Telefon St. 74.	Posamna številka 10 h.
P« polti prejflMM: />IW /VW T	M T ■ 1	S™^
celo lelo 26 K — b Hi 1 ■	M A H / ■ |1 IVk I ■ jI fl	1
■i,To:	fl lil/ fl J' m flj fl
mesec	EflB	BH I ^^Bkl ^BH^H
.^B	■ Wš ■ ^ 1 I	■ 1 Jj ■ i	"
^	bB H fl ^fl flF ^fl	^fl fl I	^fl Ba .fl ^H .# Uredništvo v Seme-
".•i: W<JrMLJA ^Jr JL JLJ1 ^ JK.^
mesec „ 1 „ 70 „
—	t * i * V	t • 1	1	t •	t	Uhaja vsak dan.izvzemSi
Zap2°osKaLeerora	Političen list za slovenski narod.
Štev. 74.	V Ljubljani, v sredo 2. aprila 1902.	Letnik XXX.
Celjska gimnazij*.
(S Štajerskega.)
Da gospod dr. Tavčar ne bo menil, da smo mi štajerski Slovenci politični hazar-derji, da javno mnenje begamo, bočemo mu vse razloge navesti, zakaj da moramo vsak kompromis glede premestitve celjske gimnazije v Žalec ali v St. Jurij ad limine odkloniti. Govorimo jasno in odločnol
1.	Znano je, da je omika in olika vsakega dijaka zavisna od dveh činiteljev, namreč od doma in od šole. Šola da izobrazbo svojim učencem lahko, če tudi v kakem trgu (Zialec) ali v kaki vasi (Št. Jurij) stoji. To se pravi, učenci postanejo lahko dobri Latinci, izvrstni Grki, znajdljivi matematiki in fiziki, tudi če se podučujejo v vasi ali v trgu. To pa nikakor ne zadostuje. Vsak abi-turijent (in naši abiturijenti so navadno že 20 let stari, če ne že več) bi moral vsaj kolikor toliko življenje poznati, življenje v vseh njegovih fazah, življenje v njegovi mnogoličnosti in mnogovrstnosti. Da za spoznavanje življenja trg ali vas (kjer se ne vidi mnogo več, kakor kako se gnoj kida, kako se krave molzejo, ovce strižejo in krompir sadi) za odgojo gimnazijcev ni pravi kraj, je očividno. Življenje se spoznava le v večjih mestih, kjer so različni stanovi, različna-podjetja, kjer je zastopana kolikor toliko tudi veda in umetnost. In to spoznavanje življenja je po mojem mnenju več vredno, kakor vsi grški aoristi in Horacijeve vede in še trigonometrija povrh. Le v mestih vidi dijak, kako se omikani ljudje vedejo in kretajo, le v mestih se lahko razširi dijaku duševni obzor. Naj mi tukaj nobeden ne ugovarja, da se zamujeno lahko na univerzi popravi. Naši abiturijenti so že mnogo prestari, kakor da bi se dali na univerzi mikati in likati. »Ura zamujena, ne pride več nobena.« Zalčani in Št. Jurčani bodo sami pripoznali, da v njih krajih ni atmosfera, da bi se dijaki izobraževali, saj bi mcrala pretežna večina na kmetih stanovati.
2.	Ni v teh krajih stanovanj, in sicer niti za profesorje, niti za dijake. Trg Žalec
ima 96 hiš in 657 prebivalcev, Št. Jurij pa 65 hiš s 376 prebivalci, s kompromisom nam hoče gospod dr. Tavčar celo gimnazijo pribojevati, tako da bi bilo na njej najmanj 250 do 300 dijakov in 14 profesorjev z družinami. Kam naj vsi ti gredo? Profesorji in dijaki vendar ne bodo kompromisu gospoda dr. Tavčarja na ljubo pod kozolci prebivali. Nadalje vprašam gospoda dr. Tavčarja, kje se naj dobo vsaj deloma primerni prostori za učilnice, za kabinete, za biblioteke itd. v krajih b 96 oziroma 65 hišami? Taki primerni prostori se celo v mestih, kakor je Ljubljana, težko dobe, kaj še le v trgu. Tukaj mi naj nobeden ne ugovarja: Saj se bo zidalo! Učna uprava bi bila lahkomiselna, ko bi tukaj poslopje postavila, prej ko bi se pokazalo, ali bo zavod vspeval ali ne. Najmanj tri ali štiri leta bi se moralo čakati, prej ko bi se gimnazijsko poslopje sezidalo, in kje naj bodo v tem času učne sobe z vsemi pritiklinami? In dalje: Kdo bi even-tuelno pozneje hiše zidal za profesorska stanovanja? Mogoče, da bi se kdo našel, mogoče pa tudi ne.
3 Bi eventuelno gimnazija v Ztalcu ali v St. Juriju že čez tri ali štiri leta za su-šico umrla. Kajti- dijaštvo žalske gimnazije bi Be rekrutiralo le iz zapadnega dela celjskega, iz Vranskega in gornjegrajskega okraja. Vsi dijaki pa v severnem, južnem in vzhod- ' nem delu celjskega okraja, dalje vsi dijaki iz celjskega mesta in celjske okolice (in teh je 49!), dalje vsi dijaki iz laškega, sevni-škega, breškega, kozjanskega in šmarskega okraja bi obtičali v uelju na nemški gimnaziji. Kajti tega si gospod dr. Tavčar naj nikar ne domišljuje, da bodo celjski Slovenci in celjski okoličani njegovemu kompromisu na ljubo svoje otroke dajali v kako vas blizu St. Jurija ali Žalca h kakemu kmetu stanovat. Po našem računu bi šteli vsi štirje nižji razredi žalske ali šentjurške gimnazije v najugodnejšem slučaju 40 dijakov. In tako bi dobila učna uprava in bi imeli naši nasprotniki dokaz, da se slovenske gimnazije na Spodnjem Štajerskem ne drže. V Celje bi tudi ne mogli več, ker bi se tej pravici
po kompromisu odpovedali. G. dr. Tavčar naj tudi nikakor ne prezre, da ima celjska nemška gimnazija pripravnico (Vorbereitungs-olasse) nalašč za slovenske dijake, in da je sploh vse za lov na Blovenske dijake pripravljeno.
4. Slovensko dijaštvo se večinoma iz kmetskega stanu rekrutira, in znano je, v kako kritičnem in neugodnem stanju, da je dandanes kmetski stan. Posledica tega je, da je najmanj 50 % do 60 % slovenskih dijakov navezanih na podpore. In to podporo najdejo ti reveži v tako veliki meri le v Celju. Tukaj podpira te dijake jako zdatno dijaška kuhinja, ki sloni na ramenih celjske posojilnice, tukaj jih podpirajo kapucini in jože-finci, tukaj jih tudi podpirajo premožnejši slovenski meščani in uradniki. In dorasli dijaki dobivajo v Celju instrukcije. Podpore od strani kapucinov, jožefincev, meščanov in uradnikov bi v Žalcu ali Št. Jurju popolnoma prenehale, pa tudi podpore „Dijaške kuhinje" bi se zdatno zmanjšale, ker bi potem celjska posojilnica dve dijaški kuhinji na plečah imela, namreč celjsko in žalsko, oziroma šentjursko. Kajti ne da se tajiti, da bi tudi pri eventuelni vstanovitvi Blovenske gimnazije v Žalcu ali Št. Jurju mnogo slovenskih dijakov revežev v Celju študiralo, kakor smo gori dokazali.
2e iz teh navedenih razlogov bo izpre-videl g. dr. Tavčar, da smo tudi štajarski Slovenci realni politiki, morebiti bolj realni kot on sam, ki je, ne da bi se o razmerah pri nas poučil, vrgel v svet svoj nasvet glede »kompromisa". Saj tak kompromis bi mogel imeti le to Bmisel, da se gimnazija premesti v Žalec ali v St. Jurij.
Ko bi mi hoteli pasti na tisti nivo, kakor liberalci, bi tudi mi vsakemu lahko očitali impertinenco, ki se v naše zadeve vmešava. G. dr. Tavčar, ali niso naši poslanci gg. Berks, dr. Ploj, Žičkar in Robič izvrstno zastopali naših koristij ? Kakor se mi ne vmešavamo v Vaše boje s kranjskimi klerikalci, tako si tudi mi prepovemo odločno Vašo intervencijo v naših zadevah. „Slov. Narod" sicer piše, da zasluži
vsak vojskovodja, ki ne presodi razmer terena, ki ne pozna orožja in rezerv sovražnikovih in se zanaša na svojo srečo, da se takoj kasira.
Kaj bi pa zaslutil vojskovodja, ki bi v odločilnem trenutku tako-le govoril svojim vojakom: „Moji ljubi, mi bomo sedaj bojevali boj brez upa zmage. Naš Bovražnik je tako močan, je tako hraber, da nam ni pomoči. Ce tudi v prvi bitki zmagamo, v drugi bomo gotovo poraženi. Kajti nikdo drugi, kakor samo jaz vem, da je naš pogin neizogiben."
Tako nekako je pisal .Narod" na veliko soboto. Vprašamo tedaj, kaj zasluži tak vojskovodja? Odgovorite! Naj nam g. dr. Tavčar ne navaja Cehov v izgled! Čehi so se čaBtno bojevali in se še častno bojujejo za svoj obstanek, za svoje pravice. Še celo starega velezaslužnega Riegerja so radi punktacij obsodili. Mi nočemo od Nemcev nobene milosti, mi nočemo s celjskimi nemškutarji nobenega sramotilnega kompromisa, mi bočemo to, kar nam gre, po pravici in ustavi. Na tem stališču mi Btojimo in od tega Btališča se ne damo premakniti, če nam Vi Bvoj kompromis šo tako usiljujete.
Saj vidimo, kake sadove je kompromis na Kranjskem obrodil. V drž. zboru je dr. Tavčar povzdignil svoj glas, da se kočevska nemška gimnazija popolni. O slovenskih paralelkah na ljubljanski realki n i t i i z p r e -govoril ni! Mislimo, da ga tukaj ni vodil razum, ampak srce do barona Schwe-gelna.
Lani je bilo popolniti na ljubljanski realki profesorsko mesto za matematiko in fiziko. Med kompetenti je bil tudi g. t. Slovenec, ki suplira že 5 let! A mesta ni on dobil, ampak Nemec g. Sch., ki je komaj izpit napravil. Kajti to je, kakor pravijo Nemci „Besitzstanda, in pred tem se g. dr. Tavčar klanja.
Gosp. dr. Tavčar je ud dež. šol. sveta kranjskega, on ima »Slov. Narod« popol-
LISTEK.
1801 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Kako sem hvaležen svojemu gojencu, da mi je znal nakloniti tako ljubeznivo znanko«.
In Maksim se je zasmejal in božal njeno roko, ki jo je držal v svoji. Med tem ga jo pa deklica še dolgo gledala s svojim odkritim pogledom, ki je takoj osvojil njegovo ženam sovražno srce.
»Glej no, Anica«, se je obrnil k sestri s čudnim nasmehom, »naš Peter že začenja samostojno delati znanja. Gotovo pritrdiš Ana . . . dasi je slep, vendar ni slabo izbral, kaj ne da?«
»Kaj hočeš s tem reči, Maks ?« je vprašala sestra osorno in rdečica je zalila ves obraz.
»Šalim se«, je odgovoril brat lakonično, ko je videl, da je s svojo šalo zadtl na občutljivo struno in odkril tajno misel, ki se je vzbudila v skrbnem materinskem srcu.
Ana Mihajlovna je še bolj zardela, hipoma se je pripognila in s Btrastno nežnostjo poljubila deklico; ta je pa to ncpri-
/Z- /
čakovano veliko ljubeznivost sprejela z istim jasnim, samo malo začudenim pogledom.
VIII.
Od tega se je začelo med »posesor-skim« in Popeljskim dvorcem prijateljsko občevanje. Deklica, ime ji je bilo Evelina, jo vsak dan prihajala v dvorec in čez nekoliko časa je tudi ona postala Maksimova učenka. S početka ta načrt skupnega poduka ni ugajal gospodu Jakuljskemu. Prvič je mislil, da za žensko popolnoma zadostuje, če zna zaznamovati perilo in voditi gospodinjstvo , drugič je pa bil dober katolik in mislil, da bi se Maksim ne bil smel bojevati proti Avstrijcem proti papeževi volji. Naposled je za trdno veroval v pravičnega Boga in bil prepričan, da se Volter in vol-terijanci kuhajo v peklenski smoli in taka kazen je bila po mnenju mnogih ljudi pripravljena tudi za Maksima. Pri bližnjem seznanjenju je pa moral priznati, da je ta kri-voverec in pretepač značajcn in duhovit mož; zato sc jo posesor rad sprijaznil ž njim.
Toda kljubu temu je bila duša starega plemiča še v skrbeh in zato jo imel, ko je deklico prvič pripeljal k poduku, za potrebno obrniti Be do nje s slovesnim in ponosnim govorom, ki je bil pa bolj namenjen Maksimu.
»Glej Veli . . .« ji jo govoril, položil
roko na njeno ramo in pogledoval njenega prihodnjega učitelja.
»Pomni vselej, da je v nebesih Bog, v Rimu pa njegov namestnik. To ti govorim jaz, Valentin Jakuljski, in ti mi moraš verjeti, ker sem tvoj oče, — to pri m o.
Pri tem je sledil spet pomenljiv pogled proti Maksimu; gospod Jakuljski je poudarjal svojo latinščino, ker je hotel pokazati, da mu znanost ni tuja in da ga ni lahko voditi za nos.
»Secundo, sem jaz plemič slavnega grba, ki v njem poleg »vrane in kopice« ni zastonj križ na sinjem polju. Jakuljski so bili plemeniti vitezi, ki niso samo enkrat zamenjali meča z mašno knjigo in se vedno spominjali tudi božjih reči. No, kar so pa tiče orbisterrarum t. j. vsega po-zemskega, poslušaj, kar ti pove gospod Maksim Jacenko in uči se pridno«.
»No bojte so gospod Valentin«, je odgovoril Maksim z nasmehom, »mi no nabiramo goBpic za Garibaldijovo prostovoljce«.
IX.
bkupni poduk je bil za oba jako koristen. Peter je bil seveda veliko naprej, pa to ni izključevalo nekega tekmovanja. Peter ji je večkrat pomagal pri učenju, ona jo pa tudi imela včasih priliko dečku kaj pojas-
niti, kar je bilo njemu, slepcu, težko umeti. Razen tega je njena družba njegovemu učenju dajala nekaj posebnega, kar je po-vspeševalo njegovo veselje do duševnega dela.
Sploh je bila ta družba velik dar naklonjene usode. Zdaj Peter ni več iskal popolne samote; našel je družbo, kakršne mu ni mogla dati ljubezen odraslih, in v trenutkih duševnega miru mu je bila prijetna njena bližina. Vrh skale ali pa nad reko je vselej šel ž njo. Kadar jo piskal, ga je poslušala z naivnim navdušenjem. Kadar je pa odložil piščalko, mu je začela pripovedovati svoje otroško žive vtisko obdajajoče ju narave. aeveda jih ni znala izraziti z zadostno popolnostjo in jasnostjo, vendar je deček v njenem preprostem pripovedovanju našel značilno posebnost vsakega opisanega pojava.
Tako jo, kadar mu je pravila na primer o temni, Bivi in črni noči, ki je pokrivala zemljo, to temo čul v njem pretrgano zvenečem boječem glasu.
Kadar je pa zamišljen obraz obrnila kvišku in mu rekla: »Oj kak oblak so vali, kak oblak temen, umazan!« — jo čutil kakor hladen piš in slišal v njenem glasu strašen šum nebesne prikazni, ki so vali v daljni višini.	(Dalje prih.)
noma v s rojih rokah, a za to imenovanje ni našel grajalne besede!
Če kompromis z Nemci do tega dovede, da Slovenec na 1 j u b 1 j a n s ki realki ne dobi službe radi tega, ker je Slovenec in vkljub temu. da je starejši, potem si lahko mislite, zakaj se z vsemi štirimi branimo proti takemu kompromisu. In njegov list si upa drugim predbacivati »vrhunec nelojalnosti, moralično anarhijo!«
O takem delovanju smo si na Štajar-skem že naredili svojo neizpremenljivo, de-flnitivno sodbo!
Italijansko vseučilišče.
Z novim tirolskim namestnikom bodo baje ondotni Italijani dokaj ložje izhajali, nego z njegovim prednikom. Namestnik baron Schwarzenau se jim kaže izredno naklonjenega, kajpada le radi tega, da v mesecu juniju, ko se snide novi deželni zbor k prvemu zasedanju, ne bo več italijanske ob-Btrukcije. V to svrho hoče 'a najprej po-polniti italijansko fakulteto na inomostskem vseučilišču, potem pa v Tridentu ustanoviti lastno pravno akademijo, torej posebno laško univerzo. S tem vladnim načrtom neki doslej niso zadovoljni ne Nemci in ne Italijani. Nezadovoljnost prvih je umevna, ker tako neradi slišijo, da je del Tirol v lašKi posesti, drugi se bodo pa že zadovoljili, ko vidijo pred seboj uresničeno željo, čeravno ne tam, kjer si sami žele, namreč v Trstu.
Mladočeško strankarsko vodstvo brez glasila.
Večina v vodstvu mladočeškega kluba je v precejšnji zadregi, ker nima na razpolago nobenega lista, ki bi imel potrebni ugled in bi bil zadostno razširjen. Sicer veljajo liberalni »Narodni Listy« za nekak osrednji organ mladočeškd stranke, toda zanesljiv ta list nikakor ni, ker po navadi vedno potegne z manjšino. To se je pokazalo posebno občutno sedaj pri razpravi o jezikovnem vprašanju. Mejtem ko namreč večina zastopa stališče enojezičnosti v jezikovnem vprašanju, se ogreva manjšina za dvojezičnost in to njeno načelo zagovarjajo z vso vnemo »Narodni Listy«. Večini tedaj ni preostalo nič drugega, nego zagovarjati svoje stališč j v listu »L do ve Noviny«, ki izhaja v Brnu, ki pa seveda na reškem ni tako razširjen in nima toliko vpliva kot »Narodni Listy«. Vsled tega bi v slučaju resnega razpora v vodstvu mladočeške stranke nikakor ne bilo čudno, če so javno mnenje na Češkem postavi na stran manjšino zastopajočih »Nar. Listov«.
Kulturni boj v Franciji.
Odkar je v veljavi znani kongregacijski zakon, je francoska republika v vedni nevarnosti pred onimi člani razpuščenih duhovniških redov, ki so t.iko »predrzni«, da ob gotovih prilikah, velikonočnem času ali ob misijonih, pomagajo v raznih cerkvah, koder jih napros'jo. Taki »zločinci« so bili mej drugimi trije jezuiti Bouvier, Moisau in Keraoul, ker so imeli postne pridige v pariških cerkvah. Tako »počenjanje« je seveda silno »nevarno« obstoju francoske republiko in preiskovalni sodnik Andre je dobil takoj nalog, da posadi imenovane tri duhovnike na zatožno klop.
S tem pa preporna zadeva še ni bila rešena, marveč je napotila pravosodnega in učnega ministra, da sta izdala stroge izvršilno naredbe h kongregacijs' nu zakonu. Glavna določba novega zakona je ta, da noben duhovnik, bivši redovnik, nima pravice do izvrševanja duhovniških opravil, če ni nameščen od pristojnega škola na kako mesto, katero vlada prizna, da je bilo pravno ustanovljeno že pred razpustom kongregacij. S tem je to. ; rečeno, da noben bivši redovnik v Fi. iciji re sme izvrševati duhovniških ojj vii, razun če slučajno ni izpraznjeno kako mc^to, katero mu sme škof podeliti, no d<* bi se mu bilo treba bati, da mu odtegne vlada vso dohodke. Taka je »svoboda« v Franciji.
Revolucija v Arbaniji.
Že včeraj smo javili, da se pričenja v Makedoniji zelo nevarno gibanje, ki jo po vzročujejo v prvi vrsti turška oblastva. Se huje, kakor tu, je pa v A r b a n i j i, kjer je že izbuknila pravcata revolucija. Arba-nasi se hočejo do dobra otresti turškega arma in zahtevajo popolno samostojnost.
Turška vlada si izku<a pridobiti arbanaški narod na ta način, da ponuja knezu Ivanu d Aladro Kastrioti, ki ga je bila prej pro-gnala, čast valija za skadarski in janinski okraj, česar pa knes ne sprejme, marveč zahteva popolno avtonomijo. Glavni vstaški tabor je na otoku Krfu, v sami Arbaniji pa že teče kri. Oboroženi vstaši pohajajo po raznih krajih ter predvsem stražijo pot iz Skadra v Prištino. Turški oddelki doslej niso bili kos vstaškim četam. Največje nezadovoljstvo vlada v janinskem okraju, kjer gospodari kruti Osman-paša. V Janini sami so vstaši že napadli vladno palačo ter oprostili več ujetnikov. Turški vojaki so se morali umakniti.
Tega dogodka se najbolj vesele Lahi, ki menijo, da je sedaj napočil čas žetve. Iz gotovih virov se namreč poroča, da v kratkem dospe na arbanske obale večje število ital. vojnih ladij, da »branijo ital. podanike v Arbaniji«. To je kajpada le pretveza, s katero si hoče Italija podjarmiti omenjeno deželo. Razun Avstro-Ogerske menda nihče ne bo nasprotoval tej akciji ital. vlade.
Angleži v Perziji.
Angleži so v zadnjem času dosegli v Perziji precejšen vspeh. Mej angleško in perzijsko vlado se je namreč sklenil dogovor, ki dovoljuje Angležem brzojavno zvezo iz Kašana preko Jjzda in Kermana ob belud-žistanski meji in ki bo služila za direktno zvezo Anglije z Indijo. Brzojav bo napravila Anglija na lastne stroške in bo poskrbela tudi za zadostno stražo. »Novoje Vra-mja« pripominja k temu, da je ta pogodba dokaz, da Angliji z vojno v Južni Afriki niso zvezane roke, potem pa pravi: Mi Rusi ne smemo ostati mirni v očigled uspehom Anglije v severni Perziji. Storiti moramo vse, da preprečimo njih nakane.
Bursko-angleška mirovna pogajanja.
V londonskem časopisju je sedaj mirovno vprašanje na dnevnem redu. Kajpada je tudi v tem vprašanju zaslediti dva različna tabora. Velika večina listov je na strani Burov ali pa zastopa edino pravo misel, da je namreč sedaj najugodneji čas, da se konča dolgotrajna nesrečna vojska, ki jeza-' litevala toliko žrtev. A tudi strogo oficiozni listi, na čelu jim »Times«, so ogrevajo za mir, toda vztrajajo na stališču, da morajo Buri opustiti misel na ohranitev svoje zemlje in samostojnosti. V to so baje žo privolili zastopniki transvalske vlade, le Stein in Dewet nočeta o tem ničesar slišati in hočeta nada! -sti vojsko.
Poslednje se bržkone tudi zgodi, ako res Angleži vztrajajo na svojem prvotnem stališču, Izlepa se Buri nikakor ne bodo odrekli svoji zemlji in neodvisnosti, in če so že bodo morali odreči, zgodilo se bo to v dolgem častnem boju, ker več itak ne morejo izgubiti. Nasprotno bedo pa Angleži morali še mnogo žrtvovati, čeravno jim že sedaj faktično manjka vseh sredstev za nadaljevanje vojske. Prišlo bo torej naravno do tega, da bodo Angleži morali skleniti mir, a pogoje bodo tedaj diktirali lo Buri in Angleži jih bodo morali sprejeti prej ali slej, če nočejo, da popolno ne razpade njih velemoč. Priprosto angleško ljudstvo je že dospelo do tega prepričanja in se vedno pogosteje oglaša z zahtevo po miru Da se tudi kralj Edvard strinja s prebivalstvom v tem oziru, je dokaz odpotovanje posebnega odposlanca Wo!seleya na bojišče.
Z južuo-afriškega bojišča.
Angleška »zmaga« nad Dela-r e y e m je sedaj pojasnjena. »Bitka« se je vršila pri Vaalbanku takole: Ko je Delarey opazil, da mu je za petami 1200 Angležev, jo naglo zbral vse ranjence, žene, otroke, ter sploh za boj nesposobne ljudi, jim dal 5 topov, ki si jih je zadnjič izposodil od Methuena, in nekaj nerabnih vozov, sam pa z vsem moštvom odrinil na drugo stran ter jo tako popihal s celo armado. Do boja sploh ni prišlo. Angleži so seve debelo gledali, ko so si priborili tako zmago in zajeli toliko »vojaštva«. Za bližnji »ultimo« na borzi je bila pa ta zmaga vendar le dobra.
Pri Sutherlandu so Buri 29. marca imeli precejšen vspeh, o katerem molče Angleži in ki kaže, da se burska moč znatno širi v zahodnem delu kapske kolonije, kjer delu-
jejo Fouchd, Maritz, Theran in Wessels, in da je tam pričakovati še večjih bitk.
V svojem zadnjem poročilu iz Preto-rije se Kitchener pritožuje, da so reke zelo narasle in da ovirajo operacijo. V minulem tednu so po njegovem poročilu ubili in ranili Angleži 26 Burov, 259 jih pa ujeli.
Nizozemski minister Kuyper je odpotoval v Berolin. Ker je pred odhodom imel pogovor z burskima zastopnikoma Fisoher-jem in Leydsem, se trdi, da je to potovanje v zvezi z mirovnim posredovanjem, ki naj bi je pričeli Nemčija in Nizozemska.
Dogovori mej zastopniki Transvala in Steinom ter Dewetom so se že pričeli. Udeležujeta se jih tudi Botha in Delarey.
Iz brzojavk.
VBenemški strankarski shod za planinske dežele se vrši v kratkem v Inomost u. Dotična vabila so že razposlana. Obenem se tedaj, bržkone s 1. julijem, ustanovi nov vsenemški dnevnik na Tirolskem. —- Ital. ekspedicijo v Albanijo bo organiziral na prošnjo albanskih velikašev Riccioti Garibaldi. — Kongres ogrskih socialnih demokratov se je vršil te dni v Budimpešti. Razgovor je bil večinoma o narodnostnem vprašanju. — Amerikani za Bure. V reprezentantski zbornici je bila te dni vložena resolucija, s katero se izraža Burom simpatija in poziva predsednik, da zahteva razsodišče. — Volitve v francosko zbornico so definitivno določene na 27. aprila. Zbornica je v nedeljo zjutraj ob 5. uri s 367 proti 80 glasovom odobrila proračun. Nova zbornica se snide 1. junija. — Nižjeavstrijski socialni demokrati za nem. nacionalce. btrankarski shod je sklenil pri deželnozbor. volitvah podpirati nem. nacionalce proti kršč. socialcem. Na ta način jim je baje zagotovljenih šest mandatov. — Albanija in velesile. Rusija, Avstro-Ogrska in Italija nameravajo zasesti Albanijo ter v to svrho odpcslati tje potrebnih vojakov, da se zatare upor. — Obsojeni avstralski častniki. Angleško vojno sodišče je obsodilo dva častnika v smrt, dva pa v dosmrtno prisilno dolo, ker sa ustrelili ujete Bure. — Vodja nemškega centra dr. Lieber umrl. Rojen je bil 1. 1838. Držav, zboru je pripadal od 1. 1871. — Za češko realko v O 1 o m u c u je darovala ondotna češka kmetska posojilnica 10 000 K. Ustanovi jo češko šolsko društvo.
Izpred sodišča.
Oproščen. Dne 15. februvarija t 1. v noči je vrgel nekdo v sobo Ignacija Koma v Hrušici dva velika kamna, ki sta pobila dve šipi in padla tik zibelke spečega deteta. Ko je stopil Ign. Kom na prosto, je videl dva človeka, od katerih je enega spoznal. Bil je to Martin Gorišek, katerega je ravno isti dan odslovil in ki mu je baje tudi grozil, da se bode maščeval. Obtoženec in priče izpovedo, da so isto noč bili v gostilni »beim luetigen Tiroler«. Tamkaj sta bila tudi dva Italijana, ki sta se informirala glede hišo Ign. Korna in ki Bta tudi prosila Martina Gorišeka, naj gre dotično hišo kazat. Na ta način jo prišel obtoženi slučajno k hiši poškodovanega. Glede Ign. Korna izpovedo priče, da je silovit, prepirljiv človek, ki je že opetovano uslužbence klofutal in enkrat celo z orožjem grozil. Ker vsa dej stva kažejo na dotična Italijana kot krivca, kojih bivališče jfe sedaj nez ano, je sodišče obtoženega povsem oprostilo.
8 klofutami in zaušnicami je mir delal. Na večer 15. decembra ee je zbrala pri Martinčiču v Domžalah precejšnja družba veselih fantov. Ker so so bali, da se ne bi začel med njimi pri pijači kakšen prepir in tepež, so si izbrali »miriica«. Za ta važni in odgovorni posel sa jim jo zdel najbolj pripraven in sposoben najstarejši fant Fran Balantič. Ta je čutil potrebo, da sc takoj izkaže hvaležnega in vrednega zaupanja, in je začel takoj z eksekutivo. Najprvo je prisolil Titu Koprivniku, ki se je z njim šalil, gorko zaušnico, in kor rnu jo to delo zelo ugajalo, priloži kloluto njegovemu bratu Franu Koprivniku. Zavoljo tega sta ga napadla Tit in Fran Koprivnik, ko se je vra Čal iz gostilne, in sta mu jih v plačilo vsak s svojim »pajželjnom« nekaj naložila. Ker sta s tem sama sogla v delokrog justice, ju jo sodiščo obsodilo. Tit je dobil štiri mesece, Fran pa tri mesece. Za bolečine dobi »mirilec« 60 kron, za zamudo si pa lahko potom civilno tožbe pridobi še 30 kron.
»Električna« pred sodiščem. Danes sa je pri tukajšnjem sodišču vršila obravnava proti uslužbencem električne železnice: 8chwingenschu8s, Schubert in Stimeč, radi prestopka po § 432. Sodišče je vse oprostilo in Janez Sirnik iz Spodnje Šiške ni dobil za povoženega konja nikakega povračila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. »prila.
Župnija Lipoglav je podeljena č. g. Janezu Godcu, tamošnjemu župn. upravitelju.
Župnija Žalina je podeljena č. gosp. Ludoviku Schiffrerju.
Razveljavljena obsodba. Najvišji sodni dvor je vsled po dr. R o s i n a vloženega priziva razveljavil obsodbo, s katero je bil obsojen bivši urednik »Stldsteierische Presse« F. S. Šogula pred porotniki v Mariboru vsled tožbe radenskega Hildebranda in orehovskega Bračka na mesec dni zapora. Obtožencu se namreč ni »zamoglo« dostaviti povabilo pred sodni dvor. Pa vendar so sodili! Vprašali so sicer telegrafično na pritisk nekega c. kr. višjedežel. sod svetovalca, ki zdaj — ni več v Mariboru, v Gradcu pri Gleispachu, in ta je zapovedal, da se mora obravnava vršiti. (3e tat pride pred sodnika, se vpraša najpoprej, ali je o pravem času obveščen, urednik F. S. Šegula, pa ni bil obveščen in vendar obsojen. Sedaj mora v juniju zopet pred porotnike.
V	spomin f kardinala dr. Missie je podaril č. g. župnik Fr. Avsec v St. Juriju pod Kumom 10 K za Jeranovo dijaško mizo.
Poljudna znanstvena predavanja.
Zadnje predavanje v tekeči sezoni bode v nedeljo dne 6. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma dopoludne ob '/,11, uri. Predaval bode deželni inženir gosp. J. Sbrizaj o ljubljanskem barju, njega geo-logični kakovosti, o zgodovini istega s posebnim ozirom na dosedanja osuševalna dela, in o najnovejšem načrtu za njega osuševanje. Vprašanje o osuševanju našega barja postalo je prav sedaj aktuelno, ker bode že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora prišlo v pretres. Zanimalo bode torej to predavanje širše kroge, zlasti pa posestnike barja.
Katol. polit društvo »Sava" priredi svoj občni zbor na belo nedeljo popoludne ob 8. uri na Vidmu v gostilni gospe Podjedove s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo drž. posl. g. Jos. Z čkarja. 2. Govor g. dr. Fr. Jankoviča »o našem časopisju«. 3. O našem društvenem Btanju, poročata gg. tajnik in blagajnik. Pridite gotovo in pripeljite k zborovanju obilno somišljenikov.
Odbor »Save«.
V	Postojni je bilo veliko soboto 360 članov nekega dunajskega delavskega društva. Jamo razsvetljuj« sedaj 36 obločnic po 1400 sveč in 950 žarnic (10,200 sveč), torej skupno za 60.600 svež, ali za 37.000 sveč več nego doslej. Stroški za napravo nove luči znašajo 160.000 kron. Dela je izvršila brnska tvrdka Barthelmus, Donat & Co. Prizor v jami je sedaj nepopisen.
Izobraževalni kurzi za ljudske učitelje se prirede v glavnih počitnicah.
Katoliško konservativno kmečko društvo je imelo v Gradcu včeraj svoj občni zbor, ki se je razvil v velikansko demonstrativno zborovanje. Prišlo je do 6000 kmetov. V stolnici jim je maševa! knezoškof. Predsedoval je poslanec Ilagenhofer. Zahtevali so na tem shodu, da se v deželnem zboru predloži zakon o kmečkih posestvih, pomnožitov kmečkih zastopnikov, delavsko volivno kurijo, direktno tajno vo-livno pravico, nadaljevalno šole, poučna predavanja, kmetijske tečaje, ljudske potovalne knjižnice, razvoj lastnega časopisja itd. — Kmečka posojilnica v Gradcu, katero vodi Hagenhofer, je imela prošlo leto že 3 milijone kron prometa. Bodočnost se ji obeta najboljša. Štajerski kmetje so brzojavno izrazili svetemu očetu svojo udanost. To zborovanje jo pokazalo, da je med štajerskimi kmeti liberalizem že pogorel.
Nevarno je obolel poslovodja tiskarne »Styna« v Gradcu, g. K. Schroder. Velikonočno nedeljo so ga prevideli.
Kršč. žensko zvezo so ustanovili v poncdeljrk v Mariboru. Predsednica jo gospa
F u o h b. Ustanovnega Bhoda se je mej drugimi udeležil profesor dr. M a t e k kot načelnik katol. del. drufitva.
Ljubljanske novioe. Neki trgovski vajenec iz Ljubljane je porabil lepo vreme, da se na Livrci malo razvedri od teikega posla. A nazaj grede je padel z biciklja in se toliko pobil, da so ga z vozom pripeljali v Ljubljano. — Vojak Zor iz ljublj. garnizije je bil predvčeraj v Zalogu na obisku. Zvečer bi moral biti v Ljubljani. Ker je bil zadnji trenutek za v:ak, priteče ves zasopljen na postajo, a ni dobil več vožnega listka. Boječ se kazni, ni vedel kaj storiti, in se je v obupu vrgel na železniški tir, ko je vlak ravno začel odhajati proti Ljubljani. Strojevodja ni mogel spoznati situacije in je vlak še-le UBtavil, ko je stroj že udaril ob njega. Nesrečnež je hudo poškodovan na glavi. Oko mu je izlito. Zdaj leži v vojaški garnizijski bolnici. — Nesrečne praznike pripravili bo si trije Trnovčani na veliko soboto po šei ubski prccesiji. V gostilni so se nekoliko preozko spoprijeli. Dva sta dobila zato mirno, a malo praznično zabavo v rotovškem zaporu, in tretji je zaradi lahke telesne poškodbe v bolnišnici. Slaba praznična zabava. Sploh so bili velikonočni prazniki v Ljubljani precej burni Vkljub temu, da je vsak, ki je le utegnil, iskal zabave zunaj v prosti naravi, bodisi na Šmarnigori ali kod drugje v okolici, je vendar tudi v Ljubljani bilo toliko življenje, da je bilo zaprtih 12 razgrajačev in en tat. — P o v o z i 1 je na sv. Petra nasipu neki bi-cikelj znane številke a neznanega posestnika 51etnega dečka Vozeljna. Številka je v preiskavi in bo kaznovana. — Znani in vitimirani večkrat kaznovani tat P a v 1 i č je imel čast, da so je sešel nenadoma v Kvasovi gostilni v Šiški z g. magistratnim kanclistom in vrlo preizkušenim zasledovalcem vseh prestopnikov postave Toplikarjem, ki ga je v imenu postave povabil, naj mu sledi na njemu primerne prostore na ljubljanskem magistratu. Pavlič pa s tem ni bil zadovoljen, ampak si je mislil: Macht vor Recht! in je izkušal ubežati. Držali so ga za havelok, a Pavlič je mislil, da je bolje, ako jo zaprt havelok brez njega, in ga je popustil ter brez njega zbežal skozi vrata v zlato svobodo. Gospodu Toplikarju se kaj takega še ni primerilo. Pavlič pa drugič ne uide več. — Z voza je padel Jan. Orehek, delavec na južn. kolodvoru, med razkladanjem sena z nekega voza in si pri tem zlomil roko. — Na tla p o d r 1 je včeraj popoldne s kolesom mea. pomočnik J. Lanče sodneg* uradnika F. S. na vogalu Flor. in Rožne ulico. Uradnik ni poškodovan. — Izgubil je na potu z Gline do južn. kolodvora hlapec Fr. Pe-trovčič z Viča zavitek s 50 K. — V mestu je nekdo izgubil zlat ščipalnik v vrGdftosti 38 K. — Našla se je srebrna ura broz verižice. Dobiti jo je pri Mat. Tercelju v Ko-njušnih ulicah st. 11.
Samomor v Mariboru. Veliko so boto zvečer je skočil v Dravo 641etni Jož. Ilojnik. Našli so mrtvega v Šempetru na levem bregu Drave. Vzrok je baje slaboumnost.
Koroške novice. G o r o 1 o je v po
nedeljek zjutraj pri posestniku Jos. Poichlu v smartnu pri Beljaku. Pogorel je hlev s kolarnico in svisli ter nekaj orodja. Ilišo so obranili, le polovica streha je zgorela. Škodo cenijo na 5000 K. — NapL ' na stražnika. V Celovcu je v ponedeljek zvečer nekaj vojakov na opomin stražnika, naj bodo mirni, potegnilo bajonete in hotelo napasti redarja, ki je pa pravočasno pobegnil. — Umrl jo v Celovcu 501etni odvetnik dr. Ad. S f o ) 1 i. — Obesil se je v Zrelcu v Jotnem umetnem mlinu nad-mlinar " cJohweighofer, siar 50 let. Bil je odpušče iz službe in imol do 600 kron dolga.
V Ru'Trnku pri Ljubljani je neki dol-goprstnež porabil velikonočno procesijo, a ne v klerikalnem smislu, da bi šol ž njo in molil, ampak po liberalnem recoptu, da je ta čas pobasal pušico s cerkvenim denarjem.
Vsled opeklin umrla je veliko nedeljo 21etna hčerka tov. del. Jan. Polaka v Litiji, ko jo je mati samo pustila blizu peči b 6 tednov Btarim otrokom. Vnela so jo posteljna odeja. Malega otroka so komaj rešili, da se ni zadušil.
Tržaški Slovenoi si snujejo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji slov. gospodarsko zadrugo, konsumno društvo. Društvena krčma bo v prostorih dosedanje krčme Jakoba Vekjet p. d. Boca. Tu obstoji že tako društvo, ali italijansko in z italijanskimi pravili. Zbralo se je kakih 40 slovenskih mož, ki so sklenili ustanoviti svojo narodno krčmo.
Stanje v Trstu. Do Bedaj ni še nobenega znamenja, da bi skoro odpravili izjemno stanje, proglašeno v Trstu in okolici. Po glasovih, ki se tu pa tam čujejo, ne bode vlada odpravila izjemnega stanja vsaj do polovice maja t. 1., ker se boji, da bi se o priliki prvega majnika nemiri ponovili. Tudi razni glasovi o stavkah zidarjev in drugih delavcev ter zahteve delavcev po arsenalih dajejo povoda, da vlada vstraja v vzdržanju izjemnega stanja. Delo tako v obrtnijah, delavnicah in v luki se izvršuje točno in redno, da ni prav nobenega zadržka ali zamude, torej tudi znak popolnega mira in reda.
Volitve v tržaško trgovsko zbornico se vrše Bredi tekočega meseca. Volitve v treh kategorijah trgovske sekcije se vrše od M. do 18. aprila, v treh kategorijah obrtne sekcije od 15. do 17. in v pomorski sekciji dne 18. aprila.
Mejnarodna ribarska razstava v letu 1902. Razstave, ki se otvori v septembru. se udeleže Nemčija, Anglija, Rusija, Francija, Italija, Japan, Siam in bržkone tudi Perzija. Tudi Norvegija bo častno zastopana. Dne 11. septembra se bo vršila prodaja rib. Na prodaj bodo ribe iz sladkih voda, dalje morske ribe in raki naj-različnejih vrst. Dne 12., 18. in 14. septembra se vrši VIII. avstrijski r i b a r s k i kongres. Program se objavi pozneje.
Opustitev gostilne. Znana gostilna g. Iv. Grajzerja po dom. pri „Lužarju" v Vodicah Be je opustila, na kar se opozarjajo izletniki.
Dobavni razpis. Pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku so razpisuje nabava petroleja in razne maže za čas od 1. julija 1903 do 30. junija 1903 Ponudbe je vložiti do 30. t. mes pri omenjenem ravnateljstvu, kjer se tudi izvedo po-drobneji pogoji.
Vožnja z avtomobili. Avtomobilni klub v Nizzi napravi 10. aprila t. m. avto-mobilno vožnjo po laški zemlji do Vidma : isto nadaljuje potem dne 11. aprila v ran>h jutranjih urah od tod čez Visco, Verao, Gradišče, Podgoro, Gorico, Rosenthal, Šem-pas, Črniče, Lokavec, Ajdovščino, Postojno v Opatije..
Hrvaška opera. V Zagrebu so imeli prijatelji gledišča pod predsedstvom župana Mošinskega sestanek, pri katerem bo se posvetovali, kako bi se dala opera ohraniti. Sklenili so, da sa vse stori, kar bi moglo operi zagotoviti obstanek.
Biciklista premagala brzovlak
Na Reki sta stavila dva biciklista, da prideta hitreje v Ljubljano, kakor brzovlak. Stava so je sklenila na 1000 K. Biciklič.ta sta stavo dobila. Z brzovlakom se je pripeljalo tudi več radovednežev, ki so priče tega bicikli-škega junaštva. Veselje biciklistov se je v prijateljskem krogu primerno praznovalo.
Stavka na Reki napreduje. Vozniki, delavci, kurjači in delavci na ladijah opuščajo delo. Predvčerajšnjim so začeli stavkati kurjači pri »Adriji«. Deputacija je šla k družbenemu ravnateljstvu, kateremu je razložila dolav&ke zahteve, med katerimi je zvišanje plač in izpremembe v delavskem redu. Delavci pri »Adriji« upajo, da si na ta način zboljšajo stanje, kakor so to dosegli delavci pri »Ogrsko-hrvaški paro-brodni družbi«. Ravnateljstvo je deputaciji obljubilo, da stori, kar jo v njegovi moči. Komisija trgovske zbornico posreduje med delavci in dolodajalci. Drugi dan so stopili ob 11 dopoludno v stavko delavci pri velikih skladiščih in pri lesnem magazinu. Popoludne so imeli velik shod, na katerega jo došlo čez tisoč ljudi. Zastopnik delodajalcev je naznanil, kako priboljško so pripravljeni dati dolavccm. Ti pa niso bili zadovoljni, natital jo nemir, in b klici: »Mi hočemo štrajkati!« so se ražšli. Vsa policija in vojaštvo je konsignirano. Skladišča bo zastražena. Rečani se boje, da ne postanejo nemiri še večji. Vilo nadvojvode Jožefa stra-
žijo vojaki. Istotako so zastražena vsa večja podjetja.
V mejnarodni panorami so ta teden razstavljene krasne slike raznih krajev na Kubi, posebno Habana in &t. Sebastian. Zanimive so obmorske utrdbe. — V nedeljo pridejo na vrsto znamenita mesta
v sveti deželi.
* »
Najnovejše od raznih strani. —
Novo zborniško poslopje v Bernu so otvorili včeraj. Obe zbornici ste imeli tem povodom izredni seji. Gradili so po slopje osem let in stane 8 milj. frankov. — Predavanja na Kiewskem vseučilišču se v kratkem zopet prično, a le za nekatere oddelke. — Pogrešani turisti. V velikonočnih praznikih je našlo smrt na Snežniku in bližnjih gorah več tu ristov. Iz Reichenaua bo se napotili štirje turisti, katerih še sedaj niso našli. V kočo nadvojvode Otona je prišlo v nedeljo 30 oseb. Nekega Schmieda so našli mrtvega, za ostalimi slede. Sneg je bil ponekodi nad 1 m visok. — Ladija se je potopila. Ladija „Cambrian" je na potu od Southamp-tona v Havre trčila ob parnik „Alma" in se takoj potopila. 11 oseb je utonilo. — Eksplozija v premogovniku. V Day-tonu v državi Ohio je v ondotnem premogovniku eksplodiral plin. Ubitih je 22 oseb. — Boj mej kmeti in orožniki se je pojavil v Delnicah. En mož je bil ubit, 10 težko ranjenih. — Ustrelil se je v Budimpešti prof. Alb. Papp.—Velik vihar s snegom so imeli v nedeljo v Berolinu. Dva otroka je veter vrgel na ulici, kjer Bta obležala mrtva. — Umrl je na Dunaju geolog dr. Aleks. B i t n e r. — Princ Karol Schwarzenberg je umrl v Shanghaju za škarlatico. — Rusinjo odpeljal. Na Dunaju je včeraj neki Štefan D odvedel 18letno Anito R., hčer neke ruske milijonarke, ki je došla to dni iz Rusije. — Sneg na gornjem Štajerskem. Včeraj je po raznih krajih zapadel precej visok sneg. — Kinematograf pogorel. V Barceloni je požar razdejal veliko podjetje kinematografa. Več oseb je opečenih. Skoda ogromna. — Zastrupljeni vojaki. V vojašnici Piedigrotta blizu Nea-polja je vojak Bajocchi jedel otrovan sir, ki je bil nastavljen za podgano, in ga dal tudi tovarišem. Bajocchi je umrl, ostali so bore s smrtjo. — Otroka zadušila je v Gradcu vrtnarjeva soproga S o m m e r. Deto je ponoči dojila, a mej tem zaspala in se sklonila preko otroka. Ko ae je zjutraj zbudila, je bilo dete mrtvo. — 400 hiš pogorelo je v mestu Tokui blizu Vokohame, kjer je več tovarn za milo. — Ogrski romarji so bili v ponedeljek pri papežu. Predstavil jih jo msgr. grof Z i c h y.
Srečno ušel je ^odvetnik dr. Ryba iz Kraljevega gradca na Češkem Bil jo v preiskavi zaradi goljufij in je izginil. Zdaj je poslal sorodnikom poročilo, da je zdrav in čil dospel v Ameriko.
Samomor radi teže. Ker ni mogla zmanjšati svoje telesne teže in zlepšati svoje oblike, se je Margaret Crom\Vill v Urbana v Ameriki, hči ugledne družine, zastrupila v svoji sobi in umrla. Za opetovano je skušala vsakovrstna sredstva, da bi shujšala, a nič ji ni pomagalo.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgoje vališča v Ljubi j a n i) jo imelo svojo zadnjo ter konečno sejo v svojem salezijanskem zavodu na Rakovniku ob Dolenjski cesti dne 20. marca 1902 Velezanimivo ie bilo to zborovanje, ker je bilo zadnje. S tem zborovanjem pod predsedstvom velezaslužnega preč. g. prof. dr. Ivana Jan e ž i č a, je namreč društvo za zgradbo zavetišča in vzgoje-vališča zaključilo svoje delovanje ter preneha, ker je po § 18 pravil doseglo svoj namen. Celih sedem let se je društvo tru dilo, da je ustanovilo s svojimi nabranimi darovi zavod v blagar mladine na prijaznem gričku v idilični graščini Rakovnik. Pri tem zborovanju je društvo slovesno oddalo svoje premakljivo imr-tje č. oo. salezijancem v roke preč. g. Simona Visintainer, vodja v zavodu na Rakovniku; za nepremakljivo imetje, katero je dosedaj bilo še društvu na razpolago ter še ne oddano zavodu, sta iz odbora izvoljena dva likvidatorja, katerima bode skrb, da se celi prebitek obrno salezijanskemu zavodu v prid. Z vidnim za dovoljstvom bo odborniki zrli na zavod, katerega je društvo ustanovilo z njihovim trudom. Društveni blagajnik gosp. Frid. Bra-daška je poročal natančno o dohodkih in stroških društva ter izkazal, da jo društvo izročilo čast. salezijancem poleg posestva graščine Rakovnik z zemljiščem 22 oralov tudi prebitka v gotovini 1107 K 58 h, iz katerih se ima še nekaj računov poravnati, drugo ostane zavodu v porabo. Odbor se je zahvalil marljivemu društvenemu blagajniku gosp. Frid. Bradaški 7.a njegovo skrbno in veBtno sodelovanje. V mikavni besedi je podal društveni tajnik kratko zgodovino o
razvoju društva ter njega delovanju od dne 13. decembra 1893 do današnjega dne. V živi besedi se je spominjal vseh bivših ter sedanjih odbornikov ter ustanovnikov in dobrotnikov društva z sedanjim društvenim predsednikom preč. g. dr. Ivanom Janežič na čelu. Posebna zahvala bodi javno izrečena slavni kranjski hranilnici, katera je povodom svoje sedemdesetletnice društvu poklonila 15.000 gld. ter tako omogočila ustanovitev sedanjega zavoda. Živa zahvala bodi velerod. ceBarsk. svetniku g. Ivanu Murniku ter vsem ustanovnikom in dobrotnikom, katerih imena se še prilično hvaležno objavijo. — S posebno ginljivo besedo se je tajnik Bpominjal ranjega društvenega predsednika, velezaslužnega g. c. kr. dvornega svetnika Josipa Mer k, kateri je s posebnim zanimanjem deloval za društvo ter se veselil Balezijanskega zavoda. V znak hvaležnosti ter hvaležnega spomina se je dne 20. marca t. 1. v ime društva v domači kapeli Balezijanskega zavoda na Rakovniku zanj opravila sv. maša.	(Konec sledi.)
Telefonska In brzojavna poročila.
Gorica. (Dopoldne). Mnogo ljudstva se je nabralo že na vse zgodaj v Gorici. Od vseh Btrani so hodile cele trume v mesto, da izkažejo zadnjo čast visokočislanemu pokojniku. Posebno mnogo se vidi po ulicah duhovščine, največ seveda goriške, a tudi mnogo kranjske in tudi iz lavantinske in nekaj celo iz sekovske škofije. Doslej so tu: Škof ljubljanski, dr. Jeglič, krški dr. Mahnič, koroški dr. Kahn, poreško puljski dr. Flapp, kapitularni vikarij Petronio iz Trsta, sekov-sko škofijo zastopa kanonik baron Oer, ki je bil s pokojnim kardinalom skupaj kaplan škofa Zwergerja, in kanonik dr. Stradner. Z dr. Kahnom je došel prošt iz Beljaka Ple-schutznig. Lav. škofijo zastopajo gg. prošt Herg, kanonik dr. Mlakar, Gajšek in mnogo druge duhovščine. Tu so tudi kardinalovi sorodniki. Iz Ljubljane so došli še gg. kan. prelat Flis in dr. Karlin, kn.-škof. kancler J. Š.ška, vodja dr. Lesar, dr. Opeka, gosp. Povša v imenu dež. odbora kranjskega, dr. Šusteršič, Pogačnik, dr. Brejc, Pakiž, dr. Žitnik, dekan Arko, poslanec Žičkar.
Dalje je prihitel iz Novega mesta prošt dr. Seb. Elbert, iz Gradca vodja škof. gimnazijo, iz Kanfanaro dekan Niko Sut:č.
Mnogo društev je zastopanih. Žil je okr. glavar prepovedal društvene zastave. To se različno komentira. Zastave naših društev imajo skoro vsa slov. trobojnice, in to bi seveda bodlo Italijane v oči, ako bi naši možje korakali pod svojimi pestrimi in krasnimi zaitavami.
Splošno so izraža nevclja, da ljubljanski župan ni imel toliko takta, da bi bil poslal sožalnico zaradi kardinalove smrti. Vsi višji javni funkcijonarji, ki so bili ž njim v kaki dotiki, so to storili, edino le župan onega mesta, ki je bilo trinajst let njegova rezi-donca, tega ni storil. Opazko niso laskave za »napredno" omiko. Sploh so v pogovorih večkrat omenja liberalna gonja in njena nesramnost, ki so temb >lj občuti zdaj, čimbolj stoji pred očmi vseh nravno čiati značaj pokojnikov.
Gorica. (Opoldne). Ob 9. uri so sa pričele pogrebne slovesnosti. Po ulicah gore v črno zavite svetilke in z mnogih hiš vise žalno zastave. Truplo so dvignili duhovniki. Krsta jo odkrita, tako da so' vidi kardinal. Obraz ima neizpremenjone potezo, lo nekoliko zatomnel je. Kardinala nosi mad drugimi tudi 8lietni starček, vikarij Iv. Bressau, katari je nesel k večnemu počitku že tri škofa. Vkljub starosti so jo ponudil tudi zdaj. Ko je došel sprevod v cerkev, je bila najprej črna sv. maša, ki jo jo pel škof dr. Fiapp. Nato stopi na prižnico dr. Faidutti, profesor bogoslovja in dež. poslanec, ki mu govori v slovo, naglaštijoč njegovo krepostno življenje in vnemo za katoliško idejo. Pri absoluoiji je pot prelatov blagoslovilo pokojnikovo truplo. Zdaj šelo so rakav pokrili, da bo ni več videlo truplo, sprevod su začne pomikati iz cerkve, /jdaj sa šolo vidi, kako nepregledna jo množica, ki se vrsti drug za drugim.
Vspored jo bil sled .či: Najprej so šli možje iz zavetišča s križom, nato dečki iz
sirotišnice in gluhonemi. Zda) so prišle deike šole, najprej zasebne, potem mestne, obrtna šola, društvo vzajemne pomoči, višja realka, višja gimnazija, bratovščine in Marijina družba, katoliška zveza, družba sv. Vinoencija Pavljanskega, meščanska godba, nadškofijsko semenišče na Brdu, rodovniška duhovščina, pevci iz stolnice, osrednje bo-goalovsko semenišče, svetovna duhovščina, bogoslovni profesorji, stolni kapitelj, za njim pontificant in truplo.
Prvi za truplom so šli pokojnikovi sorodniki, hišna družina in člani nadškofijske pisarne, ^a njimi so sledili dostojanstveniki: Zastopnik Nj. Veličanstva grol C z i-r a k y, oes. namestnik grof G o e s s, zastopniki vojaštva. Za njimi so dobili mesto parlamentarci, med katerimi so stopali naši poslanci iz »Slovanskegacent ra« in deželnega zbora kranjskega. Za poslanci je prišel goriški deželni glavar z deželnim zborom, župan z občinskim svetom, in potem se je razvrstilo uradništvo, in sicer v tem vsporedu : politično, sodno uradništvo, državno pravdništvo, financa, gozdarska oblast, poizkuševališče, pošte, brzo-javi, gimnazija, realka, učiteljska pripravnica. Na vrsto pridejo zbornice in društva. Prva je odvetniška zbornica, potem trgovska in obrtna zbornica. Na to posojilnica »Monte«, kmetijska družba, lekarnarski gremij in goriški meščani. Zdaj pridejo deputacije društev, kjer so tudi kranjska društva z »Zvezo«. Slede: veteranski kor, društvo katoliških gospa, društvo Marijinih hčera, gojenke učiteljske pripravnice, mestna dekliška šola, ljudske dekliške šole, gluhoneme deklice, ženska sirotišnica, zavetišče sv. Jožefa in azilke z usmiljenimi sestrami.
Ob strani mrtvaškega voza in oblastnij delajo špalir črno oblečeni pogrebci. Razdeljen je tiskan vspored, ki je pa samo italijanski.
Ljudstva se vse tare. Ulice so polne, glava pri glavi. Tako se premika sprevod počasi dalje proti ulici sv. Katarine. Sliši se glasna molitev, vojaška in meščanska godba, poje se »Miserere«, ki mogočno doni iz stoterih grl. Vsi zvonovi zvone.
Gorica. (Popoldne.) Sprevod se je premikal počasi do ulice sv. Katarine, kjer se je razšel. Truplo so odpeljali proti sveti Gori. Mnogo ljudstva je šio že naprej na goro, na tisoče pa spremljalo pokojnika do vrha na goro. Vozovi v mestu in okolici so bili že pred par dnevi vsi oddani. Na gori se položi truplo provizorično v rakev, v katero so položili 1. 1808 grofa Coroninija. Pred cerkvijo se bo sezidal poseben mavzolej, v katerega bodo pozneje prenesli kardinala.
Župan je izdal oklic za črne zastave. Pogreba se je udeležilo okolu tri sto duhovnikov in šestdeset redovnikov. Vojaki so delali špalir. Krsto so nosili še gg. Pahor, Mezan, Franke, DermaBtija, C i r-j a k, K o d r i č. Radi navala Rastel zaprt. Od Sv. Katarine je vodil sprevod monsignor S e d e j. Solkan ima črno ovite slovenske zastave, bprevod je sprejelo starešinstvo solkansko in ga spremljalo na goro, kamor so kardinala od trga Sv. Katarina peljali.
Korber odstopi?
Bunaj, 2. aprila. Zopet se pečajo politični krogi s Korberjevira odstopom. „Oesterreichische Postzeitung", list, ki je v ozki zvezi z ministerskim predsednikom, prinaša novico: Posvetovanja avstrijskih in ogrskih ministrov zaradi novih carinskih in trgovinskih pogodb niso dovedla do sporazumljenja in ni upanja, da se doseže edinost. Zaradi tega je Korberjevo stališče zelo težavno, tembolj, ker mu dela velike težave celjsko vprašanje. Zaradi tega je vprašanje njegovega odstopa zopet na dnevnem redu. OdloČilo se bo še predno se snide državni szbgr. Vladni „Fremdenblatt" pa zavrača to poročilo kot neresnično. Vkljub temu se v političnih krogih vzdržuje ta vest, ker je znano, da posvetovanje z Madjari res ni do-vedlo do sporazuma in ker Korber v celjskem vprašanju ne najde izhoda iz
zadrege. _
bdajttci]: flr. E<g*i l«m;u>,
Dunaj, 2. aprila. Cesar je sprejel ogrske ministre danes v posebni av-dienci.
Dunaj, 2. aprila. Ministri obeh državnih polovic so se posvetovali tudi zaradi delegacijskega proračuna. Ker se gre tu za veliko obremenitev države za več let naprej, se bodo ta posvetovanja najbrže končala šele v kronskem svetu. Danes so se nadaljevala. Posebno zahteve vojnega ministra so silno visoke. On naglaša potrebo novih topov in druge drage novotarije.
Dunaj, 2. aprila. Konferenca skupnih ministrov je trajala sinoči do 7. ure. Danes popoldne ob 2. uri se je posvetovanje nadaljevalo.
Dunaj, 2. aprila. Poročilo o sestanku našega cesarja z nemškim cesarjem v Monakovem se demontira.
Celovec, 2. aprila. Koroški „Leh-rerbund" je včeraj zboroval v Beljaku. Nadučitelja Ellerja je izključil, ker je odbornik slovenskega „Učitelj-s k e g a doma".
Celovec, 2. aprila. Iz več krajev na Koroškem se poroča o precejšnjem viharju, ki je naredil škodo zlasti po gozdovih.
Keka, 2. aprila. Položaj se je izredno poostril. Danes zjutraj je redarstvo z golimi meči razgnalo demonstrante. Došli sta dve nadaljnji stotniji vojakov. Dogovori z banko niso uspeli. Stavka se širi.
Kijev, 2. aprila. Kapitan Sorofov je predvčeranjim na dvorišču vojašnice vpričo obilega moštva ustrelil poročnika Grodolskega. Vzrok: užaljena čast.
Simla, 2. aprila. V Panjabu divja kuga. Vsak mesec umre povprečno 70.000 oseb (?)
Barve za umetnike, dr.schsnfeida,'
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer - jeve, dob<5 se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11—8
Umrli mo:
31. marca. Marija Kozinc, kočijaža žena, 27 let, Kolodvorske ulice 39, vnetje dovodenic. — Jernej Trontelj, dninar, 86 let, Radeckega cesta St. 11, osta-relost. - Franc Lenger, puSkarja sin, 3 leta, Ambrožev trg 3, vnetje možganske mrene.
1. aprila. Franc Kindlhofer, zidarja sin, 6 mesecev, StreliSke ulice 7, tonsilar abscess.
V bolnišnici:
27. marca. Izidor Pirnat, delavca sin, 2 leti, jetika.
MeteorologlSno porodilo.
TiSina nad morjem 806 8 m. aridnji zračni tlak 786-0 h«
	Cu opa-tovuji	Stauj« barometra r mm.	Temperatura C.?°lju			lis
4				V«tr«Tt	Neon	O* P-
l	9 ivež.	782-4	80	sr. szah.	del. oblač.	
8	7. zjutr. 8 popol.	731 6 732-1	84 12 0	sr. jzah. sr. jj/ah.	sk. oblaf. oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 82 \ normalo: 6 9'						
Sveta zali večerja,
slika, 370 cm dolga in 150 cm visoka, se prod& za zmerno ceno.	410 3—1
Več so izve v Ljubljani, Sv. Jakoba
trg št. 2, I. nadstropje, na desni.
Proda se takoj
prostovoljno po jako nizki ceni
itpti mm liii
z gospodarskim poslopjem in poljem vred v Velikem Mengšu štv. 28. Za polovico kupnine se tudi več let počaka. Hiša je primerna za trgovino. — Cena in pogoji se izvedč ravno tam.	353 3—S
"vta" "»ta" "»ta" -»ta- -»ta- -»ta- -»ta- -»ta-
-OnJV*.
/fTA
Lepe barvane
podobe sv. očeta Leona XIII.
z jubilejsko molitvijo
pri poroča
prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva,
(II. INičman). Cena: 100 Bkupaj 4 K, posamezne 6 h.
»•-'iS*-	^A., ^Ai. ^Asm,	^Ab
-»Iv.	_»K. -»K.
umetni zavod I. vrste,
▼ pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastlška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Razstavljeno le do nedelje 5. aprila:
Potovanje t Habano ii Sl. Soteliiaii.
Nihče naj r.e zamudi, ogledati si vsak teden teh velezanimivih plastičnih slik na steklu, kajti to niso slike, marveč vse kot naravno.
Pojasnila gledš snovanja filijalk so tu rade-volje na razpolago.
Odprt« vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 407 1—1
fp«i
------aBka lična kislina
je
najboljša mizna in osvežn-v joča pijača, " 13
katera je preskušena pri
kaSlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katarn.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Dunajska borza
dnč 2. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101/75
Skupni državni dolg v srebru.....101-50
Avstrijska zlata renta 4%......120-86
Avstrijska kronska renta 4%.....99-ftO
Ogerska zlata renta 4%.......119 75
Ogerska kronska renta ......97-50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1609-—
Kreditne delnice, 160 gld..............696 50
London vista......................240-10 -
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-321/«
20 mark........................23 46
20 frankov (napoleondor)......19 06
Italijanski bankovci... *..........93 30
C kr. cekini...........11-30
Žitne cene
dnč 1. aprila 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad......K 9-08	do	9-09
d maj........9-01	.	9 02
„ n jesen......„	—	, —
EU za pomlad.......„	7-39	,	7 40
„ „ maj..........7-28	„	7 29
Koruza za maj-junij.......5-31	„	6-32
Oves za pomlad........7-25	,	7'2S
„ „ oktober.......„	7'25	.	7-26
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april.......K	8-36	do	8-97
> »maj.......»	8 94	„	8-95
„ . oktober......„	802	,	8 03
Rž za april.........	7 24	„	7-25
, „ oktober.........653	„	6'54
Oves za april..........6 93	,	7'00
„ „ oktober.........585	„	5-86
Koruza za mai.........5 02	„	5-03
„ julij........5-14	.	516
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSks,...... K	9-20	do 10-75
. južno žel................9 30	, 10 70
Rž	7-45	. 7-70
Ječmen „ „........720	„ 860
„ ob ?fisi.......n	6'85	„ 7-75
Koruza ogerska, stara.......5 60	„ 5-70
. „ nova.......545	. 5'65
Cinkvant „ stara ..... —	„ —
, , nova.....6-35	„ 6-70
Oves srednji..........7-35	, 7 55
Fižol...........n	7-75	„ 10-75
Odgovorni vrednik:
Novo urejena prva hrvatska tovarna za Saluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže
■ mi	xjL€ii-ise}:n ritcn
priporoča svoje na glasu solidne, točne in C3ne H8 12—3
domaČe proizvode, odlikovane Z največjim odlikovanjem.
Moderni stroji 1 Brez konkurcuce ! Ceniki zastonj in franko.	^ Poprave točno in po ceni.
Št. 791/m. S. sv.	403 1—1
Razpis učiteljske službe.
Na 2. mestni deški 5razrednici v Ljubljani je stalno podeliti učiteljsko
službo s službenimi prejemki, kakor jih določuje zakon z dne 14. maja 1898, dež. zak. štev. 25.
Prošnje za to službo naj se vložo po predpisanem potu
<lo 1. maja 19G3
pri podpisanem Šolskem oblastvu.
Zakasnele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevalc.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 22. marca 1902.
Bivši sekundarij deželne bolnišnice in asistent porodniškega in ženskega oddelka

i
i
l
dr. med. Ivan Oražen
ordinira od 5. aprila naprej dopoldne od 7.9. do 7*10. in popoldne od 2. do 3. ure	405 3-1
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12, !. nadstropje.

;


Iv/n Rakovec.
Tis* i.KatoliSke Tiskarne v Ljubljani,