu pa je zmago slavil tudi njegov brat Bono. Po uspehu na državnem prvenstvu bo Max Kralj Kos že ta konec meseca s slovensko reprezentanco nastopil na svetovnem prvenstvu v Italiji. Njegov brat Bono Kralj Kos pa je zmagal na tekmovanju za slovenski otroški državni pokal v deskanju na snegu. Po treh zaporednih tekmah na Rogli, Mariborskem Pohorju in na Voglu je pri mlajših dečkih zbral največ točk in osvojil pokal. Oba sta člana deskarskega kluba Deska Velenja. T. T. Max in Bono Kralj Kos NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO Ženski marec Matere in nasploh žene, tudi neporočene, praznujejo svoj marec. Pa naj ga imajo, imejte ga, naj bo vaš marec, april, avgust in september. Splošno je znano, da je od moških december. Mesec, ko se leto končuje, ko se veselo praznuje in cene zletijo v nebo. Pa kaj, pomembno je, da se zapravlja, da se v nedogled nazdravlja. Ja, to je moški praznik. Ampak danes ni tako. Danes in ves marec po vašem naj bo, ker si to zaslužite. Ja, da med seboj se družite, da vas crkljamo in vas še posebej radi imamo. To je smisel vsakega marca in že sto let je od tega. Če mislite, da imamo mi moški kaj proti, a ne, ne, ste v veliki zmoti. Mi smo namreč na vaši strani in vedno vam bomo vdani, ker ste za nas se spremenile. V nove izzive se spustile, volilna pravica, dela zmožnost, enakopravnost vam ni tuja. In včasih, če res je nuja, ste boljše voditeljice kot mi. In prav je tako! Kaj bi moški o ženski rekel, da se ne bi ravno opekel? Da ti besede spoštovanja ne nakopljejo maščevanja, ampak le pogled iskriv in nasmeh igriv. Saj veste, da te kje ne uroči ali po nepotrebnem kriči. Da se nate ne zdira in da ne išče prepira. Vse to namreč škoduje in nas precej nervira. Kaj reči o ženski, materi, ljubici, ženi? O sestri in o svakinji neporočeni? Kaj? Nič drugega kot resnico, ki je bolj enostavna, kot bi jedel sladico po kosilu, ko ti nasmeh leze čez usta in lice, v spoznanju ene same in preproste resnice ... Ženske ste ZAKON! O ja, kako zelo to drži in četudi nam moškim kdaj to ne diši, je resnica kot na dlani. Naj bo letos ali lani, v tujini ali v domovini, Simona, Katja ali Marica, ženska je še vedno carica. Ob vsej dobroti, ki jo vsak dan daje, da ob bolezni se ne zamaje, ostaja moška svetla zvezda, skrbnica družinskega gnezda. In kaj pravzaprav loči žensko od moža? Morda samo vraža, da bolje kuhati zna? Ali pa ima to globlji pomen in je bolj osebno, nekaj, kar napravi žensko posebno. Da, nekaj zelo globokega in čustvenega, drago občinstvo. Ta posebnost se imenuje materinstvo. Najlepši kraj je, kjer življenje se začne, in najbolj mehke so le mamine roke. Le mama je tista, h kateri se vračaš, kolikor hočeš, kateri se lahko na mile solze razjočeš, in ko potrebuješ varno zavetje, ti spregleda še tako grdo početje. Je sredi teme luč, je na vsako uganko ključ, je dobrota in ljubezen in je zdravilo za bolezen. Ena sama je mama. Je pa res, da smo z leti zadevo malce zmedli, da smo jo tako daleč privedli, da ni samo ženska mama, ampak je ta priložnost tudi nam moškim dana. Seveda pa je tudi obratno - če je moški lahko mati, potem je tudi ženska lahko ati. Skratka, ženska se nikoli ne vda, vedno je spredaj korak ali dva, pa naj gre za politiko in dišeči vonj ali vrtnarstvo in vzrejo konj. Vedno in povsod dominira, kar pa nas moške sploh ne frapira, saj nam to koristi daje. Pogledaš jo v oči sanjaje in izdaviš: »Z delom tem lahko bi končal, ampak toliko ti si boljša, ne bom ti več na poti stal.« In ona pravi: »Prav si se odločil, lahko da bi kaj zamočil. Bom to kar jaz postorila, tako vsaj dobro bom naredila.« Z nasmehom na ustih zakorakaš v udobno zavetje svojega naslona, zmagovalka pa je tako ali tako -vsaj navidezno ona. Kaj še reči o temi žena? Morda le to, da ni podobna si nobena. Več milijard primerov in če bi eksperimentiral, se duplikata ne dobi. In prej, ko rečeš 1, 2, 3, se lahko vse obrnejo proti nam. Kaj nam to pokaže? Da, če znanost nam ne laže, le imate skupno lastnost, premagate vsako slabost in držite skupaj v boju za pravico. In v družinskem okolju vedno iščete resnico. To pa je vrlina, ki gotovo ni edina, ki ne more biti vam vzeta! V vsakem primeru zagotovo drži, brez ženskega spola življenja pač ni. In kadar hudo bo in ne veste več, kam, ko solza se utrne, se stisnite k nam. Mi radi vas imamo, najraje na svetu, ker dajete smisel temu planetu. Vse najlepše ob vašem marcu. Marko Repnik (govor na proslavi v Petrovčah) Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krk - Punat in na Pohorju - Trije Kralji: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. S tem lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna ód vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci pod strokovnim vodstvom mentorjev spontano - neprisiljeno pridobivajo nova znanja. Informacije: Občina Žalec, Bojan Jereb, dipl. soc. del., svetovalec za socialo in zdravstvo, tel. št.: 03/713 64 38 ali 051 342 646. Število prijav je omejeno. Moj oče Mojemu očetu je ime Ivan, a vsi ga kličejo Ivi. Mami ga kliče Ivo oz. ljubkovalno Ivč. Avgusta bo dopolnil 43 let, po horoskopu pa je lev. Visok je 180 cm, tehta pa 79 kg. Vsi mislimo, da se je čez zimo malce zredil, a vemo, da če bo telovadil kot zdaj, bo spet dobil nazaj svojo idealno postavo. Ima rahlo štrleča ušesa in kratke rjave lase ter svetlo zelene oči. Zaposlen je v podjetju Sas Pro kot komercialist v oddelku nabave. Ko je v službi, je oblečen v službena oblačila, v prostem času pa je oblečen bolj športno. V službi ima obute usnjene čevlje, doma pa udobne in športne superge. Najraje ima morske sadeže, vampe in meso na žaru, ki ga velikokrat pripravi za kosilo. Rad ima tudi zrezke v omaki, pražene gobe in bučke. Najbolj ga odžejajo ledeni čaj, voda z okusom in pivo. V mladosti je živel v Ločici ob Savinji, ko pa je spoznal mojo mamo, sta se skupaj preselila na Polzelo. Ko ima čas, gleda novice, saj ga zanima dogajanje po svetu in doma. Rad gleda akcijske filme, komedije in znanstvene oddaje o avtomobilih. Najraje ima močne in masivne avtomobile, npr. avto passat ali BMW. Rad igra in poučuje tenis, igra košarko, poleti plava in pozimi deska na snegu. Njegova najboljša lastnost je, da je zelo dober in skrben oče, saj lepo skrbi ^ame in za mojo sestro. Na prvi pogled se zdi miren in resen, a je zelo iznajdljiv in je odličen organizator. Je duhovit, komunikativen, rad se smeji, je samozavesten, saj misli, da je športnik od glave do pet, in pri tem mu dam čisto prav. Pozna zelo veliko ljudi in se z njimi rad druži. Ne mara lažnivcev, hinavcev in sovraži sebične ljudi. Ker velikokrat mamici zjutraj skuha kavo, ki jo, preden gresta v službo, spijeta, menim, da je prijazen. Je tudi družaben, saj hoče, da zjutraj skupaj zajtrkujemo. Njegove lastnosti so mi zelo všeč in jih nikoli ne bi spremenil. Mogoče sem ga opisal malce preveč pozitivno, in to zato, ker ga imam rad in bi brez njega težko živel. Tjan KAPITLER, 9. a Moja mama Mojca Divjak Gulin je definitivno oseba, brez katere mojega življenja ne bi bilo. Je moja mami. Rojstni dan, na katerega z atijem in bratom Martinom včasih pozabimo, ima 17. julija. Stara je eno leto manj kot Brad Pitt, torej 46 let. Po rasti ie srednje velika, mislim, da meri 165 cm. Ima ovalen obraz, na katerem je že opzaiti nekaj gubic. Nikoli jih ni prekrivala s pudrom in tudi drugače ne uporablja ličil, razen malce šminke zjutraj v avtu. Njeni lasje so večino časa rjave ali rdeče barve, odvisno, kako jo pobarvajo pri frizerju. So valoviti in segajo do ramen. Oči ima rjavozelene, nos in ustnice pa povprečne oblike in velikosti. Njena vsakodnevna garderoba je precej dolgočasna, saj ima po več enakih kosov. Ima recimo vsaj pet belih majic, ki imajo rokave, segajoče do komolcev. V služ- bi ima oblečene razne srajce, v beli ali pa vijolični barvi. Zraven nosi sive blejzerje, hlače ali pa krila. Vsakič, ko gre resno nakupovat, si kupi siv kostim in belo srajco. Rada nosi lepe in kakovostne čevlje, največkrat znamke Geox. Ima nekaj parov, ki so všeč celo meni, sploh pa me glede oblačil večkrat vpraša za nasvet. Njena najljubša hrana so češpljevi cmoki, ki jih posuje s cimetom in sladkorjem. Živi v Parižljah, na naslovu 9 c. Osnovno šolo je obiskovala v Šempetru, hodila je na 1. gimnazijo v Celju in doštudirala na kemijski fakulteti. V prostem času gre najraje na hrib Vimperk ali pa na obisk k svoji sestri Nuši. Na nek način, vsaj kar zadeva službo, je perfekcionist. Od svojega očeta je prevzela rek: »Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.« Je deloholik, saj zelo veliko časa preživi v pisarni ali pa na terenu in se domov vrača precej pozno. Ni ena tistih žensk, ki kar naprej govorijo. Je komunikativna, vendar ne klepetava. Zdi se mi, da se najbolje počuti v družbi družine, torej mene, Martina in atija, v družbi sestrine družine in kakšnih boljših prijateljev. Takrat je najbolj sproščena, se veliko smeji in ni tečna. Njen glas je v najhujši možni obliki takrat, ko koga zelo na glas kliče ali pa hoče nekomu nekaj povedati iz zgornjega nadstropja v klet. Ni velika ljubiteljica živali, saj se boji mačk, psa pa tudi ne bi rada imela. Na živce mi gre takrat, ko je preveč kontroverzna, in takrat, ko uporablja argument moči. Drugače pa jo imam vseeno rada, tudi če ni najbolj popustljiva, nima smisla za kupovanje daril in ni ravno moja najboljša prijateljica. Skoraj vedno ima na koncu koncev le prav. Rada jo imam takšno, kakršna je. Še posebej takrat, ko v njej spodbudim občutek krivde, da je preveč v službi, in me pelje po nakupih. Jana GULIN, 9. b Moja sestra Moja mlajša sestra Ana je stara osem let, torej je šest let mlajša od mene. V višino meri okoli sto trideset centimetrov, tehta (lahko bi rekli, da je za svojo velikost kar lahka) pa okoli petindvajset kilogramov. Njeni lasje so dolgi in ravni, na nekaterih predelih rahlo skodrani ter svetlo rjave barve. T epo sovpadajo z njenim podolgovatim obrazom. Oči ima modre barve, še posebej pa so lepe, ko se smeji in veseli. Ker je njena najljubša barva vijolična, velikokrat nosi oblačila te barve. Najbolj ji pristojijo krila, puloverji, kavbojke in številne majice živih barv. Za posebne priložnosti velikokrat obleče nogavice in obleke temnih barv, na roke si posadi zapestnice, obuje pa svetle čevlje. Ob poplavi današnje hitre hrane je Ana med svojimi vrstniki prava izjema - ne mara hitre in ocvrte hrane, še Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Matjaž Lesjak, dr. med. Akupunktura, svetovanje, sprostitev Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec Tel.: 041 736 252 matjaz.lesjakl @guest.arnes.si http://sites.google.com/site/9trigon/ • analitična psihoterapija « metoda je primerna za ozaveščanje neugodnih otroških in razvojnih okoliščin, ki vodijo v nezadovoljstvo z življenjem, nekakovostne odnose, občutek brezizhodnosti in stalno napetost. Sem član Zveze psihoterapevtov Slovenije. • akupunktura « odlični rezultati pri glavobolu, alergijah, bolečinah v vratu, hladnih nogah, ponavljajočih se infekcijah. V kombinaciji z računalniško diagnostiko Oberon in terapevtskimi masažami. • Sprostitev - vaje za energijo chi gong, avtogeni trening, šola meditacije in modrosti. »Življenje nas ne tepe Is zabava, ampak da bi ae zbudili,« EU PISARNA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA IN DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN VZGOJO ZA ZDRAVJE SLOVENIJE ŽALEC bosta 15. APRILA 2011 OB 15. URI V DOMU PGD ŽALEC Ulica heroja Staneta 1 organizirala prvo »REGIONALNO DEBATO EVROPSKEGA PARLAMENTA« - PANELNO DISKUSIJO O PREPREČEVANJU NENALEZLJIVIH BOLEZNI. V debati bodo sodelovali dva evropska poslanca in odlični strokovnjaki, poznavalci tematike. Vabljeni! manj pa mastnih jedi. Babica se ji najbolj prikupi, če ji za kosilo skuha njen najljubši pražen krompir. Ana živi skupaj z mano, mamico in očijem v hiši na Polzeli. Skupaj hodiva tudi na OŠ Polzela - čeprav ne v isti razred. Ona obiskuje tretji razred osnovne šole. V prostem času velikokrat riše, gleda risanke in posluša glasbo. Vsak dan se igra tudi s svojo psičko Luno, na katero je še posebej ponosna. Ana je zelo odprt človek, zna pomagati drugim in je prijazna do tujcev. Rada ima živali in naravo. Zelo si je želela psička in lansko leto se ji je želja uresničila. Občuduje tudi konje, ki se mnogokrat pojavijo na njenem slikarskem platnu ali pa na listu v zvezku. Talent risanja je pridobila od babice Mojce. Verjetno je k temu pripomoglo tudi naključje, da sta se obe rodili na isti dan - 16. decembra. Seveda seje moja sestrica rodila veliko let kasneje kot babica. Ker je ves čas zelo zgovorna, nima težav s pridobivanjem prijateljev, za svoja leta pa zna misliti zelo modro, zrelo in pozitivno. Kot starejši brat jo poznam že od malega in skupaj sva doživela veliko stvari. Tako dobrih kot tudi tistih malce manj dobrih. Velikokrat sva se že sprla, vendar se potem zelo kmalu tudi spoprijateljila. Skupaj si pomagava in se spodbujava. Zato menim, da je moja sestra Ana res tista oseba, brez katere bi težko živel in preživel. Jan KOROŠEC, 9. c Moj brat Pravijo, da je le malo ljudi, ki jim lahko zares zaupaš. Da so le redki, ki ostanejo v tvojem življenju za zmeraj. Ljudje prihajajo in odhajajo. Nikoli ne veš, na koga se lahko zares zaneseš, za eno osebo pa vem, da bo ob meni v dobrem in slabem ter vse moje življenje. To je moj brat Tit. Tit je star 12 let in obiskuje 6. razred osnovne šole na Polzeli. V višino meri 158 cm, tehta pa 41 kilogramov. Je zelo suh in ima športno postavo. Njegov obraz je ovalne oblike, na nosu pa ima nekaj komaj vidnih peg. Krasijo ga velike rjave oči, nad katerimi se bočijo goste obrvi. Nad očmi ima dolge, črne trepalnice. Njegov nos je ’majhen in koničast. Na obrazu ima še velike, polne ustnice, tu in tam pa se mu pojavi kakšen mozolj. Ima kratke, rjave lase, ki so velikokrat skuštrani, predvsem pa so zelo gosti. Iz njih so komaj vidna majhna ušesa. Titova polt je bolj svetla, kožo pa mu prekriva tudi veliko lepotnih pik. Njegov stil je bolj skejterski. Ponavadi nosi široke kavbojke, dolge ali kratke majice, čeznje pa obleče kakšno jopico. Ko gre ven, ponavadi obuje skejterke in obleče zeleno jakno s črnimi in belimi vzorci. Pozimi si na glavo povezne še pisano črtasto kapo. Najraje je špagete s tunino omako. Njegova najljubša pijača je kokakola, rad pa pije tudi pomarančni sok. Nikoli več ne želi poskusiti vampov in malin ter popiti jagodnega soka. Pri hrani je zelo izbirčen in lahko bi rekli, da obstaja več tistih stvari, ki jih ne je, kot tistih, ki jih je. Skupaj z mano, mamo in očetom živi v dvonadstropni hiši v Ločici ob Savinji. V šolo se vozi z avtobusom, včasih pa se tja odpravi tudi s kolesom. V prostem času gre na igrišče, igra računalniške igre ali pa na sprehod odpelje našega psa Skyja. Trenira tudi nogomet in je zelo dober. Velikokrat ima tekme in turnirje, s svojim klubom pa dosega tudi zelo lepe rezultate. Tit je zelo komunikativen, kar se kaže v tem, da se hitro vključi v katero koli družbo. Je tudi zelo zgovoren, kar zlahka opazimo v naši družini, ker ga velikokrat, ko začne govoriti, ne moremo ustaviti. Njegova dobra lastnost je tudi samozavest, kar mu koristi pri različnih nastopih, tekmah in nasploh v življenju. Slabi lastnosti pri Titu pa sta njegova trma in zaletavost. Vedno želi imeti svoj prav in nikoli ne popusti, če kdo misli drugače. Ravno zaradi tega se velikokrat spre z mano, mamo in očetom. Včasih me zmoti tudi njegova natančnost, a verjetno je ta lastnost na splošno dobra. Rad priskoči na pomoč, če ga kdo potrebuje, seveda pa rad vidi, da mu ljudje to povrnejo. Sovraži krivico in je zaradi nje velikokrat kar precej užaljen. Do soljudi je prijazen, zaupen in rad pomaga, kar nakazuje njegov širok krog prijateljev in znancev. Rad ima živali in naravo, zato tudi veliko časa preživi zunaj na svežem zraku. Ima dober smisel za humor, saj se tako domači kot tudi drugi zmeraj nasmejijo ob njegovih šalah. Vedno je vljuden do učiteljev in drugih oseb. Staršem pa si velikokrat upa tudi ugovarjati in si zato prisluži marsikateri minus. Čeprav se velikokrat spreva in bi bila takrat najraje edinka, si življenja brez njega ne bi mogla predstavljati, saj skupaj preživiva res lepe trenutke, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Maja MELANŠEK, 9. c Vsi OŠ POLZELA DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VRANSKO BRŠLJANKA VRANSKO • PROGRAM TEČAJEV V LETU 2011 : «TEČAJ ANGLEŠČINE 1,2 •TEČAJ NEMŠČINE • RAČUNALNIŠKI TEČAJ 1,2 ■TEČAJ VEZENJA IN KVAČKANJA •LlKOVNI TEČAJ •TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE ■TEČAJ KUHANJA • DELAVNICA PEKE V KRUŠNI PEČI Vabljeni k vpisu. Informacije in vpis na tel. št.: 03 703 12 10. Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Mladi planinci na zimovanju Z ACES-om v Tirano Mladi polzelski planinci PD Polzela je letos na začetku zimskih počitnic organiziralo zimovanje mladih planincev. Letos je na Gori Oljki pod vodstvom mentorjev in vodnikov zimovalo 29 mladih planincev OŠ Polzela. V pestrem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Spoznali so teoretične osnove orientacije in se v okolici planinskega doma preizkusili v znanju s področja orientacije. Preizkusili so se v vezanju vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, varno hojo v gore ter spoznavali pestrost planinskega rastlinskega in živalskega sveta. Mladi planinci so se pomerili v družabnih igrah, uživali v družbi svojih vrstnikov in navezovali nova prijateljstva. V planinsko dejavnost društva in s tem povezanega izobraževanja podmladka na OŠ Polzela je vpletenih veliko dobrih ljudi, ki svoje planinske izkušnje in poslanstvo s srcem in v svojem prostem času prenašajo na mladi rod. Za svoje delo ne pričakujejo plačila, kajti plačilo za delo so veseli in zadovoljni otroški obrazi. Posluh za delo z mladimi planinci ima tudi osebje planinskega doma na Gori Oljki, ki jih vselej prijazno sprejme. Ne gre zgolj za osvajanje vrha za vrhom, pač pa zato, da se mladi planinci držijo in pridobivajo življenjske izkušnje. V PD Polzela se učijo odgovornega ravnanja s soljudmi in pravilnega sobivanja z naravo. T. Tavčar Žalski osnovnošolci v Londonu Del žalskih osnovnošolcev v Londonu 5. februarja so se nekateri dov I. OŠ Žalec odpravili na učenci osmih in devetih razre- dolgo pričakovano tridnevno ekskurzijo v London, kjer so spoznali nekatere znamenitosti Londona in urili sporazumevanje v angleškem jeziku. Po nepozabnih dogodivščinah po Londonu jih je vodil vodnik Urban Soban, spremljale pa smo jih učiteljice Tanja Na-prudnik, Irena Žgank Golič in Monika Kovačič. Seveda se jim je čudovit potep po angleški prestolnici močno vtisnil v spomin, zato je na šoli nastal priložnostni časopis v angleškem in slovenskem jeziku o dogodivščinah v Londonu, nekaj doživetij in vtisov pa bi radi delili tudi z vami. Monika Kovačič, učiteljica I. OŠ Žalec Končno smo ga dočakali. Dan, ko smo se odpravili v London. Teden pred odhodom pa polna mera adrenalina. Pojdite z mano na pot. Lep februarski dan, obsijan s soncem, me je vodil do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer smo se zbrali, od vodnika dobili še zadnje napotke in se seveda poslovili od staršev. Sam potek prijave pred letom je bil zelo zanimiv. Potem pa ... Obvestijo nas, da bomo zaradi tehnične okvare letala vzleteli eno uro kasneje. Si predstavljate naše živčke? Pred vzletom mravljinci v želodcu. Potem pozabim na strah in v hipu smo v zraku. Jasno nebo nam pričara čudovit pogled z letala. Končno ugledamo letališče v Londonu in dočakamo pristanek. Odpeljemo se s podzemnim vlakcem do avtobusa in z njim do hotela, kjer smo se nastanili. Ko smo odložili vso prtljago, se odpravimo na kratek ogled trgovin. Očarata nas osvetljeni zvonik Big Ben in ogromno kolo, London Eye (Londonsko oko). To kolo je kot ogromen vrtiljak, s katerega vidiš utrip celega mesta. V mestu še postanek v Me Donaldsu, da nahranimo že zelo lačne želodčke, in vrnitev v hotel s podzemno železnico. Naslednji dan si po zajtrku ogledamo najvišje zgradbe, se peljemo z vlakom pod reko Temzo. Videli smo katedralo, ki se imenuje St. Paul's Cathedral, in se sprehodili čez čudovit park. Sledil je ogled observatorija (The Royal Observatory), kjer so prikazani nastanki znanosti in geografije. Od tam se gremo malo okrepčat in nadaljujemo pot z ladjico po reki Temzi. Nepopisen občutek, kot da bi se peljali s Titanikom. In že smo v podzemni železnici in hitimo na ogled muzeja (Natural History Museum), ki nas popelje v svet zgodovine, nastanka narave in njenih čudes. Sledi težko pričakovani muzej voščenih lutk (Madame Tussauds). Oh joj, saj veste, koliko zvezdnikov. Ne veš, koga in kam bi gledal. Še na večerjo in utrujeni v posteljo. Ja, dan je minil, kot bi mignil. Jutro, zajtrk, pakiranje ... Pred nami nov dan, na žalost zadnji v Londonu. Še zadnji utrip mesta. Ogledamo si častno stražo s konji. Kako lepa je njihova rdeča uniforma! Pa naprej čez park in dočakamo drugo častno stražo, ki nas očara s svojo modro opravo, s strogostjo, z natančnostjo, povsem brez nasmehov in blazno resni. Ogledamo si tudi dom angleške kraljice. Saj veste, tega v Londonu enostavno ne smeš izpustiti. Znamenita Buckingham Palace je res prečudovita. Kasneje pa čas za nakupe, in to na Oxford Street. Preprosto nismo mogli verjeti, koliko trgovin. Postali smo tako zmedeni, da nismo vedeli, kam bi se najprej odpravili, ali bi samo gledali ali bi kaj kupili. Vse prehitro mine. Po nakupih se odpravimo v hotel po prtljago, nato na letališče. Še zadnji pogled na London. Odletimo do letališča Treviso v Italiji in pot do Žalca nadaljujemo z avtobusom. Žalostni pogledi vseh nas govorijo, da je prehitro minilo. Z vami sem delila svoje občutke in opisala lepote Londona skozi svoje oči. Če boste imeli priložnost, nikar ne oklevajte, oglejte si ga sami. Očaral vas bo. Ko boste začutili utrip tega mesta, vam bo poskočilo srce. In besede »You are welcome!« resnično držijo. V Londonu si resnično dobrodošel. Hvala za to dogodivščino krasnemu vodniku Urbanu Sobanu, predvsem pa hvala našim učiteljicam, ki so nas bile pripravljene spremljati na tej poti. THANK YOU! Karin Zupanc, 9. c, I. OŠ Žalec Preboldski učenci so spakirali kovčke in odpotovali v Tirano OŠ Prebold je to šolsko leto vstopila v mednarodni projekt ACES (Academy of Central European Schools), v katerem sodeluejo učenci evropskih osnovnih in srednjih šol. Akademija ACES vsako leto razpiše temo, s katero se učenci ukvarjajo med šolskim letom. OŠ Prebold si je za partnersko šolo izbrala osnovno šolo iz glavnega mesta Albanije, Tirane. Učenci obeh šol so se ukvarjali s temo nasilja in konfliktov ter medsebojne pomoči. Preboldčani smo naredili raziskavo o nasilju na njihovi šoli, imeli so več delavnic na to temo, iskali smo najboljše rešitve za različne konfliktne situacije, starejši učenci so pomagali pri učenju in branju najmlajšim, enkrat tedensko so obiskovali starejše v Domu ostarelih Prebold ... Podobne aktivnosti so potekale na naši partnerski šoli v Tirani. Najboljši del projekta pa je bil obisk šole v Tirani konec februarja. 14 učencev in učiteljici smo z Brnika leteli v Tirano, kjer so nas sprejeli naši prijatelji, ki so nas odpeljali k svojim družinam. Ogledali smo si šolo, imeli projektne aktivnosti, odigrali smo odbojkarsko tekmo, spoznavali središče Tirane, obiskali staro mesto Kruja, obmorsko mesto Dürres, sprejel nas je slovenski veleposlanik ... Učenci smo tako dodobra spoznali Albanijo, njeno kulturo in način življenja. V začetku marca pa so nas v Preboldu obiskali šolarji iz Albanije. Gostili smo jih doma in jim poskusili vrniti njihovo gostoljubnost in prijaznost. Imeli smo skupne aktivnosti, ogledali smo si maškarado v šoli, zaključili smo projektne aktivnosti, imeli zabavo, odšli pa smo tudi na ogled Ljubljane, kjer nas je sprejel albanski veleposlanik. Z obiskom partenrske šole z Tirane se je projekt zaključil, nadaljevali pa ga bomo tudi v prihodnjih letih, vsakič z različnimi partnerskimi šolami. Učenci OŠ Prebold Obiskali smo starejše občane Na pustni torek smo se razigrani odpravili v dom starejših občanov v Preboldu, da jim polepšamo dan. S harmoniko nas je spremljala gospa Majda Goršek, nekdanja vzgojiteljica, s katero še vedno sodelujemo. Oskrbovanci doma so nas pričakali v avli in nekaj jih je ob zvokih harmonike tudi zaplesalo. Z otroki smo zapeli nekaj pesmic in zarajali. Ta dan smo praznovali tudi dan žena. Otroci so iz košare vzeli papirnate rožice, se pomešali med oskrbovance in jih podarili gospem. Posladkali smo se še s slastnimi krofi in se poslovili. Še se bomo vračali k njim, saj so se našega obiska zelo razveselili. Mojca Škrabi, Vrtec Prebold 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Letni časi Prvi zvončki so pokukali na piano in sneg se je stopil. Sonce prebudilo je pomlad zaspano in vrabček je siničke preglasil. Začela cveteti so drevesa in lisice so se učile novega lisičjega plesa. Mamice so urejale vrtove, medtem ko so nekateri ljudje uničevali gozdove. Siničke pa na prvi pomladanski dan pesem so zapele: »Daj, pomlad, prikaži se, ga doma starejših nate čakamo rastline in živali vse. Daj, prikaži se, N ker dolgo čakale nate smo. Pomladna N Vso tisto mrzlo zimico.« Je sonček posvetil, Končala se pomlad je in nastopilo že zvonček cveti. je poletje, ko še bolj je zacvetelo cvetje. Se sonček smeji, Zdaj že vroče je postalo, ker travca zeleni. saj že 36 °C je pokazalo. Viktorija Pucelj, 4. b Zdaj že v kopalkah smo, veseli se kopamo. Zdaj močno že sije sonce Potok na vse širne konce. Muca ob potoku sedi Žal pa že tukaj je jesen, in se vode zelo boji. ko živali se pripravljajo na mrzlo, mrzlo zimo. Mimo priteče kuža rjav, In takrat vsa drevesa ovenijo. v vodo skoči in muco zmoči. To je takrat, ko ptičke iščejo si hrano, Viktorija Pucelj, 4. b da preživele bodo zimo, ko bodo druge živali že gledale zaspano. Dan brez računalnika Zdaj pričela se je zima in hladno je že postalo. Danes je dan, tisti dan, Tu pri nas je že minus 13 °C ko računalnik sameva sam. pokazalo. Zdaj pred mrazom skoraj vse Danes je dan, tisti dan, živali so se skrile, ko v moji sobi tiho je vse. nekatere pa so si hrano lovile. Danes je dan, tisti dan, Ta zima se srečno je končala, ko nihče ne kriči: »UGASNI zdaj pa se je zopet pomlad RAČUNALNIK!« prikazala. Nika Dobnik, 4. b Ana Bombek, 6. a Vsi POŠ Tabor y OŠ Polzela ^ Od prostovoljstva do odlične vojaške kariere Mojca Pešec Marec je mesec žensk, predvsem zaradi dneva, ki simbolizira njihov boj za enakopravnost. Cilj še ni dosežen, a izjemne posameznice so blizu. Med njimi je podpolkovnica Mojca Pešec iz Žalca, ki gradi odlično kariero v še vedno predvsem moškem poklicu. Magistrica obramboslovja je trenutno na študiju v ZDA, a čeprav je daleč od domovine, je bila pripravljena odgovoriti na naša vprašanja. In prav na gregorjevo je praznovala rojstni dan. Mojca Pešec se je oktobra 1991 zaposlila v takratni Teritorialni obrambi. Leta 1992 je delala v 1. bataljonu 82. brigade, nato pa do 1998 v Pokrajinskem štabu TO Celje na področju izobraževanja in usposabljanja. Leta 1998 je opravila Marshall Centre Defence and Security Colleague Executive seminar in bila do leta 2002 načelnica oddelka za usposabljanje v Generalštabu Slovenske vojske. Nato je opravila generalštabni program kopenske vojske ZDA v Kansasu. V letih 2003 in 2004 je bila načelnica štaba 1. brigade. Od januarja 2005 do decembra 2008 je opravljala dolžnost na oddelku za operativno eksperimentiranje v Poveljstvu NATA za preoblikovanje v Norfolku v ZDA. Od maja 2009 do junija 2010 je bila načelnica kabineta načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Zdaj kot prva slovenska častnica študira na nacionalni vojaški fakulteti v ZDA. Biti vojak je eden najbolj moških poklicev. Koliko vojakinj imamo v slovenski vojski (SV)? »Pravijo, da biti vojak ni le poklic, je način življenja, saj služba pogosto ne traja le osem ur dnevno, torej je manj časa za družino in zasebno življenje. Morda je to razlog, zakaj je v vojski več moških kot žensk, čeprav menim, da igra veliko vlogo pri tem razmerju tudi tradicija. Vojaški poklic je bil skozi zgodovino namenjen predvsem moškim. V slovenski vojski je na vojaških dolžnostih približno 15 odstotkov žensk, vendar številka brez primerjav ne pove veliko. Če na primer pogledamo zastopanost žensk v sodobnih vojskah, kot je skandinavska ali ameriška, potem smo primerljivi, če pa se primerjamo z nemško, francosko ali italijansko vojsko, je pri nas zastopanost žensk med profesionalnimi vojaki višja. Pomembno je, da v Slovenski vojski ni formalnih omejitev, ki bi bile povezane s spolom. Če ženske izpolnjujemo predpisane standarde in opravimo zahtevano izobraževanje in usposabljanje, lahko opravljamo katerokoli dolžnost, enakopravno z moškimi kolegi, tudi v bojnih enotah. V vojski ZDA na primer ženske ne morejo delovati v vseh bojnih enotah. Potrebno pa je poudariti, da formalni ureditvi ne sledi dejanski položaj žensk v SV. Le malo jih opravlja poveljniške dolžnosti; trenutno ni nobene na višjih poveljniških dolžnostih, kot je na primer poveljnik bataljona in višje enote. Zelo malo je tudi žensk na visokih podčastniških ali na visokih častniških štabnih dolžnostih. Trenutno jih na primer ni med načelniki oddelkov, sektorjev, v operativnem poveljstvu, v poveljstvu za podporo delovanja, le dve kolegici sta na vodilnih položajih v Generalštabu Slovenske vojske. To, da imamo ženske malo zelo odgovornih položajev, pomeni, da imamo malo vpliva na operativno in strateško načrtovanje. Prav na mednarodni dan žena je vojska ZDA objavila poročilo o tem, da je njihova vojska še vedno predvsem moška (in bela). Drži torej velikokrat izrečena ugotovitev, da so vojske trdnjava, ki jo moški še vedno držijo zase.« Ali je vojaško izobraževanje prilagojeno ženskam? »Vojaško izobraževanje in usposabljanje se ob vstopu v SV začne s temeljnim usposabljanjem, se nato nadaljuje v dopolnilnih in dodatnih izobraževalnih programih za vojake, podčastnike in častnike in je enako za ženske in moške kandidate. Za vstop v določene programe se izvaja selekcija s preizkusi znanja in preverjanjem psihofizičnih sposobnosti. Pri slednjih se uporabljajo standardi, ki so za ženske in moške različni, ker upoštevajo fizične značilnosti in zmožnosti oziroma psihofizične razlike med spoloma. Za moške in za ženske so predpisani minimalni standardi, ki jih je potrebno doseči; enake ali vsaj podobne standarde uporabljajo vse vojske držav v zvezi NATO. Izpolnjevanje teh standardov vsako leto preverjajo pri vseh, ki delamo na vojaških dolžnostih, in so eden od elementov službene ocene, ki vpliva na naše napredovanje.« Pred nekaj leti je soproga predsednika države sloven- skim vojakinjam ob dnevu žena zaželela veliko poklicnih uspehov ter čim boljše pogoje za družinsko življenje. Na prvi pogled se zdi, da je za vojakinje zelo tvegano imeti družino, ko pa bodo morale morda svoje življenje tvegati za obrambo vseh državljanov? »Vsi, ki smo se odločili za opravljanje vojaškega poklica, se zavedamo poklicnih tveganj, med drugim tudi možnosti, da izgubimo življenje. Vem, da imata oče in mati v otrokovem življenju različni vlogi, zato vprašanje o tem, ali imeti družino oziroma ali ni tveganje preveliko, nikakor ne bi smelo biti naslovljeno le na matere -vojakinje. Moje mnenje je, da je odsotnost očeta ali matere za otroka enako boleča. To, da smo ženske in moški v Sloveniji enakopravni pri odločanju za vojaški poklic, pomeni tudi, da sprejemamo enako tveganje. Zrelost demokratične družbe se kaže tudi v tem, da se lahko vsi državljani prostovoljno odločijo za služenje v korist domovine in njenih prebivalcev. Država in njene institucije, v tem primeru vojska, pa morajo zagotavljati take delovne pogoje, da lahko pripadniki skrbijo za svoje družine. V Slovenski vojski je za čas daljše odsotnosti enega od staršev zagotovljena pomoč v obliki psihološke podpore, pravne pomoči, kolegialne in solidarnostne pomoči v enoti ipd. V nekaterih enotah organizirajo aktivno preživljanje prostega časa za otroke tistih staršev, ki ne morejo imeti dopusta med zimskimi in drugimi šolskimi počitnicami. SV organizira za otroke svojih pripadnikov tudi poletne tabore in podobne dejavnosti. Na področju celostne skrbi za pripadnike SV smo v zadnjem obdobju naredili veliko pozitivnih premikov, najbrž pa je potrebno urediti še kaj.« V osnovni šoli ste bili vzorna učenka in kolikor vem, ni nič kazalo, da bi vas zanimal vojaški poklic... »V osnovni šoli mi seveda še na misel ni prišlo, da bom kdaj vojakinja. Spomnim se, da sem hotela biti agronom. Bila pa sem zavzeta tabornica in taborniško življenje je v marsičem podobno vojaškemu. Ko smo se v srednji šoli seznanjali s poklici in vsebino različnih študijev, sem postala pozorna na študij obramboslovja: veliko humanističnih vsebin, zanimiva praktična znanja, delo na prostem in športne dejavnosti. Zaradi angažiranosti svojih staršev v tedanji teritorialni obrambi v naši družini nismo bili nenaklonjeni tovrstnemu študiju in tudi ne poklicu, ki ga opravljaš v uniformi. Sicer pa bi se za vojaški poklic odločila tudi danes, če bi morala ponovno izbirati.« Med slovensko osamosvojitvijo ste delovali kot prostovoljka na Sekretariatu za SLO in DS v Žalcu. Kako se spominjate tega obdobja? »Dogodkov z začetkov vojne za Slovenijo se zelo dobro spominjam. Takrat sem bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede in sem vsak dan z avtobusom potovala iz Žalca v Ljubljano. Prvi dan osamosvojitvene vojne sem med vožnjo v službo izstopila na Vranskem, ker sem po radiu slišala, kaj se dogaja. Z avtoštopom sem se vrnila v Žalec in moja prva pot je bila na Sekretariat za SLO in DS, kjer sem ponudila svojo pomoč, bodisi v teritorialni obrambi ali na sekretariatu. Čez nekaj dni so me poklicali in takratni sekretar, gospod Vesolak, me je vključil v delo sekretariata. V tistih dneh smo imeli poleg rednega dela še veliko drugih nalog in dobro sem se ujela s sodelavci. Verjamem, da so mojo pomoč ocenili kot koristno, saj so me že avgusta 1991 povabili, da se zaposlim v takratni teritorialni obrambi, njena pripadnica pa sem postala oktobra 1991.« Bili ste tudi načelnica štaba 1. brigade Slovenske vojske. Zagotovo zelo odgovorno delo? »Dela in življenja v 1. brigadi se zelo rada spominjam. To je bila moja druga dolžnost v enoti po letu 1992, ko sem delala v 1. bataljonu 82. brigade SV v Celju. Preden sem prevzela dolžnost načelnice štaba 1. brigade SV, sodelovala.« Od januarja 2005 do decembra 2008 ste opravljali dolžnost v poveljstvu NATA za preoblikovanje v Norfolku. Vodili ste načrtovanje in izvajanje eksperimentov na področju vojaško--civilnega sodelovanja in si prizadevali za razvoj zmogljivosti, ki naj bi izboljšale sodelovanje med vojaškimi in civilnimi akterji v operacijah kriznega odzivanja. To pomeni, da poklicna vojska brez sodelovanja civilne sfere ne more biti uspešna in učinkovita? »Vojske danes ne morejo delovati brez tesnega sodelovanja s civilnimi dejavniki. Varnostne razmere, v katerih se je znašel svet, so zelo zapletene. Soočamo se s kompleksnimi grožnjami in problemi, ki jih je mogoče reševati samo z mednarodnim, me-dagencijskim in medresorskim sodelovanjem na nacionalnih in na svetovni ravni. Sodobne grožnje, kot so mednarodni terorizem, organizirani kriminal, ekonomske težave, posledice podnebnih sprememb itn. ne poznajo ne državnih ne nacionalnih meja. Danes nobena vojska, niti tako mogočna, kot je vojska ZDA, brez sodelovanja s predstavniki civilne družbe ne more reševati posameznih kriz. morajo vsa pomembna področja krize, kot so politična, vojaška, ekonomska, socialna, infrastrukturna, in biti urejene tako, da so stalno in enostavno dostopne za posamezne uporabnike.« Vemo, da vojaški poklic omogoča sijajne kariere - pa je takšno pot treba zastaviti že čisto na začetku? »Vojaški poklic omogoča in od poklicnih vojakov na vseh ravneh tudi zahteva nenehno dopolnjevanje znanj. Predvsem podčastniki in častniki pogosto menjajo dolžnosti in se v svoji karieri selijo iz enote v enoto, na višje, bolj zahtevne in odgovorne dolžnosti, z enotovnih na štabne dolžnosti in nazaj, z bolj specialističnih na splošne dolžnosti. Veliko vojakov, podčastnikov in častnikov se odloči tudi za študij na civilnih izobraževalnih ustanovah, kar odpira možnosti za zaposlitev po koncu vojaške kariere. Določena štabna izobraževanja so povezana s pridobivanjem specialistične izobrazbe in magisterija. Mladi podčastniki in častniki se morajo že kmalu odločiti, kako bodo zastavili svojo poklicno pot. Če želijo napredovati in zasesti odgovorna delovna mesta in visoke položaje, potem je, poleg odličnih delovnih rezultatov, nujno Mojca Pešec z ameriškimi kolegi v seminarski skupini; med njimi sta korejski mornariški kapitan in avstrijski brigadni general sem opravljala štabne dolžnosti na področju usposabljanja rezervnih vojaških starešin v 8. pokrajinskem štabu v Celju, štiri leta pa sem bila načelnica oddelka za usposabljanje poveljstev in enot SV na GŠSV. Delo načelnika štaba v brigadi se seveda razlikuje od terenskega usposabljanja rezervnih vojaških starešin in načrtovanja usposabljanja SV. Načelnik štaba je odgovoren za delo štaba. Če sodelavci v štabu niso usklajeni, prav usmerjani, če naloge niso pravočasno in kakovostno izpolnjene, to slabo vpliva na vse enote. Pri opravljanju na-čelniških dolžnosti je potrebno imeti posluh za pobude in probleme podrejenih enot. Srečno naključje v času mojega dela v 1. brigadi je bilo, da jo je vodil izvrsten poveljnik, ki je znal ustvariti odlično moštvo, in seveda, da sem se z vsemi dobro ujela. Kot največje priznanje za svoje delo sprejemam iskreno veselje, ki mi ga na naših srečanjih izkažejo bivši sodelavci iz brigade. Z vsemi bi tudi v prihodnje z veseljem Za tako sodelovanje pa so nepogrešljive dobre informacije, podatki, na osnovi katerih se odloča o ukrepih, podatki, ki so odločilni za učinkovito sodelovanje vojaških in civilnih akterjev. V Natovem strateškem poveljstvu za preoblikovanje, ki ima svoj sedež v Norfolku ZDA, sem vodila razvoj projekta, katerega produkt je informacijski portal, imenovan »Civil-Military Overview« (Civilnd-vojaški pregled). Ta portal danes uspešno deluje in podpira izmenjavo informacij med civilnimi in vojaškimi akterji v Afganistanu. Zagotavlja tudi informacije o nekaterih drugih dogodkih (Srednji Vzhod, Severna Afrika, piratstvo), ki jih NATO in druge organizacije spremljajo z varnostnega in humanitarnega vidika. Učinkovito sodelovanje med civilnimi in vojaškimi akterji namreč predstavlja ključ do uspeha pri reševanju kompleksnih kriz. Informacijski portal podpira izmenjavo bistvenih informacij, ki morajo biti pravočasne, zajemati permanentno vojaško izobraževanje in usposabljanje. Meni je, po domače povedano, dolgčas, če ne berem kar naprej, če ne spoznavam, se ne učim. Vem tudi, da v vojsko prihajajo sposobni in ambiciozni mladi ljudje. Če hočem ohraniti strokovno in osebno avtoriteto, se je treba nenehno izpopolnjevati in osebno rasti. Zato je treba študirati, in to ne le strogo z vojaščino povezane zadeve.« Imate že kar nekaj odlikovanj, enega tudi s strani Nata. Kaj vam pomenijo? »Odlikovanja so priznanje za opravljeno delo, za prizadevanje, za inovativnost in najbrž je vsak, ki se trudi svoje delo pošteno in kakovostno opraviti, na svoja odlikovanja ponosen. Sama menim, da je ljudem potrebno dati priznanje, če ga zaslužijo. Zmotno je mnenje, da vsi hočejo denar, toda priznanje v obliki odlikovanja mora biti javno in ljudjem podeljeno med sodelavci na svečan način. Jaz sem na svoja odlikovanja ponosna, še posebej na priznanje, ki sem ga prejela v času, ko sem delala v Natu. To je najvišje odlikovanje, ki ga zveza podeljuje za mirnodobne dosežke. Prejela sem ga za prej omenjeni projekt, ki deluje, se še razvija in dokazano prispeva vsaj delček k reševanju krize v Afganistanu. In to je dober občutek.« Bili ste vodja kabineta načelnika Generalštaba SV. Je to zahteven položaj? »To je bila moja zadnja dolžnost pred odhodom na šolanje v ZDA in od vseh dolžnosti, ki sem jih opravljala v SV, gotovo najbolj razgibano in verjetno tudi eno bolj zahtevnih del. Dober vodja kabineta mora svoj čas podrediti zahtevam svojega šefa, biti sposoben koordinirati naloge s podrejenimi poveljstvi in enotami, s kabinetom ministra za obrambo ter dobro sodelovati z zunanjimi institucijami. Paleta zadev, ki jih mora dnevno obvladovati načelnik GŠSV, je tako široka, da brez kakovostnih in pravočasno pripravljenih gradiv ter pravočasnih in relevantnih informacij, ki mu jih posreduje kabinet, ne more sprejeti dobrih odločitev ali zagovarjati ustreznih rešitev. Kabinet je odgovoren tudi za protokolarne zadeve, ki zadevajo načelnikove obiske in obiske ministra za obrambo ter drugih visokih predstavnikov slovenske države v SV. Pripravlja in koordinira načelnikovo sodelovanje na pomembnih dogodkih v RS in v tujini. V protokol sodi tudi koordiniranje vojaškega protokola za državni- ške obiske. Zelo pomemben in velik del dejavnosti v kabinetu je povezan tudi s posredovanjem informacij o delu naše vojske različnim javnostim. V kabinetu je zato nujno, da zaposleni dobro obvladajo naloge in se hitro odzivajo. K dobrim rezultatom pa pomaga tudi »dobra kemija« med vodjo kabineta in načelnikom generalštaba.« Trenutno kot prva slovenska častnica študirate na Nacionalni vojaški fakulteti v ZDA. Kakšno izobraževanje je to? »Fakulteta izvaja podiplomski izobraževalni program za visoke predstavnike iz civilnih in vojaških krogov. Moji sošolci so ameriški častniki in njihovi kolegi iz različnih civilnih institucij, kot so obrambno in zu- nanje ministrstvo, CIA, FBI ter častniki iz petinpetdesetih držav, ki program obiskujemo na povabilo vlade ZDA. Vsebine in način študija so namenjeni spoznavanju osnov nacionalne varnosti, varnostne politike in vojaške strategije. Temeljni predmeti so osredotočeni na ameriško in mednarodno okolje, v katerem se oblikujejo in uresničujejo strategije nacionalne varnosti različnih držav.« Kakšno pa je življenje v ZDA? »Hitro, z dolgimi delovniki, zelo prometnimi avtocestami, neznansko birokracijo in s številnimi pravili, ki jih je dobro poznati in se po njih ravnati. Po vrnitvi iz Norfolka, kjer sva s Petrom preživela štiri delov- na leta, sem na žalost opazila, da je življenje v Sloveniji vedno bolj podobno nesmiselnemu potrošniškemu življenju v ZDA. Ljudje nasedajo reklamam, porabijo več, kot potrebujejo, in svoje življenje podrejajo nenehnemu pehanju za materialnimi dobrinami. Škoda, da se zgledujemo po tujini v teh stvareh, ne pa tudi v drugih, na primer, da bi se znali veseliti uspehov svojih sodelavcev, da bi znali pohvaliti, ne le kritizirati. Kljub temu sem vesela, da živim v Sloveniji. Biti tujec na študiju v Ameriki je dobro, stalno živela pa v ZDA ne bi.« Sicer pa je še vedno vaše stalno prebivališče v Podvinu pri Žalcu? »Tako je. Sem zaprisežena Žalčanka in Savinjčanka, in to se ne bo spremenilo.« Kakšni so še vaši cilji v življenju? »Kratkoročni cilji so usmerjeni v dokončanje študija v ZDA in vrnitev domov. Dolgoročni cilji pa so povezani z uspešnim spopadanjem z izzivi, ki me čakajo na novem delovnem mestu, pa dokončanje doktorskega študija. Tisti, ki niso povezani z delom in kariero, pa so potovanja v daljne dežele, ki jih še nisem videla, preživljanje prostega časa z mojo mamo, mojo sestro in njeno družino, s prijatelji in seveda z mojim Petrom. Skupaj sva prepotovala pol sveta in rada bi ga še drugo polovico.« K. Rozman Za žene, mamice, babice, tete ... V Petrovčah so mamice, babice, tete in vse žene navdušili osnovnošolci in otroci iz vrtca Marca praznujejo žene in matere. Mednarodni praznik žena 8. marec, letos obeležuje 100-letnico. Za njegovo praznovanje je dala pobudo nemška feministka in socialistka Clara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leto zatem v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Najprej so dan žena slavili 19. marca, od leta 1917 pa ta dan obeležujemo 8. marca. Praznik je tudi spomin na požar v tovarni Triangle v New Yorku, kjer je izgubilo življenje več kot 140 žensk. Dnevu žena, pa tudi materinskemu dnevu so tudi letos v naši dolni posvetili različne dogodke, proslave, druženja. Vino in ženske v Žalcu Društvo savinjskih vinogradnikov Žalec je 3. marca kot vsako leto pripravilo večer vinske kulture, ki je bil letos posvečen dnevu žena in materinskemu dnevu. Prireditev so v Domu II. slovenskega tabora Žalec popestrili s pokušnjo vin članov dru- štva. Zbranim je na to temo predaval, vitez vina Drago Medved, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel kantavtor Aleš Črnko, ki je zapel nekaj vinskih napitnic. Ženske so imele v zgodovini vedno pomembno vlogo v vinarstvu, le da ta vloga ni bila nikoli posebej poudarjena. Namen večera je bil ob pokušnji šestnajstih vzorcev odličnih vin opozoriti na vlogo žensk v vinski kulturi, tako v svetu kot v Sloveniji. Za primeren prigrizek k posamezni vrsti vin je poskrbel Jernej Podpečan s svojimi sodelavci. Za mame in žene v Petrovčah V dvorani KZ Petrovče so prireditev, posvečeno ženam in materam, pripravili 15. marca. Organiziralo jo je Kulturno društvo Petrovče, prepolno dvorano Hmeljarskega doma Petrovče pa so z bogatim kulturnim programom navdušili učenci tamkajšnje osnovne šole, otroci iz vrtca in drugi nastopajoči. Po nastopu moškega pevskega zbora pod vodstovom Metke Berk je občinstvo nagovorila predsednica KD Petrovče Jasna Seražin s priporočilom, naj bo prav vsak dan praznik mamic in očkov in ne le takrat, ko je to zapisano na koledarju. Sledil je nastop otrok iz vrtca in šole, ki so se predstavili s pesmijo, plesom, z deklamacijami, zaigranimi prizori in s svojo radoživostjo. To sta izžarevali tudi mladi voditeljici. Zbranim je spregovoril vodja JSKD, Izpostave Žalec, Marko Repnik, ki je poudaril, da je prav, da imajo ženske za svoj mesec prav mesec marec, saj smo si moški vzeli za svoj mesec najbolj veseli mesec v letu. Ob koncu so vse predstavnice ženskega spola prejele nagelj, za kar je poskrbela KS Petrovče na čelu s predsednikom Marjanom Volpetom. Predsednica kulturnega društva Jasna Seražin se je ob tem zahvalila vsem, ki so poskrbeli za pijačo in sladke dobrote na koncu. Knapovsko druženje v Grižah V razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže je na predvečer mednarodnega praznika žena potekalo prijetno druženje žena, ki so bile zaposlene v nekdanjem rudniku v Zabu-kovici ali v Libojah. Druženje je tudi letos organiziralo Etnološko društvo Srečno, ki ga vodi dr. Jože Hribar. Slednji je uvodoma pozdravil udeleženke in jim ob mednarodnem prazniku žensk podaril rdeč nagelj. Druženje v Grižah je potekalo v sproščenem vzdušju, predvsem pa ob obuja- Praznično popoldne v Taboru nju spominov na praznovanje tega dne v različnih časovnih obdobjih. Srečanje je vodila Jolanda Železnik. Najstarejša med udeleženkami je bila 96-letna Marija Arnšek, svoje spomine pa so obujale tudi Nežika Ribič, Zinka Okorn, Valčka Gnus, Magda Ježovnik ... in tudi mlajše, na primer Breda Veber. Z zanimanjem so prisluhnile Jolandi Železnik, ki je postregla z zanimivi statističnimi podatki, ki se nanašajo na ženske in primerjave z moškimi glede starosti, povprečne življenjske dobe, povprečne starosti, ko postanejo matere (danes je to 28 let in pol), izobrazbe in tudi, da so ženske plače v povprečju nižje v primerjavi s plačami, ki jih za enako opravljeno delo prejemajo moški. Srečanje je z igranjem na kitaro in petjem popestril Januš Grobelnik. V nadaljevanju so si ogledale stalno razstavo žena knapovk v krajevni knjižnici ter maketo nekdanjega »šahta« - premogovnika v Zabukovici. Druženje se je končalo ob pravi knapovski večerji - »šmornu« in jabolčniku ter drugih dobrotah. Znova v Libojah Proslavo ob dnevu žena je v Libojah ob podpori KS Liboje po nekaj letih znova obudilo KD Svoboda Liboje. Koordinatorica programa proslave je bila Janja Ramšak. V kulturnem programu pa so nastopili učenci POŠ Liboje, ki so v svoj program vtkali tudi ostala društva oziroma sekcije. Nastopila je dramska sekcija KD Svoboda Liboje, ki je odigrala eno izmed dejanj nove gledališke igre Sprava, ki naj bi jo premierno uprizorili čez približno dva meseca. Sodelovali so tudi otroci iz vrtca in KD Godba Liboje. Organizatorji proslave Po nekaj letih so dan žena ponovno obudili v Libojah na čelu s predsednico KD Liboje Jolando Železnik so vsem ženskam podelili trobentice in vse udeležence proslave povabili na prijetno druženje ob kozarčku in dobrotah. Praznično popoldne v Taboru V Občini Tabor pa so pripravili prireditev, posvečeno materam in očetom. Poimenovali so jo Praznično popoldne za starše. Glavni organizatorji so bili učenci POŠ Tabor in njihove mentorice, ki so v svojo pripoved vključili tudi svetovni dan voda 22. marec, zato sta jih na odru obiskala Urška in povodni mož. Prireditev je povezovala Kirn Gruden. Starši in drugi udeleženci so ta dan uživali ob nastopih učencev, ki so navdušili z igro, s plesom, petjem in z igranjem na razne instrumente. Pohod žena in deklet na Hom Planinsko društvo Zabukovica je v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo že 24. pohod žena in deklet na Hom, kamor so se podale iz Griž in Matk. Pohoda se je tokrat udeležilo 167 predstavnic nežnejšega spola. Najstarejša udeleženka je bila tudi letos 88-letna Nežika Ribič iz Zabukovice, najmlajša pa Katja Pritekelj, prav tako iz Zabukovice. Največ pohodnic je bilo iz Spodnje Savinjske doline, pohoda pa so se udeležile tudi dekleta in žene iz Laškega, Velenja, Rogaške Slatine, Slovenj Gradca, Šentjurja in drugih slovenskih krajev. Med pohodnicami je bila tudi Branka iz Beograda, ki je obiskala Slovenijo. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik PD Zabukovica Jože Jančič. V nadaljevanju sta skupaj z Milanom Polavderjem podelila priznanja za pet-, deset-, petnajst- in dvajsetkratno udeležbo na pohodu. Med pohodnicami so bile tudi Magda Ježovnik, Terezija Pišek, Frida Kuder in Andreja Borštner, ki so se udeležile vseh 24 pohodov. Društvo jih je za njihovo vztrajnost nagradilo s pohodnimi palicami. Ob pomoči nekaterih sponzorjev so organizatorji s praktičnimi darili nagradili tudi tri najštevilčnejše skupine pohodnikov, v pustne maske oblečeno družino, v evidenco vpisano stoto pohodnico, najmlajšo in najstarejšo udeleženko pohoda ... Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli harmonikarja in oskrbnik doma Ivan Pinter s svojo ekipo. D. N., T. T. Spomine na praznik v različnih obdobjih so obujale knapovke v Grižah Izjemna knjiga o protireformaciji v Žalcu Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik (desno) in vodja domoznanskega oddelka Karmen Jezernik z dragoceno knjigo D E D U C T I O,. £>m tft: ven, iMriimb Sfattfit Ferdinandu.? IF uacf> ort «wptai» JMtf«* 0Ra«f(a- b<»!Ktatmtnte 5 •th*tutor*pit Stated to mmTrnb trcßtn, v i?fÄror^'w *"NM*taocca.ffem/ ',