GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDU-	pili
BTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE,	¡¡§1
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ	fll
Iz govora predsednika Tita v Sarajevu	*
Mimo številnih slavnosti in. prireditev ob letošnjem dnevu republike je bila v Sarajevu 30. novembra velika - slovesnost, na kateri so predsedniku republiku Josipu !;§!! Brozu-Titu izročili listino častnega člana akademije znanosti in umetnosti BIH.
Delovni kolektiv tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu je letošnji praznik republike počastil z nastopom igralske družine PD Horjul, ki je uprizorila igro »Vražji fant z vzhodne strani«. Po uvodnih besedah sekretarja in direktorja tovarne, o pomenu praznika in delovnih rezultatih tovarne, je igralska družina prejela na hvarskem festivalu priborjeno diplomo, prav tako pa so nagradili tudi skupino članov kolektiva, ki so izpolnili 10 let službovanja v tovarni
S KONFERENCE ZK ELEKTROMEHANIKE
Več p©slOTH€>stI9 vee ziiaiifa*, vee fcvallfielratiega vedeiifa —
to je zahteva, ki je vsak dan bolj pomembna in odločujoča v naši samoupravni družbi
»Zame je. to velika Čast, . še posebno pomembna, ker mi jo izkazuje znanstvena institucij a	¡novejšega datuma,
ustanovaljena na ozemlju republike Bosne in Hercegovine. Zgodovina narodov te republike je bila viharna, in ima predi sabo „velike naloge polna trpljenja. Več stoletij; ni bilo možnosti za njen normalen razvoj. Šele v socialistični, skupnosti Jugoslavije, je.. bilo. moč ustanoviti to viso-. ko .znanstveno institucijo, ki pri . razvijanju in. širjenju znanosti iti kulture. Posebno pomembno vlogo ima pri ¡.širjenju in utrjevanju najbolj dragocene pridobitve r- brat-' siva in enotnosti Srbov, Hrva-; tov. in. Muslimanov,. ki prebivajo v Bosni in Hercegovini, kakor tudi vseh narodcri in narodnosti rikše' s6eiai:Sfične‘ Jugoslavije.; .Že od začetka ustanovitve naše skupnosti smo zmeraj poudarjali,; da verske in. nacionalne razlike ne.morejo in tudi ne smejo biti.ovira za enotnost in skup-. na prizadevanja vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma. Zato je tudi danes treba vsak poskus pogrevanja nacionalne, ali verske nestrpnosti in sppdbuj an ja šovinizma ,pdloe-no in takoj onemogočiti.
Delovni ljudje Bosne in Hercegovine; so dosegli, velike uspehe v gospodarstvu, zdravstvu, prosveti, znanosti in kulturi,-, zlasti pa pri .razvijanju socialističnih družbenih odnosov na 'temeljih samoupravljanja. Teh uspehov se vsi iskreno. veselimo, ker je graditev socializma ob. stalni krepitvi delavskega in družbenega. samoupravljanja .skupni interes ;in cilj vseh narodov ■in. narodnosti' Jugoslavije. -
Zmeraj simo poudarjali, da mora biti v socializmu v ospredju človek, proizvajalec in ustvarjalec, ne glede' na nacionalno , pripadnost. 'Sociali* zem je zgodovinski proces nacionalnega in socialnega osvobajanja osebnosti, kar. mora pripeljati do tega, da bo človek postal resnični gospodar svojega življenja in dela, da bi tako lahko vsestransko razvijal svoje ustvarjalne s'Ie.
izhajajoč iz tega, da mora biti v središču socializma- človek, želim prav ob tej.prilož-
nosti spregovoriti o nekaterih vprašanjih delavskega samoupravljanja.
V zgodovini, zlasti, novejši, ni primanjkovalo idej o psvo-. bajanju človeka, o humanizmu in. človekovi sreči. Na bistvo' resničnega ’ humanizma in p.pžnostr-niegovega dejan.-, s-kega uveljavljanja' je opozoril šele Karl. 'M-ar.r. Njegova velika zgodovinska zasluga, je predvsem y tem, .da.-ie-.; tem, ko je. odkril zakone., razvoja! družbe, pokazal, da je možno uveljaviti resnični humanizem v .procesu osvobojanja dela ih da je s tem v zvezi ugotovil, da je zgodovinski subjekt tega procesa delavski razred,.Zarto je.tudiMar* menil, da je revolucionarno delovanje delavskega razreda edina možna pat, s katero ta fažred;- ko osvobaja sebe,'osvobaja obenem.tudi vse ljudi na poti. k uresničevanju brezrazredne komunistične skupnosti. Te osnove Marxov'e mislil so bile in ostanejo, še naprej naše vodilne, ideje.
Naše delavsko: gibanj e. pod vodstvom KPJ je preveval globok humanizem v predvojnem obdobju, v revoluciji in povojni izgradnji in se izražal tako v" ciljih, ki smo si jih, zastavili, kot tudi v metodah boja in ustvarj anja. novedružbe. Vresničini skrbi jza človeka smo med narodnoosvobodilno vojno sprejemali odločitve ;in-upoiabljali metode, ki so bile s stališča 'klasičnih vojaških doktrin nerazumljive. Znano je na primer, da smo,v najtežjih ofenzivah dajali prednost reševanju ranjencev.
Z - vizijo novega, . položaja osvobo jenega človeka smo porušili1; stari družbeni sistem m - gradili novo socialistično družbeno ureditev.' Ena od bi, stvenih značilnosti naše' so-
Iz razprave tov. R. Albrechta
; Komunisti .tovarne »Eiek-tremehanika« Kranj, so imeli v .četrtek, . 27. 11. 1969 svojo redno konferenco, ki so se je udeležili skoraj vsi izvoljeni delegati, med' gosti 'pa je bil tov, Roman Albrecht, član konference ZK Jugoslavije in Franc Rogelj, sekretar Občinske konference, ZK . KraiijV j
Poročilo o delu organizacije ZK v pretekli mandatni dobi 1968/69 je podal dosedanji se-1 kretar organizacij e tovarne - »Elektromehanika« tov. France Pogačnik, dipl. inž.
Tov. Pogačnik je uvodoma poudaril,pomembnost organizacije ZK v tovarni ter obrazložil obstoječo • organizaeij-; sko obliko, ki je. naslednja:
1.	tovarniška- konferenca-, ki-oblikuje, -in sprejema stališča do problemov na posamezmh
' področjih . družbenega .življe,.-. nja v tovarni in izven nje;
2.	sekretariat ZK, ki,je/iž-; vršTni organ konference, ps-: budnik. za , reševanje ' jdej.nlh
problemov,/ koordinator., in organizator akivnosti jčlan-!. stva;
3.	: komisije .tovarniške kon-5 ference .z nalogo . prioraviti
gradiva ža; konference in da-
janja pobud za družbeno .politično'aktivnost organizacije;
4.	oddelki organizacije ZK, kot, temeljne;,,, organizacijske celice skupin komunistov, ki se ustanavljajo po oddelkih in obratih.
Namen take organizacije ZK v naši! tovarni je bil v potrebi, da ;
—	se ZK močneje kot doslej ukvarja z vprašanji tovarniške in, družbene problematike jn. z vsebinskimi vprašanji družbeno, ekonomske reforme;
—- komunisti dosežejo večjo -enotnost v:interesu vsega delavskega razreda;
—	se -doseže ¡kvalitetna, sprememba v sami organizaciji: _ jasnejše definiranje aktualnih -’idejno -političnih’ nalog, povečana idejna, dejavnost in vpliv ZK v tovarni, vplivanje na mladino za' vstopanje v vršte ZK kajti »v ZK morajo -prodreti nove moči, nove 'generacije,- ki še uveljavljajo v neposrednem bo ju za 'samoupravljanje v delovnih organizacijah«,:
Poročilo v ’ nadaljevanju zahteva, da’»na odgovorne položaje .(v tovarni) haj pridejo sposobni ljudje, bodisi; da so stari ali mladi'.. Giavno merilo naj bo. sposobnost., ne pa leta starosti«;
Kar- zadeva.‘reorganizacije ZK v tovarni; p dudarja poročilo, da »odnosov znotraj ZK rie- preurejamo zaradi1 nas' samih, - temveč ‘Zato,- da- bi bili komunisti čimbolje -organizirani in sposobni javno delati med množicami, krepiti svoj vpliv ria vsa družbena gibanja, izpolnjevati vodilno idejno politično vlogo- ZK na delu
povsod, -kjer razpravljajo in odločajo o družbenih vprašar njih«,;
Poročilo kritizira pomanjkljivo _ -obveščanje delovnih kolektivov ISKRE o, rezultatih, integracije! z RIZ, o izvajanju perspektivnih planov in programov razvoja ZP. -
Poročilo sekretarja.¡“nadalje detajlno obravnava ■ najbolj pereče probleme tovarne* kot:
1. Osebne dohodke in kadrovsko problematiko, kjer. trdi: »Hitrejšo rast (OD) pa nam: močno zavirajo ■ težave pri izpolnjevanju plana, predvsem pa višji stroški, ker nam podražitve nekaterih materialov 1 med' letom „ močno znižujejo; doš.pdok. Iz tega razloga so tudi sredstva Za OD nižja kot sftro: predvidevali,-
Kvalifikacijska struktura delovnih mest, nam kaže ve, lik razkorak med 'zahtevami delovnega mesta „iti dej anško izobrazbo. Ta razkorak je nastal zaradi .sistema, ker se je višj i. OD dosegel' le š... prekvalifikacijo ' delovnega/ mesta.*
Zato, bi bilo potrebno najprej vzpostaviti raznotežje zaslužkov med enakimi kvalifikacijami, -
Kar- zadeva VS kadrov »si bodimo na,jasnem — če tega kadra ne .bomo plačali, vsaj približno t.ako kot pri sosedu^ ga. ne bomo imeli.
Sicer se tovarna trenutno ne bo ustavila, tudi če jo danes zapustijo vsi strokovnjaki' in inženirji — ostalo bo celo nekaj denarja v skladu za OD — toda kaj bo čez leto dni...?
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Dalje na 2. stran:)
POMEMBNA DELOVNA ZMAGA
Delovni kolektiv tovarne avtoelekt-ričnih izdelkov v Novi Gorici je dan republika počasti! z lepim delovnim uspehom — 27. novembra dopoldne je-namreč izpolnil letošnji proizvodni p!an. Ob Tej pomembni delovni zmagi naše iskrene čestitke!
Iz govora predsednika Tita v Sarajevu
O vlogi informacijskih sredstev
(Nadaljevanje s 1. strani)
cialistične graditve je bila prav v tem, da nismo bili obremenjeni z dogmatizmom in nismo dovolili, da bi težave, s katerimi smo se soočali, zameglile naš pogled v prihodnost in omajale naše zaupanje v ustvarjalno moč delavskegva razreda.
V	najtežjih okoliščinah, ko smo se poleg podedovane nerazvitosti in siromašne materialne osnove srečavali tudi z gospodarsko blokado, in ogrožanjem naše neodvisnosti,' smo začeli graditi nove družbene odnose, nekaj, kar je bilo popolno neznano obstoječim družbenim strukturam na svetu. Sprejeli smo zakon o izročitvi podjetij v upravljanje delavcem.
V	zvezi z gospodarsko reformo je predsednik Tito dejal:
»Tovarišice in tovariši, imamo zgrešena pojmovanja o gospodarski reformi v tem smislu, da pozabljamo njene družbene vidike, kar pravzaprav pomeni, da pozabljamo na človeška. Že od samega^ začetka smo jasno poudarili, da to mora biti gospodarska in družbena reforma in da bo le-ta uspela samo, če jo bomo pojmovali kot celoto.
Za privržence tehnokratsko managerskih teženj, kakor tudi za nosilce etatističnih pojmovanj ja značilno prav to, da ne zaupajo v sposobnost delovnega človeka, kar je popolnoma v nasprotju z našim družbenim sistemom. Nezaupanje v delovnega človeka pa demobilizira delovne ljudi in ovira njihova ustvarjalno pobudo. Samo navidez je res, da se z managersko-tehnoikratsko logiko in njej ustreznimi metodami dosežejo boljši rezultati gospodarjenja.
Vsekakor pa v našem gospodarstvu, zlasti v nekaterih podjetjih, še ni kreativnosti, prave poslovnosti in učinkovitosti v vodenju. V tem pogledu gotovo zaostajamo za podjetji v industrijsko razvitih državah, kjer je ta poslovnost tudi rezultat daljših tradicij in velikih izkušenj. Uporabljanje njihovih poslovnih izkušenj in dosežkov v organizaciji dela ter uvajanju takoimenovanih velikih sistemov, nikakor ne bi smelo vnašati v naše družbene odnose kapitalističnih ali etatistično-maoagerskih elementov. Vendar pa želimo ustvariti moderno gospodarstvo, ki bi temeljilo na najsodobnejših tehnoloških dosežkih, gospodarstvo, katerega hrbtenica bodo velika podjetja, in integracijski sistemi, zasnovani na rezultatih znanstveno tehnične revolucije na svetu.
Samoupravljanje jenajmoč-nejša spodbuda za najhitrejši razvoj modernega in racionalnega gospodarstva. To je
oblika družbenih odnosov, ki omogoča delovnemu človeku, da se v polni meri izkaše kot glavna moč, ne samo proizvodnih, temveč tudi družbenih procesov.
Poglejmo samo-, kaj se dogaja v nekaterih zahodnih državah. Velike stavke pretresajo nekatere visoko razvite države. Tu očitno ne gre sani oza boj za večji kos kruha, temveč za nekaj drugega — za težnjo delovnih ljudi, da bi tudi oni odločali o rezultatih svojega dela. Danes so vedno glasneje slišijo za=• hleve po samoupravljanju in sodelovanju pri odločanju v proizvodnji.
Torej, govoriti danes o tem. da se samoupravljanje doslej ni pokazalo kot opravičeno, je več kot nesmisel. V praksi je mdokazaio svojo življenjsko moč. Vsaka težnja po omejevanju delavskega samoupravljanja je zelo škodljiva za naš gospodarski razsoj in je v popolnem nasprotju s cilji gospodarske reforme. Kajti omejevanje pravic delavcev ovira pobudo neposrednih proizvajalcev, ki so ustvarjalci vseh dobrin in kot taki glavni in odločujoč dejavnik gospodarskega napredka. Popolnoma jasno je, da je vsak napad na delavsko samoupravljanje izdaja interese našega delavskega razreda- ki je ob velikih žrtvah vlagal velikanske napore, da bi se naša država zgradila in napredovala na današnjo stopnjo.
Skratka, modrovanje o tem, ali je samoupravljanje v korist našega gospodarskega in družbenega razvoja, je brez sleherne podlage. To pomeni govoriti o nečem, kar je že pognalo globoke korenine v najširših množicah proizvajalcev in kar ti smatrajo za največjo pridobitev in svojo neodtujljivo pravico.
Svoj govor je predsednik zaključil z besedami:
»Člani ZK morajo stalno upoštevati resnične socialistične odnose, v katerih je temeljna vrednota delovni človek. S tako jasno idejno usmeritvijo moramo storiti nov pomemben korak v razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja in s tem tudi odpreti madalmje perspektive našega delavskega gibanja. Hkrati moramo skrbno razvijati novo etiko v skladu z našimi težnjami k dejanskemu osvobajanju človeka. Pri tem je posebno pomembna krepitev solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v naši socialistični skupnosti.
Kot samoupravna socialistična družba smo dolžni razviti odnose med ljudmi na naj višjo raven in jih stalno bogatiti z novo humanistično vsebino. Pozabiti na delovnega človeka pomeni namreč pozabiti na bistvo ' in smisel socializma.
Predsedstvo ZKJ je 28. novembra na svoji 6. seji razpravljalo o informttivni dejavnosti in s tem v zvezi sprejelo sklepni dokument, v katerem dovolj na široko izstopajo naloge, vloga in pomen sredstev za informiranje v našem družbenem dogajanju. Sklepni dokument šeste seje predsedstva ZKJ je dokaj obširen, zato iz njega povzemamo le droben odlomek dz njegovega drugega zaglavja:
Sistem javnega informiranja in informativna dejavost sta pomemebna elementa našega družbenopolitičnega sistema. Izhajajoč od narave in razvojne smeri našega družbenopolitičnega sistema, in. političnih odnosov, je neogibno, da se položaj in vloga informativne dejavnosti, in sredstev javnega obvešča-
V torek, 25, novembra, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov obiskal Iskro. Spremljala sta ga član ZIS Mitja Mejak in predstavnik republiške gospodarske zbornice Stane Pavlič. Uglednega gosta je zanimala struktura izvoza in uvoza Iskre ter razmerje med izvozom na konvertibilna področja. Odgovarjal je tudi na nekatera vprašanja, ki so mu jih zastavili predstavniki Iskre.
Prvo takšno pomembno vprašanje se je glasilo približno takole: Ali predvideva ZIS ukrepe za stimulacijo izvoza na konvertibilna področja. To v bistvu ni samo Iskrino vprašanje, ampak zadeva večino slovenskega gospodarstva. Sama Iskra se namreč že nekaj let prizadeva, ' da bi čim več izvozila na to področje (trenutno že 80 odstotkov vsega izvoza). Grličkov je odgovoril, da ZIS ne predvideva nobene linearne stimulacije za izvoz na zapad. Takšne stimulacije predvideva le za tiste gospodarske panoge, ki brez takšnih olajšav ne bi mogle več izvažati.
Z novim letom bo začela delovati nova trgovinska organizacija Iskra—comerce, ki ne bo prodajala samo lastne proizvode, ampak tudi izdelke drugih delovnih organizacij. Torej, imela bo položaj popolne trgovinske organizacije. Vprašanje Grličkovu je bilo. naslednje: Ali bo tudi ta trgovinska organizacija dobila izvozne in uvozne kontingente, kakršne dobavljajo ostale podobne organizacije. Podpredsednik je predlagal, naj podjetje zahteva od gospodarske zbornice, naj jim takšne kontingente dodeli.
Naša industrija je sorazmerno zastarela in se produktivnost ne dviga v tolikšni meri, kot bi želeli. Z ostankom dohodka pa delovne organizacije niso sposobne
nja obravnavata s stališča krepitve vloge in vpliva Združenih proizvajalcev in samoupravne družbene baze na vse tokove družbenega življenja in nj vse oblike in stopnje samoupravnega političnega odločanja. Gre torej za odnos samoupravno organiziranega delovnega človeka, njegovih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij do sredstev informiranja kakor do družbenih in svojih sredstev.
Sistem javnega obveščanja je sredstvo ¡n oblika medsebojnih demokratičnih odnosov delovnih ljudi kot organiziranih samoupravnih in političnih subjektov. Dejavnost te vrste je pomembna oblika družbenopolitične in kulturne dejavnosti, uredniška politika javnih glasil in njihovo delovanje pa je sestavni del
kriti večjih vlaganj. Ob tem problemu je tov. Grličkov menil, da država nima toliko sredstev, s katerimi bi lahko pokrila vse investicijske potrebe. Zato je predlagal, naj podjetja, seveda če je mogoče, najemajo tuje kredite oziroma pristanejo na soudeležbo tujih partnerjev pri investicijah.
(Nadaljevanje s 1. strani)
2. Gospodarska problematika tovarne
Poprečna letna rast proizvodnje tovarne znaša 16%. Tovarna je veliko vložila v modernizacijo svojih osnovnih sredstev ter dala velika finančna sredstva za izboljšanje tehnologije in odpravljanje proizvodnih grl. Vendar se vseeno sprašujemo: »Ali ne proizvajamo predrago in prodajamo prepoceni, ali ne proizvajamo nekatere artikle v premajhnih količinah, s preveč zastarelo opremo in postopki, oziroma s preveč delovne sile?«
Poročilo nadalje govori o nujnosti nenehnega izobraževanja vseh strokovnih delavcev, o metodah dela z ljudmi, kar velja za vse vodstvene delavce (preddelavce, mojstre). >če hočemo, da bomo tudi dejansko uvajali modernejše delovne postopke, potem mo-
družbene politike in samoupravne družbene akcije delovnih ljudi.
Vsi subjekti javnega informiranja morajo imeti v bistvu enako javno odgovor- ’ nost za svoje delo kakor vsak drug vršilec političnih in javnih funkcij. Glede na to je treba nujno precizno določiti in v praksi uresničevati sistem družbene odgovornosti vseh dejavnikov v procesu javnega informiranja — virov in sredstev javnega obveščanja, urednikov in novinarjev kakor tudi slehernega 'občana ali družbenega organa in organizacije, ki uporablja sredstva javnega informiranja.
Medsebojni odnosi vseh akterjev javnega informiranja morajo biti regularni, demo-, kratični in javni. Razvijanje takega sistema odnosov naj zagotovi organsko integriranje sredstev družbenega komuniciranja s samoupravno in politično strukturo naše družbe, z interesi združenih proizvajalcev in samoupravnih subjektov. Tak sistem družbenih odnosov na tem področju naj na kvalitetno no način zagotovi družbeno usmerjanje informativne dejavnosti, prakso rednega družbenega in političnega dogovarjanja o koncepciji, fiziognomiji in uredniški politiki javnih glasil hkrati z nenehnim medsebojnim vpliva njem vseh odgovornih družbenih dejavnikov in redakcij-
ramo najprej modernizirati naše kadre s potrebno dodat-io izobrazbo.
Odnosi med obrati tovarne se morajo izboljšati, kajti sedaj nismo več daleč od stanja kakršno je bilo »v nekdanjem enotnem podjetju s skupnim Žakljem iz katerega Skuša vsak čimveč izvleči, prispevati pa le toliko, kot je v ozkem in kratkoročnčem interesu posamezne enefte.«
Tudi o orodjarni (ZP) in samoupravnem sistemu v tovarni je bilo govora v poročilu ter o predstoječi razpravi okoli novega statuta tovarne.
Po referatu sekretarja j® sledila razprava; o njej bomo pisali v naslednji številki glasila (razpravljal je tudi tovariš Albrecht) ter objavili tudi' »program dela« ZK tovarne.
I. S.
Opomba: Teksti pod narekovaji so dobesedno iz poročila sekretarja.
♦♦ ISKRA, TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV,
ZZ	Ljublj ana
♦♦ v ZP Iskra1 — Kranj
vabi k sodelovanju — VK orodjarje %%	— KV ključavničarje
❖❖ za ključavničarsko-kleparska dela $>■$ Nastop je zazelen takoj.
^ Pogoj za sprejem na delo je uspešno opravljeno P» OO skusno delo.
Kandidati naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo %% v kadrovskem oddelku tovarne, Ljubljana, Savska c. 3,
Aleksander Grličkov v ZP Iskra
J. Košnjek
Več poslovnosti, več...
Devetmesečno poslovanje tovarne kondenzatorjev v Semiču
V	obdobju od januarja do oktobra je doseženi fizični obseg proizvodnje v tovarni kondenzatorjev v Semiču, računajoč po stalnih planskih cenah, znašal 34,723.434,00 dinarjev.. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu pomeni za 30% večji obseg proizvodnje. V tem obdobju je prodaja na domačem trgu dosegla vrednost 21.013.468 N dinarjev, izvoz po doseženih cenah pa 5.633.920 N dinarjev. Domači trg je tako uporabil 78%, v izvoz pa je ‘šlo .22'% v tem času ustvarjenih izdelkov tovarne.
Tovarna je v devetih mesecih 71% izvozila na konvertibilna področja, 29% pa na vzhodna področja. Kondenzatorje iz Semiča , so plasirali v ZDA, švedsko, Nemčijo, Španijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Italijo, Norveško, Švico in Francijo. Izvozni rezultati so bili odraz prizadevanj za ustvaritev poslovnih . stikov s tujimi kupci, kajti v tovarni se želijo s povečano proizvodnjo čimbolj usmeriti v izvoz, za kar na zahodnih tržiščih vlada dokajšnja konjunktura.
Pri izvozu na zahodna tržišča pa so še vedno problem cene, ki so v večini primerov prenizke. Sicer bi se le-te delno popravile, če bi bile tovarni priznane sicer s predpisi določene uvozne carine, ki jih plača za uvoz reprodukcijskega materiala za izdelke za izvoz. V tem: obdobju je tovarni pomanjkanje likvidnih dinarskih sredstev povzročalo največje probleme. Vezava kupcev je povprečno znašala 180 dni, kar je povzročalo večanje zalog nekom-pletiranega materiala; pogostokrat iz teh razlogov ni bilo mogoče pravočasno dvigniti s carinskega skladišča tudi manjših, vendar pa prepotrebnih količin določenih uvoznih materialov.
V	ta namen bi tovarna morala ob prizadevanju PSO doseči vezavo kupcev vsaj 130 dni, saj PSO ne sprejema izdelkov tovarne kondenzatorjev na zalogo,' temveč gredo le-ti iz tovarne direktno bodisi domačim kupcem, ali pa v izvoz.
Za nadaljnje povečanje proizvodnje v Semiču je bila potrebna dozidava novih delovnih prostorov, ker je v tem obdobju naraslo tudi število zaposlenih. Predračunska vrednost gradnje novih delovnih . prostorov znaša
3,500.000	novih dinarjev, izvaja pa ta dela tovarna iz lastnih sredstev. S te-:strani si bo tovarna ustvarila, možno-si za še večji obseg proizvodnje, vendar pa ji primanjkuje strokovnega kadra,-saj tudi razpis štipendij ni dal zaželenega odziva.
V	devetih mesecih letošnjega leta je tovarna kondenzatorjev v Semiču dosegla 39.655.693N dinarjev celotnega dohodka, kar je za 22%
Proslava v Dobrem polju
Sindikalna organizacija v. Dobrem polju je skupaj s krajevno organizacijo zveze borcev .organizirala proslavo ob dnevu republike. Ob spomeniku žrtvam fašizma je direktor stolarneitov. Miklič, ki je obenem predstavnik krajevne organizacije — v krajšem govoru prikazal razvoj narodnoosvobodilne borbe in pot, ki so jo borci prehodili
do rojstva naše republike, člani ZB so nato položili k spomeniku venec.
Sledilo je še tovariško, sre-« Čanje vseh članov kolektiva j iz Dobrepolja in. povabljenih t predstavnikov iz matične tovarne v Ljubljani. Ob prijet-; nem kramljanju, veseli pesmi in godbi in obilni zakuski jel tako kolektiv proslavil 29. november.	L
diplomirani strojni inženir z 2-letno prakso v konstrukcijskem biroju ali strojni tehnik s 5-letno prakso v konstrukcijskem biroju
TEHNOLOGA v investicijskem področju
P og o . j :
strojni tehnik z večletno operativno prakso.
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Nastop je mogoč takdj.
Interesenti naj predlože pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela Kadrovsko soc. oddelku tovarne Ljubljana, Stegne, od 12. decembra 1969.
Prevoz od središča mesta do tovarne je zagotovljen.
Pogled na našo tovarno kondenzatorjev v Semiču
S sefe predsedstva sindikata ZP
več kot v istem obdobju lani. Pri tem je dohodek dosegel višino 16,720,494 dinarjev, kar je za 34% več kot v lanskih devetih mesecih; ustvarila pa je tovarna 5.433,008 din ostanka dohodka, ki je za 31% večji od lanskega v razdobju januar—september.
■ Medtem ko so bili lani v prvih devetih mesecih leta izplačani neto povprečni osebni dohodki v višini
756,00	din, so se ti letos povišali za 30% in so tako znašali 950,45 din. V tem povprečju so zajetè tudi nadure, ker je bilo zaradi povečevanja proizvodnje na nekaterih delovnih mestih treba vpeljati delo v podaljšanem delovnem času. Povprečni osebni dohodki brez upoštevanja nadur pa so v tem obdobju znašali 876,50 dinj Zaloge materiala, kakor tudi nedokončane proizvodnje so naraščale; v. devetih, mesecih skladno z rastjo fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem je material bil povprečno na zalogi 84 dni, proizvodnja je bila v teku povprečno 23 dni, gotovi izdelki na zalogi povprečno 3 dni, kupci pa so plačevali povprečno v 180 dneh. Za tekočo proizvodnjo je bilo uporabljenega 68% reprodukcijskega materiala iz uvoza, domačega pa 32 %.. Medtem. ko z nabavo domačih materialov v prvih devetih mesecih letošnjega . leta. tovarna „ni imela posebnih težav (razen občasnih težav z raznimi žicami in aluminijastimi lončki), je pa bilo precej problemov z materialom iz uvoza. Predvsem podaljšam dobavni roki so povzročali težave v proizvodnji, nič manj pa niso problematične tudi nestalne dobavne cene teh materialov, na strani tovarne pa je bil največji problem stalno pomanjkanje likvidnih dinar-•skih sredstev.
Kljub nekaterim težavam ki šo spremljale proizvodnjo in poslovanje tovarne, kondenzatorjev v Semiču, pa je bilo njeno poslovanje v opisanem obdobju uspešno in računajo, da bodo planirane obveznosti izpolnili, če ne bo nepredvidenih težav, ki bi za-vrle tek proizvodnje v zadnjem trimesečju.
Dne 2. decembra t. 1. je imelo svojo redno sejo predsedstvo sindikata ZP »ISKRA«. Na seji so obravnavali rredvsem problematiko Orodjarne, amandma XV. Ustave SFRJ in še o nekaterih drugah zadevah.
Kot nam je znano, se vprašanj e Or od j arne .. rešuj e že dalj časa.-Samoupravni organi ZP »Iskra«- so se odločili, da naj se Orodjarna pripoji k eni od organizacij v sestavu ZP »ISKRA«. Bili sta dve varianti: Avtomatika ih Elak-trbmehahika. Po razpravljanju v samoupravnih organih in razširjenem kolegiju, so se odločili,, da naj' se začne s postopkom pripojitve k Avtomatiki 3 to je sedaj že v teku.
V nadaljni razpravi so člani predsedstva obravnavali tudi poslovanje tovarne orodja, njihove OD itd. Poslovanje v letošnjem letu vemo da n! dobre, ker-* izkazujejo izgubo iz vrste znanih objektivnh razlogov in ne nazadnje tudi zaTadi lastnih napak, katerC . pa predvsem izvirajo iz obstoječe kadrovske zasedbe.
Po obširni razpravi je predsedstvo sprejelo naslednje sklepe:
1. Nujno je, da se organizacija Orodjarna priključi eni
od organizacij v sestavu ZP »ISKRA« in to taki, ki ji bo zagarantiralai njen' perspektivni razvoj.
2.	Izplačevanje OD po organizacijah mora biti v skladu z doseženimi. ekonomskimi rezultati. Pravilniki o OD v organizacijah so saino pripomoček, s katerim se v naprej določajo merila za razdeljevanje zaslužkov delavčev.
3.	Maksimalno povečati programsko disciplino v okviru ZP »ISKRA«
V nadaljnji razpravi je predsedstvo obravnavalo tudi Zimske športne' igre ZP »ISKRA«. Dogovorili so se, da ostane- še naprej Kranjska gora kraj, kjer se bodo prirejale igre »ISKRA«. Podan je bil tudi predlog za organizacijo letošnjih iger in to Instrumenti Otoče, a pristanka od predlaganega še nimamo.
Tovariš predsednik čebela Jože je poročal o poteku razprave v Beogradu,, ko se je sestalo vodstvo jugoslovanskih sindikatov, o amandmaju XV. UtavC SFRJ. Debata je v glavnem potekala o Poslovnih odborih, o čemer se mnogo govori in piše v naših dnevnih časopisih. Predsedstvo je bilo enotno, da PO v delovnih organizacijah ne pride v poštev, ampak da se oblike z UO še naprej' razvijajo. Razprava je zajela tudi področje integracije,- .pred.-, vsem obstoječe. Ugotvili so, da je integracija z RIZ prepočasna, obojestransko prepuščena sama sebi itd. Dogovorili so se s predstavniki sindikata RIZ, da bo še ta. mesec v Rižu sestanek s političnim akt'vom Riža in vodstvom političnih organizacij ZP »ISKRA« o vprašanju pospeška nadaljnjih integracijskih procesov.
Janež Šilc
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO — LJUBLJANA — STEGNE V ZP ISKRA KRANJ
razglaša prosta delovna mesta:
DVEH KONSTRUKTERJEV
za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje elementov za elektroniko
P ogo j:
HESeKEHSSKHSHaESBaJBSEHBSHHHHHESÏHHiSBiiBSiBSIBB
Osnovna izhodišča pri izdelavi
novega statuta ZP ISKRA	■■
■■
Kakor je že članom delovne skupnosti ZP ISKRA. znano, so že izdelane osnovne teze za izdelavo novega ■■ statuta ZP ISKRA, zlasti v zvezi z realizacijo ustavnega ■■ amandmaja XV. Te teze so se tudi obravnavale v okvi- g| ru družbeno-političnih organizacij ZP, razširjenega ko- ■■ legija, kakor tudi s predstavniki Republiškega odbora ||j| sindikatov. Slovenije. Pripominjam, da so to le teze BB in da bo na osnovi teh tez izdelan predlog statuta ZP, j||| ki bo dan v obravnavo vsem članom delovne, skupnosti ■■ ZP ISKRA. Osnovna izhodišča teh tez so zlasti sledeča:
1.	Se naprej bomo poslovali kot združeno podjetje —	■■
to je v sedanji pravnoorganizacijski obliki podjetja. Bg Med organizacijami in organizacijami ter Združenim ■■ podjetjem ni subsidiarne odgovornosti. Možni pa so '55 medsebojni dogovori glede pomoči.	bh
■ ■
2.	Prodajno-servisna organizacija in Nabavna organi- gg zacija naj bi se združili v enotno organizacijo ISKRE, BB ki bi v svojem sestavu imela marketing, prodajo in S" nabavo.
3.	Center za avtomatsko obdelavo podatkov postane gg samostojna organizacija združenega dela —■ pravna ose- ■■ ba, ki sam jamči za svoje obveznosti.
4.	Delavski svet ZP naj bi še volil po delegatskem bb
sistemu, to je, da bi DS organizacij izmed svoje srede g* izvolil člane za DS ZP.	bb
5.	Delavski svet ZP naj bi imel nekoliko več pristoj-	J
nosti kot dosedaj, zlasti kar se tiče ekonomske celo-	BB
vitosti ZP ob ohranitvi čimvečje-samoupravne in eko-nomske Samostojnosti v sestavu ZP.	BB
6.	Namesto upravnega odbora bi se formiral Poslovni JjJj “odbor, kot kolegijski izvršilni organ ZP, ki bi ga izvo- ¡¡¡y lil DS ZP. Pristojnosti PO ZP-naj bi bile le izvajanje BB poslovne politike, ki jo bo sprejel DS ZP. Nad Poslov-
nim odborom bo DS ZP opravljal stalno funkcijo kon-	sa
trole in tudi ukrepal v primeru neodgovornega dela	j||J
PO ZP, zoper celotni Poslovni odbor ZP ali posamezne	sa
člane.	, |j|j
7.	Mandatna doba članov DS ZP bi bila vezana na SB
mandat v posamezni organizaciji ZP. Mandatna doba S|§ članov PO ZP pa bi bila 4 leta.	Ba
8.	Generalni direktor ZP bi bil po svojem položaju	||
član PO ZP, vendar ne njegov predsednik. Vodil bi seje	bb
in skrbel skupaj s PO ZP za izvajanje sklepov PO ZP	j|j®
in za izvajanje sklepov PO ZP. Mandatna doba general-	gg
nega direktorja ZP bi trajala 4 leta.
9.	Posebno poglavje v statutu ZP bi vsebovalo ure-
ditev odgovornosti. Člani DS ZP bi zlasti odgovorjali moralno-politično s tem, da bi jih zaradi nevestnega	¡¡"
dela lahko vodilni odpoklicali. Za vse člane PO ZP in	sb
generalnega direktorja pa bi DS ZP v primeru odpo-klica moral tudi odločati o uvedbi postopka zaradi di- is sciplinske in materialne odgovornosti.	g®
10.	V ekonomskem delu statuta ZP bi zlasti omenil gg možnost ukrepanja zoper tiste organizacije, ki so v ne- sa varnosti, da bi poslovale z izgubo. V tem primeru bi
bilo možno že predčasno ustaviti investicije v taki orga-	sa
nizaciji, oziroma zmanjšati OD. V tistih pa, ki bi po-	gg
slovale z izgubo, izvesti sanacijo, uvesti prisilno upra-	na
vo ali celo predlagati redno likvidacijo, ali stečaj, to	gg
je prisilno likvidacijo. V kolikor bi morala ena izmed	|jg
organizacij ZP za obveznosti nastale po 31. 1. 1969 po	gg
načelu subisidiarne odgovornosti plačati določen znesek	bb
za. drugo organizacijo, naj bi imela ta praivico imeti v tisti organizaciji, za kateri račun je plačala, svoje pred- gg stvnike v samoupravnih organih , in to toliko časa, do-	s s
kler ne dobi povrnjenega zneska, ali pa smatrati ta gg znesek kot vložena sredstva v skladu s predpisi o med- bb sebojnem vlaganju sredstev.	bb
11.	Ponovno bo treba proučiti financiranje dejavno- bb sti 1 in 2 Zavoda za avtomatizacijo in strokovnih služb
ZP	BB
BB
12.	Pri ZP obstoji le rezervni sklad ZP, ki je po do- K H ločilih Temeljnega zakona o podjetjih OBVEZEN. O gg razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada odloča DS BB ZP. Ostali skladi so fakultativni, to je, da o njih usta- gg novitvi odločajo organizacije ZP na osnovi pogodb.
. 13. Planiranje naj bi omogočilo zagotoviti ekonomsko celovitost Združenega podjetja. Pred koncem pd- bb slovnega leta bi DS ZP sprejel osnovna izhodišča za gg gospodarski plan ZP za naslednje leto. Na osnovi teh bb izhodišč bi organizacije v ZP .sestavile svoje plane. Se- 52 števek vseh teh planov bi bil potem plan ZP.
14. Iz področja delovnih razmerij naj bi bili enotni 5£ za ZP le takoimenovani ODP0VEDNI ROKI in kdaj na- bb stopi dejanski stan samovoljnega prenehanja dela.
Ta bi bile le osnovne misli in nekatere novosti, na bb katerih naj bi se zgradil nov statut ZP. Razumljivo je, gg da nam mora biti osnovno vodilo pri njegovi izdelavi,	BB
da delovnim ljudem omogočimo v čim večji meri nepo-	gg
sredno odločati o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z'nji- BB hovim delom, da pa istočasno zagotovimo učinokovito gg poslovanje podjetja kot celote.	P. G.
Pred kratkim je odšla v pokoj Julka Plut iz oddelka ATN — linije koordinatnega stikalnika. Zahvaljuje se za darilo in dobre željo nekdanjih sodelavcev
Uspešn® delo razvojnega oddelka » Avioeleklrlka« v Z Z A
Naš sodelavec je pretekle dni imel razgovor z vodjo oddelka za razvoj avtoelektričnih izdelkov v Zavodu za avtomatizacijo, dipl. ing. Dušanom Pircem. Preberimo pomembnejšo vsebino njunega razgovora, iz katere je razvidno, kako ta oddelek opravlja svoje naloge.
Komaj osemnajstčlanski oddelek Za razvoj avtoelek-tričnih izdelkov ima za seboj že tako rekoč bogato zgodovino, saj s svojim obširnim razvojnim delom že dolgo vrsto let uspešno zalaga našo tovarno avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. Že sam naziv oddelka pove, da so njegove naloge razvojno delo na področju proizvodnega programa novogoriške tovarne avtoelektričnih . izdelkov; , torej razvijanje zaganjalnikov,..generatorjev z ustreznimi regulatorji, : vži-galruh 'tuljav in magnetnih vžigalnikov.
Danes, po tolikih .-letih uspešnega delovanja tega razvojnega oddelka ZZA, je sicer proizvodni program v tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi» Gorici že. dodobra utečen, vendar pa domači trg in splošni razvoj, terjata od strokovnjakov tega razvojnega oddelka nenehno izpopolnjevanje obstoječih izdelkov in nove izvedbe. Včasih večje in težje tipe zaganjalnikov zamenjujejo 'lažje, manjše in zato tudi cenejše izvedbe, ki S svojo kvaliteto in zanesljivostjo zadovoljujejo tako domačo kot tudi tujo avtomobilsko industrijo.
Seveda v sami tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici tudi deluje manjša skupina strofcovnjakov-iaz-vojnikov, s katero pa si je razvojni p oddelek ZZA znal ustvariti naj tesnejše sodelovanje, obojestransko zaupanje in solidno -koordinacijo, odraz česar pa je prav to, da na tem razvojnem področju ni problemov okrog financiranja razvojnih nalog s tega področja. Lepo razmejene naloge med skupino strokov-i njakbv v tovarni in med raz- ■ vojnim oddelkom ZZA, njihovi tesni strokovni stiki in skupno reševanje problemati-
ke novih izvedb posameznih izdelkov, kakor to terjajo potrebe trga. doma in v tujini, nazorno kaže, kako bi morali biti urejeni odnosi med raz-vojniki in proizvodnjo tudi na drugih področjih,
Ne vem, če sem iz razgovora z vodjo oddelka, dipl. mg. Dušanom Pircem, posnel prav vse pomembnejše naloge tega. oddelka, ki jih je opravil v zadnjem obdobju, če ne §j§ naj mi bo oproščeno, če sem ob obilici naštetih razvojnih nalog nehote katero izpustil. Razvojni oddelek je pomembno delo opravil na področju zaganjalnikov, tu ■ sta vsekakor najpomembnejši nalogi nova zaganjalnika 3 in 6 Km. Novi izvedbi sta manjši in lažji, slednja za kamione in avtobuse, ki imajo vgrajene motorje z močjo do 200 KM. Izvedbe zaganjalnikov imajo za spremembo od starejših izvedb elektromagnetski vklop, njihova konstrukcija je enostavnejša, kar poceni proizvodne stroške, hkrati pa tudi zmanjšuje možnosti okvar.
Pomembno delo so opravili tudi na zaganjalniku za osebna vozila Ami-6 in Citroen 2 CV za tovarno »Tomos« v Kopru. Novi zaganjalniki imajo zdaj namesto ročnega vklopa elek- •
tromagnetni vklop, polne roke dela pa imajo letos tudi pri razvoju -novih izvedb zaganjalnika, diname in regulatorja ter vžigalne tuljave za novo , vozilo Zastava 1100, ki naj bi prišlo v redno proizvodnjo v 1. 1971 in so zalo roki za dokončanje razvojnih nalog s tega področja dokaj kratki.
Nadalje je ta razvojni oddelek ZZA dokončal letos tu-dj fazvojnp delo na alterna-torju 500 W/12 V za kamione, posebna osebna vozila in tudi za sodobna osebna vozila,, ki zlasti pri vožnji po mestih potrebujejo 1 večje . količine električne energije v prae-.
■ nem teku motorja. . Pripomogli. so tudi k temu, da je v tovarni v Novi Gorici.že stekla prva serija •alternator--' jev 1200 W/24 V za avtobuse. Iz teh skopih: podatkov je videti,, da maloštevilni oddelek za razvoj avtoelektričnih izdelkov v ZZA nenehno ima dovolj, zahtevnih nalog, katere pa sproti in uspešno rešuje in tako . tovarni zagotavlja vse tisto novo, kar .terja'
. Splošen razvoj avtomobilske opreme, Letos jel prispela že pred časom naročena in. to-, likanj pogrešana oprema “za-merilni laboratorij,.s tem pa bo dana možnost, da bo ta razvojni oddelek v prihodnje lahko še hitreje in kvalitet?-, neje opravljal nadaljnje razvojne naloge.
—C—
Zaganjalnik 12V/06 KM za vozila Citroen 2 CV in Ani 6 in 8
kpáratí« Ljubljana
la poenotenje proizvodnega procesa
J Razvoj modeme industrij-k' organizacije je vse bolj Jjiiteza dveh navidez popolno-fi nasprotnih elementov. |(a eni strani zasledimo tež/ ¡nje po . večji delitvi dela in plo. po drobljenju samega Iroizvodnega procesa na po-. lamezne in čimbolj special!-: Ijraiie faze. Z dmge plati pa Ijinp priče- integracijskih te-. lieoj.Sdšd naj z združevanjem ¡proizvodnih zmogljivosti in ! proizvodnega kapitala zagoto- ; jre industriji uspešen nastop
Iga.	tržiščih.Tudi’ tržišča porajajo namreč iz dneva v jan bolj kompleksna, zahtevna v nekem smislu integrirala, tako da na njih lahko jspešno nastopajo le dovolj .slika in programsko celovita industrijska podjetja' z dobri-jai ekonomskimi 'efektivi. Organizacija združenega podjetja ISKRA je v svoji asnovi tudi zasledovala ome-; njeno - sintezo. Delitev , pro-: ¡rama naj bi bila zajeta, s ¡peáaliziranimi proizvodnimi organizacijami.. Prav. tako ,so bile izdvojene tudi posamezne laze proizvodnega procesa — lot» razvoj; .iti .konstrukcija .v, ZZA, prodaja; v PSO .in na-feave v GNO, dočim. so bile nekatere, spremljajoče, in spe-, mine dejavnosti organizirane v skupnih ..službah. združenega., podjetja. Z dmge plati pa naj bi' združeno podjetje predstavljalo s svojim ' obsegom proizvedi! j c. in' .svojim indu-slrijškim kapitalom. močno h pomembno silo; lakti na domačem Rot tudj, na veli-iih tujih tržiščih, -,
Takšna organizacija je v svojem bistvu danés: edino I sprejemljiva in rezalna oblika. ;; IzVcn te zasnove si danes na- j pršdka ne rnórerho' zamišljati -in zato jo bo podpora! vsak, : d' gleda tc probicnie dovolj pošteno m stre kovno in ki »u je pri srcu' perspektivna bodočnost ISKRE.
Ob tem pa ne smemo zapi- ; sli oči pred nekaterimi na- -sprotji, ki se si to šintežb porajajo. To bi bilo prav tako škodljivo, kót ‘ négíranje . si- í stepna < samega ' zaradi težav, : ki jih noši: S seboj in v sebo. ;
tej skromni razpravi ne !jdim. .dati globalne ocene, . kako daleč smo dospeli danes in 'kaj. vse. je dobro in kaj slabo —‘želim le z ihajh-njni 'primerom . operativnega I Nševanja pokazati na eno cd -Bdžnih poti, kako bi dosegli i§:. Zdi se mi namreč, da je z kolektiv v tovarni električnih }. Baratov dokaj zrelo pristopil , k izpopolnjevanju te-organi- }. Hdjske zasnove in hkrati k ; razreševanju tistih pojavov,
■i v marsikateri proizvodni fganizaciji ISKRE predstav-., kjajo še danés vil- sporov j n ravoro pri. delu. in okoli 'ka- ; Isrih. izgubljamo /mnpgokrat .1 feti nepotrebnih besed in Sergije.
Analizé-vSo namreč- pokaza- r f. da je n spefiaiižactja razzia, in prodaje 'pbzitiviia v f ;?ii, ker je Združila sredstva- ? strokovne šile. s téh podro- ’;
bil za samo tovarno preveliko breme in še izkoriščen ne bi bil v popolnosti. Kompleksnost razvoja, kot” celote, ne pa samo ha ozkem specializiranem področju tovarniškega obsega je tudi prednost,, .ki jo mudi organizacija ZZA takšna kot je. Standardizacija, enotno ■ industrijsko oblikovan j e, strokovno sodelovanje z. raznimi insliluti in šc Več prednosti bi lahko našteli.' Tudi specializirana: prodaja .je prav gotovo ■oblika, kr ima določene prednosti. večji kapital,, možnost izgradnje, prodajne in servisne mreže, večje možnosti za raziskavo trga in za propagandne akcije; kar bi sami tovarni predstavljalo večje breme, na izgradnjo filial in servisov, pa skoraj pomisliti ne bi smeli..
Z druge plati pa smo istočasno ugotavljali, da sta se začeli- tidve orgamžaoiji zapi-‘‘ rati preveč vase. Vsaka je iskala ekonomski efekt samo na svojem področju. Tovarna Je to zelo občutila m verjetno •bi bila- najenostavnejša rešitev — žal imamo dokaj ljudi, ki tako mislijo —: razvoj in .prodajo v tovarno! Proizvodni ■proces bi. s tem res bolje obenotili:, vendar bi zapravili marsikatero prej omenjenih prednosti. Zato se z enostavno in po mnenju tovarne'.ne ; najboljšo rešitvijo pismo za-, dovoljiii. Iskali smo možnosti, da proces; obenotimo, da pa istočasno prednosti spe. cializiranih faz obdržimo. Prva rešitev so bili prodajni biroji, ki so združili in povezali delo razvijalcev' in pro- . dajalcev po posameznih področjih našega proizvodnega programa. S takšno: organizacijo snio obenotili ekonomske cilje obeh skupin — in ker ti- cilji sovpadejo s, cilji tovarne, in se brez proizvodnje i niti ne morejo real -irati, smo v drugi fazi- formirali še strokovne teame, v katere smo vključili; tudi sodelavce iz tovarne. Ti strokovni teami se ne bodo ukvarjali samo z operativnimi nalogami, pač pa bodo iskali tudi dolgoročnejše rešitve, predvsem pri izdelavi» perspektivnega .programa in pri .usmerjevanju vseh specializiranih dejavno-. , stih k enotnim ciljem.
Prodajni biroji, so bili formirani že v začetku leta. Rezultate .dela birojev smo v
tovarni kmalu občutili, saj so se tržne možnosti izredno povečale in ugotavljamo izre- • dem porast, proizvodnje. Tea- š mi so boli furnirani šele pred : mesecem dni, upamo pa, da bo delo. na posameznih specializiranih fazah še bolj obenoteno in da bodo uspehi pri; takšnem}; delu- še plodnejši. 0 rezultatih bomo lahko poročali kdaj kasneje, vendar upamo, da smo Za to izbrali organizacijo, ki daje,-največ možnosti.
mSaSsm l.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša
naslednja prosta, delovna mesta:
1.	VODJA OBDELOVALNICE v obratu EMI;
2.	PROJEKTANT. I. v tehnični službi — odsek za projektiranje';
3.	MOJSTER J, za skupno izdelave vpenjalnih orodij in priprav v orodjarni;
POGOJI:
pod tč. 1: strojni tehnik s šestletno prakso;
pod, tč. 2: strojni tehnik s triletno prakso;
pod tč. 3: srednja strokovna izobrazba s šestletno .
* prakso;
Pismene prijave-pošljite nakadrovski oddelek tovarne do 17. dec. 1969.
Hojeva se garancijski Ust naprave profesionalne rabe
Zakonski predpisi podrobneje urejajo za" katere izdelke široke potrošnje morajo pro-izvajalci oziroma prodajalci prilagati garancijske liste. Do .sedaj v jugoslovanski praksi ni večje, težnje pri uvajanju garancijskih listbv za investicijsko „opremo, ..ker. so pogoji garancije običajno vneseni v kupoprodajno pogodbo.
Med .obratom ATN v »Elek-. tromelianiki« in Servisom:'je že več kot pred letom, dni pri. šlo do ideje za uvedbo garancijskega lista- za naprave pro-.» fesionalne rabe. Ta ideja je bila podkrepljena z dejstvom, -da so bili pogoji garancije v kupoprodajnih' pogodbah izredno slabo definirani. Naj navedem samo en primer:. j ’ »Za opremo, montažni material; in za ' opravljeno, mbn-. tažo, prodajalec daje enoletno garancijo, računajoč od dne-, va -tehničnega- prevzema.« Zaradi pomanjkljivosti garancijskih pogojev je večkrat prišlo. do nerazčiščenih .odnosov med kupcem ter servisom - in montažo na' eni strani, na -drugi strani pa med ■ tovarno- ■ ter servisom, in montažo, : predvsem pri kritju garancij-: skih stroškov. Do raznih od- -prtih .-vprašanj je razumljivo , prišlo pri telefoniji, ki-, pred-stavlja večinoma investicij- | Sko opremo.
Pri, pripravi garancijskega ■ lista smo poleg služb v Elek-tromelianiki in PSO“angažira-' li tudi organizacijsko »službo podjetja. Želeli smo, in ta •' želja še -vedno obstoja, da» bi ' v okviru, združenega podjetja v-ISKRA imeli eno!ne dotike, in po možnosti tudi -vsebino
Kadrovska komisija
ISKRA — TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA, STEGNE v združenem podjetju ISKRA KRANJ
razglaša 2 prosti delovni mesti
NABAVNEGA REFERENTA POGOJI ZA SPiREJEM:
dipl. el. ing. za šibki tok z 2-letno prakso in aktivno } znanje angleškega ali nemškega jezika, elektrotehnik za šibki tok s 3-letnoprakso.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti; v 15 dneh po objavi razglasa kadrovskemu oddelku to- ’ varne.	s” - Si J -: > »}:.;}
Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj ali po do- ; govoru;'
garancijskih listov, kar lahko daje . videz organiziranosti V znotraj podjetja. Zelo neorganiziran videz pa daje poplava neenotnih garancijskih :• listov. V enem podjetju. V sodelovanju , med propagandno službo in službo, za oblikovanje,, bodo. garaštoijski listi. za široko potrošnjo, za vojaške naprave in naprave profesionalne: rabe dobili, enotnejšo . obliko v stilu. Iskra. Obliko . garancijskega lista za široko potrošnjo in. vojaške naprave
~.so že prevzele , nekatere Iskrine tovarne. To pa lahko računamo tudi za garancijski list za naprave 'profesionalne rabe. '
Po velikosti bo garancijski, list jstinapra^e profesionalne rabe neobičajen, saj bo imel ;velikost A 4 formata. To 'je ■ pogojevala naš.a. tehnična 'do- ; kumeritacija, ki je tudi veli-' . kosti; A 4. Garancijski list bo ■ imel poleg evidenčni karten z. osnovnimi podatki, ki se bo ob izpolnitvi podatkov odvojil in poslal na prodajno službo PSO. Posamezne tovarne, ki bodo,»sodelovale pri ppsamez- ’ nih objektih, bodo lahko dobile fotokopije evidenčnih' kartonov,- da si bodo, lahko uredile pregled nad garancijami.»,.
Vsebinsko bo jprvi. del vseboval: vrsto. in velikost-. na--'
, prave-,, garancijsko dobo, pričetek'obratovanja in potrebne podpise. V kolikor bo šlo za ., specifične - naprave, bo po-.-trebilo izpolnita, še; objekt, projekt} št., kolavdacijskd za- .} pisnik št., dobavnica št. in poseben spisek št., če ob- , stoja.
V drugem delu bo garam cijska izjava naslednje vsebi-ne: »
1.	Proizvajalec jamči, da bo naprava brezhibno delovala, če bo montirana, uporabljena in vzdrževana po navodilih za -uporabo in. vzdrževanje.-
2.	Qarancijska 4 doba začne veljati z dnem, ko je naprava : prevzeta. Za naprave: ki -jih . montira ISKRA, velja garan- _ cija od datuma tehničnega prevzema, če pa naprave ne ... montira ISKRA, velja -garah- : ■ čija od datuma prodaje.-ven-..;, dar je kupec dbižan poklicati . pooblaščenega ' predstavnika proizvajalca,- ki mdj;a pregle- ., dati opravljeno montažo.
3.	Prpizvaj.al.ee bo v garancijski dobi odpravil}vše konstrukcijske in materialne -napake naprave ali napake, nastale pri }, uporabi. Kakršnim koli drugačnim zahtevam kupcu ne bo ugodil.
4	Proizvajalec, oziroma Servisna služba je dolžna napako v najkrajšem času popraviti. Nekatere dele naprave} lahko popravi kar na kraju' montaže, tat pa ne velja npr. za -telefone, pozivno, .signalne stroje, radio,.gramofone} magnetofone', fazne " adapterje itd., ,kj jih servisna služba popravi v svojih delavnicah} Stroške, za dostavo krije to-' varna. '
,5. Za -popravljene dele ' ali za nove rezervne dele, ki jih je v; naprave vgradila: -servis-na služba v 'gai,¿meljski dobi. se ne upošteva posebna garancija, ...ampak je. ta -vkljii-čena , v skupno garattcijo najirave. t.
6.	Za poškodbe, ki b na-
• stale zaradi zunanjih vplivov. . (transport, - vpliv okolice, elementarne :. nezgode), nestrokovne montaže alj uporabe, garancija ne velja
7.	V garancijo ..niso . vključeni razni vložki, -varovalke, vrvice, žarnice, 'snemalne' in reprodukcijske glave, projekcijske žarnice,magnetofonski
' trákóvi, baterije 'ih drugi deli, ki se pri normalni porabi trošijo. Tovarna ima tudi poseb-■ ni spisek delov, ki pri posameznih napravah niso vključeni v garancijo. Le-ta je. stranki na. voljo, če ga zahte-va.	■
8.	Vzdrževanje in nega naprave ne -sodita v garancijo. Kljub, dani garanciji pa proizvajalec kupcu priporoča, da naprave redno vzdržuje, bodisi sam, bodisi prek njene servisne službe in to od dhe-
(Dalje na 6. strani)
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel 22-221, Int. 333.
ittmttitnttttttu
Ob zaključku redakcije so nam po telefonu sporočili, da so zaposleni v firmi »Televias« v Caracasu (Venezuela), kjer kot direktor dela Smiljan Pečjak — zbrali 95 dolarjev pomoči za žrtve potresa v Banjaluki,
Raziskovalci tržišča — nov profil kadrov za gospodarstvo
14. novembra t. 1. je bil v osnovni gospodarski komori v Nišu sestanek predstavnikov republiške gospodarske komore, univerze, pravno-ekonomske fakultete, Višje ekonomsko-komerciaine šole in nekaterih proizvodnih organizacij. Pogovori so potekali v smeri nadaljnjih prizadevanj, da se izoblikujejo za potrebe tržišča ustrezni raziskovalci, ki naj bi biU sposobni spoznavati, spremljati in predvidevati gospodarska gibanja ter raziskovati tržišče doma in po svetu. Ti kadri naj bi zagotovili plasma blaga na ta način, da 'bi bili vedno na tekočem glede razvoja tehnologije, kibernetike, mrežnega planiranja in drugih gibanj.
Višja ekonomska šola v Nišu je izvedla anketo o tem, ali je potrebna šola za raziskovalce tržišča in kje naj bi bil sedež njene dejavnosti. Od 42 anketiranih proizvodnih organizacij jih je 36 predlagalo, naj se ta institucija oblikuje pri Višji eko-oomsko-komerciaini šoli, štiri so bile za to, da je to del fakultete, dve pa so celo sodile, da je potrebno izvesti šolanje raziskovalcev tržišča kot magistrski študij. Iz tega je moč presoditi, da se vse proizvodne organizacije zavedajo pomembnosti šolanja kadrov iz področja marketinga in da to zadevo ne gre prepuščati polovičarstvu in šarlatanstvu.
Med glavnimi pobomiki za ustanovitev Visoke šole za marketing je Elektronska industrija Niš, ki se zaveda posnema raziskave tržišča in ekonomske propagande. Skupaj z univerzo in Mašinsko industrijo, Niš, bodo izdelali stališče, po katerem naj bi
se vršilo šolanje teh kadrov izključno prek univerze (IV. letnik specializacije na Ekonomski fakulteti), morda pa tudi kot postdiplomski študij, pri čemer je potrebno zagotoviti možnost, da se v ta študij vključijo ekonomisti, inženirji in drugi ustrezni kadri. Pri tem so poudarili, da je treba znanstveno raziskovalno delo na področju marketinga prepustiti samo fakultetno izobraženim kadrom in da skrajšano šolanje ne more dati ustreznih rezultatov.
Fakultetno izobraženi raziskovalci tržišča bi zadovoljili potrebe večjih proizvodnih združenj ter nekaterih institutov ter zavodov. Toda zastopano je bilo tudi stališče, da je potrebno pripravljali kadre za srednje in manjše gospodarske, organizacije, katerih število je precejšnje. Le-ti naj bi se šolali v okviru Višje ekonomske' šole in naj bi se pripravljali za ustrezne operativne posle v proizvodnih organizacijah na ravni višjega tehnika.
Dokončna stališča o tem, ali naj bodo raziskovalci tržišča (marketing-mženirji) ljudje z univerzitetno izobrazbo ali celo magistraturo, ali pa je treba sprejeti manj rigorozne pogoje (Višja ekonomska šola), še niso razčiščena. Spričo čedalje večjih potreb po raziskovalcih tržišča! pa je bil sprejet dogovor, da bodo sklicali — po predhodnih in zopetnih posvetovanjih s proizvodnima organizacijami — nov sestanek še v teku tega leta, na katerem bodo sprejeli ustrezne sklepe za načrtno izobraževanje kadrov na področju marketin-ea.
Mi
II■■■9■■■■■&■■■■■■■!■■■■■HaBSHOBilli■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BIIBIIIIIIIIIIIIIII
Kako stanovanjska vprašanja rešnfejo v RIZ
vanj in družbenega standarda pri delavskem svetu ISKRA-RIZ se je nakopičila kopica prošenj za stanovanje ali za posojila za individualno gradnjo.
Imenovana komisija je imela nemalo dela, če je ho-
(Dalje na 7. strani)
Vidni poslovni rezultati de? lovnih kolektivov ISKRA-RIŽ v poslednjih dveh letih so omogočili,' da po petih letih — v tem obdobju skoraj ni bilo možnosti za to — spet resneje posežejo v reševanje dokaj perečega stanovanjskega problema zaposlenih. Na komisiji za vprašanja stano-
Naj vse ljubitelje planin tale posnetek spomni na to, da bo 19. decembra oh 17. uri v domu »Maksa Perca« v Ljubljani — ustanovni občni zbor planinskega društva ISKRA katerega sel udeležimo polnoštevilno!
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA — STEGNE V ZP ISKRA KRANJ
vabi
k sodelovanju za obrat FERITI
KONSTRUKTORJA ORODIJ IN NAPRAV
strojni inženir, urejena vojaščina ali strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso na podobnem delu.
POMOČNIKA VODJA PROIZVODNJE
strojni, metalurški, kemijski ali elektroinženir z nagnjenjem za organizacijo dela ali tehnik enakih strok z najmanj 5-letno prakso na podobnem delu.
VODJO ODDELKA OBLIKOVALNICE
strojni tehnik z nekajletno prakso ali VK mojster — orodjar ali strojni ključavničar z najmanj 5-letno prakso.
REFERENTA SPLOŠNEGA ODDELKA
za vodenje transporta, vzdrževanje zgradb, vratarske službe, čiščenje in drugih splošnih poslov. Zaželena srednja strokovna izobrazba.
TEHNOLOGA MONTAŽE
elektromehanik šibki tok, zaželena praksa, urejena vojaščina.
VODJO IZMENE OBLIKOVALNICE
orodjar, ali stroj, ključavničar z nekajletno prakso, urejna vojaščina.
DVA STROJNA KLJUČAVNIČARJA ZA VZDRŽEVANJE
VK ali K stroj, ključavničar z nekajletno prakso.
Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Interesenti naj predlože pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela do 10. decembra 1.1. Kadrovsko soc. oddelku tovarne. Prevoz od središča mesta do tovarne je zagotovljen.
Rojeva se.
(Nadaljevanje s 5. strani) 1
va, ko se naprava izroči obratovanje. Za napake, ki nastale zaradi nerednega nestrokovnega vzdrževanji tovarna ne krije stroškov.
9. Stroški prevzemne'k sije gredo v breme porabni
T o isto iz j avo bo. potrebi vnesti v kupoprodajno bo, ali priložiti, da’bo' kup že vnaprej seznanjen' ž gi cijskimi pogoji.
Upamo, da bo ta garancij ski list pripomogel k boli razčiščenim medsebojnim nosom. Prav gotovo bodo uvajanju nastopile . neprei dene težave, katere bomo 1 ko odpravili z ustreznim delovanjem in. razumevanjeml Najboljši način za uvajanji takšnih, novosti je na začetki leta, zato Z gotovostjo ra čunamo, da bodo garancijska listi natisnjeni v mesecu dej cembru. S 1. 1. 1970. leta 1)| jih začeli prilagati k posŠ meznim napravam, ■. rii
Franc Fajmut, inž. org.
IIBESBHEIBBSBBBBSBBBBBil|
ZAHVALA
Sindikatu tovarne »ElektrdF mehanika« v Kranju še iskri no zahvaljujem za obist® poklonjeno cvetje- in fman® no pomoč, ki mi je bila izk® ~ ..	mrvi p Holezni zaa
zana v času moje bolezni zj dan republike.
Marija Berce, j! kontrolorka- §1 f
VHBHB&BnBBBHBBBBSEsmSflBt»
fti


I Dopisujte I v ISKRO!
îmiiumiiummimiumi
iteMuiwtfjWH

Iz sklepov
¿moupravnih organov
:m 4. ZASEDANJA DS fr (20. 11. 1969)
Problematika krvodajalstva — krvodajalske akcije
(Delavski svet je sklenil, ¡5 s 1. oktobrom 1969 ¿ta stimulacija za pravo-sabavo repro materia-| kupljenih delov in silicija za znižanje zalog jiala in polizdelkov. [Delavski svet je sklenil, j| zaradi poteka mamdat-Sobe razpiše mesto di-Lrja tovarne. Pogoji za [jo direktorja so določeni kuto tovarne, f izvedbo razpisa je de-
lavski svet imenoval 6-čIan-sko komisijo, , v naslednji sestavi:
—	Franc Pogačnik, dipl. ing.
—	sekretar TK ZK,
—	Vinko Zupan, ing. org. — predsednik DS
—	Ivan Cvar — šef kadrovske službe
Za 3 člane pa DS predlaga, da jih 'imenuje pristojni organ ZP ISKRA Kranj.
Q Delavski svet je na predlog disciplinske komisije izključil iz delovne skupnosti Bojana Bukovnika, delavca v obratu ATN, zaradi tatvine kolesa in 4 delovnih dni neopravičenega izostanka od dela.
Kako stanovanjska prašanja rešnjefo v RIZ
Maljevanje s 6. strani) iz prispelih prošenj izltt-najbolj nujne primere a delavski svet izdelati najbolj popoln predlog razdelitev razpoložljivih jstev za nakup stanovanj lilanovanjska posojila, za rje upravni odbor pred ča-■ razpisal poseben nate-
f predlogu stanovanjske misije je končno razprav-[ delavski svet 24. oktobra 'ga delno še dopolnil. S (je bilo odločeno, da se nakup 82 stanovanj n ame-'5232,214 novih dinarjev,. Bljnjih 1,100.000 novih di-jjev pa se odobri za poso-j individualnim gradite-n. V tej obsežni akciji so nanju stanovanjske pro-inatike po dolgih petih le-[skupno namenili 9,332214 bjev, kar je vsekakor le-[vsota, kljub temu pa ija še vedno dolga vrsta fenj prosilcev za stano-jja ali stanovanjske kre-t odprta.
I) sredstvih, ki jih je DS p nam en odobrili, pa so l'ki se jim je to pot iz-Mla davna želja po stano-jjii, morali prispevati po .
15%, od vrednosti dodeljenega stanovanja, stanovanja pa, ki so jih do tedaj zasedali, pa so dana na razpolago fondu, iz katerega je prosilec dobil novo stanovanje. Svoj delež k stanovanju mora vsaktfo vplačati v 45 dneh po sklepu DS, sicer prosilec izgubi pravico do . dodeljenega stanovanja, le-to pa se dodeli naslednjemu . prosilcu z natančno sestavljene prednostne liste, ki svoj delež lahko takoj vplača. Prav tako je vsak delavec, ki je iz te akcije dobil bodisi stanovanje ali kredit za samogradnjo, obvezen, da bo ostal v delovnem razmer-ju z ISKRA-RIZ, skleniti pa mora ustrezno pogodbo s podjetjem.
S	to akcijo je DS ISKRA — RIZ odločno posegel v reševanje pereče stanovanjske problematike in pokazal, da je pri reševanju takih vprašanj delavcev treba resnosti in objektivnosti, kar šele ob razpoložljivih finančnih možnostih' lahko zagotovi najbolj učinkovit poseg. Po tej poti pa nameravajo obravnavati in reševati tudi prošnje preostalih prosilcev.
Mislim, da ni potrebno poudarjati, da gre tu za veliko človekovo humanost — humano akcijo — pomagati človeku v stiski, reševati življenje ljudi. Marsikdaj resnično prav darovalčeva kri reši življenje človeku.
Toda kje so problemi, kaj smo storili, da, bi ta akcija dobila večji obseg, širši razmah?
Prav gotovo gre večkrat za , nedoslednost v pripravah takih akcij, za premajhno učinkovitost sindikalnih in drugih družbeno političnih organizacij, za neprimerni čas glede na težave v proizvodnji (tekoči trakovi itd.).
Toda, vse to se da izboljšati, popraviti, čas odvzemanja krv-i prilagoditi potrebam proizvodnje itd. Pravzaprav teh problemov skoraj da ni bilo.
Vendar menim, da so pro-
blemi drugje. Stari izrek pravi: »Zgledi- vlečejo«, to je dejstvo. Toda kako naj zgledi spodbujajo, če teh ni?
Zakaj pride do tega, da humanost pokaže le nižje kvalificiran in s tem seveda, tudi nižje plačan državljan?
Kje pa so prav tisti, ki naj bi/to organižirafi, prvi zgled-dajali, predavali o tem, po-vedeli o važbosti , in' nujnosti odvzemanja krvi, povedali da je to dragoceno zdravilo za vsakega ponesrečenca, za vsakega državljana, ki je operiran itd. Tu mislim tudi o zdravstvenih delavcih in zdravnikih, ki niso ravno vsi preveč vneti za dajanje krvi.
Kje so vodilni in vodstveni ljudje, katerih dohodki omogočajo, da to zlato rezervo krvi nadoknadijo. Pravijo: »ni časa«, prav verjetno je, da ni časa, toda vsako odvzemanje krvi je možno tudi v
Sindikat
za kulturno delavnost
Kot vsa leta doslej je tudi letos tovarna električnih aparatov odkupila določeno število abonmajev v Drami, Operi in Mestem gledališču v Ljubljani. S tem je na eni strani podprla dejavnost centralnih slovenskih gledaliških hiš, z druge strani pa je zainteresirala tudi člane kolektiva za uživanje sadov gledališke kulture.
V mestnem gledališču imamo na voljo 60 abonmajskih sedežev, v Drami in Operi pa po 12. Sindikalna organizacija je prevzela razdeljevanje teh vstopnic po željah članov kolektiva, istočasno pa tudi posebej obvešča s tedenskimi razglasi o programu predstav. Za posamezni sedež na eni predstavi prispevajo člani kolektiva I.— dinar, kar je de-. jansko le simbolični prispevek, zagotavlja pa le, da se : člani, ki so vstopnico dobili,
- predstave tudi udeležijo.
Ugotovimo lahko, da se elani kolektiva z. zanimanjem
poslužujejo te ugodnosti in da predstave radi obiskujejo. Poverjeniki, ki vstopnice delijo, imajo kar precej dela in lahko z veseljem ugotavljajo, da je zanimanje za gledališče zelo veliko.
popoldanskem času, možno ob prostih sobotah, toda ali je pri njih toliko pripravljenosti in humanosti, do sedaj' to ni bilo vidno?
Ali bo jutrišnji dan, ta isti človek, ko bo sam, ali njegov najbližji, -njegov otrok to dragoceno tekočino potre-» bo val, rekel: »nimam časa«?1
Torej gre za več vzrokov, ki niso nepomembni, o katerih bi morale razmišljati in prinesti določene zaključke vseP družbenopolitične organizacije, posebno še sindikalne organizacije v vsakem kolektivu, v zdravstvenih službah, do najvišjih naših forumov.
Kajti resnično od naših državljanov s pulimo nizkimi osebnimi dohodki preveč zahtevamo.
Spomnim se neke krvodajalske akcije, kjer mi je nek član kolektiva (krvodajalec) rekel: »Najvišji funkcionar pri današnji oddaji krvi sem bil jaz kot član sindikata,, najvišji strokovnjak pa spet' jaz kot preddelavec.« To je grenka resnica, zato se vsi skupaj trudimo, da to stanje popravimo in se v bodoče odzovemo tej humani akciji tudi oni, katere se tu pogreša.
»Pravega tovariša v stiski spoznaš!«
I. K.
Kdo dela red v etni?
red 1947. letom si ni nihče ¡1 glave z vprašanjem re-ranja radijskih frekvenc mednarodnem področju, jta država je lahko uipo-|a, znotraj določenih me-katerokoli frekvenco za fono specialno službo, le je-o tem enostavno obve-t druge države, i) drugi svetovni vojni in ko je tehnološki, val plavil svet, je bilo potreb-tekaj storiti. V 1947. letu Mednarodna zveza za tele-teiikacij e (ITU) — telo, ie vzdrževalo mir v med-wtai telegrafiji praktično “d: samega začetka — skli->’ konferenco v Atlantic-fjfli kjer je ustanovila baročni odbor za regi-rijo frekvenc (IFRB).
=RB je skupaj z ITU pri-pod okrilje Združenih
narodov in danes se nahajata obe organizaciji v hladni,’ modemi zgradbi v Ženevi, kjer imajo register vseh radijskih frekvenc, ki so v rabi za kakršnekoli namene (razen vojaških) po vsem svetu in v katerega poskušajo spraviti tudi satelitske zveze — mimo že razširjenega, direktnega izbiranja telefonskih zvez po šabloni, izdelani v zadnjih dvajsetih letih.
IFRB je razdelil svet na t-ri zone. Znotraj vsake zone deli področja frekvenčnega spektra za komercialne radijske postaje, navigacijo med ladjami, emitiranje signalov med dvema točkama, amaterske radijske postaje-in med sateliti za vesoljske raziskave. Ta odbor izdaja 'dovoljenja za rabo novih
frekvenc in odklanja izdajo dovoljenj za tiste frekvence, ki bi lahko povzročile motnje. S pomočjo elektronskega računalnika obdeluje ta odbor okrog 5.003 primerov rabe frekvenc v 'teku enega meseca. Proti njegovim odločitvam niso .možne pritožbe.
Vzlic temu ostaja dovolj prostora za razprave, čigava pop-glasba se lahko sliši na nekem nedovoljenem mestu skale , radijskih sprejemnikov, posebno v poletnem času in zvečer, ko se radijski valovi širijo svobodneje. Toda to ostaja problem ugotavljanja in sumničenj bilateralnega. značaja, ali stvar krajevnih organizacij, kot je Evropska unija za radijsko difuzijo. Radijske motnje v Evropi so ravno tako izrazite, kot kjerkoli po svetu. Mi
ISKRA — TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA V ZP ISKRA KRANJ Razpisuje prosta delovna- mesta: |
1.	VODJA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA Pogoji:
Visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja elektrotehniška šibkotočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika.
2.	VODJA KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji:
Visoka ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta primerne komercialne finančne prakse ali srednja šola ekonomske smeri, 10 let primerne komercialna finančne prakse in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika.
3.	TEHNOLOG PANOGE za panoge montaže RA in podsestave ter VF elementov.
Pogoji:
Visoka ali višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse, ali srednja šola elektro ali strojne stroke, 8 let primerne prakse.
4.	TEHNOLOG za področje tehnologije montaže in obdelave mehanskih elementov.
Pogoji:
Višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse ali srednja šola elektro ali strojne smeri, 8 let primerne, prakse.
5.	2 TEHNOLOGA SS za delo na področju izdelave transformatorjev, izdelave RA in podsestavov.
Pogoji;
Srednja šola elektro smeri za šibki ali jaki tok ali strojne smeri, 3 leta prakse.
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma po dogovoru. Pod točko 1 in 2 je na razpolago družinsko stanovanje. Na vsa delovna mesta se lahko prijavijo tudi začetniki, ki bi jim nudili vso strokovno pomoč in bi tako pridobili ustrezno prakso ali specializacijo. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra, Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti še dokazilo o izobrazbi.
Z
Tovarniška športna tekmovanja da ali ne!
športna komisija pri sindikalni podružnici »Eiektromehanike« je v preteklih letih redno prirejala tekmovanja za člane kolektiva »lileklro-mehanike«. Spomnim se napetih borb v šahu, tenisu, nogometu, odbojsi, kegljanju, smučanju, streljanju :n celo plavanju in balinanju. Veiiko športnikov je bilo vključenih v te panoge. Najboljši so za svoje dosežke prejemali pokale in diplome. Vsem je verjetno ostala, v spominu za-'Mjučna svečanost, kjer so bili. zbrani udeleženci takih prvenstev, ki so navdušeno pozdravljali tekmovalce, prvake posameznih disciplin. Tega sedaj- ni več. Športne igre,' Iskre in sindikalna prvenstva kranjskih organizacij so skoraj popolnoma izpodrinila tovarniška tekmova-vanja. Zdi se mi, da take oblike športnih srečanj ne morejo v celoti nadomestiti tekmovanj v samih kolektivih. Res je, da je kvaliteta le-teh večja, vendar je prav to tudi nekakšna pomanjkljivost. Samo ugotovitev, da na igrah nastopajo le najboljše ekipe in posamezniki pove, da so ostali tekmovalci za marsikaj prikrajšani. Ali ni bil denar za športno aktivnost v tovarni namenjen prav vsem, ki bi radi tekmovali 'in se primerjali s svojimi sodelavci, ne 'pa za peščico najboljših. Dejali bomo, da so organizacijske'težave za ta prvenstva prevelike. Poiščimo spet v ko ektivu zastopnike posameznih panog pa bomo kmalu opazili, da temu ni tako. , Za primer naj dam strelce, ki so letos že organizirali prvenstvo »Eiektromehanike«. Sami so podali idejo športni komisiji in jo z njeno pomočjo tudi uresničili. Tudi drugi športmki bodo storili tako, če jim bomo skušali pomagati. Drugače sj 'bo čmalu športna komisija znašla pred vprašanjem, koga naj pošlje na Igre Iskre in kam drugam, da o kvalitetnih dosežkih ne
govorimo. Upam, da bomo spoznali koristnost tovarniških prvenstev, saj na njih odkrijemo marsikaterega talentiranega športnika, ki .lahko v vsakem trenutku častno zastopa svoj kolektiv tudi na višjih tekmovanjih. Ostali pa bodo prav gotovo zadovoljni, da so vsaj v okviru tovarne pokazali svoje sposobnosti.
In še nekaj podatkov s strelskega prvenstva v počastitev 29. novembra. Orodjarji' so pokazali, da imajo dober pogled in mirno roko. Dosegli so izredno visoke rezultate, imeli pa So tudi največ zastopnikov. Kar za tri ekipe ■ jih je bilo. Zmagovalec Jože Lombar je pristreljal 178 krogov od 200 možnih' in močno prehitel ostale tekmovalce. Ekipi in Jožetu za zmago iskreno čestitamo.
OP.: Razvrstitev posamez- ■ rukov ih ekip je podana v prilogi.
Rezultati 1. Ekipno
1.	Orodjarna I. (Lombar 178, Zupan 172, Rozman 168) — 518 krogov od 600 možnih
2.	Tehnične službe (Malovrh 169,- Hafnar 155, Gros 153) — 477 krogov
3.	ATN (Lozar 170, Linardič 154; šlibarjeva 149) — 473 krogov
4.	Orodjarna II (Mravlja 165, Kovač 152, Bukovnik 147) — 464 krogov
5.	Vzdrževanje (Kmetič 169; Mravlje 135, Kuzmič- 121) g§| 416 krogov S'
6.	Orodjarna III (Pristov 133, Pičulin 132, Zupan 111) — 376 krogov
2. Posamezniki
1.	Lombar — OR — 178
2.	Zupan — OR — 172
3.	Lozar — ATN — 170
4.	Malovrh — Teh. si. — 169
5.	Rozman — OR — 168
6.	Mravlje — OR — 165
7.	Kmetič — VZ — 160
8.	Hafnar — Teh. šL —-155
9.	Linardič — ATN — .154
10.	Gros — Teh. sl. 153 itd.
Malovrh
Prometna varnost
Vrsti raznih prometnih težav, tistih, ki so vsakodnevno prisotne na poti v službo in iz nje, se je. sedaj pridružil še ijesensko-zimski čas Ta prinaša s seboj vse tisto, kar nevarnost na poti samo povečuje. Pogiejm.:: krajši.dnevni čas, megla, dež, sneg, m o-kre in spolske ceste, mraz in še in še.
To-so kot rečeno pogoji, zaradi katerih so prometne nezgode v tem času tako številne in hude. Zadostuje le malo in zlahka postanejo tako kolesarji, kot pešci ali kdo drug žrtve lastne neprevidnosti. Tu ni izjeme. Povzročitelji prometnih nezgod so vsi, le s to razlikoj da jih na primer pešci ¡povzročijo toliko, kolesarji toliko in toliko, mopedisti, avtomobilisti zopet toliko itd. Skratka, vse kategorije udeležencev v prometu »poskrbim io« po svoje, da je ob koncu
leta 500 ali. še več mrtvih ljudi na naših cestah.
Mislim, da je sedaj še pravi čas, da posredujemo vsem pekaj, kar jim bo na poti gotovo koristilo — če bodo to tudi upoštevali.
'. — Previdnost na vsakem koraku je v tako neugodnih pobojih prometa potrebna še bolj kot kdajkoli.
—	V službo ali po opravkih se odpravimo vedno pravočasno ali še bolje kako minuto prej. Posebno velja to ob meglenih dneh ali tedaj, ko je promet na cestah otežkb-čen zaradi snega, poledice in podobno.
—	Vsakdo naj v prometu ravna skladno s- prometnimi predpisu ki regulirajo način ponašanja vsakega posameznega udeleženca v prometu, kot tudi njihove medsebojne odnose.
Zmagovalec sindikalnega strelskega prvenstva Eiektromehanike v streljanju z zračno puško — Jože Lombar iz orodjarne
ANKETA
OB USTANOVITVI
PLANINSKEGA DRUŠTVA ZP ISKRA
Ime in priimek zaposlen v zasebni naslov
sem član planinskega društva
želim biti član PD ZP Iskra Včlanil bi še :...članov
Ustanovnega občnega zbora PD ZP Iskra se bom -- ne bom udeležil.
Anketo, prosimo, pošljite tov. Razboršku na naslov: ISKRA — propaganda — Ljubljana, Titova 50 ;,
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in brata
FRANCA KOKALJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v montaži in' produkciji obrata ATN tovarne »Elektromehanlka« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji, poti.
žena Stanka in sestri Kati Kokalj, in Marinka Benedik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame
VALENTINE AHAČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraženo sožalje, poklonjeni venec - in spremstvo na njeni zadnji poti.
Franc Ahačič Tehnične službe
...... i ...
pozimi
—	V zelo slabih prometnih pogojih, naj kolesarji/ če' je mogoče, opustijo vožnjo s kolesom in naj gredo v službo z javnimi prometnimi sredstvi.
—	Enako velja to tudi za tiste, ki se vozijo z mopedom. Saj vožnja na primer v megli, na poledeneli ali zasneženi cesti, je vse prej kot vama.
—	Avtomobilisti naj računajo s poslabšanimi voznimi pogoji,, bodisi glede zoženega cestnega prostora, kot glede vremenskih prilik in vidljivosti.
—	Kdorkoli uporablja kakršnokoli prometno sredstvo, naj bo to vedno tehnično popolnoma brezhibno. Posebno skrb naj lastniki vozil posvečajo svetlobnim in signalnim napravam, kot tudi zavoram, gumam in podobno.
-M. M,-
ZAHVALA
Antonija Beguš — invalidsko upokojena nekdanja vratarica v tovarni »Elektrome-hanika« Kranj se najiskreneje zahvaljujem članom kolektiva in sindikalni podružnici za prejeto darilo ob upokojitvi in želim celotnemu kolektivu še mnogo delovnih uspehov.
Antonija Beguš
ISKRA - glasilo delovni ga kolektiva Iskra, industriji za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni‘l ški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izhar:; ja tedensko — Rokopisov ni; vračamo — Tisk in kBfcfe »CP Gorenjski .tisk« Kranj: