SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS F 79/1921 9010800,1-2 VESTNIK Strokovno in stanovsko glasilo društva bančnega uradništva Slovenije Izha a mesečno enkrat. Člani dubivajo list brezplačno, naročnina za nečlane iznaša za celo leto 30 dinarjev, za pol leta 15 dinarjev, posamezna številka 3 dinarje. — Dopisi in naročnina na „Društvo bančnega uradništva Slovenije" v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik: Evgen Lovšin, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 5. Stev. 1. V Ljubljani, 1. avgusta 1921. L Leto I. Program „Bančnega vestnika". «Bančni vestnik» je strokovno in stanovsko glasilo «Društva bančnega uradništva Slovenije«. Tvarina lista bo razdeljena v glavnem v dva. dela: v strokovni in v stanovski del. Vsebina strokovnega dela se bo črpala iz domače in inozemske finančne politike in nauka o zasebnem gospodarstvu. Poleg obširnega finančno-ekonomskega materijala bo torej list prinašal razprave iz tehnike bančnega obrata, knjigovodstva in bilančne vede, korespondence, trgovskega prava itd. Na ta način bo list sredstvo, s katerim bo «Društvo bančnega uradništva« skušalo doseči svoj glavni namen: skrbeti za izpopolnjevanje strokovne in splošne izobrazbe svojih članov. Pri tem bodo našli v listu dovolj po- trebnega in zanimivega tudi izven uradništva bančnih zavodov stoječi gospodarski krogi, kakor: uradniki ostalih denarnih zavodov, trgovci, industrijci, obrtniki in ostalo občinstvo. Drugi del lista je stanovski. Bavil se bo z vsemi vprašanji uradniško-stanovske vsebine. Zastopal bo v prvi vrsti stanovske koristi bančnega uradništva in skušal na ta način doprinesti čim več k izboljšanju njegovih gmotnih razmer in družabne pozicije. Preden cenjeni čitatelji izrečejo sodbo o listu, naj upoštevajo sedanje državne razmere, v katerih nam ne-dostaje skoro vsakih statističnih podatkov iz domačega finančnega gospodarstva. Uredništvo. STROKOVNI DEL SVETOSLAV PREMROU: Čitanje in presoja bilanc. Neštetokrat, pride bančni uradnik v položaj, da dobi vpogled v bilance različnih podjetij, bodisi posameznih tvrdk ali trgovskih družb raznolike vrste. Zlasti igrajo bilance zelo važno vlogo v oddelkih za kredite, industrijo, participacije in kontrolo. Moderni ustroj vele-bank, čigar poslovanje in sodelovanje sega vedno globlje v potek in razvoj domače veletrgovine in vele-obrti ter vsled tega tudi vedno bolj razgranjuje in vso-vršuje narodno - finančno organizacijo, prilikujočo jo svetovnemu denarnemu trgu, nudi nešteto prilik, kjer mora bančni uradnik podati svoje mnenje glede finančnega položaja v poštev prihajajočih podjetij, s tem pa tudi pokazati, da teoretično in praktično obvladuje poznavanje bilančnega ustroja in kritikovanja. Pri raznih bančnih izpitih sem imel priliko opazovati, da ne obvladajo danes vsi bančni uradniki enakomerno presojevanja bilanc, mnogokrat jim je sploh tuje. To ni čudno, ako vpoštevamo, da je naše trgovsko strokovno šolstvo šele v razvoju in da mora po svojem današnjem ustroju, poleg drugega strokovnega, nujno potrebnega znanja, predvsem vpeljavati učence v knjigovodstveno in bilančno tehniko. Presoja bilanc pa tvori sama na sebi že disciplino višje smeri, ki spada v visokošolsko izobrazbo in predpostavlja že obširneje poznavanje ne le knjigovodstvenega znanja, temveč tudi umevanje gospodarsko-ekonomskih razmer. Tudi razpolaga naš današnji bančni uradniški material z zelo raznoliko trgovsko strokovno predizobrazbo, od najpriprostejših trgovskih tečajev na domačih tleh do visokošolske izobrazbe v tujini, da ni mnogokrat niti mogoče staviti vanj prevelikih zahtev. Moderni razvoj naše bančne organizacije, vedno tesnejše njegovo sodelovanje z našo veletrgovino in porajajočo se vele-industrijo, njegov narodno - gospodarski velevažni vpliv na nostrifikacijo in nacionalizacijo tujerodnih velepodjetij, skratka ves gospodarski preporod v naši mladi državi pa nujno zahteva, da se naše bančno uradništvo izpopolnuje v svojem strokovnem znanju, ako hoče biti kos toku časa. Nuditi vsaj delen pregled v predmetu bilančnega umevanja in presojanja je namen tega sestavka. Zlasti, ker zasleduje naš list, da po možnosti nadomesti oni pouk, ki bi ga sicer uradništvo moralo zajemati iz bo- 9010800,1-2 gate, a danes izredno drage in vsled tega za mnogega uradnika nedosegljive tuje strokovne literature. Prehajajoč preko opisovanja bilančne tehnike, kateri posvetimo o priliki posebni sestavek, obračati hočemo takoj pozornost na bistvo, obseg in obliko bilance. Vsako pridobitnim svrham služeče podjetje zasleduje namen, da izrabi svojo v podjetju naloženo glavnico čim največ mogoče plodonosno ter s tem dosega ekonomične uspehe in dobičke. Posamezni poslovni dogodki, s katerimi se v knjigovodstvenem oziru izražajo poedini kupčijski postopki tekom obratovanja podjetja, ustvarjajo sicer spremembe, premaknitve v strukturi (sestavi) posameznih delov imovine, povzročajo pa istočasno ekonomične uspehe ali neuspehe, dobičke ali izgube. Po obstoječih knjigovodstvenih sistemih in oblikah se dajo ekonomični uspehi dognati šele koncem določenih, periodično se ponavljajočih obratovalnih ali poslovnih razdobjih. Zabeleževanje poslovnih dogodkov in s tem preliko-vanja in premaknitve premoženjskih sestavin v obračunskem zmislu, je naloga rednega in pravilnega knjigovodstva; končni efekt uspehov in neuspehov se pa pokaže šele pri sestavi inventura in bilance, katere je dolžan sestaviti v zmislu tozadevnih predpisov trgovskega zakona vsak imetnik podjetja koncem vsakega poslovnega leta. Periodično izkazovanje sestavnih delov podjetjinega premoženja in poslovnih časovnih uspehov je vsled tega potrebno, da se v redno ponavljajočih se časovnih dobah zamore ugotoviti položaj in donosnost podjetja. Premoženje tvori tedaj izhodišče in temelj vsakega pridobitnim namenom služečega podjetja. Njegovi bistveni sestavni deli pa so: a) imovine (aktive), ki predstavljajo skupnost vseh realnih in idealnih dobrin, s katerimi zamore razpolagati podjetnik pri izvrševanju svojega obratovanja; b) dolgovi ali obveznosti (dolgovine, pasiva), t. j. vsi pravno utemeljeni zahtevki tretjih oseb do imovinske skupnosti podjetja, bodisi da uživajo ugodnosti pred-pravice do te skupnosti ali ne; c) glavnica (kapital, čisto premoženje), to so lastna sredstva imetnika podjetja, ki označujejo razliko med imovinskimi in dolgovinskimi sestavnimi deli premoženja podjetja. Iz primerjave imovin na eni strani, dolgovin in glavnice podjetja na drugi strani postaja razviden ekonomični uspeh obratovanja podjetja v določeni dobi napram prejšnji dobi. Prirastek čiste imovine, t. j. presežek imovine nad dolgovinami in v podjetju sodelujočo glavnico, imenujemo čisti dobiček poslovne dobe, upadek čiste imovine, t. j. presežek dolgovin in glavnice nad imovino, pa izgubo poslovne dobe. S to definicijo premoženjske strukture označujemo imovine in dolgovine z ozirom na njihov pravni pomen in na njihovo privatno-gospodarško razmerje ter prištevamo glavnico k dolgovinam (pasivam) podjetja, smatrajoč jo kot pridobitno sredstvo, dočim bi v na-rodno-gospodarskem zmislu glavnico: kapital morali smatrati po današnjih nazorih kot producirano produkcijsko sredstvo, pri čemur se poudarja zgolj tehnično-ekonomični pomen proizvajalnih sredstev v nacionalnem in socialnem oziru, ne vpoštevajoč imetnika glavnice. Nam pa pomeni v privatno-gospodarskem pomenu pojem «glavnica» vsoto vseh v podjetju sodelujočih, investiranih imovinskih vrednot, izraženih v denarni obliki. Glavnica tvori stalno točko v celoti premoženjskega sestava, rezultanto vseh vrednosti, ki so spojene z dobrinami, sestavlj aj očimi ^ skupno premoženje podjetja, ne glede na konkretno obliko premoženjskih objektov. Vsled te stalnosti glavnice izhaja, da moramo smatrati, da je glavnica = pasiva, dočim tvorijo imovine privatno-gospodarsko premoženje kot celoto konkretnih vrednosti, ki tvorijo glavnico podjetja, izraženih tudi v denarni obliki, tedaj imovine = aktiva. Imovina se porazdeljuje po vrstah dobrin, ki kažejo gospodarsko silo podjetja, glavnica pa označuje abstraktno, nespremenljivo točko, pri kateri ne prihajajo v poštev dobrinske vrste, marveč imovinske razmere. Glavnica, ki v celoti sodeluje v podjetju v pridobitne svrhe, se vsled tega razdeljuje na lastno glavnico (lastna sredstva) in na tujo glavnico (tuja sredstva), o katerih pomenu nam bo kasneje dana prilika obširneje razpravljati. Nadalje je mogoče glavnico razdeljevati z ozirom na dobo, tekom katere stoji na razpolago podjetju. Naravpo prihaja v prvi vrsti v poštev lastna glavnica, ker ima kot svojina podjetja neomejeno sodelovalno dobo. Tuja glavnica pa kaže v tem oziru zelo različno stopnjevanje sodelovalne trajnostne dobe in s tem tudi večji ali manjši vpliv na gibčnost in gospodarsko pridobitno zmožnost podjetja, o čemur nam bo tudi mogoče kesneje obširneje govoriti. Rekli smo, da mora imetnik podjetja v zmislu tozadevnih zakonitih predpisov glede premoženja svojega podjetja sestavljati periodične inventare in bilance. Inventar je zapisnik, ki žapovrstjo našteva sestavine imovin in dolgovin podjetja ob določenem času, ko se je sestavil ta popis. Inventar ima namen, da podaja materialno pravilnost uspeha določene poslovne dobe, ki je sicer bil «obračunski» dognan z zaključevanjem knjigovodstva, zabeležujočega potek in vpliv posameznih poslovnih dogodkov na strukturo podjetjine imovine. Materialna pravilnost je podana s tem, da se premoženjski deli in dolgovi cenijo po njihovi dejanski vrednosti, ki jo imajo ob dobi sestave inventarja. Nepravilna, previsoka ali prenizka ocenitev premoženjskih sestavin, preobrazuje gospodarski efekt in položaj podjetja, vsled tega predpisuje zakon, da se cenitev mora sestavljati v strogem soglasju z dejanskimi cenami. Ker podaja inventar materialno pravilnost vrednosti posameznih imovinskih sestavnih delov, vpliva-jočih na končni poslovni uspeh, se bilančno-tehnično morajo uporabljati njegovi podatki v korekturo in v soglaševanje knjigovodstva. Inventar pa podaja popis premoženjskih sestavin v zapovrstnem redu in dožene ekonomični uspeh posameznih poslovnih razdobij samo potom seštevanja in odštevanja, ne nudi pa preglednosti, ker mu ne dostaja sistematike. Zato predpisuje zakon nastavo. bilance, ki podaja sumarično sestavo imovin in dolgovin, t. j. računski izvleček iz inventarja in to v obliki «konta», ki protipostavlja aktiva pasivom in izkazuje ekonomični efekt (dobiček, izgubo) potom izravnave manjše strani konta napram večji svotni strani. Oblika »konta«, katere še poslužujemo za grafično podajanje bilančnih rezultatov, je naravna posledica sistematike knjigovodstva in njegove zaključevalne tehnike. Odtod prihaja, da mora bilančni konto nujno zbirati na svoji desni strani pasiva (dolgove in glavnico), porazdeljena po lastninski upravičenosti in po razpoložljivosti dobi, na levi strani pa aktiva (imovine), porazdeljena po konkretnih sestavinah in njih rentabiliteti in likvidnosti. Trgovskim načelom in zakonitim predpisom odgovarja dejstvo, da morajo vrednostne označbe (v denarni obliki) sloneti na predidoči inventuri, pri kateri se posamezni imovinski in dolgovinski deli cenijo kolikor mogoče v soglasju z nabavnimi, sicer pa z dejanskimi dnevnimi cenami. Točka «glavnica podjetja«, katero smo prej definirali kot del podjetjinih dolgovin, spada v pasiva, na desno stran bilančnega konta. Navadni logiki se tako pojmovanje upira, ker gre iz nekritičnega stališča, da glavnica kot svojina podjetja mora tvoriti vendarle aktivno in ne pasivno postavko. Osobito preglavico dela tako pojmovanje začetnikom v knjigovodstvu, pa tudi mnogim starejšim uradnikom, ki so že doma v knjigovod-stvenih delih. Krivda temu je metodika knjigovodstve-nega pouka. Starejši knjigovodje so se učili te discipline še v dobi, ko je prevladovala personifikacijska knjigo-vodstvena teorija, ki si je komodno zamišljala za vsakim kontom poosebljenega upravitelja, opravljajo-čega točno funkcije Dati - Imeti. Od mlajše generacije pa je bila dana prilika, spoznavati znanstveno oprede-ljenje knjigovodstva po materialistični teoriji le onim, ki so bili v položaju obiskovati prvovrstne trgovske strokovne šole v velemestih, na katerih so poučevali znanstveniki - stvaritelji in širitelji te moderne knjigo-vodstvene teorije. In še ti so morali dolga desetletja premagovati pedagogične ovire in uvajati novo metodiko knjigovodstvenega pouka, da so izgladili pot modernemu pojmovanju. Veliko učnih knjig za knjigovodstvo pa še danes jie vpošteva moderne znanstvene metodike. Personifikacijska teorija se ne bavi specielno z znanstveno opredelitvijo imetja podjetja. Čisto mehanično urejuje edinole gospodarske poslovne preobrazbe imovinske strukture s tem, da na podlagi fikcije poraz-deljuje celo podjetje v toliko in toliko oddelkov, ki si stoje nasproti kot poosebljeni kreditor in debitor na temelju enačbe dvojnega knjigovodstva, da je Dati = Imeti in da mora vsak poslovni dogodek učinkovati istočasno v dve smeri: pozjtivno in negativno. Ravno vsled tega mehaničnega pojmovanja nedostaja perso-nifikacijski teoriji znanstvene razlage bistva knjigovodstva. Korak naprej pomeni tzv. «poslovna teorija» ali «teorija enoračunske vrste*, ki vzame kot temelj podjetje samo in postavlja imejitelja podjetja v nasprotje s podjetjem, vsled česar ima pravico, da vsled dela in truda, posvečenega z njegovim sodelovanjem pri podjetju, od tega dobi kot odškodnino njegove dobičke. Podjetnik je «upnik» podjetja, zato se smatra glavnica kot «terjatev podjetnika« in jo mora podjetje v Računu glavnice zabeležiti na stran Imeti. Po tej teoriji se označuje tudi izgubo podjetja kot dolg podjetnika napram podjetju. Materialistična teorija ali «teorija dvoračunske vrste» pa jemlje kot temelj glavnico samo in vpraša: 1.) iz česa obstoja premoženje, 2.) kako se razvija premoženje in ustvarja z analizo ekonomičnih funkcij glavnice dualizem glavnice same, vsled katerega mora knjigovodstvo obračunavati: a) sestavine imetja podjetja v njihovem materialnem konkretnem oziru, b) pa o uspehih imetja samega kot celoto. Ustvarja vsled tega dvojno vrsto kontov, od katerih ena obračuna posamezne sestavine imetja (konti uspeha), ki popolnoma divergirajo v svoji funkciji, ker izražajo vpisi na levi strani kontov prve vrste pomnožitev, na levi upadek, pri drugi vrsti pa vpisi na levi strani upadek, na desni pa narastek. Ker pa zabeležuje bilančni konto na levi strani konkretne sestavine imovine, na desni pa konkretne dele dolgovin, je nujna posledica, da mora glavnica = čisto premoženje biti izkazana kot rezultanta izmed konkretnih imovinskih in dolgovinskih sestavin na desni strani bilančnega konta, tedaj med pasivi. Altera-cija čistega premoženja vsled ekonomičnih uspehov, je potem samo izraz donosnosti v podjetju investirane glavnice. (Da)je prihodnjič.) Cand. prof. FRANJO SIC: Eksotični konti. Izraz eksotični konti zveni pač nekoliko čudno. Ne mislim s tem reči, da so nekateri konti tuji ali pa da so morda prišli iz Afrike ali drugih tropičnih krajev. Imenujem jih tako le radi tega, ker so pri nas malo vpoštevani, malo -razumevam, in ker so ohranili tudi pri nas svoje prvotno, t. j. neprestavljeno ime. Imenujem nekatere konte eksotične zlasti radi tega, ker si jih ljudje, ki imajo ž njimi opraviti, posebno mlajši uradniki, novinci, napačno razlagajo in ne pomislijo na njih prvotni namen. K tem računom prištevam vse one, ki se še danes v praksi nazivljajo s tujimi izrazi, in to so: konto dubioso, konto delkredere, konto sospeso in vsi njegoyi subalterni računi (podračuni), konto parti-cipacione, konto separato, konti mio, suo, nostro, vostro, loro, konto a meta, a terzo, a commune ter konto transito. O vseh teh računih zatrjuje večina urad- nikov mnenje svojega neposrednega šefa in šef zopet mnenje svojega zavoda ali boljše rečeno svojega glavnega principala ter končno principal pa mnenje svojega bivšega profesorja ali svoje subjektivno mnenje. Javno se o imenovanih računih še ni debatiralo in tudi nismo imeli za tako debato pripravnih revij. Ker so prej našteti računi zalo važni za trgovino z blagom kakor tudi za bančno trgovino in ker so se jim do sedaj tako malo posvetili avtorji slovenskih učnih kakor tudi znanstvenih knjig, jih hočem tu na kratko orisati. Moj namen je, zabavati zlasti one ljudii, ki so se s knjigovodstvom že praktično in teoretično pečali ter čutijo v sebi veselje do knjigovodstvene vede. Konto dubioso: Na ta račun vknjižirno 'navadno, postavke vseli onih dolžnikov, od katerih ni izlepa mogoče izterjati dolžne zneske. Namesto, da bi par semestrov prenašali njih salde na nov račun, zaključimo raje njih račune z računom dubioso. Na tem računu čakajo dolžni zneski, zbrani kot verne duše v vicah, toliko časa, dokler niso sukcesivno poravnani. Jasno je, da izkazuje konto dubioso navadno ob času bilance saldo. Vprašanje je sedaj, s katerim računom naj se ta dubiozni račun ob bilanci zaključi. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je to preliminirana izguba in da naj se postavi protipostavka salda na račun dobička in izgube. Drugi trdijo zopet, naj se določi najprej, kako velik del salda ne bo s 50%no sigurnostjo še dolgo poravnan. Ta del salda naj se postavi na račun dobička in izgube, ostali del, ki bo gotovo v doglednem času poravnan, pa naj se postavi na račun bilance. Torej naj bi se konto dubioso zaključil z računom bilance in z računom dobička in izgube. Obe teoriji smatram za napačni ter se pridružujem modernemu pisatelju o knjigovodstvu prof. Scharu, ki trdi, da moramo zaključiti konto dubioso vedno z računom bilance. Nehote se vprašamo: zakaj? Dokler , samo mislimo, da gotove postavke ne bodo v doglednem času poravnane, toliko časa jih tudi nikakor ne sinemo smatrati za efektivno izgubo. V šoli pri mladih ukaželjnih dečkih in deklicah pravim v tem slučaju: «Dokler nista teta ali stara mati za vedno zatisnili oči, toliko časa jima ne smemo jemati še na živem telesu mere za krsto, ne smemo pustiti, da jima zvone in kopljejo grob.» Tako je tudi z računom dubioso. Dolžniki so dolžni in ostanejo dolžni, dokler nam ni njih totalna insolventnost za vedno zajamčena. Njih dolgovi so del našega aktivnega premoženja, in najsi bodo zapisani na osebjih računih ali pa kot dvomljivi, zbrani v kontu dubioso. Preliminirana izguba še ni končno-veljavna efektivna izguba. Zato lahko trdim, da pravilno zaključujemo konto dubioso (ali račun dvomljivih postavk) vedno le z računom bilance. Nehote me bo kdo prekinil in vprašal, zakaj da morata trgovec ali banka izkazovati v bilanci take aktivne premoženjske dele, o katerih se ne more definitivno reči, da so sigurni in o katerih je več kot 50 % možnosti, da bodo za zavod izguba. Na to vprašanje je od- govor lahek. V dubioznih slučajih, v katerih predvidevamo izgubo, nas nikdo ne more siliti, da bi to sluteno izgubo smatrali za nekaj, kar je, nam v dobro. Pravico imamo gotov del (v procentih izražen) salda v računu dubioso smatrati za eventualno bodočo izgubo. S to pre-liminirano bodočo izgubo, ki še ni končnoveljavna in definitivna, ne smemo operirati na račun dubiosa, temveč na zanjo posebno pripravljenem računu, ki ga imenujemo konto delkredere. Konto delkredere: Konto dw.t a.5 5,2, 11 2,0 is 1? 16 15 1H-M 12, 11 -tO Datum notice Curiški tečaj Curiški tečaj Zagrebški te naše krone n. a. krone n. a. krone 15. 7. 1920. . . . 9-— 3-65 37-— 1. 9. 1920.-. . . 5-4 2*8 44-— 1. 10. 1920. . . ; 5-— 2-7 39-— 1. 1. 1921. . . . 4-1 1-5 24-5 1. 3. 1921. . . . 4-— 1-3 21-— 1. 5. 1921. . . . 4-— 1-5 22-5 i. 7. 1921. . . . 3*8 1-— 21-— Če bi odgovarjali curiški tečaji kupovni moči obeh kron, bi morali biti pri enakih razlikah med obemi curiškimi noticami enaki tečaji v Zagrebu. Tako pa so iz zgornje tabele sledeče razlike in sledeči tečaji: 5. 7. 1. 9. 1. 10. 1. 1. 1. 3. 1. 5. 1. 7. 1920. 1920. 1920. 1921. 1921. 1921. 1921. razlike 5-35 2-6 2-3 2-6 2-7 2-5 2-8 • tečaji 37-— 44-— 39-— 24-5 21-— 22-5 21-— Zaradi tega smelo trdimo, da curiški tečaj ne odgovarja fak-tični vrednosti naše valute. Do iste trditve je prišel na drugi način brez številčnih dokazov tudi «Jugoslovanski Lloyd» v Zagrebu. Narodna banka. Prvega februarja leta 1920. je postala Narodna banka emisijski zavod za vso državo. Takrat je znašal državni dolg pri banki 650 milijonov dinarjev, v prometu pa je bilo bankovcev za 711 milijonov dinarjev. Koncem leta 1920. je znašal državni dolg pri banki 3283 milijonov dinarjev, v prometu pa se je nahajalo bankovcev za 3344 milijonov dinarjev. (Od teh odpade 1194 milijonov na zameno kronskih novčanic, 150 milijonov na obrtni kapital raznih državnih ustanov, skoro 1400 milijonov pa na državni deficit — za toliko so bili državni izdatki večji od državnih dohodkov.) Koncem marca 1921. leta je bilo v prometu bankovcev za 3712 milijonov dinarjev, pri tem niso vračunane eno- in poldinarske novčanice in deset- dve- in enokronske novča-nice novih krajev. Narodna banka SHS je izkazala od takrat sledeče stanje: 31. III. 15. IV. 15. V. 15. VI. v milijonih dinarjev metalne podlage . . . 432-23 435-99 443*97 426-93 posojil............216-66 213-67 208-62 196*95 državnega dolga . . . 3483-12 3683-97 3713*87 3934*69 novčanic v prometu . 3500*35 3697-45 3703*25 3721-97 Metalna podlaga se je po izkazih Narodne banke do približno 15. maja večala, potem pa je naenkrat padla. V našem listu bomo prinašali redno za zadnji mesec stanje Narodne banke SHS. in drugih važnih emisijskih zavodov inozemstva. Stanje Narodne banke SHS. Metalna podlaga . . . Posojila....... Terjatve od države . . Novčanice v prometu . 30. junija 1921 23. junija 1921 437,336.343-32 din. — 206.995*09 din. 192,721.131*88 „ — 2,638 615*69 „ 4.022,344.296'56 „ +80,912.884*88 „ 3.745,943.390 — „ +52,683.985*— „ Stanje emisijskih bank Evrope.* (V milijonih frankih, preračunano al pari denarju vsake dežele.) Diskontne mere. Metalna podlaga Nov-čanice v tečaju Glavne postavke Datum zlato srebro kratkoročni kapitali depot menični porte-feuille predujmi na premičnine Francija — Francoska banka 1914. 23. junija 4.104 640 5.912 943 1.541 739 1921. 30. junija 5.520 274 37.422 2.770 2.902 2.224 1921. 21. julija 5.521 275 37.279 2.770 2.587 2.221 Nemčija — Državna banka 1914. 23. junija 1.696. 418 " 2.364 1.180 939 14 1921. 30. junija . . . 1.376 15 94.799 12.659 180.302 21 Grčija — Nacijonalna banka 1914. 31. julija 31 — 229 239 46 38 1921. 31. maja .... 57 — 1.735 1.367 139 187 Italija — Italijanska banka 1914. 31. julija 1.105 89 1.730 245 586 115 1921. 20. maja 828 75 13.715 1.857 3.170 2.046 Romunija — Nacijonalna banka 1914. 18. julija 154 1 414 14 237 47 1921. 18. junija 494 0-3 11.087 2.028 3.364 159 Švica — Nacijonalna banka 1914. 23. julija 180 19 268 51 94 14 1921. 30. junija 544 111 941 144 391 34 Združene države — Banques des Reserve Federale 1914. 31. decembra . 1.208 101 80 1.319 55 1921. 13. maja , , , 11.894 851 13.837 8.327 9.621 1921. 15. junija . . . 13.099 847 14.259 8 804 9.994 * Vzeto iz «L' Economiste europeen*/ 2 TO TO TO TO Oficijelna skontna me '. julija 1920 Privatna skontna me '.julija 192C Oficijelna diskontna me 30. junija 192 Privatna diskontna me 30. junija 192 Oficijelna skontna me . julija 1921 Privatna skontna me \ julija 1921 •3 •a *o •a London ....... 7 6% 6 5 Vi 6 5 Vb Pariz........ 6 5 V. 6 5 6 5 Berolin....... 5 3 Ve 5 3 "/l6 5 3 7,6 Milan........ 6 6 *U 6 6 Vi 6 6 V« Dunaj....... 5 2 6 4 6 4 New-York*..... 6 8 6 5 6 6 Narodna banka** Beograd....... Banke In Industrije 5 Trgovina 6 — Banke In industrije 5 Trgovina 6 — Banke In industrije 5 Trgovina 6 — * Za New-York je jiaznačeno mesto privatne diskontne mere postavka za dnevni denar (call maney). ** Pri Narodni banki SHS Lombard 6%, obrestna mera 6%. za denarne zavode in industrije z odobrenim žiro-računom 5%- Trgovska bilanca kraljestva SHS. Uvoz 1919 Izvoz Kg 154,308.921 din. 2.973,955.567 Kom. 81.097 „ 8,111.700 skupno din. 2.982,067.267 1920 Kg 263,846 987 din. 530,495.140 Kom. 144.246 „ 156,319.900 skupno din. 686,815.040 Kg 427,300.974 din. 3.457,767.197 Kom. 794.041 „ 29,186.180 15.198 1,042.773 skupno din. 3.487,996.150 Kg 716,813.042 din. 1.078,299.319 Kom. 252697 , 45,048.876 m3 379.689 , 197,257.860 skupno din. 1.320,606.055 Uredništvo priporoča sledeče čtivo: ^Državni, komunalni i hipotekami dugovi Jugoslavije.» Uredio Vladimir Pavlakovic. Delo je izšlo kot poseben odtisek finančnega oddelka «Jugoslovenskog Kompasa* in je izpolnilo veliko vrzel na polju te stroke. Obsega samo fundirane dolgove, za katere so izdani v promet odgovarjajoči vrednostni papirji kakor obveznice in založnice. Dr. Stanko Deželic: Banke i bankarstvo. Zagreb, 1921. Knjiga daje prilično jasno sliko razvoja naših in tujih bank. "Novčarstvo — Hrvatska, Slavonija, Medjimurje.» Uredio Vladimir Pavlakovic. II. zvezek «Jugoslovanskog Kompasa», ki naj bi obsegal celokupno denarstvo, se je nekoliko zakasnil, zaradi tega je sklenil avtor izdati zaenkrat samo oni del, ki obsega Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje. STANOVSKI DEL Delovni program „Društva bančnega uradništva Slovenije". Delovni program «Društva bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani« je izražen v društvenih pravilih. Namen društva je: 1.) gojiti med bančnimi uradniki in uradnicami vseh vrst stanovsko zavest in vzajemnost; 2.) skrbeti za izpopolnjevanje njihove strokovne in splošne izobrazbe in 3.) zastopati njihove stanovske koristi napram upravam bančnih zavodov, napram zakonodaji, državni, občinski in sploh vsaki javni upravi. Odbor «Društva bančnega uradništva« bo skušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi gojiti zavest pripadnosti k odličnemu stanu bančnega uradništva in z istimi sredstvi pospeševati medsebojno vzajemnost, prijateljstvo in družabnost društvenih članov. Radi tega se bo skrbno izogibal vsakega pospeševanja posameznih političnih smeri, poučen po izkušnjah, da politika, zanesena v dru- štvo, v veliki meri ubija stanovsko zavest in ovira pozitivno delo. Z isto vnemo se bo oprijel dela na polju strokovne in splošne izobrazbe. Izpopolnjevanje strokovne in splošne izobrazbe bančnega uradništva je en del prosvetnega dela. Samo v tej smeri se nahaja cilj gospodarske neodvisnosti za splošnost in nas same. Integralen del narodnega gospodarstva je denarstvo in finančni strokovnjak naj izhaja iz vrst bančnega uradništva. V stanju nadprodukcije trgovskega naraščaja ni delavskem trgu zmaguje inteligentnejši, pridnejši in vztrajnejšU Društvo bo radi tega skušalo nuditi po možnosti vse teoretične in praktične pripomočke za nadaljevanje strokovnega študija in pomagalo na ta način uradništvu z nižjo izobrazbo doseči stopnjo akademskega izobraženca. V dosego prvega in drugega dela delovnega programa bo društvo prirejalo predavateljske večere in poučne tečaje, ki bodo namenjeni, najprej našim, samim sebi prepuščenim praktikantom, provizoričnim uradnikom in poduradnikom. Zabavni in poučni izleti naj bi imeli poleg zabave in pouka še lep smoter medsebojnega spoznavanja in družabnosti. Vse društveno življenje bo osredotočeno v društvenem lokalu. Tu se bo nahajala knjižnica, ki bo glavno vrelo izpopolnjevanja strokovne in splošne izobrazbe, tu bo čitalnica, opremljena z raznovrstnimi gospodarskimi časopisi in revijami. V društvenem lokalu se bodo prirejale v zimskih večerih čajanke, zabave, itd. Publikacijam strokovne in stanovske vsebine bo služil «Bančni vestnik», glasilo našega društva. Obravnaval bo najaktualnejša sodobna finančna vprašanja. V stanovskem delu pa bo prinašal za bančnega uradnika zanimiva in potrebna poročila stanovskega in gmotnega značaja. V tretjo to£ko delovnega programa spadajo nerešena vprašanja bolniške blagajne in pokojnine, definitvne ureditve delovnega časa in službenih pogojev, regulacije temeljnih plač, draginjske doklade, honoriranja sedme delovne ure in nadur, ustanovitve gospodarskih zadrug, podpiranja že obstoječih kuhinj za bančne uradnike in ostalih mnogoštevilnih zadev, ki vplivajo na gmotni položaj bančnega uradništva. Pri ureditvi starostnega in bolniškega zavarovanja trčijo različni interesi raznih faktičnih in juridičnih oseb skupaj. Zakon, ki ga bo priredilo ministrstvo za socijal-no skrb in ki naj bi reguliral pokojninsko vprašanje, bo kompromis med zgoraj omenjenimi faktorji. Naše društvo bo moralo nastopiti previdno in energično, da izbojuje s pomočjo ostalih enakih udruženj bančnemu uradništvu kar največ ugodnosti. Številna nerešena gmotna vprašanja zahtevajo vsaj v prvih letih zelo previdne taktike, spravnega pota z upravami bančnih zavodov in javnopravnimi institucijami. Društvo želi sprave z delodajalci, dokler je tako razmerje njegovim članom v korist. Delo, ki ga prevzema društvo na svoje rame, je težko. Vendar se ga ne straši. V delu ležijo uspehi. Edino delo in uspehi bodo dovedli novo društvo do popolne zmage. Zmaga pa je tako in toliko gotova stvar, kakor je hladen in trezen naš razum, čuteče naše srce in delaven naš duh. ^ „ Odbor «Društva bančnega uradništva Slovenije». Stavka uradništva denarnih zavodov Češkoslovaške republike. V naravi vlada močnejši nad slabšim. Razmerje med posameznimi stanovi je razmerje njihove intelektualne in materialne sile. Izprememba, teh sil je obenem iz-prememba tega razmerja. Uradništvo denarnih zavodov v Češkoslovaški republiki je v napredku intelektualnih. sil,, stanovske zavesti in materialnih sredstev prišlo do prepričanja, da njegovi notranji sili odgovarja novo razmerje med delodajalcem in službojemalcem. Prvi pogoj velike borbe je bila zavest v svojo pravico in v svojo moč in spo-redno s tem je tekla vera v zmago. Iz srca želimo svojim kolegom v Češkoslovaški republiki, da se izpolni njihovo pričakovanje in da njihova vera v samega sebe najde v veliki preizkušnji trdno notranjo oporo hrabrosti, značajnosti in stanovske zavesti, ki jih pripelje do zmage. Prepričani smo, da so izmerili globino morja in daljave do rešilnega brega, predno so začeli borbo z valovi. Dne 23. junija t. 1. je napovedala Zveza bančnih in hranilničnih uradnikov Češkoslovaške republike generalno stavko. Velika večina uradništva bančnih zavodov je prenehala z delom. Stavka traja, ko to pišemo, še naprej. Takoj v začetku stavke so napovedale zveza nemških bančnih in hranilničnih uradnikov, zveza nemških nastavljencev in deželnih uradnikov za vse češke bančne institute najstrožjo zaporo računov. S tem so preprečile preskrbo industrije potom nemških bank. Drugi dan, 24. junija, je zaprla borza svoja vrata. Po par dneh stavke čeških uradnikov, je prenehala z delom tudi zveza nemških bančnih in hranilničnih uradnikov, tako da je bila v zadnjih dnevih meseca junija proklamirana in izvedena generalna stavka vsega uradništva denarnih zavodov Češkoslovaške republike. Številne simpatijske izjave organizacij različnih strok uradništva in delavstva cele Češkoslovaške republike kažejo, da stoji ogromen del javnosti na strani stavku-jočega uradništva. Moralne in materialne podpore so prejeli stavku j oči iz različnih držav, tako iz Nemške Avstrije, Švice, Jugoslavije, Nemčije itd. Namen stavke ni doseči zvišanja mezde ali skrajšanja delovne dobe. Gre za soodločevanje uslužbencev v vodstvu zavoda. Bančno uradništvo zahteva, da dobijo voljeni odbori uslužbencev izključno pravomoč v zadevah uslužbencev. Pravo voljenih komisij naj se razširi na sprejemanje in odpuščanje delavnih sil, na dovoljevanje nagrad in prispevkov, na organizacijo bančne službe. Iz pravomoči komisij bi bili izvzeti ravnatelji, njihovi namestniki, prokuristi in dirigenti filijalk. V slučaju nesporazuma med komisijo in ravnateljstvom naj bi odločal upravni svet zavoda, v katerem zahteva uradništvo svoje zastostvo. Zveza bančnih in hranilničnih uadnikov Češkoslo-slovaške republike je predložila Zvezi češkoslovaških bank pri pogajanjih pred stavko načrt za službeno prag-matiko, ki je predvidela ustanovitev personalnih komisij, kvalifikacijskih komisij in disciplinarnega senata. Ustanovitev personalnih komisij potom službene prag-matike bi zasigurala uradništvu soodločevalno pravico v personalnih zadevah, ne pa v kupčijskih. O predlogu uradništva o personalnih komisijah in o protipredlogu Zveze češkoslovaških bank bomo še obširno razpravljali na koncu našega sestavka. Kvalifikacijska komisija bi bila paritetno sestavljena iz direkcij in uradništva. Kvalifikacijo bi slejkoprej dajali o svojih podrejenih uradnikih šefi oddelkov; le če se kvalificirani pritoži, bi začela poslovati komisija. Zveza češkoslovaških bank se je zbala premoči uradništva v komisiji vsled njene paritetične sestave in jo odklonila. Disciplinarni senat bi raziskal obtežilni materijal v disciplinarnih postopanjih in odločal o dokazih krivde. Tudi ta senat bi bil sestavljen iz ravnateljstva in uradništva, vendar bi imelo ravnateljstvo po službeni pragmatiki pravico krivega ali krivde osumljenega uradnika takoj odpustiti in ga predati sodniji. (Dalje prihodnjič.) Premikajoča dravinjska doklada. Odstotek premikajoče draginjske doklade se je določil za letošnji tretji semester na isti podlagi in pod istimi pogoji kakor doslej. Sporazumno med obema strankama in na podlagi sicer še nedovršenih dogovorov z «Društvom zasebnega uradništva Slovenije« se je točka 6.) sporazuma med upravami in organiziranimi nameščenci od 27. februarja 1920. izpolnila za tretji trimester t. 1. tako, da so se vzele za poračunavanje premikajoče draginjske doklade cene od 1. julija t. 1., tako izračunana draginjska doklada pa naj velja za tri mesece, vendar ne od prvega do prvega, temveč od 15. maja pa do 15. avgusta t. 1. V oktobru se določi s cenami od 1. oktobra za* čas od 15. avgusta do 15. novembra novi odstotek premikajoče draginjske doklade. Premikajoča draginjska doklada se je izračunala za tretji trimester letošnjega leta po sledeči tabeli: Ude- Doklada Cene Cene V odstotkih leženi v odstotkih 1. julija 1. aprila napram 0/ /o 15.febr. 1921 1921 1921 1. aprilu 1921 Meso . . . 14 2-18 _ 32 - 30-- 1-24 _ Moka . . . 4 2 55 — 17- 1750 — 0 18 Kruh . . . 5 5- — 12- - 12-- — — Slanina . . 7 0'62 — 4 T — 48'- 0-28 Jajca . . . 1 033 — 2'- 1-80 0-17 — Mleko . . . 3 2 14 6 - 6'- — — Kava . . . 1 — 72- - 72-- — — Sladkor . . 1 ! 56 — 46- 52 - — 0 31 Krompir . . 3 — 0 87 2 50 2 50 — — Fižol . . . 2 2'- — 9- 9- — — Zelenjava 2 2— — 3 — 3 — — — Premog . . 6 10 24 — 88'- 88 —— — — Drva . . . 6 10-62 — 360 — 360*— — — Petrolej . . 3 350 — 20- 26 - — 1 50 Soba . . . 12 12-- — 500 - 300' - 16 — — Obleka . . 22 14 30 — 3300- 3300- - — — Obutev . . 6 4 67 — 800-- 800 - — — Perilo . . . 2 1-53 — 300 — 300 - — 100 75-24 087 17-41 2-27 -0-87 -2-27 74-37 15 14 Prirastek draginjske doklade: Od 1.4.1921. do 30. 6.1921. . . 15;14 % od 15. 2. 1921. do 1.7.1921.. . 2'13 % (dvoje četrtletij ni vpoštevanih) 2i3 % Skupno . . . 19-40% Razvoj premikajoče draginjske doklade. 100%........ I. II. III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. *x. XI. XII. I. II III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. 80%....... 60%....... 93-// »„ — 65-70 % | 40% ....... - 454 7% - 20%....... Ol VO 4 0%....... Leto 1920 Leto 1921 V priobčenem diagramu (str. 9) je ponazorjen razvoj in višina dosedaj sporazumno priznane doklade od spomladi lanskega leta, pa do letošnjega tretjega tri-mestra. Odstotki, ki jih tukaj navedemo, veljajo od celokupnih letnih prejemkov, ki so sestavljeni po prilogi k službeni pragmatiki nastavljencev Jadranske banke sledeče: I. Stalni prejemki: a) plača, b) stanovanska doklada; II. draginjska doklada; III. božičnica; IV. re-muneracija; V. nabavni prispevek; VI. za oženjene: a) povišek draginjske doklade, b) povišek nabavnega prispevka, c) prispevek za vsakega otroka do 18. leta pa brez zaslužka. Skupni letni dohodki po navedeni pragmatiki so znašali dne 1. marca 1920.: za 1. razred skupine Bi . . K 16.040"— „ 5. „ Bi . . „ 22.173-33 „ 10. „ „ Bi . . „ 38.790-— za oženjene z enim otrokom. Od teh postavk je treba računati odstotke, nazna-čene v diagramu. Preden se prišteje dobljena premikajoča draginjska doklada, pa je treba še izračunati 10 % za sedmo uro, to pa od začetkom letošnjega leta reguliranih skupnih prejemkov, ki znašajo za: za 1. razred skupine Bt . . K 20.080-— „ 5. „ „ Bi . . „ 27.720*— „ 10. „ „ Bi . . „ 48.520'— za oženjene z enim otrokom. Pripomnimo, da so banke regulirale stalne prejemke svojemu uradništvu dne 1. januarja t. 1. Ker so s to regulacijo narastli stalni prejemki posameznika, je sorazmerno padel odstotek doklade. Dne. 1. aprila t. 1. je bilo dogovorjeno, da doklada 75 % na stare prejemke odgovarja 40 % na nove prejemke. Današnji povišek približno 20 % na stare je enak 10%nemu povišku na nove prejemke. Sedanja premakljiva doklada znaša za samca 50 % in za oženjene 70% vseh stalnih prejemkov. E. L. Tajniško poročilo. Vzroki ustanovitve našega društva so vsem tovarišom, ki so pazno sledili našemu pokretu, predobro znani. Takojšnja ustanovitev novega ali reorganizacija starega društva je bila neobhodno potrebna, in to niso zahtevali samo stanovski interesi, temveč tudi strokovna in splošna izobrazba celokupnega bančnega uradništva. Tovariši Hafner, Leben in Lovšin so sklicali 23. maja t. 1. k «Zlatorogu» sestanek zaupnikov vseh bančnih zavodov v Ljubljani. Prva in edina točka dnevnega reda je bila reorganizacija starega ali ustanovitev novega društva. Po debati so se tovariši razdelili v dve skupini. Ena je zastopala ustanovitev novega, druga pa reorganizacijo starega društva. Obe skupini pa sta soglašali o potrebi temeljite remedure v starem društvu. Ker se nista mogli zediniti, so vsi navzoči sklenili, da se skliče sestanek bančnega uradništva, da samo odloča o svoji organizaciji. Za sklicatelja se je določilo g. Albina Pečarja kot zagovornika ustanovitve novega društva in g. Riko Juga kot zagovornika reorganizacije starega društva. Sestanek vsega bančnega uradništva v Ljubljani se je vršil dne 31. maja t. k v veliki dvorani Mestnega doma. G. Pečar je otvoril zborovanje in v kratkih potezah očrtal pomen sestanka. Nato je tovariš Mijo Hafner razpravljal o potrebi ustanovitve novega društva in poleg drugih tehtnih argumentov navedel tudi, da starega društva ne pripozna Sindikat več in da je bančno uradništvo brez vsakega zastopstva. Proti ustanovitvi je govoril tovariš Dular in za njim zastopnik društva zasebnega uradništva Slovenije g. Orehek, ki se je v svojem govoru spuščal v osebne napade. Zagovorniki in pripadniki ideje ustanovitve novega društva so kljub temu, da se je večina navzočih tovarišev dala zapeljati demagogiji predsednika Orehka, sklenili ustanoviti novo bančno društvo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Pečar, Jelene, Janežič, Zelinka, Dernič, Ogrin, Bezjak in Rak. Pripravljalni odbor je pripravil pravila in vse potrebne priprave, na kar se je vršil prvi ustanovni občni zbor društva bančnih uradnikov Slovenije v Ljubljani dne 15. junija 1921. v veliki dvorani Mestnega doma. Na tem občnem zboru so se odobrila po pripravljalnem odboru predložena pravila in izvoljeni so bili soglasno v nov odbor sledeči tovariši: za predsednika tov. Albin Pečar, Jadranska banka; za odbornike: tov. Vladimir Turk, Ljubljanska kreditna banka; Franc Dernič, Zadružna gospodarska banka; Mijo Hafner, Jadranska banka, in Emanuel Zelinka, Slovenska banka; za namestnika: tov. Ablin Pleško, Ljubljanska kreditna banka, in Jaroslav Rak, Kreditni zavod za trgovino in industrijo. V nadzorstveni svet pa sta bila izvoljena tov. Rajko Ogrin, Slovenska eskomptna banka, in Ivo Bezjak, Jadranska banka. Na I. seji društva se je odbor konstituiral sledeče: Predsednik g. Albin Pečar, podpredsednik g. Frahc Dernič, tajnik g. Vladimir Turk, blagajnik g. Mijo Hafner in odbornik g. Emanuel Zelinka. . Odbor društva je poslal dne 16. junija t. 1. dopis na Sindikat bank v Ljubljani, s katerim daje na znanje svojo ustanovitev in program društva. Sindikat'je odgovoril društvu, da jemlje ustanovitev novega bančnega društva na znanje ter zagotavlja istemu podporo za izvršitev njegovega lepega programa. Odbor je naprosil ravnateljstvo Jadranske banke za brezplačni odstop podzemskega lokala v njeni hiši v svrho preureditve v klubni lokal našega društva. Ravnateljstvo Jadranske banke je društvu ugodilo, ter mu odstopilo omenjeni lokal. Na drugi odborovi seji, ki se je vršila dne 23. junija t. 1., se je kooptiralo v odbor dva nova člana, in sicer tovarišico gdč. Rozo Kretič iz Splošne prometne banke in tovariša Evgena Lovšina iz Jadranske banke, slednjega kot glavnega urednika društvenega glasila. Glavna točka Il.odborove seje' je bila premakljiva draginjska doklada. Izdelala se je tabela na podlagi ugotovljenih tržnih cen življenskih potrebščin, glasom katerih se je draginja v II. trimestru povečala od 74*37 na 104"23 %. Odobril se je dopis na Sindikat, ki je vseboval tozadevni predlog povišanja draginjskih doklad in njega povišanje. Na isti seji se določi, da najame društvo notranje posojilo za opremo društvenega lokala proti obveznici društva na minimum K 100, amortiziralo bi se pa iz mesečnih preostankov članarine. Društveni denar naj bi se nalagal v Slovenski eskomptni banki. Za glavnega in odgovornega urednika strokovnega in stanovskega glasila, ki bo nosil ime «Bančni vestnik», se imenuje tov. Evgen Lovšin. Sklene se obvestiti vsa bančna društva v državi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev o ustanovitvi našega društva. Pokrajinske zavode v Sloveniji se obvesti, kadar izide prva številka «Bančnega vestnika» in se jim pošlje obenem pristopnice in pravila društva. III. odborova seja, 5. julija t. 1., je vzela v pretres odgovor Sindikata glede premakljive draginjske do-klade. Ker se nismo mogli potom izmenjave medsebojnih dopisov zediniti za odstotek premakljive draginjske doklade, je odbor, sklenil stopiti v skupna tozadevna pogajanja z zastopniki sindiciranili bank v Ljubljani. Stilizira se odgovor na napad v zadnji številki «Uradnika» na naše društvo in sklene se natisniti ga v 300 izvodih. Proračun lista, podanega po tovarišu Lovšinu se odobri. Ker je tovariš Turk odložil tajniško in odborniško mesto, je prevzel isto tačasni blagajnik Mijo Hafner. Sedemurni delavnik: Odbor društva je poizkušal tudi glede tega vprašanja prinesti bančnemu uradni-štvu olajšavo in je v svrho tega poslal dne 7. julija t. 1. Sindikatu obširno utemeljujočo prošnjo, da bi imelo bančno uradništvo vsaj v največji vročini meseca avgusta šesturni nepretrgani delavnik. Tudi to vprašanje se je na skupnem sestanku dne 8. julija t. 1., katerega so se udeležili na eni strani kot zastopniki društva: predsednik g. Pečar, tajnik g. Hafner in gdč. Kretič, na drugi strani pa zastopniki sindiciranih bank v Ljubljani, povoljno rešili. Po obojestranskem sporazumu se je povišala premakljiva draginjska doklada za samce od 40 na 50 odstotkov in za oženjene od 60 na 70 odstotkov za čas od 15. maja do 15. avgusta t. I., plačljiva v skupni vsoti najkesneje do 20. julija 1.1. Za mesec avgust se je določil šesturni delavnik, uradni-štvu pa se vseeno izplača lOodstotni honorar za sedmo nedelano uro. Na IV. odborovi seji, ki se je vršila 15. julija t. 1., je sklenil odbor storiti primerne korake pri upravah onih bank, ki riiso v Sindikatu, da povišajo svojemu uradništvu sorazmerno draginjsko doklado. Odbor sklene naročiti društvene legitimacije s sliko v obliki sokolskih legitimacij. Med drugimi raznoterostmi se določi cena inseratom našega lista. Društvo si nabavi strokovna glasila bančnih društev Češkoslovaške, Nemške Avstrije, Nemčije in drugih držav. Listi bodo na razpolago članstvu v čitalnici. Razpravljalo se je nadalje, kako preprečiti importacijo tujega uradništva in kako prisiliti potom vplivanja na zakonodajo tuji kapital, da da pri nastavljanju uradništva domačemu prednost. Temu aktualnemu vprašanju bo posvetilo društvo veliko pažnjo in naše glasilo se bo pričelo s tem intenzivno baviti. Namesto odstopivšega odbornika tovariša Turka se kooptira v odbor tovariš Janežič, Ljubljanska kreditna banka. Društvo šteje po enomesečnem obstoju 166 članov, ki pripadajo sledečim zavodom: Število Število Zavod nastavljenih organiziranih % uradnikov v našem društvu Jadranska banka . . . . 138 68 49'64 Zadruž. gospod, banka . ■■ 22 2 9'09 Slovenska banka . . . 12 11 91-66 Ljublj. kreditna banka 87 39 44'83 Obrtna banka .... 7 4 57-14 Splošna prometna banka 24 4 16-67 Slov. eskomptna banka . 29 21 72-41 Slovenska eskomtna ban- ka menjalnica . . . 10 1 10— Češka industr. banka . . 15 5 33.34 Kreditni zavod za trgovi- no in industrijo . . . 41 2 4-88 Kranjska 'deželna banka , 10 9 90-— Skupno . . . 395 166 42-03 Dohodki. Blagajniško poročilo Društva bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani. fzdatki. Prostovoljni prispevki članov: Jadranske banke .......... Češke industrijalne banke...... Slovenske eskomptne banke..... Slovenske banke .......... g. Roze Kretič, Splošna prometna banka g: Dernič, Zadružna banka...... Tiskovine.......... Vporaba dvorane Mestnega doma Knjige in pisarniške potrebščine Upravni stroški........ Gotovina v blagajni...... V Ljubljani, dne 19. julija 1921. Mijo Hafner m. p. t. č. blagajnik. Kakor je razvidno iz gornje tabele, je vsega bančnega uradništva v Ljubljani po številu 395, od teh je organiziranih v našem društvu 42"03 %, v društvu zasebnega uradništva Slovenije pa, po cenitvi, okoli 35 %, tedaj ostane neorganiziranih 22'97 %. Gornji podatki o enomesečnem delovanju našega društva so Vam v nepobiten dokaz, da smo se lotili dela z vso vnemo in da nam niso interesi bančnega uradništva le na jeziku. Društvo ne bo odgovarjalo na napade z besedami, v delu, v resnem smotrenem delu in v uspehih boste našli naš odgovor. Prepričani pa smo, da bo naše delo, ki ni v korist samo posameznikom, dovedlo v naše vrste še one tovariše, katere danes še pogrešamo. Ljubljana, dne 19. julija 1921. .... ,, , Mi/o Hafner, t. č. tajnik. Društveni lokal. Posredovanju našega odbora se je posrečilo pridobiti upravo «Jadranske banke», da nam je odstopila en podzemski lokal v svojem poslopju v Šelenburgovi ulici v društvene namene. Lokal bo v kratkem preurejen in članom dostopen. V tem društvenem lokalu bomo imeli na razpolago veliko število strokovnih stanovskih in drugih političnih listov, skrbeti pa moramo za dobro strokovno in stanovsko knjižnico. V istem lokalu bo društvena pisarna in dvorana za zborovanja. Poleg potrebnega čtiva bo mogoče v društvenem lokalu dobiti tudi okrepčila. Stavbinska družba d. d. nam je za lokal zagotovila brezplačno zelo ukusno izdelane vogalne klopi, za kar se ji tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Vprašanje stalnega društvenega lokala je s tem rešeno in se upravi Jadranske banke, ki nam je k temu pripomogla, najtopljeje zahvaljujemo. Odslej bodo člani vedeli, kje dobijo svoje stanovske tovariše in se bodo mogli brezplačno strokovno izobražati. Nadejamo se, da bo naš društveni lokal stajno shajališče in zbirališče vseh naših članov. Društvene vesti. Društvo je uvedlo lične legitimacije, slične onim «Sokola» za svoje člane, katere bodo v najkrajšem času gotove. Z izdajo se; prične v torek, 16 .avgusta t. 1. in se bodo redno izdajale vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure zvečer v društvenih prostorih v podzemskem lokalu Jadranske banke, Še-lenburgova ulica. Člane in članice se opozarja, da prinesejo s seboj svojo sliko na mehkem kartonu. Legitimacija stane 3 din. Tajništvo naproša vse člane in članice, ki še niso priglasili svojega izstopa iz društva zasebnega uradništva Slovenije, da blagovolijo to čimpreje storiti. Iz uredništva: Uredništvo naproša tovariše in tovarišice, ki se bavijo s posameznimi strokami narodnega in zasebnega gospodarstva, da mu pošljejo za tisk pripravljene članke za na.š list. Istotako prosi uredništvo za elaborate, ki obravnavajo posamezna stanovska vprašanja kakor pokojninsko, bolniško-zava-rovalno, draginjsko itd. vprašanje, nadalje predloge in nasvete v vseh stanovskili zadevah, eventualne prošnje, pritožbe, poročila i. dr. Strokovni študij in zanimanje za naš stan bo rodilo prej ali slej obilne uspehe vsemu uradništvu. Iz upravništva: Upravništvo lista naznanja tem potom vsem tovarišem in tovarišicam, da dobe prvo številko lista brezplačno vsi bančni uradniki in uradnice Slovenije. Če bi koga pri razpošiljanju lista pomotoma izpustili, ga prosimo, da nam pošlje svoj naslov. V interesu vsega bančnega uradništva je, da seznanimo javnost s svojim stanovskim položajem, zato je dolžnost vsakega bančnega uradnika in uradnice, da nabira naročnike za list, ki jih naj pošlje na naslov: Franc Leben, Jadranska banka, centrala, Ljubljana. Na isti naslov naj se pošljejo nabrani inserati, ki stanejo: Cela'stran . . . . 30 X 22 cm enkrat 300 K, celoletno 3000 K, pol strani .... 15X22 cm „ 150 K, „ 1500 K, četrtinka strani . . 15 XII cm „ SOK, „ 800 K, osminka strani . . 7-5 X 11 cm „ 40 K, „ 400 K, Vsem tovarišem in tovarišicam, ložili v to številko prijavnico k društvu. V njihovem lastnem interesu je, da jo izpolnijo in pošljejo na naslov: Društvo bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani. Število članstva se dnevno dviga; pri sklepu lista je že nad 45 odstotkov vsega bančnega uradništva v Ljubljani pristopilo k svoji organizaciji. Čas je že, tovariši, da pridete vsi v svoj dom! -t-------- Tiska Delniška tiskarna, d. d., v Ljubljani.