Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32*—, Siolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8-—, Inozemstvo Din 64'— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon lnternrban 113 Cena Inserstom: cel« stran Din 1400"—, pol str». nI Dta 700"—, č«trt strast Din 550--, Mali oglasi b*. seda Din 1«-. stalnim popnat Mir ljudem, ki so blage volje! Bilo je v noči pred božičnim praznikom 1811. Cesar Napoleon Veliki je sedel pri svoji mizi v kraljevskem gradu v Parizu. Pred njim so ležali razni zemljevidi. Skrbno jih je preučeval, da bi našel najpripravnejšo pot po kopnem preko Perzije v Indijo. Namen njegov je bil zrevolucio-nirati Indijo, jo odtrgati od Anglije in tako Angleže, njegove najhujše sovražnike, najobčutnejše kaznovati. Ena velika ovira pa je bila, ki mu je stala na potu: neizmerna Rusija. Pa, kaj?! Tudi to ogromno zemljo hoče ukrotiti, podvreči svoji oblasti ter rusko vojsko uporabiti pri svojem sovražnem navalu na Indijo. Napoleon in blagovest miru. Pred njegovimi očmi migljajo svetle podobe najlepše bodočnosti. Od 20. marca ima sina, ki bo dedič njegove slave in njegove moči. Sijaj zadovoljnosti se mu razlije po obrazu, ko se spomni na svojega sinčeka, ležečega v kraljevski posteljici v sosedni sobi. Naenkrat zazvonijo zvonovi po vseh pariških cerkvah. Slovesni so njihovi glasovi in milobni obenem, saj oznanjajo rojstvo onega Deteta, ki po svojem rojstvu ni bilo položeno v kraljevsko postelj, marveč v jaslice v hlevu, pa je Kralj vseh kraljev in Zveličar vseh ljudi. Milina svete noči se za hip poloti Napoleonovega srca. M i r 1 j u d e m! Kolikokrat je kot otrok težko čakal svete noči, v kateri se je raelegal ta angelski spev. Spomnil se je siro-mašnosti svojih detinskih let, ko je na sveto noč prisostoval božični sv. maši, ki jo je v mestu Ajaccio na o-toku Korziki daroval njegov stric. Ko je siromašna družina prišla iz cerkve, je skrbna mati blaženim o-trokom razdelila skromne, pa vendar osrečujoče darove. Na zemlji mir ljudem! Napoleon ob zvokih te angelske pesmi, ki mu jo prinašajo na uho božični zvonovi, zmaje z glavo. Milina in toplina mu izgine iz srca. Ni treba miru, boja je treba! Podjarmiti naprej Rusijo, potem pa dalje in dalje na potu do cilja: svetovnega cesarstva. Njegov sinček ima že v zibelki naslov: kralj Rima. Že v zibelki mu je večno mesto Rim poklonjeno v dar, potem bodo sledila druga mesta, druge dežele, drugi narodi. Pa se je Napoleon zmotil s svojim premišljevanjem v božični noči leta 1811. Njegova armada je na ogromnih sneženih poljanah Rusije propadla. Evropski narodi so se nato vzdignili ter otresli s sebe Napoleonov jarem. Silni cesar je bil naposled pregnan na samoten otok sv. Helene. Tamkaj stoji samotna vrba ter kaže kraj, kjer je Napoleon I., tako nemiren v življenju, našel mir. Njegov sin je kmalu po smrti svojega očeta kašljajoč stopal po parku v SchOnbrunnu na Dunaju ter je u-mrl v prognanstvu, star komaj 26 let. Oče je osvojil celo vrsto dežel, sin pa ni mogel niti ene imenovati svoje. Mir največja blagodat. Na zemlji mir ljudem, ki so blage voljel Ta angelski spev božične noči oznanja največjo blagodat, ki jo more nebo nakloniti svetu. Določuje pa tudi pogoj, neizogibni pogoj tega miru: blagost volje. Kjer ni blage volje, tudi miru, pravega in trajnega miru biti ne more. Današnji svet hrepeni po miru. Grozote svetovne vojne in vse njene težke posledice so ga uverile, da je vojna strahovita pošast. Svet se te pošasti boji, bojijo se je narodi, bojijo se je države. Voditelji narodov ne pustijo v nemar nobene prilike, da ne bi dali izraza svojemu najpopolnejšemu miroljubju. Največja mednarodna organizacija, ki jo je kdaj videl svet, Društvo narodov, ima prvi ln glavni namen, da ohrani in u»rdi mir med narodi in državami s tem, da hoče preprečiti vsako vojno. Svet tega Društva, ki je zboroval drugi teden meseca decembra v švicarskem mestu Luganu, je zopet pred celim svetom posvedočil neomajno voljo te največje mednarodne organizacije za mir na svetu. Vzporedno z nameni in napori Društva narodov gredo stremljenja Ze-dinjenih držav Severne Amerike, ki so našla svoj izraz ter dosegla svoj delni cilj v Kellogovi pogodbi, imenovani po Kellogu, zunanjem ministru Zedinjenih držav. V letošnjem poletju je bila ta pogodba podpisana in v njej so se države obvezale, da obsojajo vojno kot sredstVo narodne politike ter da se ne bodo nikdar po-služile napadalne voine. Koliko poskusov, koliko naporot za ohranitev in utrditev miru! Kogar ni mogel uveriti angelski spev božične noči o tem, kakšna blagodat je mir, njega mora o tem prepričati hrepenenje in prizadevanje današnjega sveta, ljudi, narodov in držav sedanjega časa. Mir je blaženost, ki je vsled tega tako težko dosegljiva, ker manjka njen predpogoj: blagost volje. Mir ljudem, ki so blage volje! Ker ni bilo blagost! volje, ker j« bilo toliko sebičnosti in pohlepnosti in iz obeh izvirajoče krivičnosti, j« gorje svetovne vojne prišlo nad človeštvo. Kakor čistilni ogenj bi moralo biti to gorje ter posamezne narode očistiti hudobne volje, duha nepravičnosti in nasilnosti. Pa so ti dobrodejni nasledki pri nekaterih narodih, to je pri njihovih voditeljih, izostali, utrdilo pa se je ter oja-čilo to, kar ogroža mir v bodočnosti. Italijanski fašizem ovira mirn. Italijanski fašizem je primer za to. Bistvo njegovo je nasilnost, ki gazi v prah vse pravice drugih. Žrtev te nasilnosti so naši bratje, Slovenci in Hrvati, v Italiji. Njihova u-soda je taka, da kriči do nebes. Nepopisno je duševno trpljenje naših bratov, ki omahujejo proti grobu. Duh nasilnosti obvladuje tudi zunanjo politiko fašistične Italije. Mu-solini je 7. decembra na poslednji seji političnega italijanskega parlamenta, ki ga je razpustil, imel govor, v katerem se je norčeval i« »vzvišene« Kellogove pogodbe ln drugih pogodb, ki služijo miru, ter iz splošnega prizadevanja za mir. Govorjenje o miru je za njega dokaz, da se bliža vihar. »Mi moramo biti pripravljeni«, je rekel Mussolinl. »Nihče od vas se torej ne bo čudil in nihče v narodu se ne more čuditi, če bom od naroda zahteval največje napore sil, da se Italija na suhem, na morju in v zraku spopolni do najvišje možnosti. Razlika fašistične zunanje politike nasproti prejšnji je v tem, da je doba valčnih plesov za narod končana. Mi se ne bližamo lahkim časom, pač pa bodo v bodočnosti težki časi. Za nas še ni prišel trenutek, da bi se mogli podati k miru. Mi moramo korakati dalje.« To je duh, v katerem vodi Musso-lini zunanjo politiko Italije. Ram- say Mac Donald, voditelj angleške delavske stranke in bivši angleški fcdnistrski predsednik, Je že lansko j»to o tej politiki izrazil svojo sodbo t temi besedami: »Prezirljivo nastopanje Mussolini j a napram Društvu fcarodov je splošno znano, ker je on ffvoje mnenje v tem oziru že dostikrat izjavU. Zunanjo politiko vodi Mussolini popolnoma v duhu imperializma (osvajanja) ln pri tem ne K sli niti na predpise Društva naro-niti na njegovo organizacijo, frko svoje oči obrača na Balkan, ali Eroti Mali Aziji, ali proti Tunisu. Juri bi začel vojno s kakšnim svojim •osedom, te bi to bilo v skladu z njegovimi nameni, in čez sodbo sve-|a bi dlesknil s prstom.« V italijanskem fašizmu ni blago-Sti volje in zato ni v njem ne smisla 6e volje za mir. Angelski spev bo-[čne noči ne najde odmeva v teh krogih, kojih mladina pozdravlja »vojega vrhovnega fašističnega vojvodo z bodalom v dvignjeni desnici. Notranji mir v državi. Mir je največje dobro ne samo v razmerju med posameznimi državami, marveč tudi v odnošajih med državljani iste države. Notranji mir ▼ državi je velika dobrina, od katere Je odvisen ves napredek v državi v gmotnem in duševnem oziru. Kjer so spori in borbe med posameznimi stanovi ali narodi države, tamkaj se sile države in naroda ne uporabljajo za napredek narodnega gospodarstva, niti ne za pospeševanje prosvete in kulture med narodom. Mir v naši državi je skaljen. Glavni kalilci miru so tisti, ki so povzročili z vidovdansko ustavo sedanjo notranjo državno ureditev, s katero so sedaj nezadovoljni in katero proglašajo kot glavni vir nezadovoljstva in nemira v državi. V teh ljudeh ni blage volje, v njih prevladuje zla volja, ki jo vodi in podpihuje sebičnost In koristoljubje. S takšnimi ljudmi je mir nemogoč, ker jim manjka neobhodno potrebni predpogoj: blagost volje. Vsi pa, ki so blage volje, bodo delali na to, da se duhovi v naši državi pomirijo ter da se odpravijo vzroki temu, kar se na vadno imenuje hrvatsko-srbski spor. Delo za medsebojni sporazum je delo v službi miru, in to delo vrši naša stranka: stranka slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo je po svojem bistvu docela miroljubno in zato smo mi poklicani, da smo v naši državi glavni oznanilci blagovesti božične noči: »Na zemlji mir ljudem, ki so blage volje!« IMOIIIIKI V NAŠI DRŽAVI. Praznovanja rojstva našega kralja Aleksandra se je pretekli pondeljek obhajalo po vsej državi zelo slovesno. Da Zagreb tudi ob tej priliki ni sodeloval, je jasno. V Zagrebu vlada ne razum in ne hrvaški narod, ampak Vlaška ulica, to so ljudje, ki jim je samo za nemire in škandale. Preureditev države na tri pokrajine, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, se vedno bolj povdarja. Zanimivo je, da oni, ki bi imeli na tem največji interes, to so Hrvatje, govorijo, da so to le fantazije. Zanimivo pa je tudi to, da slovenski liberalci, radičevci kot demokrati, nočejo slišati o samostojni Sloveniji ter na tihem delujejo na to, da bi se pri preureditvi države Slovenija priklopila Hrvaški. Na ta način upajo fte ohraniti kaj vpliva v Sloveniji. JSaJ hoče Davidovlč? Davidovič je Izrazit Idealist, človek, ki misli, da le vsak tako pošten, kakor bi moral biti. Zato se da vplivati od ljudi, ki pa imajo slabe namene. Pod tem Vplivom se razburja za stvari, za katere se preje nI več razburjal. Tako 1e polkovnik Naumovlč postal vrši-ec dolžnosti velikega župana v Sko-plju, a Davidovič Je bil zadovoljen. Zdaj se je v Zagrebu pokazala potreba, da je odločen in neodvisen mož vršilec dolžnosti velikega župana, pa le Davidovič tako vzkipel. Potom bavidoviča, ki sam ne ve, kaj hoče, jočejo drugi Izzvati krizo vlade, ali Ifc vsaj dobiti uekake koncesije za svojo stranko. V koliko bo uspel, pokaže bližnja bodočnost. Ves trud zastonj. Trumbič je šel v London, da bi Angleže pridobil za boj proti vladi. Kaj si mislijo ti ljudje iz Zagreba, da se celi svet samo okrog njih vrti in da Angleži nimajo drugih skrbi, kakor reševati hrvaško vprašanje. Angleški listi so priobčili Trumbičeve članke, ki jih lju-nje niso brali, in Trumbič, ki ni prišel v stik z oficijelno Angleško, gre lahko domov — praznih rok. Zmagalo je naše načelo v šolskem zakonu. Za šolski zakon je še vedno velika borba. Zmagalo pa je že naše načelo, da verouk učijo duhovniki. Le v slučaju, da duhovnika ni, tedaj ga uči učitelj. Tudi v borbi za kar največje pravice šolskih odborov u-pamo, da bo zmagalo znano stališče SLS. V DRUGIH DRŽAVAH. Morllei! Lepše ne moremo reči italijanskim fašistom, ki so te dni izbrali novo žrtev, ravnatelja katoliške tiskarne dr. Kralja ter ga za dobo 5 let — spravili na varno. Ml vemo, kaj se to pravi, posebno še, ker «o izbrali za tisti kraj — Sardinijo, ki Je Italijanska Sibirija. Sedaj se hočejo polastiti tiskarne. Vsega se lahko pri lastijo, duše slovenskega naroda pa si ne bodo! Nepoboljšljivi Madžari! To so vam čudni sosedje. Sladkih besed o miroljubnosti so polni, a na tihem vtiho-tapljajo vojno orožje, kjerkoli ln kakorkoli ga morejo. Pretekli teden so nalagali na Dunaju eno ladijo sodov. Pri nalaganju se je en sod pokvaril in iz soda so pogledale — strojne pu- ške. No, če ne bodo bolj pametni, jih bo treba pa zmodrovati z novim zorstvom. jfc^ V Rnmunljl — samo ena stranki Tako bi lahko trdili po preteklih volitvah. Maniu Je zmagal na celi črti, saj je vsega skupaj od 350 poslance-^ — le 18 za opozicijo, drugo pa je vse v vladi. Teh 18 ne pomeni na videi ničesar, gre le zato, kako je organiziran kapital. Kajti ta zmaga je zmaga proti kapitalistom, graščakom i« t. d. Volitve so se sicer vršile svobodno, toda nasilje je prišlo od spodaj, od naroda, ki je na mnogih krajih svoje izkoriščevalce, graščake, gostilničarje, trgovce in advokate, krat komalo pregnal. Prav pa bi bilo, če bi Maniu ne krenil preveč na levo. Ni prijetno biti predsednik Amerike, to je Hoover kmalu izkusil. Podal se je na pot v Južno Ameriko, 1500 policistov ga Je stražilo, in vendar «o si anarhisti še drznili pripraviti nanj atentat, ki pa se ni posrečil. Južna Amerika v vojni! Dve državi Južne Amerike, Bolivija in Para-guaj, sta prišli v spor !n se na mejah vršijo prvi spopadi. Severna Amerika je poizkušala posredovati, vendar ni upati na mir. Tako se bo v novem svetu, odkoder smo stalno upali, da bo omagalo načelo miru, to načelo najprej e poteptano. Manjšinsko vprašanje pred Društvom narodov. V mestu Lugano zboruje Društvo narodov. Zastopnik Poljske Zaleski je ostro napadel nem ško manjšino v ŠlezijI ter jI očital veleizdajo. Stresemann, zastopnik' Nemčije, je nato obširno odgovoril, konečno pa stavil predlog, da se naj aprila meseca 1929 vrši seja Društva narodov, ki se naj peča le z vprašanjem narodnih manjšin v posameznih državah. Poročila SLS. Občni zbori krajevnih organizacij SLSI One krajevne organizacije S-LS, ki dne 16. t. m. še niso imele občnega zbora, naj ga gotovo skliče j o za nedeljo, dne 23. decembra. — Tajništvo SLS v Mariboru. Krčevina-Lajtersberg. Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m., bo v gostilni g. Prah občni zbor krajevnih organizacij SLS za obe občini. Ob enem bode narodni poslanec Franjo 2 e b o t poročal o političnem položaju, a eden oblastni poslanec o oblastni skupščini. Začetek točno ob 9. uri pred-poldne. Občni zbor krajevne organizacije SLS na Vurbergu. V nedeljo, dne 23. t. m., po pozni sv. maši se vrši v stari šoli redni občni zbor krajevne organizacije SLS. Povabljeni vsi somišljeniki! — Odbor. Okrajna organizacija SLS v Slov.-Gradcu priredi v nedeljo, dne 30. t, m., ob 9. url predpoldne v dvorani Goli v Slovenjgradcu shod, na katerem nastopita gg. narodna poslanca Vladimir Pušenjak in Fran 2•« b o t ter oblastni poslanci. Shod SLS na Vnzenici bo v nedeljo, dne 23. t. m. po sv. maši v gostilni Lobenwein. Poroča narodni poslanec Vlad. Ptvšenjak in drugi. Ob enem bo občni zbor krajevne organizacije SLS. Pridite v obilnem številu! Pristaše SLS v Mariboru vabimo, da se v soboto, dne 22. t. m., ob sedmih zvečer udeležijo zborovanja S-LS v dvorani Gospodarske banke. Govorijo: dr. Leskovar, dr. Jerovšek, ir. Juvan in poslanec Žebot. Krajevna organizacija SLS pri Sv. Petru niža Maribora sklicuje za nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po ve-černicah ob štirih, v gostilni gospoda Sande svoj redni občni zbor. Shod SLS v Spodnji Polskavi. V nedeljo, dne 23. t. m., po rani sv. maši se vrši v posojilnici shod SLS. Na zborovanju govori narodni poslanec F a 1 e ž. Shodi SLS v ptujskem okraju. Na Štefanovo po rani sv. maši pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; v nedeljo, dne 30. t. m., po rani sv maši pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Na obeh shodih poročajo: narodni poslanec V e s e -n j a k o delovanju narodne skupščine, o novih zakonih in o državnem proračunu, oblastni poslanci pa o delu oblastne skupščine. Somišljeniki, pridite! Shcd SLS na Ponikvi ob juž. žel. Na praznik sv. Štefana se vrši pri nas po rani službi božji v prostorih gospoda Ošlaka javen shod SLS, na katerem poročajo gg. narodni poslanci: Ivan V e s e n j a k, Fr. Žebot in Jakob Vrečko in oblastni poslanec gospod Ivan Turk. Zboro-valci iz domače župnije, kakor tudi iz sosednjih krajev, se vabijo, da se udeležijo shoda v prav obilnem številu! Cbčni zbor krajevne organizacije SLS v Ormožu se vrši v nedeljo, dne 23. decembra 1928, po rani sv. maši (okrog pol devetih) v mali dvorani Društvenega doma. Krajevna organizacija SLS v Laškem ima v nedeljo, dne 30. t. m., po ranem sv. opravilu ob 8. uri svoj letošnji občni zbor. Na tem občnem zboru bo podal poročilo oblastni poslanec g. M. Deželak. Shod SLS pri Sv. Lenartu nad Laškem. V nedeljo, dne 23. t. m., po službi božji ob pol 12. uri se vrši shod SLS pri Sv. Lenartu nad Laškim v gostilni »pri Lipi« g. Deželaka. Govorijo g. dr. Godnič iz Laškega in obl. ¡poslanec g. Deželak. Ob enem ima krajevna organizacija SLS svoj občni zbor in volitev ožjega in širšega odbora. Prijatelji in somišljeniki so vabljeni Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Fran Replč, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. — Pomočnike sprejme v stalno delo. 991 <0 hi Jako dobrega jaboičnika proda Vinko Hrastnik, Št Ilj pri Velenju. 1511 Hrast Ia in Ha, hrastove prage (Svelarje) kupujem stalno po vagonih. Prejemam tudi manjše partije. Izplačilo takoj. Prl-ma orehov in javorjev les rabim. Ponudite eksportni lesni trgovini Joško Založnik. Zibika-Pristava. 1512 Agitatorjem in naročnikom 1 1. Onim agitatorjem, ki smo jim svoj čas osebno pisali, smo te dni poslali nagrade, tudi izžrebane. Dobili so: I. B., Kostrivnica — I. G., Sv. Jakob — H. K.. Okoslavci — H. J., Št. Andraž — H. F., Sv. Bolfenk — J. T., Muta — J. T., Kokarje — H. Z., Buče — M. V., Buče — H. K., Strmec — K. B., Žlabor — Nagrade smo te dni razposlali in upamo, da jih prejmejo pred Božičem. 2. V posamezne okraje smo razposlali na župne urade in sicer samo na župne urade, obljubljene slike. Tam jih prizadeti dobijo. Pri nekaterih poštah morda nismo prav zadeli, kar se naj nam oprosti, dobijo pač le nekoliko pozneje. 3. V bodoče dajemo ugodnosti in nagrade kot smo v zadnjem »Gospodarju« objavili. Kdor pridobi enega novega naročnike, ki je plačal za celo leto, ali dva polletna, dobi žepni koledar v lepi obliki notesa kot nagrado. * Za nedelfo. Danes izostane pod tem zaglavjem običajni članek in to zaradi tega, ker smo priložili vsaki številki novi list »Nedeljo«. Ta list je namenjen pred vsem za vse večje kraje naše škofije, vendar bo gotovo tudi mnogim na deželi ugajal. »Nedelja« izhaja vsak petek, tako da jo imajo v nedeljo lahko vsi že v rokah. Stane letno 24 Din, polletno 12 Din in mesečno 2 Din. Posamezna številka 1 Din. Naročajte jo ustmeno ali pismeno pri Upravi »Nedelje« v Mariboru, Sodna ulica 14/11, ali pa potom domačega župnega urada. — Novi naročniki bodo dobili še vse dosedanje številke, dokler traja zaloga. ^Snovice Cenj. naročnikom in čitateljem »Slov. Gospodarja« želita uredništvo in uprava vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo letol Cenj. naročnike prosimo, da člm-preje poravnajo naročnino za »Slov. Gospodar«! V drugi polovici januarja se bo vsem tistim ustavil list, ki niso vsaj deloma plačali naročnine za leto 1929. Položnice smo že priložili. Kdor je star naročnik, naj napiše zgoraj na položnico »star«, kdor pa je nov naročnik, pa »nov«. »Slov. Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava »Slov. Gospodarja«. Slike kot priloga »Slovenskemu Gospodarju« došle za to številko pre pozno. Priložili jih bomo prihodnji številki I Božični pozdravi naših fantov vojakov, orožnikov in finančnih stražnikov. Na naslov »Slov. Gospodarja« so poslali naši vrli fantje vojaki, o- rožniki in finančni stražniki toliko božičnih pozdravov in novoletnih vo ščil, da je nemogoče objaviti vsa i-mena. Pozdravi so iz vseh garnizij južnih krajev.* Uredništvo in uprava našega lista se zahvaljujeta za ča-stitke in želita tudi našim slovenskim fantom na jugu prav vesele božične praznike, srečno Novo leto In kmalu na svidenje v lepi Sloveniji! VIČ. gospod župnik Earol Arlli — umrl. Umrl je v Dobrni pri Celju po dolgi mučni bolezni tamkajšnji župnik gospod Karol Arlič. Pokojni j« bil rojen leta 1890 v Št. Janžu naVln-ski gori, v mašnika je bil posvečen dne 22. julija 1915. Kaplanoval Je v Št. Juriju ob južni žel., pri Sv. Magdaleni v Mariboru in v Brežicah. Nekaj časa je bil tudi urednik našega »Slovenskega Gospodarja«. Dne 1. aprila 1927 je bil umeščen kot župnik na Dobrni. Rajni je bil blaga duhovniška duša, ki si je znal osvojiti srca vseh, med katerimi je deloval kot dušni pastir. Ostani mu ohranjen častni spomin med vsemi, ki so ga poznali! — Pogreb dobrnskega župnika se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne. Poleg velikanskega števila ljudstva dveh župnij, dobrn-ske in sosedne rojstne šentjanške župnije, so se zbrali, da spremijo na zadnji poti svojega blagega tovariša njegovi kolegi in duhovni sobratje. Poslovilne besede v cerkvi in na grobu je govoril dekan gospod Toman iz Vojnika, sprevod pa je vodil opat celjski g. Jurak. Vseh duhovnikov je bilo na pogrebu 26, med njimi tudi oblastni odbornik g. Marko Kranjc. Pri župnišču in na grobu je zapel žalostinko domači pevski zbor pod vodstvom g. Schmidta. Na grobu so mu tudi njegovi rojaki, zbor mladih fantov iz Št. Janža, zapeli v slovo. Požarna bramba je vršila rediteljst« vo in imela častno stražo ob rakvi Težko je bilo slovo vseh od tako priljubljenega gospoda župnika. Dragi Karol, na svidenje nad zvezdami! Umrl js v Gradcu dne 13. t. m. pri usmiljenih bratih gosp. Karol Mur-šec, gostilničar iz Št. Ilja v Slov. gor. Pogreb se je vršil v Gradcu v soboto, dne 15. t. m. Rajni je bil v oni težki dobi, ko se je bila težka borba za naš Št. Ilj, v mladeniških vrstah in je pridno sodeloval skozi mnogo let v vrstah naših borcev. Svetila mu večna luč! Umrla je Marija Cafuta, hišna po« sestnica v Grušovi, župnija Sv. Peter pri Mariboru, v starosti 77 let. Pogreb je bil 12. t. m. ob veliki udeležbi, dokaz, kako je bila rajna priljubljena pri bližnjih in daljnih sosedih. Bila Je blaga žena in dobr» krščanska mati. N. v m. p.! Tat monštrance pod ključeml Mariborska policija je vtaknila pod ključ 271etnega Ivana Magerle. Ma-gerle je pred dnevi vlomil v cerkev v Slov. Bistrici, iz katere je odnesel del monštrance in dva vrčka za blagoslovljeno olje. Med vlomom je nastal požar pri posestniku Juhartu. Sumijo, da je ogenj podtaknil Magerle, da bi laže opravil svoj posel r. cerkvf. Magerle je najbrže tudi vlomil v cerkev v Celju in Teharjih. Drzen vlom v župnišču na Polen-fiakn. Vlomljeno je bilo v župnišče na Polenšaku. Vlomilci so si od soseda, posestnika Šegula prinesli — na-taj pa ne zanesli — novo žrd, s katero so izdrli železne križe v oknu in tako zlezli skozi odprtino v pisarno. ;Tam so vlomili v omaro, v kateri je Cerkvena blagajna, in odnesli okoli 6000 Din cerkvenega denarja, potem pa zopet tiho odšli skozi odprtino v Oknu. Da so vlomilci domačini, je jasno. Seveda bi trebalo malo preiskave pri nekaterih sumljivih elemen tih. Sicer pa vsa poštena polenska Javnost želi, da se pride na sled tej foparsko-vlomilski bandi. Smrt ugledne žene. V Celju je u-mrla gospa Neža Levstik, soproga oblastnega poslanca, vpokojenega u-iitelja In po celi Sloveniji znanega sadjarskega strokovnjaka g. Miloša Levstik. Ugledna žena in dobra mati, počivaj v miru, žalujoči rodbini Levstik naše iskreno sožalje! PREČ. ŽUPNIM URADOM! Danes prav na kratko ponovimo: 1. Blagovolite čimpreje naročiti spovedne listke, da jih skupaj tiskamo. 2. Blagovolite nam poslati defini-tlvno naročilo za sveče. Mnogi župni uradi nam še niso vrnili vprašalnih pol v tej zadevi. Uljudno prosimo izjave, da vemo za približno zalogo. Prepričani smo, da bodo vsi gg. župniki uvideli, kako pravilno je, da se v tej zadevi osamosvojimo, da dobijo zanesljivo dobro blago, dobiček pa, ki bi ga sicer kasirali prekupci, gre za novo bogoslovje. 3. Kakor smo svoj čas prosili, tako sedaj ponavljamo: Na nekatere župne urade smo poslali slike kot posebne nagrade. Morda smo se kje zmotili. Prosimo za oproščenje in u-slugo, da se slika odda na pravi župni urad. Glasnik presv. Srca Jezusovega, — glasilo Apostolstva molitve za slov. kraje in častilcev presv. Srca. Pravkar je izšla prva številka Glasnika za leto 1929 v zopet nekoliko povečanem obsegu, z bogato vsebino in zanimivimi slikami. Nekdanji jezuitski kolegij Maria Laach (sedaj benediktinska opatija) je dovolil Glasniku ponatisniti več lepih slik, ki jih bo prinašal prihodnje leto. Januarska številka ima še krasno umetniško sliko (izdelano v istem samostanu), ki jo lahko denete v okvir, in koledar za leto 1929 v dveh barvah. Kdor še ni naročen na Glasnik, naj ga naroči čimprej. Celoletna naročnina znaša samo 15 Din. Naroča se pri upravi Glasnika presv. Srca Jez., Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Svarilo pred nakupom Icarette fo-tografičnega aparata za film 6X6, ki mi je izginil z nahrbtnikom vred iz železniškega voza na gl. kolodvoru v Mariboru. Ker je bilo v nahrbtniku mnogo stvari, ki nimajo za najditelja nikake vrednosti, poživljam istega, naj mi jih vrne. Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 5/1. DRUŠTVA Krčevina pri Maribora. Kat. izobraževalno druStvo v Krčevini pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 23. decembra, ob dveh popoldne božičnlco in obdarovanje revnih otrok 8 primerno igro. Godba Kat. Omladine. K obilni udeležbi vabi — odbor. Sv. Lenart v Slov. gor. Orlovski odsek priredi na Štefanovo popoldne po večerni-cah brez vsake zakasnitve božičnico Orli-čev, Orličic v dvorani Narodnega doma. Na sporedu je igra »Beraška zgodba«, obdaritev Orličev in Orličic. Vsi prijatelji orlovst-va, zlasti pa stariši in otroci, uljudno vabljeni I Vstopnina prosta Bog živil Sv. Benedikt v Slov. flor. Na Štefanovo po večernicah gostujejo na našem odru sosedje Antonjevčani s krasno spevoigro »Mala pevka« in nastopijo tudi s pevskimi točkn mi. Orlovski odsek vabi domačine in scse de k najobilnejši udeležbi Nikomur ne bo žal, ker bo prireditev vse zadovoljila! Velika Nedelja. Tukajšnje bralno društvo »Mir« vprizori na Štefanovo popoldne po večernicah v društveni dvorani Meškovo igro »Mati«. Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na Štefanovo po večernicah ob treh popoldne predstavo Fin-žgarjeve igre »Veriga« v treh dejanjih. Sv. Marjeta niže Ptuja. Orlovski odsek vprizori na Štefanovo po večernicah v Slom škovem domu igro štiridejanko »Rešitelj«. Spuhlja. Kat. izobraževalno društvo Spu-hlja vprizori krasno igro »Svojeglava Min-ka«, šaloigra v štirih dejanjih pri gospodu Tomažu Šamprl ob treh popoldan. Zato vsi fantje, dekleta, pridite vsi, da se skupno razveselimo ter proslavimo sv. Štefana. Pri jatelji smeha vsi dobro došlil Ljutomer. Prosevtno društvo uljudno vabi cenjeno občinstvo na društveno tombolo, ki se vrši v Katoliškm domu v nedeljo, dn« 30. t. m., ob štirih popoldne. Vesele praznike in na svidenje! Ponikva ob južni žel. Kat. prosvetno društvo priredi dne 26. in ponovi dne 30. dec. 1928 ob treh popoldne v noši šoli Govekar-jevo igro v petih djanjih »Deseti brat«. Ker je igra zelo zanimiva in nudi obilo zabave, zato domačini in sosedje vabljeni v obilnem številu! Voinik. Pevski odsek Kat. slovenskega izobraževalnega društva priredi na Štefanovo popoldne ob treh igro »Kovačev študent«. Polzela. Ljudski oder priredi na Štefanovo v dvorani g Cimpermana dve igri in sicer: »Fernando, strah Asturije« v treh dejanjih in »Rdeči nosovi«, šaloigra v enem dejanju. Začetek ob treh popoldne. Vsi prijatelji lepe igre uljudno vabljeni! Št. Vid pri Planini. Na Štefanovo dne 26. t. m., vprizori tukajšnji Orel nad vse krasno in zanimivo zgodovinsko igro »Naša kri«, Finžgarjeva ljudska igra v štirih dejanjih. Začetek ob treh popoldne 'v Društvenem domu. Pridite v obilnem številu! Bog živi! Sv. Peter pod Sv. gorami. Tukajšnje Kat. prosvtno društvo vprizori na Štefanovo ob treh popoldne v Društvenem domu krasno svetopisemsko igro »Na betlehemskih poljanah«. — Dne 30. t. m. se vrši v Društvenem domu žrebanje naše lotrije in dne 31. t. m. ob sedmih zvečer vprizorimo Silvestrov večer z igro »Miha, drzen zrakoplovec«. Najbrž bo ta večer otvorjen društven radio. Bog žjvil Dvogovor. Rabelj in obsojenec s<.a se skupaj peljala na oddaljeno mo-rišče, kjer so čakala vešala. Bila ja grozna vročina. Pa je vzdihnil obsojenec: »Fu, v taki vročini se moramo okrog voziti!« — Rabelj mu je odgovoril: »Kaj vil Vi boste tam o-stall, a jaz se bom moral v tej vročini še nazaj peljati.« Konjska kupčija. Konjski preku-pec je prodal oficirju lepega konja. Oficir mu je dejal: »Ali se konj pred strelom kaj plaši?« — Zrekupec: »Ne, to garantiram!« — Konj je oficirja pri prvem strelu vrgel s sebe in zbežal. Oficir je poiskal prekupca in zahteval denar nazaj. Prekupec pa je dejal: »Gospod, vi ste rekli, da moram garantirati, če se konj pred strelom kaj plaši?« — Prekupec: ne plaši! Kaj pa konj dela po strelu, o tem se pa nisva zmenila!« Dobro sredstvo. Mož in žena ,ue ni-st" razumela že dolgih 30 let. Pa ja v; ar dejal nekoč mož svoji ženi* »Ti, daj mi svojo fotografijo!« — Žena: »No, kako pa to, da si naenkrat tako ljubeznjiv postal in hočeš celo mojo fotografijo!« — Mož: »No, le nikar si preveč ne domišljuj! Jaz potrebujem tvojo fotografijo zato, da si jo dam na svojo pipo naslikati, ker se hočem kajenja odvaditi, da veš!« Smola! Dva tovariša se srečata: »Ti«, pravi prvi »kako slabo izgledaš! Kaj ti je?« — Drugi: »Nič nisem spali Nisem mogel domov!« — »Zakaj ne?« — »Imel sem smolo! Kupil sem mazilo, da bi mi brada zrastla in sem ga dal v žep k kiju-*" ču, pa se mi je mazilo razlilo. In ko sem potegnil ključ iz žepa, da bi odprl hišna vrata, je bila ključeva brada tako kosmata, da ključ ni šel več v ključavnico. Re», smola' 6e nič ne raste! V vlaku sta se vozila neki častnik in neki jud. Peljali so se mimo visoke gore, na kateri ni nič rastlo. Jud je vprašal: »Zakaj neki ne raste nič na visoki gori?« — Častnik, ki se ni hotel z njim raz-govarjati, je dejal: »Neki jud je nekoč gori pljunil, od tedaj nič več ne zraste!« — Peljali so se dalje. Častnik je vzel kapo z glave in zablišča-la se je lepa pleša. Jud je vstal in spoštljivo rekel: »Gospod, ali je tudi vam na glavo kak jud pljunil, da ni8 ne zraste?« Pomagaj si! Dva bolnika sta ležala v bolnici eden poleg drugega. Oba sta imela bolni nogi in ju je zdravnik dnevno masiral. Eden bolnikov je grozno vpil, ker ga je bolelo, drugt pa se je smejal. Po končanem zdrav Ijenju pa je nekega dne vprašal oni trpeči tovariša: »Pa kako se ti moreš pri teh bolečinah smejati?« — Oni: »Mene nič ne boli!« — »Kako, da ne?« — »Kako? Misliš, da sem tako neumen, da bom dal bolno nogo, da mi jo bo tlačil in stiskal? Jaa mu nastavim vedno zdravo nogo, pač nič ne boli!« 1. 192S. Januš Goleč: Kukavica pri polnočnici. Še danes ne vem, odkod je zaneslo v mojo rojstno župnijo starega Piš-telajta. Blizu šole je prebival v lični hišici z majhnim vrtm. Vdovec je bil brez otrok in službo organista je je opravljal. Spoštovanje je užival daleč naokrog kot strokovnjak pri obnovi po trtni uši uničenih vinogradov. Tiho, mirno je životaril bolj sam zase. Na domačijici sta mu bila prijatelja postarani maček in oskubljeni kos. Šolski otroci smo se naslanjali po jutrih na Pištelajtov plot in poslušali žvižge na zunaj grdega ptiča. Rep mu je manjkal, peruti je imel pristrižene, žvižgal je napeve, katere je znal njegov gospodar. Po vsaki viži je sklonil glavo, kakor bi se zamislil, dvignil kljun in žvižgal "znova. Kaj je bil kos staremu Pište-lajtu, si pač lahko mislite. Staro in mlado iz naše fare je priklepal samotarski organist nase s polnočnico. Znane in v srce segajoče božične pesmi je pela to čudežno čarobno noč cela cerkev ob Pištelajto-vem spremljevanju. Po vsaki izpeti kitici so pevci počakali in organist je v trdem zimskem času trikrat za-kukal na piščal. Kukavica v božični zimi, na sveto noč pri polnočnici ob svitu vseh sveč v cerkvi, je bila posebnost župnije Sv. Miklavža na Polju .. . Bil sem že študent in čakal v nestrpnosti v cerkveni klopi na začetek polnočnice. Pištelajt je začel ropotati po koru, pevci so se odkašlje-vali pritajeno, vsi smo čakali na prvo kitico: Angelsko petje ... in na prvi trikratni: ku—kuk ku—kuk ku —kuk! Ministrant je pozvončkal, služba božja je pričela, organist je ubral prve zvoke preblažene božične pesmice. Lučke so migljale, vse je pelo silno navdušeno in odrezalo po prvi kitici v željnem pričakovanju na pozdrav kukavice v božični noči... Sladkodoneči: ku—kuk je izostal, Pištelajt je ubiral na piščalkah drugo kitico, tretjo in drugo božično — brez kukavice. Pevci so se odkašlje-vali v očitni nevolji. Deset- in desetletja je klicala nad naš hram božji pomlad odrešenja kukavica, letos kar naenkrat je utihnila . . . Poleg mene je sedel v klopi naš pa stir Zagorec Radek. Držal se je z roko za obraz, kakor bi ga bolel zob in mi je pošepnil: »Jaz vem, zakaj Pištelajt ne kuka. Ti bom povedal vse na povratku iz cerkve.« Po končani polnočnici so ljudje glasno godrnjali, ker jih je prikrajšal stari Pištelajt za ljubi kuku, s ka'" -a se je postavljala daleč na-o' odinole župnija Sv. Miklavža na Polju. Ženske so prisodile zani-kernemu organistu pred cerkvijo v prihodnji jeseni pristriženo zbirco. Pastir Radek mi je zaupal od cerkve proti domu to-le: »Poglej moje lice! Otečeno je. — Vseh pet prstov Pištelajtove roke je odtisnjenih na mojem obrazu in to na samo božično noč. Da bodeš vse prav razumel, ti moram povedati še to: Ženske so pripravljale vse potrebno za božične praznike. Tvoja stara mati so mi dali cvanzgerco z naročilom, naj stopim v trgovino pri cerkvi po žafran in muškaplet. Cvanzgerco sem shranil v usta, da bi ne pozabil med potjo imen: žafran in muškaplet, sem ju ponavljal pri vsakem koraku. Ko sem bil že pri cerkvi, sem se spodtaknil ob kamen in padel. Vstanem, stopim naprej, na vse sem se spomnil z lahkoto, le na žafran in muškaplet ne! Sem mislil, mi bo že pomagal štacunar ter vsto- pil v trgovino. Iščem po ustih cvanzgerco, ni je nikjer. Pri spodtiku sem jo požrl s spominom na žafran in muškaplet. Nisem znal, po kaj sena prišel, še manj, s čim bom plačal. Preostale so mi le še solze in to so ganile starega Pištelajta, ki je tudi nekaj kupoval. Razodel sem mu vs« po resnici. Denar mi je dal iz lastnegfl žepa in še na žafran ln muškaplel me je spomnil. Ko sem imel vse za staro majko^ me je še vprašal stari: »Radek, imate pri vas kaj mačk?« »Kar šest jih je«, sem se odrezal, »in to radi te?a. ker je pri hiši mlin. Bolj usmiljeni ljudje nosijo mlad« mačice, ker jih ne marajo pokončati, v mlin in jih puščajo skrivoma tamkaj.« Pištelajt je kimal zadovoljno In me prosil, naj mu prinesem ob priliki enega od naših odvišnih starejših muckov, ker mu je njegov poginil. Od vaše hiše dobiva organist vsako leto na božično noč pred polnočnico en parnik (ajdov kruh). Tudi nocoj so me odpravili babica s par-nikom v ruti k Pištelajtu. Porabil sem to priliko, pobasal sivega mačka v cekerček in hajdi po cvanzgerco k organistu. Starega sem dobil samega v sobi. Pri nekaki omari je sedel, piskal in pel, kakor bi bil v cerkvi. Na njegovi rami je sedel njegov opipani kos. Ko je bil en komadič izpiskan ter izpet, ga je zažvižgal s Pištelajtove rame še kos in ga končal s trikratnim: ku —kuk! Dopadlo mi je to muzicira-nje na omaro, petje, žvižganje in kukanje. Bilo je kakor v cerkvi. Na mizo sem odložil parnik, cekerček z mačkom sem trdo tiščal v roki in poslušal oba svetonočna muzikanta ter pevca. Iz zamaknjenosti me je vzdramil zvon, ki se je oglasil kot vabilo k polnočnici. Udar brona me je splašil, spustil sem cekerček na tla in — oh — ta nesreča! Mačkinja pošast je planila iz cekra na Pište-lajtovo ramo, brezskrbni kos je odrezal z žvižgom in kukanjem za vedno .. . Predpolnočnica pri organistu je končala z najkrepkejšim udar cem po mojem obrazu in s krepke brco preko praga!« Po tem pojasnilu sem odpustil sta remu Pištelajtu, ker ni kukal na piščal v bajni sveti noči pri polnočnici. Razneslo se je kmalu po celi župniji, da je pregnal svetonočno kukavico iz cerkve Sv. Miklavža na Polju požrešni in neusmiljeni Strmšekov maček. Stari Pištelajt ni maral za nobenega kosa več, še manj za mačjo mrcino; v naši župni cerkvi je u-tihnila kukavica, izredna oznanje-valka pomladi odrešenja . . . Betlehemska zvezda. Sveti zvezda z Bettehema, Ti ljubezni božje žar! Luč življenja naj objema slednje bitje, slednjo stvar! Zvezda, upanja, ljubavi! Ti premagaj noč in mrak! Ti nas vodi k sreči pravi, vlivaj v dušo mir sladak t F. M. Dostojevski j: Deček pri božičnem drevescu. (Prevel ii ruščine Al. Kokelj.) Pred očmi mi je deček, ki je stanoval v kleti; bil je še zelo majhen, star Sest let ali še manj. Ta deček se Je zbudil zjutraj v vlažnem in hladnem stanovanju. Odet je bil t nekako umazanim plaščem ter se je tre-•el od mraza. Dihanje iz njegovih ust Je bilo vidno in, sedeč na oglu aizke omare, je od dolgega časa nalašč izpuščal sapo iz svojih ust in se le zabaval, videč, kako je letela. Zelo rad bi bil jedel. Zjutraj je nekate^-rikrat šel k iz desk zbiti klopi, kjer Je na stelji bolna ležala njegova mati. Mesto blazine je imela pod glavo neko culo. Kako se je ona počutila tukaj? Iz tujega mesta je morala priti s svojim dečkom in je nepričakovano zbolela. Hišno gospodinjo je za dva dni zaprla policija, prebivalci so se razšli po prazničnem delu, preostal je le nek sluga in je celi dan ležal pijan kakor mrtev in ni čakal praznika. V drugem oglu sobe je stokala vsled protina neka osemdeset-letna starka; bila je nekdaj in nekje ea pestunjo, a zdaj je umirala osamela, renčala in godrnjala je nad dečkom, da se je bal iti v njeno bližino. Pijačo je dobil nekje v veži, a skorjice kruha ni našel nikjer in že desetkrat je šel budit svojo mamico. Groza je obšla dečka v temi; davno se je začel večer, a luči niso prižgali. Otipaval je lice svoje mamice in se je čudil, da ne vstane in da je postala že tako hladna kakor stena. »Že zelo je tukaj hladno«, je mislil deček, je malo postal in zamišljen dal svojo roko na pleče pokojnici, potem je dihnil v prste, da bi se ogreli, poiskal je na postelji svojo kapico in je tiho, tipaje okrog sebe, odšel iz kleti. Odšel bi bil že prej, a se je bal na vrhu na stopnicah velikega psa, ki je ves dan tulil v sosednjih vra-tih.No, zdaj že ni bilo psa in je naglo Bdšel na ulico. O Gospod, kako mesto! Nikdar še nI videl kaj takega. Tam, odkoder je prišel, je ponoči črni mrak; ena sama svetilka za vso ulico. Lesene, niz k*e hišice se zapirajo s šaluzinami. Komaj se zmrači, že ni nikogar na ulici. Vsi se zapirajo po hišah, le cele trope psov tulijo, po sto in tisoč Jih je, ki tulijo in lajajo celo noč. No, sato pa je tam bilo toplo in so mu dajali jesti. A tukaj — o Gospod, — kaj bi jedel? In kak hrušč in trušč je tukaj, kaka svetloba in kaki ljudje, konji in vozovi in mraz, mraz! Vrzla para se vali od zmučenih konj, ; toplo dihajočih njihovih gobcev. Aozi rahli sneg zvene ob kamenih podkove in vse se tako peha. In, o Gospod, kako bi rad jedel, da bi imel vsaj košček kruha! Prsteki so ga zopet začeli boleti. Mimo je prišel stražnik, in se je obrnil, da ne bi zapazil dečka. Glej In spet ulica — o kako je široka! Kako tu vsi kričijo, kako bežijo in jedo, in kaka svetloba, svetlo-bal A kaj je to? O kako veliko ste- klo! Za steklom je soba, v sobi drevesce do stropa. To je božično drevesce, na drevesu toliko lučk, toliko zlatih papirčkov in jabolk, okrog pa so otroške igračke, mali konjički. Po sobi letajo otroci, lepo oblečeni in snažni; smejajo se in igrajo, jedo in nekaj pijejo. Glej, ta deklica je začela plesati z dečkom, o kako lepa deklica! Tudi godba je tu, sliši se skozi steklo. Gleda deček, čudi se in se — smeje; prsteki na nogicah ga bolijo In na rokacih so postali celo rdeči; že se ne upogibajo. Deček se je spomnil, da ga prsteki bolč, zaplakal je in bežal naprej. In zopet vidi skozi drugo steklo sobo, tam so drevesca in na mizah pirogi. V sobi sede štiri bogate gospe. Kdor pride, mu dajo pirogov. Duri se naglo odpirajo in z ulice prihaja mnogo gospode. Skrivaj se je približal deček, naglo je odprl vrata in je šel notri. Oh, kako so nad njim zakričali in so ga nagnali! Nagio je prišla neka gospa in mu je sunila kopejko v roke ter mu odprla vrata na ulico. Kako se je deček vstrašil! Kopejka se je zvalila in je zazvenela na stopnicah — deček ni mogel stisniti svojih rdečih prstkov in jo pridržati. — Deček je zbežal in tekel naglo, naglo, a kam, sam ne zna. Rad bi zaplakal, a se boji. Beži in beži in piha na ročice. Huda žalost ga je prevzela, ker je bil tako sam. In zopet, o Gospod, kaj pa je to? Trumoma stoje ljudje in se čudijo: Na oknu za steklom so tri čečice (punčke), male, lepo oblečene v rdeče in zelene plašče, in izgledajo kot bi bile žive. Nek star ček sedi in igra na velike gosli, dva druga stojita in igrata na male gosli. V taktu majajo z glavami in gledajo drug na drugega. Njih ustnice se gibljejo in govorijo, popolnoma govorijo — le izza stekla se ne sliši. Izprva je deček mislil, da so te čečice žive, a ko je uganil, da so le igračke, se je naglo zasmejal. Nikdar še ni videl takih igračk in sploh ni vedel, da so. Plakati je hotel, no, igračke so se mu zdele tako smešne. Naenkrat je začutil, da ga je zadaj nekdo zgrabil- za plašč: velik, hudoben deček je stal poleg njega in ga Je hipoma udaril po glavi, potegnil je kapico in ga je sunil z nogo. Deček se je zgrudil na tla, je omedlel, spet skočil ter je bežal, bežal in pri-bežal, sam ni vedel kam, skozi vrata na tuje. dvorišče. Tam je sedel na drva: »Tukaj nihče ne vohuni in je tema.« Prisedel je in se je skrčil, ni mogel dihati od strahu. Naenkrat mu je postalo tako dobro: ročice in nogice so ga nehale boleti in bilo mu je toplo, toplo kot na peči. Glej, zdaj se je ves stresel, zadremal je bil. O kako dobro je tukaj zadremati: »Posedim tukaj in potlej spet odidem pogledat igračke«, mislil je deček in se je zasmejal, spomnivši se jih, ker so »popolnoma kakor žive«. In naenkrat je zaslišal, da je nad njim zapela njegova mamica pesem. »Mamica, spim — o, kako dobro spim!« Pojdimo k meni k božičnemu dr©' vescu, deček, je zašepetal nad njim drug tihi glas. Deček je mi&lil, da je bila to mamica, pa ni bila. Ni videl, kdo ga je objel v temi. Deček mu je roko polal in . . . naenkrat — o kaka svetleba! Kako božično drevesce! Da, to ni božično drevesce, on še ni videl ti.kih drevesc. Kje je zdaj? Vse se blišči, vse žari in okrog so otroške igrače. Toda ne, to so dečki in deklice prav svetle. Okrog njega se zbirajo, letajo in ga poljubujejo. Med se ga vzamejo in ga nesejo seboj, a tudi sam leti in vidi: njegova mamica gleda nanj in se radostno smsje. Mamica, mamica., o kako dobro je tukaj, mamica! kriči deček in spet se poljubuje z otroci in jim pripoveduje o igračkah tam za steklom. — »Kdo ste vi, dečki, kdo ste ve, deklice?« jih sprašuje, se smeje in jih poljubuje. To je Kristusovo božično drevesce, mu odgovarjajo. Pri Kristusu je ta dan vsekdar božično drevesce za ma le otroke, kateri nimajo sami božičnega drevesca ... In spoznal je, da so ti dečki in deklice bili vsi taki o-troci kot je on. No, jedni izmed njili so zmrznili v košarah, v katerih so jih položili na stopnice k durim p3-terburških uradnikov, drugi so se zadušili pri dojiljah, tretji so umrli vsled uboštva svojih mater (za ča-?a samarskega glada), četrti so se zadušili od smradu v vagonih tretjega razreda. In vsi ti 90 zdaj tukaj, vsi so zdaj kakor angeli. Vsi so pri Kristusu in On sam je sredi njih. Podaja jim roke, blagoslavlja jih in njih grešne matere ... In matere teh o-trok tudi stoje tukaj ob strani in pla kajo. Vsaka spozna svojega dečka ali deklico in ti letajo k njim ter jih poljubljajo, brišejo jim solze s svoji« mi ročicami ter jim govore, da naj ne plakajo, ker jim je tukaj tako dobro . . . Spodaj so našli drugo jutro hlape! malo truplo za drvami zmrznjenega dečka. Poiskali so tudi njegovo mamico. Ta je umrla že pred njim in oba sta se zopet videla pri Gospodu Bogu v nebesih. Januš Goleč; Troštarjeve groblje. Z blagopokojnim g. župnikom Jakobom Kranjcem sva obiskala leta 1919 iz Buč Pilštajn. Na sredini pota med župnijama Buče in Pilštajn samevajo s srabotjem prepletene »Troštarjeve groblje« na Zečah. Ostanki zidovja pričajo, da Je bil tukaj prav imovit kmečki dom. Pri pogledu na zapuščene razvaline me je vprašal gospod Jaka, če so mi znane groblje. Priznal sem mu, da sem čul pripovedovati o zlatem golobu, ki je zakopan nekje med o-stanki zidovja. Sploh kroži med na-Sim ljudstvom več pripovedk o tej nekako skrivnostno ležeči zapuščini. Gospod župnik mi je zaupal, da je odkril med raznimi zapiski svojih prednikov kratke beležke o Troštar-fevih grobljah. Opis je izpod peresa rajnega bučkega župnika g. Andreja Fekonje, ki je bil na Bučah od leta '1892 do 1899. Gospod je bil pisatelj in se je zanimal za ljudske govorice. Po povratku mi je izročil g. Jakob listič, na katerem so bile opombe k pripovedkam o grobljah ter opisana rešitev uganke z zlatim golobom. Leta 1920 v Šoštanju v pokoju u-mrli pisatelj Andrej Fekonja orisuje »Troštarjeve grobi je« takole: »Ko sem nastopil župnijo Sv. Petra na Bučah, je živel predzadnji Troštar Tona. Pri hiši so samo rekli pri Troštarjevih, pisali so se Brilej. Iz ust faranov sem slišal, da se je oprijel Brilejev na Zečah priimek Troštarji radi tega, ker je bil njihovemu ustanovitelju ter pradedu v navadi vzdih: »O, troštar sv. Duh!« Troštarji so bili strogo ter vzgled-no krščanski. Pri hiši so opravljali razne pobožnosti na čast sv. Duhu. Nad veliko hrastovo družinsko mizo je plaval razprostrtih peruti pozlačen golob. Pritrjen je bil za motvoz, ta okoli škripca na stropu in proti vratom.Pri vstopu skozi vrata se je spustilo znamenje sv. Duha tik nad mizo. Na sveti večer je snel hišni gospodar goloba, ga očedil in od 11. ure do polnoči je blagoslavljal z njim hišo, hleve, žitne shrambe in sploh celo imetje. Po župniji so govorili o posebno skrivnostnem blagoslovu, ki ga prikriva širši javnosti Troštar-jev zlati golob. Moj dobri znanec in predzadnji ¡Troštar Anton je bil že bolj star in je imel enega sina. Ko sem.pastiro-val tretje leto na Bučah, se je dedec prehladil. Poklicali so me, da sem ga previdel. Ko sva bila gotova, je bolnik sedel na postelj in namignil domačim, naj naju pustijo sama. Pozlačenega goloba nad mizo sem moral sneti i motvoza in ga dati gospodarju. Golob je bil izredno velik in mojstersko delo, ki bi bilo v ponos najlepši cerkvi. Troštar je vzel sv. Duha v roke in mi rekel: »Gospod, gotovo ste že slišali marsikaj o tem blagoslovitelju naše hi- i le!« Ko sem vprašanje prikinil, je na i daljeval: »Ta zlati golob že plava nad to mi-no gotovo nad 100 let. Kateri Troštar !ln odkod ga je prinesel k hiši, mi ni fcnano. Res je tudi, da je na tem imetju že od nekdaj očiten blagoslov !božji. Vsi moji predniki so se zahvaljevali za srečo sv. Duhu, ki ga predstavlja ta le pozlačeni golob. Na smrtni postelji mi je izročil moj rajni oče to dedščino blagoslova pod prisego, s katero sem se zavezal, da bom troštarja sv. Duha vsako leto na sveto noč lastnoročno očedil in z niim blagoslovil hišo ter imetje. Tu le pod peruti je skrivno predal-ce. Iz tega sem moral potegniti tudi papir in ga nositi med blagoslavlja-njem v žepu. Po opravljeni pobožnosti sem vtaknil papir po skrivoma na s'taro mesto. Oče mile zabičal, da je v molitvi na paplrfu ključ do sreče pri Troštarjih. Ker sem sedaj jaz na potu k pradedom, bi le rad znal pred izročitvijo goloba sinu, kaj prav za prav pomenijo meni nerazumljive besede čudodelne molitve.« Stari je odprl predalček na golobu, izvlekel v štorček zviti papir in ga razgrnil pred mene. Bil je kos zvitega pergamenta (oslovska koža), in na njem lepo v latinščini napisane besede: Ciiar sem napravil podpisani mojster. Sv. Duha za vrh oltarja je mojstrsko izrezljal moj 171etni sin, ki je bil s tem delom sprejet med pomočnike. Celje, leta 1665- Podpis mojstra: Nečitljiv. Bolnik je omahnil začudeno nr-zglavnik in šepnil: »Po tej razlagi me prav nič ne p<5če, ker sem Vam zaupal skrivnost i vsebino predalca v golobu, katero bi bil moral po razodetju sinu odnesti prednikom v več nost.« Tolmačil sem še bolniku, da je golob s kakega starega oltarja, ki je bil zamenjan z novim in prestavljen med nepotrebno cerkveno šaro na podstrešje. Predzadnjega Troštarja smo pokopali še taisto zimo. Njegov sin ter naslednik je bil že oženjen, ko mu je umrl oče. Resnica je in to sem doživel kot dušni pastir sam, da je zginil s smrtjo predzadnjega Troštarja s tega tako imovitega kmečkega doma več nego lOOletni blagoslov. Zadnjemu Troštarju je pobrala na spomlad po očetovi smrti kužna bolezen živino. Leto 1895 je bilo l^to potresov, vremenskih nezgod ter nesreč. Prvi po- P^magogifa z d*t*rkil Ni višje lumparije, kakor jo sedaj uganjajo liberalci z vpitjem o davkih. Mislijo, da bodo s to struno vneli ljudi za sebe, ko so se že vse strune na njihovi radičevski tamburicl že potrgali. Naj se utrga še tal Tudi demokrati morajo davek plačevati! Ne samo, da se je davčno vprašanje uredilo z enotnim davčnim zakonom, ki stopi sedaj v veljavo, ampak se je pri tem gledalo tudi na to, da bo Slovenija v davkih razbremenjena. Letos je v Sloveniji predpisanih davkov za 12,900.000 Din manj kot lani. Odpadla je že dohodnina, letni blisk ter grom nad bučko faro sta upepelila omenjenega leta Tro-štarjevino do nekaj ostankov zidov. Žrtev strele je postala tudi mlada Trošterca, ki je bila ob času udara v kuhinji. Iz obupa je prodal zadnji Troštar po pobegu blagoslova preostalo imetje in utekel za novo srečo v Ameriko. Iz nezgod, ki so zagrmele nadTro» štarjevino in jo uničile, so se rodil« kmalu iz ljudske domišljije te 1« pripovedke: Pred več nego sto leti je našel eden od Troštarjev čudežnega goloba, ki je bil poln zlata in dragocenih biserov. Od tod začetek bogastva, ki se razteza na eni posesti preko 10C let. Izobilje ter sreča spremi j ataTro-štarje, dokler ni izdana skrivnost Izdajstvo maščuje strela iz jasnega in pokoplje čudodelnega goloba globoko pod groblje. Zlatega goloba sreče bi izkopal izpod Troštarjevih grobelj oni, ki bi nabral v Janžev noči praprotovega semena na čist« belo ruto. S to ruto s semenom b moral dokopati do goloba na grobljah v sveti noči med 11. uro in poi nočjo. Razne starejše osebe so videle \ bolj tajinstvenih nočeh skrivnostnega goloba, kako je frfotal v čarobni svetlobi nad grobljami. Tem ljudskim pripovedkam enakih se bo rodilo tekom desetletij bog zna koliko. Na celem govorjenju naroda je to* liko resnice, da se ne upa nikdo v noči mimo Troštarjeve groblje, najmanj pa je pričakovati, da bi se lotil kdo kopanja za zlatim golobom na sveto noč med 11. uro in polnočjo.« To je vsebina Fekonjevih beležk e Troštarjevih grobljah. Danes govorijo ljudje daleč na okrog bogzna kaj vse o prikaznih nad žalostnimi ostanki nekdanje sreče in bogastva. Marsikateri od radovednežev se je že odpravljal v besedah na izkop zlatega Troštarjevega goloba, ki bo imel v resnici mir pred iskalci od nebeške strele zakopane sreče. delavcem se je izpremenil in znižal ročni davek v uslužbenski. Sedaj pa je začelo liberalno Časopisje vpiti zaradi visokih davkov, ki baje zadenejo meščane. Res so se tu pri — bogatejših in boljše plačanih davki zvišali, pa ti, ki imajo po 6000 Din in Se višje mesečne plače, lahko nekaj vel plačujejo. Liberalni časopisi so seveda za te svoje bogataše morali zagnati krik. Prav bi pa bilo, da bi Isto časno tudi povedali, kako liberalni veljaki plačujejo davke. Neki šnops-fabrikant v Sisku, Teslič, ki ni šte-dil za Pribičevičeve shode, je na davkih dolžen 11 milijonov Din. Sedaj so seveda rekli, da mora tudi on plačati, kar je dolžen. To je oni vzrok, zakaj sedaj tako vpijejo. Tudi demokrati morajo davek plačevati. Beseda davčnim uradom. Da ao davkoplačevalci večkrat no-voljni zaradi davkov, ni vzrok ta da se davek pobira, ampak nastopanje davčnih uradov je velikokrat nepravilno. Začeli smo zadevo bolj zasledovati In ugotovili, da nekateri namenoma ljudi sekirajo, da bi jih — spravili v nevoljo zoper našo vlado. To so storili javno, na tihem pa so le postavili tudi zoper naše liste. Ivli povemo sledeče: Gostilničarji naj se nikar ne spo- E.bijo. Dobro vemo, da gostilničarji h davkov ne plačujejo, ampak oni, ki pijejo. Pri tem pa se navadno tako igodi, da se vino podraži za 1 ali 2 Din, čeprav je davka — le 50 para. Dovoljujemo si tem potom javno povedati to-le besedo davčnim uradom: Ako hočete, da narod rad vrši |vojo državniško dolžnost plačeva- Eja davkov, tedaj mu pojdite na ro-o. In poslujte pravilno! Zakaj se izterja na milijone več davkov, kakor pa so predpisani? Zakaj se tolikrat izdajo položnice z veliko višjimi zneski, kakor pa je to dejansko upravičeno? Ne bomo grozili, toda dolžni smo povedati, da naj v tem oziru vla da v bodoče red, pa si bomo dobri, sicer pa nel Bojkot gostilničarjev — radi davkov Liberalci so hoteli ta mesec izrabiti v to, da so gostilničarje nahujs-kali, češ, zakaj se ne uprete temu, ko občine in oblast nalagajo davek na alkohol. In res so gostilničarji nasedli. V svojem strokovnem listu so se postavili proti kisli vodi iz Rogaške Slatine. Kar pa zadeva kisle vode iz Rogaške Slatine, pa povemo to-le: Če jo mi zahtevamo in nam z njo ne po-strežete, dobro, saj vsi se tega ne bodo držali, bomo šli pa tja, kjer jo i-majo. Zahtevali pa bomo povsod — Rogaško Slatino, zato si jo že kar hitro naročite, da ne pridete v zadrego! In naše časopise boste ven vrgli! Bomo že opazili to in bomo pravočasno tudi — objavili. Ostalo si lahko mislite sami! * Gospodarska obvestila. Občni zbor podružnice Sadjarske- Ea in vrtnarskega društva na Vur-ergu se vrši v nedeljo, dne 23. dec., in sicer po zborovanju SLS. Kakor se je letos pokazalo, nam naši sado-nosniki prinesejo lepe denarce, torej se vsi prijatelji sadjereje vabijo na občni zbor, kjer se bo slišalo marsikaj podučnega. Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški okraj ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 30. t. m., ob 3. uri popoldne v šoli v Čadramu z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in nečlani, ki se za sadjerejo zanimajo, se vabijo, da se zborovanja polno-številno in sigurno udeleže. Po zborovanju bo predaval kmetijski referent iz Konjic o sadjarstvu. Občni zbor podrnžnice Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Celju >e vrši v nedelio. dne 30. decembra. v gostilniških prostorih Narodnega doma ob 9. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom in s predavanjem o sadjarstvu. Podružnica Sadjarskega in vrtnar skega društva v Mozirju priredi na dan sv. Štefana po jutranji sv. maši v prostorih Kolenčeve gostilne predavanje iz sadjarstva. Ob enem se vrši občni zbor, kjer se bodo sprejemali tudi novi člani. Sadjarji, ne zamudimo nobene prilike, kjer se lahko kaj naučimo ter se predavanja u-deležimo v prav lepem številu! Treba nam je vedn oveč strokovne izobrazbe ! Marenlzerg. Tudi v našem obmejnem trgu se je proslavila desetletnica obstoja države nepričakovano slovesno. Združene organizacije so to storile, oziroma pripravile. Na večer dne 30. novembra, se je ob udeležbi velikega števila gasilcev iz Vuhreda in ne kaj iz Marenberga ob sodelovanju domače godbe in velikega števila prebivalstva izvršila bakljada po trgu. Streljanje s topiči in spuščanje raket je svečanost zelo povzdignilo. Okrog 600 malih zastavic in kakih 15 velikih je bilo izvešenih. Med obhodom so bila razsvetljena vsa okna. Po obhodu se je odigrala Nučičeva dramska slika iz svetovne vojne »Orkan«, ki je izvrstno uspela. Na pokazanem uspehu te v zelo kratkem času naštudirane igre je vsem igralcem čestitati, pred vsem pa cenj. učitelistvu in gospodu šolskemu upravitelju Lešniku, ki je igro re-žisiral. Dne 1. decembra je bila ob 9. uri sv. maša, pri kateri je pel poseben pevski zbor pod vodstvom g. Valentina Štangelj kar naj bolje. Po sv. maši je bila v dvorani g. Bru-dermana ob popolnoma zasedeni dvomili jako lepa šolska prireditev, ki ni pokazala samo uspeha našega učiteljstva, temveč je popolno jamstvo, da ima Marenberg pi'i Poročamo, da je gospodu Francu Šketa, posestniku v Bišu, pogorela viničarija v Za-vrhu. Škoda precejšnja. Bukovci niže Ptuja. Dne 9. t. m. je bil blagoslovljen nov veličasten križ, katerega sta dala postaviti Janez in Terezija Mez« narič v spomin rešitve in ozdravitve. Po slovesni blagoslovitvi so se vsi od blizu in daleč skupaj zbrani pri pošteno veseli za« bavi spomnili tudi na naše bodoče dušne pastirje in darovali 150 Din za novo bogo« slovje v Mariboru. Sv. Ana v Slov. gor. Ob slavnostni deset« letnici naše mlade, troimenske države je bil na predlog gospoda notranjega ministra dr. Anton Korošca med drugimi tudi iz na« še župnije odlikovan za zasluge pri ujedi« njenju z r,edom sv. Save 5. razreda, gospod Blaž Urbanič, posestnik na Ščavnici. Po pravici mu pristoja visoko odlikovanje, zakaj velijo je pretrpel ob prevratu, ko je bil postavljen za gerenta, z življenjem ni bil varen ne on in ne njegovi domači. A5 on je vse potrpežljivo prenašal in Bog ga ni zapustil, kričači in hujskači so morali utihniti, mnogi že ne vedo kam domov, a naš Blaž še vedno vzorno gospodari na lepem posestvu. Da je naš odlikovanec priljubljen in zvest, priča to, da že šest let vzc-no vodi kot načelnik Posojilno društvo in Kmetijsko podružnico, ob enem je ves čas tudi v občinskem odboru. Od početka ustanovitve Kat. prosvetnega društva je njega agilen član in priljubljen igralec, je pri zidavi našega Katoliškega doma mnogo zastonjskih voženj napravil in tudi dru« gače gmotno in materijelno mnogo poma« gal, bodi v njegovo čast" povedano. Iskreno se vsi dobri župljani radujemo in kličemu našemu Blažu krepak: Bog živi! št. Vid p. Valdeku. Letos so smreke polne štoržev in marsikateri dinar bo padel v žepe pridnih obiralcev. Ko je v torek teden peljal 351etni posestnik iz Št. Vida Jan. Se« šel svojemu prijatelju poln voz štoržev v Mislinje, se je smrtno ponesrečil. Konj ga je brcnil v trebuh, da je čez par ur izdih« nil. Zapušča ženo in malega otroka. Bil j«! vedno zvest pristaš SLS in naročnik »Slov. Gospodarja«. Gornja Radgona. Naš Miklavž, ki se j« prikazal starim in mladim v društveni dvo« rani, nam je razodel veselo dejstvo, da na« ša Posojilnica krepko deluje v blagor naš*< »SLOVENEC« POVSOD V vse kraje v naši državi in širom sveta razpeljejo vsako jutro vlaki in avtomobili v dvajset tisoč izvodih naš dnevnik. AH si tudi ti med tistimi, ki ga dobe? Če še nisi, sporoči nam takoj po dopisnici svoje ime in točen naslov. ^SLOVENEC^ LJUBLJANA JUGOSLOVANSKA TISKARNA ga kraja. Kar je namreč prostora bilo v veliki dvorani, vse je bilo zasedeno, ravno tako in še bolj, kakor v tistih srečnih časih, ko ljudje niso poznali zračnega prometa. iVsi prostori naše Posojilnice se vesele živahnega obiska: Kadar prireja šola ali kako društvo poučno-zabavne večere, se vrši Vrvenje naroda v gornjih prostorih; kadar prihajajo pridni vlagatelji v zavod, najdejo prijazen sprejem v uradnih sobah. Če tudi gotovi ljudje nevoščljivo gledajo na krepki razmah našega zavoda in obrekujejo Posojilnico, češ, da ni več Posojilnica, ampak samo hranilnica, takega govorjenja nihče ne posluša. Vsi namreč dobro vedo, da pri iiašem zavodu dobi posojilo vsak prosilec, :ki je resnično potreben in ki da dovolj jamstva, da bo posojilo v pravem času vrnil. ¡Ker so se tekom zadnjega leta temeljito razčistile vse notranje razmere naše Posojilnice, je popolnoma razumljivo, da se naše ljudstvo svojega odličnega zavoda, k' stoji kot mogočen branik njegovih narod-pih in gospodarskih koristi že dolgo vrsto let tu na severni meji, oklepa z novim zaupanjem in zvestobo. Ko smo hiteli domov vsak s svojim darilom, sem si mislil: Ti dobra Posojilnica, skrbna naša mati, koliko tisoč in tisoč src si že razveselila v svoji dvorani, koliko sto in sto skrbi, združenih b solzami in žalostjo, si že olajšala s svojo pomočjo, kakšno kazen pač zasluži tisti, ki ti ne privošči zdravja, ampak ti želi hudo? Kaše dobro ljudstvo te pa ljubi in ti bode ostalo vedno zvesto in hvaležno I Ormož. Po triinpolmesečnih počitnicah Je naš gospod župan vendar sklical občinsko sejo za pondeljek, dne 3. decembra t.l. Prav živahna je bila proračunska debata, Sda so se kar iskre kresale in je že postajalo vroče, kar nekdo naglo odpre vrata občinske posvetovalnice in zakliče: »Gori, pri Igcu goril« Vse je bilo pokonci in le hladnokrvnemu nastopu nekaj mož se je Eahvaliti, da se je mogel še proračun sprejeti, nato se je seja prekinila. Glede doklad Ha zemljiški davek je ostalo pri starem, na liovo pa se je upeljala davščina na kon-tum pri mesarjih zaklanih živali. Pa te pristojbine niso tako velike, da bi morali tnesarji meso dražje prodajati, ko je že sedaj tako drago, tudi ne bodo mogli pri nakupu živine cen navzdol pritiskati. — Go-Mo le pri LJud. laercu v Litmerku. Brez- dvomno je nekdo iz hudobije zažgal kup slame za gospodarskim poslopjem, kajti že drugi dan so našli na drevesu listek z grožnjo, da bo gorelo še pri treh sosednih gospodarjih. Ljudje, ki pač sumijo nekega malopridneža, se vedno bojijo za svoje domove. — Na Marijin praznik zjutraj pred rano službo božjo je zasačil posestnik Andrej Kelemina v spodnjem predmestju nekega vlomilca v svoji sobi. Na vpitje je ta ptiček zbežal, pa so ga možje in fantje, ko so šli v cerkev, vjeli in mu dali tudi nekoliko čutiti svoje pesti. Nismo kar tako mi Ormožanci! Saj včasih koga pobožamo in naklestimo po nedolžnem in kadar smo dobre volje, kako bi ne priselili zaušnice, kadar smo slabe volje in imamo še vzroka za to dovolj! Vlomilec se piše Anton Zrnec, je po poklicu pekovski pomočnik, doma iz Vevč pri Ljubljani in ima starega očeta v Vukomorju pri Sv. Miklavžu. Seveda se izgovarja, da je hotel samo spati v sobi, v katero je vdrl po lestvi skozi okno, ter pravi, da je že našel v sobi sekiro in kladivo, s čimur je očividno hotel vdreti v shrambe, ko bi tudi gospodar za ženo odšel k maši. Značilno je to, da je Zrnec že dvakrat preje užival gostoljubnost Kele-minove hiše, ko so ga prenočili, pa si je najbrže takrat bolj natanko ogledal hišne razmere. Tako taki nepošteni ljudje povzročijo, da se bodo ljudje res začeli splošno braniti, vzeti koga pod streho. Sv. Miklavž pri Ormožu. Take slavnosti, kot na god cerkvenega patrona sv. Nikolaja, pri Miklavžu že dolgo ni bilo. Ta dan je namreč župnija sprejela svojega rojaka gospoda dr. Ivana Tomažiča prvič kot škofa. Sprejem je bil slovesen. Prevzvišenega je pri prvem slavoloku (z napisom: »Združeni kličemo danes župljani: Presvetlega škofa-rojaka Bog nam ohrani!«) pričakovala velika množica. Prva ga je pozdravila in mu izročila lep šopek Anica Tramšek, učenka 5. razreda, v imenu šolske mladine. Nato mu je izrekel dobrodošlico v imenu občanov gospod župan Tomažič. Naposled Je izpregovoril v imenu župljanov gospod župnik Polak. Skofu-rojaku je izročil darilo rojstne župnije, krasen naprsni križ z dvojno verižico in škofovski prstan. Presvetli se je za dar ves ginjen zahvalil. Potem se je podal v spremstvu duhovnikov, učiteljstva šolske mladine in velike mno- žice ljudstva v cerkev, kjer je daroval slovesno pontifikalno sv. mašo. Med duhovniki asistenti so bili: superior in prior kri-žniškega reda, monsig. Polak in g. Učak, g. dekan Horvat ter g. duhovni svetovalec Bratušek. Pevski zbor (do 40 pevcev) se je pod spretnim vodstvom gospoda organista Bohanca tako izkazal, da mu je celo prev-zvišeni čestital. Gospod škof je ob svojem prvem, prihodu pokazal, kako draga mu je je rojstna župnija. Daroval je za reveže 1000 Din, za božičnico šolskih otrok pa 500 Din, za kar mu naj bo Bog plačnik. — Pretekli teden je dobila občina novo trgovino. Otvoril jo je gospod Bizman. Ali bo uspevala, se sedaj še ne da reči. Priznati se mora, da je Miklavž bogat na trgovinah. Ima komaj okrog 10 hiš in med temi so tri trgovine. — Predpretekli četrtek je napadel ženo viničarja Lašiča v Kovcih srčni krč. Bil je tako močen, da žena ves dan ni mogla odpreti niti ust niti oči in je ležala kot mrlič. Krč je popustil šele proti večeru. Ko se je žena vzbudila, je pripovedovala, da se ni zavedala ničesar, kar se je z njo godilo. — Današnja mladina misli, da brez pretepa ne sme miniti noben praznik. Tako so se tudi na praznik sv. Nikolaja neki fantalini do krvi stepli. Imena zaenkrat še zamolčimo, ako pa se to še večkrat zgodi, jih navedemo, da bo vsa Slovenija vedela, kdo so ti divjaki, nad katerimi se zgraža vsa župnija. Staršem pa priporočamo, da naj strahu jejo svoje otroke! Marija Reka. Oh, ti ljuba radovednosti Nekaterim bralcem »Gospodarja« se je že čudno zdelo, zakaj da je tukajšnji dopisnik kar naenkrat umolknil. Ali ni več med živimi? Nekateri so ga res že imeli za mrtvega. No, da to ni res, je jasen dokaz ta dopis. Je že dobro, če ima človek vedno smrt prd očmi. Pa še boljše je, če ostane smrt le pred očmi, in se te ne dotakne. Pa ni pri vseh enako! Tukaj je preminula u-gledna vdova Liza Jurhar, p. d. Breznikar. Naštela je na sebi 7 križev, eno kljuko, pa še tri stebre. To je bila modra žena, ki se smrti ni bala. Ze leto dni pred smrtjo je videla samo noč! Vid jo je popolnoma zapustil, trpela je z vso udanostjo zemeljsko temo. Ni čuda, da si je tako silno že želela skoraj zagledati Večno luč. Upamo, da jo že uživa, kar srčno želijo vsi znanci in prijatelji, zlasti pa starci in vnnuki, ki se na- hajajo v treh državah v večjem ali manjšem blagostanju. — Ce ne dragocena, vsekakor draga pa je gostija. Ta pa mora biti »lasti če se prvi otrok poslavlja od hiše. To se j zgodilo v hiši Cerjevi. Miha Zagožen, p. d. Nahod, ki je zaželel Cerjevo Ju-stiko za družico na potu po tej solzni dolini. Justika pa je bila več let cerkvena pevka. Bog Vama daj obilo sreče in blagoslo-ya! Pa nikar ne pozabita na »Slovenskega Gospodarja«! Solčava. Duhovne vaje, ki jih je vodil g. P. Vladimir Bobek, so se izvrstno obnesle. Lepo je bilo dne 8. decembra, ko je bila zbrana vsa naša mladina pred Marijinim oltarjem in je bilo na novo sprejetih 9 fantov in 7 deklet v Marijino družbo. Bog naj poplača gospodu patru za ves trud, ki ga je imel z nami skozi vse štiri dni. — Pri občinskih volitvah dne 9. decembra je dobila SLS 2 mandata, SLS kmečka zveza 7 mandatov, tako da so razen treh odbornikov vsi pristaši SLS. Svetina pri Celju. Na Marijin praznik je bil tukaj pogreb Franca Kolšek, po domače Smodej. Bil je dober gospodar in vrl posed, zato so mu tudi vaščani v velikem Številu izkazali čast na zadnjem potu. Naj v miru počiva! Sv. Rupert nad Laškim. Na Marijin praznik, dne 8. decembra, je priredila tukajšnja Dekliška zveza v šoli igro »Pod božjim varstvom« v treh dejanjih. Lepo dejanje te igre so naše igralke podale v tako lepi obliki, da smo jih morali zares občudovati. Bilo je sicer med gledalci nekaj nerodnih ljudi, ki so najginljivejše prizore skušali motiti s krohotanjem in neumestnimi opaž kami, velika večina občinstva pa je z velikim zanimanjem in napeto pozornostjo sledila razvoju igre, ki je za naše kmetske razmere velikega vzgojnega pomena. Vsa čast gd. učiteljici Škufca, ki je igralke tako dobro izvežbala; vsa čast pa tudi vrlim igralkam! Dekliška zveza, le naprej po potu izobrazbe in poštenega razvedrila, da bodo sčasoma izginile iz našega ljudstva ialoigre, kakoršna se je pripetila ravno ta dan na meji ruperške župnije. — Pri Do-liču v Sečivasi so popivali fantje iz Sv. Ruperta in Kalobja. Kjer je Kurjak in oba Skopičarja, tam je kmalu pretep in poboj, to je znano že dolgo časa. V krvavem poboju so poživinjeni pijanci razbili gostilničarju šipe, vrata, opravo, kri je tekla in vino vmes, da je bila kar groza. Kako bo sodnija »junake« nagradila, Vam poročamo! — Isti dan so obhajali trobendolski rudarji slovesnost sv. Barbare, svoje pa-trone. Lepo so se vedli kakor v cerkvi tako pozneje tudi pri domači veselici v Oblakovi gostilni. Gospod obratovodja Moš-kotevc je mož na svojem mestu, povsod vlada pod njegovim nadzorstvom red in disciplina. Bizeljsko. Evo Vam nekaj veselih novic: V nedeljo, dne 9. decembra, sta slavila v nabito polni farni cerkvi zlato poroko zavoljo svoje gostoljubnosti daleč na okoli znana posestnika Franc in Marija Rozman, obdana od svojih otrok in vnukov. Na domači gostiji so nabrale cerkvene pevke 200 Din za novi bogoslovni dom. — Dne 1. decembra tudi nismo križem rc-fk držali in se je zbralo veliko občinstva in šolski otroci iz Stare vasi in Bizelsjega v HS-nigsfeldovi dvorani, da proslavimo desetletnico Jugoslavije. Otvoril je slavnost domači gospod župnik in dal besedo gospodoma govornikoma Martinu Frece, gerentu okr. odbora, in Jožetu Janežič ml., ki sta z zgovorno besedo razložila pomen te svečanosti. Šolski otroci bizeljske šole so ginljivo igrali prav dobro naštudirano mladinsko igro »Petrčkove poslednje sanje«. Marsikomu so prišle solze v oči. — Dne 12. m. m. se je tu poročila Celestina Frece, hči našega uglednega pristaša Martina Frece, z gospodom dr. Ivotom Ogorelec, poročnikom veterinarjem v konjeniški kraljevi gardi v Beogradu. Obilo sreče želimo ljubeznjivi gospodični. Zgornji Duplek. Zelo veseli smo, ko smo dobili poročilo, da je okrajni zastop na predlog poslanca Franjo Zebota sklenil, da bo začel prihodnjo spomlad s pripravami za zgradbo novega mostu čez Dravo.Gotovo ie svojih 50 let goji prebivalstvo na levem in desnem bregu deroče Drave željo, da se tu zgradi most. Nemški okrajni zastop bi bil ta most lahko pred vojsko zgradil z malimi stroški, sedaj bo pa samo delo in priprave (brez lesa) stalo okoli milijon dinarjev. Pripravljalni odbor skupno s pridnimi župani in odborniki pobira sedaj od hiše do hiše v vseh okoliških občinah denar in hrastov les za most. Imamo srečo. Nabrali smo že preko 100.000 Din prostovoljnih denarnih prispevkov in blizu 100 kubičnih metrov hrastovine. Prosimo, da nam gredo posestniki po vseh občinah na roko. Pri volitvah v okrajni zastop pa bomo vsi župani in občinski odborniki na levem bregu volili listo našega poslanca Zbota, a na desnem bregu bodo volili listo župana Jakoba Florjančiča iz Sv. Miklavža. Ravno tema dvema članoma okrajnega zastopa se imamo zahvaliti za veliko delavnost, ki jo je razvil zadnja leta mariborski okrajni zastop za napredek okraja. 9iabira¡íe naročnikov za naš mladinski lisi ,S*8 dam"! Poslano. Odgovor. V tolažbo gospodu dopisniku »Domovine« iz Dola pri Hrastniku v št. 50 z dne 13. decembra t. 1. izjavljam, da mu je na razpolago, in sicer kadar hoče in tudi takrat, kadar nimam ficka v žepu, ves denar, katerega prejemam kot oblastni odbornik. Samo bojim se,' da bo potem gospod poročevalec »Domovine« še bolj suh in neslan, kakor je njegov dopis v »Domovini«. Da pa si demo krati ne bodo z nevošljivostjo kvarili svojega zdravja, Vam povem, da nisem oblastni odbornik, torej tudi ne prejemam plače oblastnega odbornika. Zato gospod dopisnik »Domovine« nič ne dobi. Gospodje demokrati mi menda tudi poslanske dnevnice za časa zasedanja zavidajo, ker so mi iste v »Domovini« že prej očitali. Ali bi morda ne bilo lepše, ako bi demokrati enkrat korajžno in brez sramu povedali, zakaj se protivijo preložitvi ceste Rrezno—Marno. Tega pa najbrž ne bodo storili. — Lože, p. Rimske toplice, dne 16. dec. 1928. M. Deželak, oblastni poslanec. Že 32 let stoji t službi bolanih in zdravih, bolečine ubla-zujoči Fellerjev Elsafluid, kateri je pohvaljen t mnotfobrojnih priznanicah i iz najviijih krogov. Upotrebljen na znotraj in zunaj se Je izkazal uspešen pri reumstičnih bolečinah, živčnih bolečinah, pri iibkosti, pa tudi drugače kot brzs pomoč. Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite g* po poiti, vsaj za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Fellerjn, Stnbica Do-nja, Eisatrd 541. Hrvatska. ¿a prebavo pat Elsa-krogljics, 6 ikatljic 12 Din. mmmmmummrnmmmmmmmmmmmmmm Itlali oglasi AJDOVO KAŠO izmenja in proda paromlln Fr. Ehrlich in sinovi, Kaniža, Pesnica. 149fl LISIČJE, KUNINE, dihurjeve, veveričje in druge zimske ko* že od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 146JI 200 Din stanejo pletene obleke iz fine volne v pletarni Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica št. 17. 1211 Hudičeva koža je najbolj trpežno blago z* hlače in obleke. Dobi se v trovini Fran< pošilja se tudi po pošti. Naročite vzorce» Senčar, Ljutomer-Malanedelja. Razpošilja se tudi po pošti. Naročite vzorce. 152J Krasni okvirji, kakor tudi velika zalog« lončene posode za božično pecivo po naj< nižjih cenah pri Ivan Klančnik, Mariboiv Slovenska ulica 15, steklarna. 1511 Rum si sami naredite poceni, če kupiti »Rumov cvet« v drogeriji Wolfram, M« ribor, Slovenska ulica. 1514 Iščem službo v župnišču, takoj ali pozneje» Naslov v upravi lista. 140fl Cerkovnik samec se sprejme. Prednost ima, ki zna nekoliko orgljati. Hrana in lepa stanovanje prosto. Drugo po dogovoru. —« Župni urad Sv. Marjeta ob Pesnici. 1511 Išče se dober, zanesljiv, trezen viničar z 3 —3 delavskimi močmi. Naslov v upravi lista. 1533 Majer s 3—4 delavskimi močmi išče službo^ Naslov v upravi lista. 1511 Iščem službo za majerja s 5 delavskimi si. lami, ali na polovico tudi v najem mala posestvo Ivan Krpan, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 152ozval tajnik Kaltenhauser poveljnika straže, ki Je med tem narasla že na 1000 D0T9 20.000 dinarjev v oddelku A 10.000 dinarjev v oddelka B 5.000 dinarjev v oddelku O DOTA M Vam izplača v 8 mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi, reg. pom. blag. v Mariboru. % Plača se v oddelku A: pristopnina 110 Din ter ca vsak poročni slučaj 30 Din v oddelku B: pristopnina 80 Din ter za vsak poročni slučaj 10 Din v oddelku C: pristopnina 80 Din ter za vsak poročni slučaj 5 Din Vsakdo se lahko zavaruje ▼ vseh treh oddelkih! Navodila pošilja proti znamkam 1408 reg. pom. blagajna E i FRANCOSKA LINIJA — FRENCH LINE CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE Za sev erno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki. Havre New-York samo 51/2 dni čez morje, Uruguay, v južno Ameriko, Argentinijo, Chile, vsak teden iz Havre, Borde- nsz: aux in Marsilije. = Cie. Chargeurs-Rèunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik .IVAN KRAKER, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 35. 473 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi mož in oče Anton. Čeč posestnik ln mesar, danes, dne 14. decembra 1929, ob pol 10. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 17. decembra, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Petrovčah na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu. Sv. maša zadušnica se bode brala v torek, dne 18. decembra, ob 8. uri zjutraj v trovčah. Petrovče, dne 14. decembra 1928. Žalujoča soproga Marija, otroka Edi in Vladko ln ostali sorodniki. • • . ■ Kupujem vsako množino starih vinskih steklenic ln steklenio od mineralne vode. Plačujem najvišje cene. — Tovarna kemičnih Izdelkov 1522 Dr- R. Jenčič in drug Maribor, Kopitarjeva ul 6 kmetjeT najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran. 1379 Kreta posojilnico y Mariboru | reg. zadr. z neom. zav. 428 m Meljska cesta št. 10 sprejema vloge po najugodnejših obrestih, jj vezane vloge obrestuje po dogovoru, poso-jila daje proti sigurnemu dvakratnemu ¡¡p osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somiš- g[| ljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svo- jg| jih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo fs varnost. illlllll « « iS I >3 3 8 3 ¿ 9 « O Ä cS O * ¡8 S cö u Ö s* g, »s * o fl^ <3) < a H > < ° cc Q_ —< O aj cd -T* m S* S3 on a> a „ «Ö •O O "O ° A m ..—. œ a> N ci ■—< O 2S ..> 03 .„ v ■>-> a ± « J cd LÜ i=l > • CÖ > "O d"» -Ö - pO " S « a g „ ■9 o ft.s Cd CD iT» o * —. ® "rt J O >N S h ■O •H . >CO L V 3 c° s ® .H. c «J.* d iijoo J= ¿öS» ö 5 =5 •ri Tí > ffl m ^ P § ---- a] ft ta K — „ r 60 - S h ^ S ® 2 v — —» o __ •rH ra •tí 'S ® « «= GQ O» aa -i £ "S »H „ Ž > » — 2 ft ni: ^ > « Ö o s= œ o „fl ta »S ra «co g-j -1Ü ■9 Q M o o M o Q 0.I0-0 r—i mož, Nürnberger je moral poslati svojega hlapca Jurija, da je kazal pot krdelu 30 mož, ki so šli po Kolomana Šef, in imeli tudi ukaz, razdreti skakaško kapelo. Mežnar Janez Koren pa je moral iti s krdelom v Benedikt, da izsledijo Marušo, voditeljico skakačev v ondotni župniji, tretji oddelek se je podal pod vodstvom Mihaela Pavalec iz Partinja v Ruperče po Pečnikovo Tono, katero je ta dobro poznal. — Koloman Šef je takoj prejšnji večer zvedel, da je došla verska komisija. Imel je najboljše upanje, da se hoče komisija proučiti o vsem tem, kar je bilo napisano v prošnji. Ni imel tedaj nobenega straha pred komisijo in šel zato zgodaj zjutraj od doma h kapelici ter čakal, da pridejo morebitni člani komisije, da jim vse, kar želijo, pokaže ter pojasni. In res, okoli desete ure je prišlo krdelo oboroženih mož. Šef videč, da prihajajo možje h kapelici, stopi ven ter pričakuje prihajajoče. »To je Koloman Šef,« pravi hlapec Jurij ter pokaže na imenovanega. »A ti si tisti hujskač in vodja teh prismodar-iev.« zakliče načelnik krdela. Koloman Šef prebledi, ker ni pričakoval takega pozdrava. Vendar se ojunači ter pravi: »Nisem šuntal nobenega in tudi ne zapeljal, čudeži kažejo, da hoče imeti Bog tukaj svoje svetišče.« »Kaj še ugovarja nam ta antikrist, navihani, samo okoristiti se hoče,« zadere se poveljnik, obrne proti možem in jim veli: »Takoj oklenite tega puntarja ter ga peljite v trg, kjer ga naj spravi trški sodnik na varno v rotovški zapor, kapelico pa takoj podrite in se-žgite.« »Milost prosim, milost, ne za me, ampak za svetišče,« vzklikne bolestno Šef ter pade na kolena, sklene roke ter prosi, da prizanesejo svetišču. »Kaj svetišče,« zakriči nad njim poveljnik, »to je kraj, kjer se uganjajo naj ver V sleparije ter razuzdanosti, le hitro podrite to norišnico.« »O to moram doživeti,« jadikuje Šef, »toliko sem se trudil ter prosil, tedaj je zavržena moja prošnja.« »Molči,, dedec prismuknjeni, konec je tvojih sleparij, sedaj se ne boš mastil s prinešenimi darovi, hajdi, hitro ga zvežite, da bo v ječi premišljeval svoje goljufije « <0 " o C 2 C = §©s 41 s ,-5 c •£ .£ E °_o S 9 5 C => C . g "3 S > C0 g« C «ï i? . ~ « a ® '5. e ■35 O > o s I I i I 1 J§ m § p m Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki obstoja ie 64 let GEL35H9 MESTNA HRANILNICA v Celju, Krekov trg (v lastn! palači pri kolodvoru) illlllllllllllillll ¡SF&^EmZ^ Z» hran!1- iamil P°,e2 Premoženja hranilnice Hranilnlca daJe posojila na ga vlagajo sodišča ter nalož- y _ f* n «emljlšča po najnižji obrest- bam cerkvenega In občins- ITHČ&IiJ m merL - Vse prošnje re- kega denarja posveča pose- ___________r 1 bno pažnjo. inje brezplačno. 4 z vsem premoženjem in vso davčno močjo. :J iiustrovani CENIK dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča JfAeknei In WEerotd Tovarna glasili, gramofonov In harmonik /?. LOHGER Mill ibar it. 106 Violine od Din 95 -. Ročne harmonike od Din 85"-. Tamburice od Din 98.-. Gramofoni od 345 - dalje. 1286 * YT garantirano pristno ročno delo, kupite po najnižji 8". V JL* J H ceni in v najboljši kvaliteti edino pri indusr.čevijev R. Stsrmschi, Cele, it. Zl Slov. Podkovani iz kravine Din 150.-, močni iz teletine Din 177.-, fini iz boksa Din 190.—, nizki iz boksa Din 175.-, damski ševro Din 170—, modni beg ali sivi elegantno izdelani Din 198.-, fini lak Din 199.-, fantovski Din 165.-, dekliški boks Din 84.-, otročji boks Din 64.-, in kozine Din 30.-. 227 Predno kupite čevlje zahtevajte zastonj, bogato iiustrovani ccnik z več tisoč slikam od R. Stermeckl, Celje Naročila čez Din 500"— poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Motori orig. „Slavia" stoječe konstrukcije. Idealen in ceni pogon za vsako delo. Stabilni, po-kretni, agregati za razsvetljavo in sesalke, ter motopile. Proizvod tt. HrnCti Pariti Napajedla, Č.S.R. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS : 1478 5 lavi a motor Zagreb, Sa]mlSie br. 2 Najboljše in najvarnejše M naložite svoj denar pri tf Posojilnici v Gornji Radgoni. 1372 na- Obrestna mera za vadne vloge ©%» za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu Jidor oglašuje, ta napreduje Povelje je bilo hitro izvršeno. Trije krepki možje so ga prijeli ter ga trdno zvezali. Drugi so se spravili na kapelico, v kratkem je bila porušena, deske in hlodi zloženi na kup. Kakor bi trenil, se je dvignil iz kupa visok plamen, ki je razširjal blagodejno toploto, kar je stražnikom pri-llo prav dobro, ker je od severa pihala ledena sapa. Oditi niso smeli prej, dokler ni pogorelo vse do tal, kajti bali so se, da bi prišli prebivalci iz Radehove ter pogasili ogenj. Radehovčani so sicer stali od daleč ter kričali, a pomagalo ni nič. Gledati so morali, kako so odvedli Šefa v Šent Lenart. Se enkrat se je ozrl nazaj na mesto, kjer se je dvigal dim proti nebu, zaškripal je z zobmi, potem pa se dal odvesti v zapor. Še Isti dan so privedli Marušo iz Sv. Benedikta in Tono iz Ruperč. Vse tri so odgnali drugi dan v Radgono v zapore, kajti bilo se je bati, da bi tukajšnji pristaši osvobodili zaprte voditelje. V Radgoni pa Je ostalo za posadko 150 strelcev, ki so imeli Vzdrževati mir in red. Tam so bili ti trije skakači »arno spravljeni. Bilo je že popoldne. Delo v Šent Lenartu je bilo opravljeno. Škof Martin Brenner in ostali liani komisiie bo se odpravljali na pot. Od vseh strani so se bližali tržani in tudi prebivalci iz okolice, da sprejmejo blagoslov od svojega nad-pastirja. Pred cerkvijo je Imel škof Brenner še kratek nagovor na zbrano množico ter jih vzpodbujal, da ostanejo stanovitni. Podal se je nato peš proti Mariboru. Trški sodnik Voller, Caharija Nürnberger, plemič Simon Maudech iz Zamarkove so spremljali komisijo do meje župnije; Koloman Šef je bil dalje časa v zaporu, Tona in Maruša ste bili že prej izpuščeni, ko ste svečano prisegli, da opustite skakaške norčije. Koloman Šef se je vrnil leta 1605 v Rade-hovo. Med tem časom je prišel za župnika v .Šent Lenart Feliks Janez Caesar, kateri je imel boje z župnikom Morenusom, ki je odšel iz Sv. Jurija v Majšperg za župnika, a je skušal priti od tod zopet nazaj. Našuntal je farane, pri čemur sta ga podpirala Maks Pernhard in Nikolaj Gromsoes, ki sta se oba vrnila. Našli so se ljudje, ki so imeli rajši župnika Morenusa in tedaj ni bilo težko, jih pregovoriti, da so vedno nadlegovali župnika Caesaria. Ne- M a © « £ « 2 « 5 a* M K > > «'No« «Ja C**4 U Z* « rt ^ KO M "sr c O .. U S o 5 S a-S o ~ S, J* ach > B* > - O , O Z* > T N Z lil TO O tj 09 - <* W N X0 ti o tn Vsem svojim cen/, odjemaleeni želi vesele božične praznike in srečno nooo leto Jiarl Jančid tr*ooee z mahufakt. blagom cMapibop cHleksandrooa cesta št. 11 1519 Po reklamnih cenah M prodaja tvrdka F.Konig,Celje igrače, blago iz usnja in galanterijo. Velika izbira gramofonov in plošč 1385 Kože divjačine zajčjo, lisičje, knnine, dihur jeva itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupujem po najvišjih cenah Makso Tandfer Zagreb, Boškovičeva ulica 40. Brzojavi: Tauria Zagreb. Telefon 38-89. r» oo lošujte v Slo«. Bosprnlapjo Češko sukno kupite najceneje pri tvrdkl Alojz Drofenift, Celje samo Glavni irg štev. 9 Ostanki za polovično ceno r 557 ¡LUNA Efesportna hiša Maribor Aleksandrova 11 Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač otročje nogavice od Din 6.— naprej, dam-ske nogavice Od Din 7.— naprej, moške nogavice (sokni) od Din 6.— naprej, ovijalne jopice od Din 50.— naprej, moške jopice i rokavi od Din 85.— naprej, ženske jopice od Din 70.— naprej, otroške jopice od Din 50.— naprej, jopice za deklice od Din 60.— naprej. Lastni izdelki. 1444 Posebna razstava otročjih igrač ter božičnih okraskov. I Denar naložite najboljše in najvarnejše pri SpodnještojBrsfti ljudski posojilnici v Mariboru Gosposko ulica r z zD z- Ulico lO-ofetobra Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po © na trimesečne odpovedi po 7% if I> & & !t Tf & » koč, ko se je vračal iz vinograda v Strmi gori, se je celo pripetilo, da so ga napadli na potu in godilo bi se mu bržkone slabo, če bi ne prišli zraven trije možje iz Lormanja, ki so napadalce pregnali. i To je tako razburilo župnika Caesarja, da je ustil župnijo ter šel leta 1606 kot vikar k Sv. Uranu. Naslednik mu je bil Caharlja Rozman, ki a je tudi šel leta 1609 v Negovo, ker mu župnik orenus ni dal miru. Koloman Šef Je napravil zopet prošnjo, katero mu je spisal Mihael Gale, ki se je smel zopet vrniti v trg, na deželnega kneza, vsled česar se je cela zadeva preiskala po mestnem župniku v Ptuju Ivanu Ripser; na podlagi tega poročila se je prošnja odbila. Tudi enaka prošnja leta 1609 na solnogra-škega nadškofa je bila zavrnjena. Leta 1610 je prišel za župnika Mihael Milo-žič, ki je bil prej kaplan v Jarenini. Slišal je že dosti o skakačih, zato se je hotel poučiti o njih načelih in početju. Dal je poklicati Kolomana Šef, ki mu je moral na dolgo in široko razložiti vse. Ti razgovori so se vršili večkrat. Župnik Mi-ložič ni nastopil zoper skakače očitno, ker je smatral, da je vse le bedarija, ki se prej ali slej neha sama od sebe. A ravno to je bilo povod, da je zadobil Koloman Šef zopet pogum. Vnovič je sestavil prošnjo z dne 30. januarja 1613, ter jo podprl z navedbo nadaljnih 15 čudežev. Da bi prošnja bolj zalegla, je šel h gospoščinam v tem okraju, da bi dobil podpise tamošnjih oskrbnikov. Tako so prošnjo podpisali Andrej Kodelič in Blaž Bidmaier iz Negove, Jakob Sušic, oskrbnik barona Stubenberg v Ebenfeldu, Jurij Polanec in Matevž Schau-mitzer, oskrbnika grofa Stubenberg, Simon Ste-bih, ki je bil tedaj v službi vdove pl. Polhaimb, Mihael Fras uslužben pri mariborski gospoščini, Jernej Satler v Veliki Nedelji ter nazadnje Boštjan Gurnek iz Vurberga. Vršile so se zopet preiskave o resnici čudežev. Caharija Nürnberger je bil klican v Ptuj k mestnemu župniku Ripser, kateremu je tudi po^ ročal, da se shajata večkrat župnik Miložič ter Koloman Šef, ki je dal prvemu celo denar, da bi ne oviral skakaškega gibanja. Zopet je prišla komisija v Šent Lenart; Koloman Šef, ki je o tem zvedel, je pravočasno zbežal, dobil je zavetje v Vurbergu, ker mu je bil oskrbnik Boštjan Gurnek naklonjen. 3 M 0 u •M O Ä HM 03 S X o Ä a s CA Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno katero se Je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano z uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci. Fosfornokislo klajno apno ima tri dobre lastnosti: L V prvi vrsti sluif posebno pri svinjah proti rdečici. I. J« prvirazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj, goved, telll- kov, svinj ln drobnice, posebno pri prašičkih. 8. Pridobljen gnoj j« znatno boljši, ker pridobi 100% na fosfornem «adržaju ln •e je Izkazal te nekdaj kot zelo uporaben. Pri vprežni živini, katera je po limi izpostavljena mrazu in mokroti, Je klajno apno posebno pri konjih zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim. Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico fosfornokislega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano. 1290 Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJCJ z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskimi izdelki. Maks Gmeinski, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) morate Vaše potrebščine v oble* kah, perilu, platna pri meni kriti fcodete kakor vse moje stranke zadovoljni ln stranka ostell dobita pri meni najboljše blago po najnižji ceni in si s tem prihranite denar si lahko pri veliki izbiri Izvolite po svojem oknsn ste zavarovani pred lzkoriščeva-njem, ker so pri meni stalne cene Franc Kolerič trgovina Apače Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi K* zamudite prilike I Ne zamudite prilike I Radi velikega znižanja cen pri zimskem blagu, kakor fitof za moške in zimske obleke, dubl za tnoške zimske suknje ter štof za ženske plašče in vsakovrstnega bar- Eenta in flanela, se Vam nudi ugodna prilika, da si nakupite dobro lago po skrajno nizkih cenah. Nudi se Vam tudi velika zaloga elega platna od 8 Din naprej, koče, odeje, fitrikane jopce, nogavice ter vsakovrstno manufakturno blago v veliki izbiri pri 1479 nton Macun, trg. z manufakturo, Maribor a drobno! Gosposka ul. 10 Na debelo I Ne zamudite prilike! Ne zamudite prilike I m £ ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA dl Podružnica Maribor V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko oerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkn« lantneje.--Najvišje obrestovan)« vlog na knjlžloe In v tekočem računa. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije ^nagBBig^ j Zakaj kupite V Celju manuiakturno blag« -i-£----— najceneje edino pri Franc Ootaiinih, Celje, iospoatalS Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga. Ker ima trgovino v lastni hiŠl in ne plačuje najemnine. Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koltrov). Ker Ima lastno Izdelovanje različnega perila. Ker Ima poštena mere, dobro blago ln nizke cene. Ker Ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«. 961 Vsakomur se izplača, da obišče pa Se tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino Frane BotoiiM, Celje, Eosposfa IS Za trgovce poseben oddelek na debelo. Na drobno! ^dCZIliua Na Anton Brenčič v Plnj-u f>riporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesei. n zimo in sicer: razne kotle, brzoparllnike, lito-železno, pločevinasto postekleno in pocinkano posodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsa* ke vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroj« ■a meso ln slanino rezati, slamorezne kose, sekir« in žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. Zastopstvo Lutz-ovih peči za šole, urade, gostilne itd. 806 Postrežba tečna! Znižane cene I PETAR J. MIOVIČ kraljevski dvorski dobavitelj, Maribor, Kopitarjeva ul.6 priporoča svoje original Holderjeve nahrbt-ne, vozeča In motorne škropilnice za sadna drevesa ln hmelj. Več sto komadov ▼ naši državi te t uporabi. 15X1 Obvestim kupce srečk drž. klasne loterije, da sem dobU srečke I. klase 17. kola v veliki Izbiri. Cena sreiki cela Din 100-—, duplo cela Din 200-—. polovica Din BO'—, četrtina Din Z5*—. — Kupujte srečke v najsrečnejši kolekiurii 1528 M. S. Serdarušič, B Telefon <8—68, Srečke naročajte po doplsnlcL ograd KnJ. Ljubice 15/8. SANKE Najlepše božično darilo Je športna sanka. Dobijo se pri kolarju Potisk, Maribor, Koroška cesta 31. 1539 Vsak rodbinski član na] b! bi! ud tega društva, število članov nad 10.000. db bo več pomanjkanja, torej jako važna za vsakogar! V 1. letu obstoja izplačali D 250.000 na podporah. I I i I i I I J $ ■ * I ■ * samopomoč a i i največje podporno društvo za slučaj smrti za Slovenijo s sedežem v Mariboru, Aleksandrova cesta ¿5 sprejme še vse zdrave osebe od 1. do 50. leta brez razlike stanu in spola, — jfcZig- V razširjeni oddelek A se sprejmejo do konca februarja 1929 še tudi vse zdrave osebe od 50. do 70. leta, "Ž^Jl „LJUDSKA SAMOPOMOČ" ima 4 oddelke, imenovane A, B, C, D. V vsak oddelek se sprejme po 2000 članov. Kadar je oddelek poln, se ustanovijo novi oddelki, imenovani A/I, B/I, C/I, D/I, v katere lahko pristopijo tudi zdravi člani poprejšnjih oddelkov. Za oddelke D, oziroma D/I je zdravniško spričevalo pogojno. „LJUDSKA SAMOPOMOČ" Izplača takoj po smrti člana zakonitim dedičem, oziroma drugim opravičencem tolikokrat po 50 para, oziroma 1, 2, 5 Din, kolikor ima dotični oddelek članov in sicer: v oddelek A do največ . . Din 1.000 podpore v oddelek C do največ . . Din 4.000 podpore v oddelek B do največ . . Din 2.000 podpore v oddelek D do največ . . Din 10.000 podpore po članih vseh oddelkov, torej A, B, C, D ..........Din 17.000 podpore po članih vseh oddelkov, torej A, B, C, D in A/I, B/I, C/I D/I, . . Din 34.000 podpore Za vse člane je uvedena dvoletna karenčna (čakalna) doba, to se pravi, da se izplača šele po najmanj šestmesečnem članstvu četrtinska, po enem letu polovična in po dveh letih cela pripadajoča podpora. Za to podporo plačajo prizadeti člani: za vsak smrtni slučaj Din 0.50 posmrtnine oddelka C za vsak smrtni slučaj Din 2.— posmrtnine zsi vsak smrtni slučaj Din 1.— posmrtnine oddelka D za vsak smrtni slučaj Din 5.— posmrtnine Razun navedene posmrtnine plača vsak priglašenec pri vstopu enkratno vpisno pristojbino, ki se ravna po pristopni starosti člana in znaša najmanj Din 18'— do največ Din 86"— in se lahko po potrebi poravna tudi na obroke. Ako želite Vašim bližnjim za slučaj smrti hitro in znatno pomoč, ne odlagajte s pristopom v to dobrotvorno društvo ki se je ustanovilo po znani prislovici: „Danes tebi, jutri meni" v blagor vsega prebivalstva Slovenije. Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal!« Društveni fond je naložen pri sledečih mariborskih denarnih zavodih: Ljubljanska kreditna banka, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Zadružna gospodarska banka, Posojilnica, Mestna hranilnica in poštna hranilnica v Ljubljani. Stalni krajevni, pošteni in ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsako občino, oziroma župnijo Slovenije. Zahtevajte še danes pristopno izjavo zastonj iz društvene pisarne v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. »Eden za vse, vsi za enegal« 1518 »Eden za vse, vsi za enega!« i I I I Í I I i i i t oddelka A oddelka B Denar naložite najboljše in najsigurnejše pri lužnoštajersfci hranilnici v Celju v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte — pupilarno varni zavod. Ustanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ugodnimi pogoji, SSffi! (kitajte „Slov. (gospodarja" ! Pohištvo — Preproge! posteljnina, složfii, mosiraci, zastori, pcstžijns odeje, piiištsena titán ¡ a i. t. d.,, najbaijís in naieenO pri um FREIS, MilffiiB, iosposiio ul.ZOj Brezplačni cen kf. 1410 Brezplačni csnifei. iftsepsBEMBOR^ BIIIBIIIIIBIBBIIB1IB1IIDDIIIII I! m i Najvarnefše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v reglslrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije .4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIMIIID,. Stanje hranilnih vlog nad 60,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir 3 J 1 J Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodn najbolj varno naložene. Kmetkkl posestniki — Ljudska posojilnica j« Vaš zavod. Poslužujte m ga! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v v Mariboru. — novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč. Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.