Poštnina plačana v gotovini.
Leto III.
V Ljubljani, dne 20. julija 1921.
Štev. 29.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Proti korupciji.
Govor poslanca sodr. Etbina Kristana na seji
ustavotvorne skupščine dne 24. junija.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Prehajamo na dnevni red. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o interpelaciji gosp. Miloša Moskovljeviča na poljedelskega ministra o odstopanju topčiderske posesti poljedelski fakulteti. Besedo ima narodni poslanec gospod Etbin Kristan.
Etbin Kristan: Gospodje poslanci! Tretjič s9 danes nadaljuje diskusija o interpelaciji, ki nam pokazuje nepričakovano sliko, o kateri ndslim, da jo vsi v tej zbornici od srca obžalujemo. Jaz nisem agronom ih ne morem vedeti, koliko potrebuje poljedelska fakulteta zemlje, koliko gospodarstva, da more rešiti dolžnosti, ki se pričakujejo od tako visokega zavoda. Toda zaboleti je moralo vsakega, kdor želi napredek in dober razvoj te dežele, ko smo slišali, kako se neupošteva želja tega yisokega zavoda. Ko smo videli, kako se 'zdajajo ministrske naredbe v prid temu za-v°du, pa se potem zopet od ministrskega sveta razveljavljajo, ko smo slišali, da se jemlje tei visoki šoli vsaka pravica do topčiderske Posesti in se grozi s premeščenjem te visoke iz Belgrada, iz tistega mesta, kamor sPada po vseh prirodnih pogojih, ker se ne Jtiore znanstveno urejena poljedelska visoka soIa tako ločiti od drugih znanstvenih zavodov, s katerimi je v najglobokejši notranji vezi.
Toda, gospodje, ta debata je prinesla j’!* Površje tudi druge reči, za katere bi bilo menda vsakomur ljubše, če ne bi bilo beba o njih nikdar tukaj govoriti, če se ne
01	bde nikdar godile in ne bi bile dajale Povoda debati. Težico mi je, gospodje, da "toratn rabiti besedo, katere se nikakor ne bi
Posluževal, ali konštatirati moram, da iz-peda po vsem, kar smo doslej tukaj videli "slišali, da je tukaj neka korupcija, ki jo ikdar ne bi smelo biti, in če obstaja, bi se •pOrala iztrebiti s koreninami. (Glasovi z leve: ako je!) Gospodje, zavedam se, da nisem ojal preveč, ko sem rabil to težko besedo, “kaj po vsem, kar leži pred , nami, je težko načiti stvar drugače, kakor s korupcijo, t , bi pa zelo srečen, če bi mogli poklicani v p?ri‘ vstati in ovreči vse, kar se je doslej
debati pokazalo in kar želim še na kratko
Gospodje, pred mano je nekoliko poverjenih . episov naredb ministrstva za poljedelstvo
2	vode. In če tudi so te naredbe opremljene vjerni potrebnimi podpisi in poverjene, orio- te^ko verujem, da bi mogle biti enake doP.?alorn- Mislim, da bomo vsi zelo za-vrstl1 n' 8rt;čm> če pride tisti, ki je v prvi Pon Pričan, pa nam pove, da so to sami niso h".’ °P.i8‘ ‘n da *e take reči nikdar na levio-a\a1^ in n'kdar ne godile. (Ploskanje bonto zain?,-Se ?am *° dokaže, gospodje, 8e Prevars?V°Jni’ ker bomo vedeli, da smo nertula a 1 v Predpostavki, ki nam je vsem kazati. tnPak treba je to tudi res do-
Gospodje, tukaj imam naredbo z dne 12. junija 1920, štev. 6951. Prej je obstajala naredba, po kateri so neki uradniki in uslužbenci mogli dobivati mleko, zelenjavo, sadje itd. z državnih posesti po 20 odstotkov ceneje od cen najbližjega trga. To je bilo prej.
■Dne 1‘Z. junija izdana naredba pa pravi: „Iz razloga, ker so se danes vse življenske razmere in tudi tržne cene živil znatno povišale" — kar bi pomenilo, da znaša tudi dvajset odstotkov sedaj več kakor prej — „in v želji, da olajšam uradnikom obskrbo z živili, ki so sicer v najtežjih razmerah, odrejam, da se morejo uradnikom in uslužbencem poljedelskih ustanov izdajati vsa potrebna živila, ki se produc.rajo na posestih dotičnih uprav, za 50 odstotkov ceneje od tržnih cen, ki obstajajo v najbližji okolici."
(Dalje prih.)
Pravne razmere v Nemčiji.
Sodrug Herman Wendcl je imel v Frankfurtu ob Meni govor, ki je izšel tudi v knjigi,1 v katerem se bavi tudi s pravnimi razmerami v sedanji Nemčiji. Iz tega govora podajamo naslednji del:
Podoba pravoznanstva v republikanski Nemčiji izgleda kakor črno v črnem. Pred kratkim so na četrtem zborovanju nemških sodnikov v tipskem ugovarjali proti pripustitvi žena v sodne posle, ker sodijo ženske premehkočutno in premilo in je mehkočutnost v kazenskem pravu ravno danes manj na mestu kakor kdaj preje. Toda doslej še nimamo žena na sodnem stolu, vendar pa doživljamo celo vrslo obsodb nemškega pravosodja, ki so tako mile, kakor- mleko in med! Lahko izverižiš velike kapitale v inostranstvo, pa te odpravijo z borno denarno kaznijo — samo moraš biti kak hohenzolernski princi Lahko javno poživljaš k umoru političnega nasprotnika in se zato oddolžiš s 1000 mark denarne kazni — samo da si urednik kakega monarhističnega lističa in gonja k ubojstvu mora biti naperjena zoper republikanca ali pacifista! Lahko imenuješ mirne ljudi iz same navade s „svinjo", „umazanim govedom", „psom", „prascem", lahko jih obdeluješ s pestjo in zaušnicami, z bičem in šibo, s palico in lopato; moreš jih privezati na drevo in jih vreči v kako luknjo, dokler ne poginejo, in vendar si mož časti pred nemškim pravosodjem in te obsodijo s kako častno kaznijo, s trdnjavskim zaporom — le da si kraljevi pruski nadporočnik! Toda joj, če pridejo delavci v pravosodno kolesje! V zvezi s komunističnimi marčnimi nemiri v Srednji Nemčiji, katerih ni treba nobenemu človeku odobravati, so ustanovili izredna sodišča, ki jih jaz še manj odobravam. Ker so prevzela obsodbe v hitrem in velikem obratu. Doslej so nad 770 obtožencev kaznovali s 4 usmrtitvami, 8 dosmrtnimi ječami, 670 let zapora in 1270 let prisilnega dela. In potem napišite, prosim, poleg na tablo veliko, okroglo ničlo in boste imeli kazni, ki so jih izrekli nad povzročitelji in udeleženci protirevolucionarnih nemirov v
’ Hermann VVendel: Ncues Deutschland. Neues Europa. Založila frankfurtska „Volksstimme".
marcu lanskega leta, ki so s svojim pučem prizadjali Nemčiji najmanj toliko krvi in bede, kakor komunisti. V Berlinu dokažejo pri nekem delavcu, da pripada neodvisni socialistični stranki, da nosi pri sebi pištolo, kar ni dovoljeno. Sodba: mesec zapora. V Ratzeburgu je par nemških nacionalistov: gozdni svetnik, trgovec, nekaj dijakov skrilo 2100 pušk in 15 strojnic, da jih obvarujejo zaplembe. Sodbe: 3000 mark, 2000 mark, 1000 mark. Na vsakem nemškem sodnijskem poslopju bi moral biti danes napis:
Če dva storita isto, tedaj isto ni isto!
Potem bi vsaj vedeli, kje smo. Nemški sodniki so v pretežni večini seveda pristaši stare Nemčije. Ne morejo iz svojih nazorov in svoje kože. Njim, ki so tako dolgo v „kraljevem imenu" gromeli nad žalivci veličanstva, noče „v narodovem imenu" preko usten in spremenilo se ni pri vsej sodniji od novembra 1918 pravzaprav nič drugega kakor to, da se sodnijski sluge danes imenujejo justični nadstražniki — mojstri. Tudi tukaj mora priti do spremembe pri glavi in udih, in pot k temu cilju se mi vidi v tem, da se sodniki podvržejo najvišji instanci, ljudstvu, sodnijske volitve pa izvršuje ljudstvo, kakor je to v Švici.
To je par besed s. Hermana Wendelja. Zdi se nam, da ni tako samo v Nemčiji . . .
Narodnim socialistom.
Narodnost in mednarodnost.
Narodnost in mednarodnost se ne izključujeta, temveč izpolnjujeta. Le površne glave mislijo, da je med obema nasprotje.
Mednarodnost ni brez narodnosti; na njej je zgrajena. Mednarodnost ni nič druzega, kakor vzajemnost interesov med narodi.
Vzajemni interesi morajo biti le med enakopravnimi. Torej pomeni mednarodnost enakopravnost.
Socializem je mednaroden in se bojuje za mednarodnost; zatorej je naravno in dosledno, da se bojuje za enakopravnost.
Narodno misleč človek je lahko socialist.
*
Šovinizem povzdiguje svoj narod nad druge. Svojemu narodu pripisuje na pretiran način vrline, drugim narodom pa tudi na pretiran način napake.
Šovinizem se ne zadovoljuje z enakimi pravicami, ampak hoče predpravice. Kjer ni enakih pravic, ne morejo biti interesi vzajemni.
Šovinizem izključuje mednarodnost.
Brez mednarodnosti je socializem nemogoč.
Šovinist ne more biti socialist.
*
Ako ljubiš svoj narod, se mu ne laskaj. Ogledalo mu pokaži, da se vidi v njem z vsemi svojimi napakami.
Ako ga resnično ljubiš, moraš želeti, da odloži svoje napake. In če moreš, moraš po-' magati, da se to zgodi. Napak se pa ne more iznebiti, kdor jih ne pozna.
Sedanji narodi niso enote. Razredna nasprotja jih razdružujejo. Socializem se bori, da odpravi razredna nasprotja. Torej bo šele socializem napravil narode iz tega, kar se danes le tako imenuje.
*
Kdor se bojuje proti zlorabljanju narodnosti, se s tem ne bojuje proti narodnosti.
*
V mednarodnosti postane vsak narod lahko večji, ker sprejema vse, kar je dobrega pri vseh drugih narodih, kitajski zid zmanjšuje vsak narod, ker ga loči od dobrega onkraj zidu.
*
Ako ne sovražim človeka zaradi njegovih las ali zaradi njegovega nosu, zakaj naj ga sovražim zaradi jezika? Iz „Proletarca".
Tudi slepa kura najde včasih zrno.
„Kmetijski list" piše: Na svetu je preveč bombaža, tako pravijo strokovnjaki. Ampak cene se vseeno nočejo znižati.
Prav dobro je povedalo glasilo samostoj-nežev! Mi bomo pripisali samo nekaj malega: V Jugoslaviji je preveč žita. Tako pravijo strokovnjaki. Cene žita in moke se pa zvišujejo ! Prav te dni so zopet poskočile. Temu je vzrok to, ker je na svetu premalo poštenjakov.
Bombaža je preveč, delavno ljudstvo pa hodi raztrgano. Žita je preveč, delavno ljudstvo pa je lačno. Gospodarstvo z bombažem imajo v rokah kapitalisti ravno tako, kakor pri nas gospodarstvo z žitom. Do živega pa ne pridemo ne onim, ne tem, ker si ljudstvo ne zna pomagati. Ker se da vleči za nos enkrat „Kmetijskemu listu", enkrat „Domoljubu", samo pa se ne postavi na noge, kakor ga uči socializem. Pa se. tudi ne more, ker mora vsled svoje revščine delati noč in dan, tako da nima časa izobraziti se. Saj še toliko časa nima, da bi prečitalo „Ljudski glas", ki je majhen in izhaja samo enkrat na teden! Ker moramo kar naprej delati, zato smo neumni. Ker smo pa neumni, nam kapitalisti kar izpred nosa jemljejo skoro ves zaslužek našega dela, bodisi bombaž, bodisi žito ali karkoli. Ko smo nagi in lačni, nam pravijo, da smo leni, da ne maramo delati, da je 16 ur na dan še vse premalo. Tudi to jim verjamemo in delamo še več, zato bomo tudi še bolj neumni, kapitalisti, nas bodo še lažje strigli. V začaranem krogu se vrtimo: od neumnosti zopet nazaj k neumnosti.
Človek je strigel ovco. Bilo je pa hladno in ovco je zazeblo še predno je bila do polovice ostrižena.
„Gospodar, kaj je to? Kakor da bi me zeblo!"
„Ljuba ovca, to se ti le zdi! Ko boš popolnoma ostrižena, boš videla, kako ti bo prijetno!“
Samostojneži so pri zadnjih volitvah govorili še proti draginji. Če bomo še več delali in še manj čitali, bomo še bolj neumni in samostojneži nam bodo pri prihodnjih volitvah govorili lahko kar odkrito: „Žito je sicer drago, pa je lahko še dražje, ker je kmetijski pridelek!“ Na besedo „kmet" bodo vjeli lahko še več volilcev — ovac, ki bodo glasovale za podraženje moke, čeprav si jo morajo — kupovati. Samostojni veleposestnik se bo pa smejal, kakor se smeje danes, ko piše o bombažu ...
Kdor je neumen, ga tepejo. Kogar vedno tepejo, ostane neumen. Iztrgajmo se iz tega začaranega kroga! DeLti moramo, foda vsaj nedelja naj bo naša! Ne hodimo na klerikalne parade in samostojnežem v gostilne! Izobražujmo se, čitajmo in odpirajmo oči tudi drugim! Kmet in delavec bosta zmagala prav gotovo, ker naše vrste stalno rastejo, toda še zmirom je ovac veliko več kakor ljudi. Pomagajte jih zbuditi k človeškemu življenju!
Predpravice v državi cesarjev, grofov in plemićev.
V fevdalni dobi še ni bilo take državne pošte, kakor jo imamo zdaj. Šele leta 1624. je prešla poštna uprava iz rok privatnih podjetnikov v roke države — Avstrije. Ti grofovski podjetniki so dobili nekatere predpravice na večne čase in med njimi tudi to, da so smeli dopisovati „poštnine prosto". V poznejših časih je bila tudi rodbini grofa Paara ta predpravica ponovno potrjena. Toda zdaj, ko so se v Avstriji prilike izpremenile, so se ljudski zastopniki predrznih odvzeti grofovski rodbini to predpravico. 20. decembra 1920 je namreč ravnateljstvo pošte in brzojava obvestilo grofovsko upravo, da v Republiki ni človeka, ki bi zaradi plemenitaških ali rodbinskih vezi užival kake predpravice, zato preneha tudi njih prosta poštnina. Človek, ki gre s časom naprej, bi se pokoril in zahvalil ministrstvu za tristoletno olajšavo. Grofovska uprava ni tega storila, temveč pritožila se je, češ, zakon z 1. 1865. je še v veljavi. Ministrstvo pa se ni vprašalo, ostalo je pr^ svoji odredbi in tudi sodišče je zavrnilo pritožbo.
Iz stranke.
Ježica pri Ljubljani. Krajevna organizacija v Ježici vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 24. t. m. ob 15. uri pri sodrugu Francu Kunstelju v Stožicah štev. 59.
Med drugim bomo volili tudi delegata za strankin zbor.	Odbor.
Rogaška Slatina. Okrožno tajništvo JSD3 in KDZ v Celju sklicuje za dna 24. julija t. 1.
Zob:	(8. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Filozofija (= modroslovje) se peča z vsem, česarkoli se more domisliti človeški um. Najmanjših poznatkov se ne brani, ker so ji za celoto potrebni, pred najvišjimi zagonetkami se ne ustavi, če ji je sploh mogoče približati se jim od te ali one strani. Filozofija se torej ne omejuje niti navzgor, niti navzdol.
Teologija (= bogoslovje) se je pa omejila že v svojem imenu na znanost o Bogu. Teologija je bila včasih del filozofije. Takrat se med seboj še nista prepirali. Prepiri so bili le med posameznimi filozofi in šolami. Vsi so pa med seboj tekmovali, da čimbolj razširijo in poglobijo znanost. Zasluge za znanost so cenili po tem, če je kdo kaj novega spoznal in dokazal, ne po tem, če si je kdo kaj lepega izmislil. Izmišljevali eo si pa posamezni filozofi zmeraj. Cenejše je izmisliti si kaj velikega, nego pa z dolgotrajnimi preiskavami doseči le kaj malega. Posebno tisti, ki so bili lačni slave, so si radi izmišljali, ker velike izmišljotine so šle kakor blisk med vse ljudstvo, malenkostne nove poznatke so pa znali ceniti le pravi filozofi. . .
Če kak tak slavohlepen filozof nikakor ni mogel doseči slave, je začel razlagati o bogovih. O teh je bilo najlažje si kaj izmisliti, ker jih ni nihče videl. Kaj je bilo torej čudnega potem, če si je kak tak filozof obenem s svojimi izmišljotinami izmislil tudi dokaz zanje: bogovi sami so mu vse to razodeli.
Zdaj se začenja boj med filozofijo in teologijo, med modroslovjem in bogoslovjem. Filozofija se je držala resnice same brez ozira na to, kdo jo je prinesel in odkod, teologija pa ni priznavala nobene druge resnice, le tisto o božjem razodetju. Modroslovci so imeli za resnico le tisto, kar so vedeli, bogoslovci pa so se držali vsak svojega proroka in dokazovali svoj nauk s tem, da je nj h prorok „govoril z Bogom". Ta dokaz je pa imel veljavo samo za tiste, ki so verjeli, da je ž Bogom res govoril, za druge je bil piškav.
Tu so filozofi prenehali s praznim prerekanjem. Ločili so znanost od vere. Znanost temelji na tistem, kar vemo, torej se ne sme mešati s tistim, kar verujemo. Kajti tisto, kar vemo, ostane neizpremenjeno, mora ostati neizpremenjeno, če ne nismo vedeli, temveč samo mislili, se nam je le zdelo. S tistim pa, kar se nam le zdi, kar se nam le sanja, kar smo videli le v pijanosti ali prevelikem navdušenju — s tistim se filozo-
v gostilni Ogrizek v Rogaški Slatini članako zborovanje. Ćlani JSDS in KDZ naj prinesejo svoje izkaznice s seboj. Brez »trankine izkaznice nima nihče vstopa. Pridite vsi, ker bodo važne točke na dnevnem redu. Govornik pride iz Celja.
Izlet na Mrzlico se dne 3. julija radi deževnega vremena ni mogel vršiti, zato ga je delavsko izobraževalno društvo „Svoboda11 v Zabukovci preložilo na dne 31. julija.
K obilni 'udeležbi vabi vs* naša društva in prijatelje narave	odbor.
Zabukovca. Vse člane krajevne organizacije KDZ se opozarja, da se pobirajo prispevki vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. ure do 11. dopoldne v gostilni g. Vouka v Grižah. Kdor en mesec nima plačane članarine, izgubi vse članske pravice.	^ Odbor.
Sv. Vid nad Grobelnem. Člansko zborovanje JSDS in KDZ se vrši dne 24. julija 1921 ob 8. uri zjutraj v gostilni Žnidar. Vse člane tamošnje organizacije opozarjamo, da prinesejo svoje izkaznice s seboj. Brez legitimacije ni vstopa! Govornik pride iz Celja. Odbor.
Dopisi.
Luče. Klerikalna anarhija. Pri nas imamo klerikalno kmečko zadrugo, ki je naj večja alkoholna liga, ker toči žganje in vino kar v pro-dajalnih prostorih in celo očitno pred hišo na prostem. Krčmarji pa moramo plačati visoke davke. Obrtno oblast opozarjamo na ta nedo-statek in kršenje obrtnega reda. Priče, da se to godi že od ustanovitve te zadruge, so na razpolago.	Prizadeti krčmarji.
Ljubno. Neverjetno, toda resnično. Naši mali kmeti so vsled agrarne reforme mnogo na slabšem nego prej. Pred agrarno reformo so smeli na škofovih planinah pasti, zdaj jim pa graščinska uprava z orožniki živino s planine goni. Pred papirnato agrarno reformo so dobili siromaki škofovo zemljo v najem, zdaj pa rabi naenkrat škofov oskrbnik Parisch zemljo nalašč sam, samo, da siromak nič ne dobi. Na ta obupni položaj naših kmetov in siromakov glede paše in glede zemlje opozarjamo pristojno oblast. V tej zadevi se bomo še oglasili.
Ljubno. Volilne laži. Socialistična zmaga pri občinskih volitvah je spravila naše zakrknjene klerikalce čisto iz ravnotežja. Laži-Sfraža je vedno polna klerikalnih zavijanj, da so socialisti zato zmagali, ker je naš organizator sodr. Podpečan od hiše do hiše agitiral in tako letal, da j s zadnji šop las z glave izgubil. Resje p»r da ni sodrug Podpečan niti enega koraka storil za volilno agitacijo in kdor mu dokaže, da j® le enega volilca obiskal, dobi za ta dokaz tisoč kron.
Pač pa je gospod kaplan Vrhnjak s svojimj trabanti Lenart, Žovnički in mežnarji Fladernik* zadnjo gorsko kočo obiskal in vsakega volil®* s slovenskim klerikalno-avtonomnim paradiž®01 farbal. Ko je pa naša Kmečko delavska zve5? vkljub vsem klerikalnim lažem zmagala, je vi®2 večni kočijaš Šerbela proti županskim volUv8in
fija ne sme pečati, s tistim se ne sme pe^a, sploh nobena zninost (ali veda). S tistim n J se pečajo vere.
Vodiški Johanci se je sanjalo, da je vid Marijo. 1 seveda — nič čudnega ni, c? J je videla, koliko ljudi jo je že videlo! LJU ^ stvo pravi: komur se rado sanja, i|Tia PrcVna spanja. Sanja se mu pa najrajši o tishnb ,. kar je čez dan mislil. Da se je torej vod’ Johanci prikazala Marija, ni nič čudnega, i nič grešnega. Čudno in grešno j^P08*3! i0 šele s tem, da se je Johanca bana la, a i je Marija posetila. Da se je bahala z bolj in bolj, da je bila nazadnje že sama P pričana, da je od Marije izvoljena P;or«k‘n.£ Ljudstvo jo je začelo spoštovati in to SP . vanje ji je privedlo v hišo bogate r » ki so se Johanci prav dobro ,zPl3L3 ‘ i.aW. je potem čudnega, Če je začela misliti posebne dokaze svojega preroštva r xuCieŽ je čudežno potiti kri. Ljudstvo je vide k|cr in še bolj verjelo tej praktični svetnici, v je niso zasačili, da kupuje ^ud^"°sveiega Ljubljani na klavnici. Takrat je P'1® ^ j0-
čudeža konec, pa tudi zaslužek Vodisk^^ hance je prenehal. Ljudstvo pa zallbof deže. • • še ni nehalo verovati v take m enake cuu ^ Neuki ljudje se za znanost ne »“gaj hočejo čudežev! Znanstveno delati je
ugovor, češ, da nigo bili vsi klerikalni odborniki pravočasno obveščeni. Ni pa hotel resnice povedati, da je bil dotični klerikalni odbornik že cel mesec odsoten radi lesne trgovine v Bel-gradu. Tako tudi en naš odbornik, ki ga v ugovoru ni hotel niti omeniti. Torej odsotnih ljudi ni mogoče obveščati. Šerbela je najbrž upal, da bo pri drugi volitvi sam postal župan, toda pošteno se je varal, socialisti so tudi pri drugih volitvah zmagali in izvolili iz svoje vrste poštenega kmeta za župana. G. Šerbela pa še lahko naprej svoje šimelne Strigla in kočira, ker za župana, kot klerikalec ni sposoben. Pa mirna Bosna!
Žalostna pritožba. Na kresov dan je bila tukaj sveta birma. Pri škofovem sprejemu je uaš vojni dobičkar, debeli Kolenc, v imenu Ljubenske dinastije Ermenčeve izjavil sledečo pritožbo: Vzvišeni škof! Poudarjam, da Vas pozdravljam, ker se tako spodobi, toda poudarjam, da ne v imenu cele občine, ampalcsamo v imenu prejšnje klerikalne občine in še enkrat poudarjam, da Vas pozdravljam, ker se to spodobi, toda ne v imenu cele občine, ampak samo v imenu prejšnje klerikalne občine in v imenu dinastije Ermenčeve. Obenem se pa v imenu Ermenčeve dinastije pritožujem, ker so prokleti socialisti pri zadnjih volitvah zapodili Ermenčevo dina-ztijo s prestola, kakor pri preobratu pobožne Habsburžane in korajžne Hohenzollerce. Ermen-oeva dinastija je bila od nekdaj edina upravičena občinsko komando imeti v rokah. To so ji podelili pobožni Habsburžani. Ker ni več pobožnih Habsburžanov, prosimo Vas, vzvišeni škof, zarotite te proklete socialiste, ki so tako sjedinjeni pri prvih volitvah Ermenčevo dinastijo fako neusmiljeno zapodili z županskega stolca. Zarotite jih, da jih pobere kužna bolezen vse s tega sveta, da Vas bom že pri prihodnji birmi “'ogel kot župan cele občine pozdraviti in ve-Selo naznaniti, da je vse socialiste hudič vzel. Ea ne samo v imeau Ermenčevih plemičev, ampak tudi v imenu vseh kapitalistov Vas prosim, “slišite mojo prošnjo in pritožbo in še enkrat Poudarjam, da Vas pozdravljam, ker se to spo-d°bi. Blagoslovite tudi naše otroke za prihodnje volitve.
Ker je častivredni škof dr. Napotnik boljši
'Plomat kakor ljubljanski dr. Bonaventura, ni Kolenc a svojo pritožbo nič opravil. Šel je s potrtim srcem zopet v Kore proti domu in zaklel: basama terem-te-te.
.. Prerana radost. Vse gornjesavinsko ter-c'jalke so nestrpno čakale letošnjo birme in bile v trdni veri, da bo škof pri tej priliki vse socialiste požrl ali pa naravnost v pekel pognal, tej nadi so tudi prišle iz celega okraja na
au birme v Ljubno in navdušeno pričakovale akofove obsodbe čez socialiste. Toda razočarane 'n globoko razžaljene so bile, ker pametni di-Plomatični škof dr. Napotnik v svoji lepi pridigi rudečkarje niti omenil ni. On dobro ve, da »o-cmlisti veri niso nevarni. Tercijalke so se tudi
veselile, da bo gospod škof imenoval mli-narj» Lenarta za župnika m Žovničkega za ka-
plana, za nevenljive zasluge in neumorno agitacijo pri občinskih volitvah. Pa tudi to veselje je šlo po vodi. Uboge tercijalke so zdaj čisto poparjene in zaobljubile so si, da bodo do prihodnje birme pametnejše postale. Seveda mi socialisti smo čisto obupali, da bi se tercijalke še kdaj poboljšale, ker so menda vse nesrečno uro rojene. Svetujemo jim pa, naj mislijo in delajo pošteno, pa ne bodo toliko grešile, da bi morale hoditi vsak dan k spovedi. Pa — amen !
Sveta jeza — huda jeza! Ker pametni diplomatični škof dr. Napotnik ni hotel pri birmi politizirati, je naš gospod dekan Dekorti najel nekega meniha — velikana, da je prvo nedeljo po birmi celo pridigo po socialistih neusmiljeno udrihal, lagal, vpil in tako trdno po prižnici s svojimi pestmi bil, da bi se bila skoraj podrla, če ne bi bila nalašč v ta namen tako močno zidana. Gospodu dekanu svetujemo, naj poživlja menihe, naj opravljajo svojo službo pošteno, da ne bo treba visokim kmetom vsako nedeljo tri ure daleč v cerkev hoditi. Socialisti pa, ki jih pri delu nič ne motijo, naj pustijo pri miru in naj oznanjujejo rajši pravo božjo besedo.
Po svetu.
Amerika.
Strašna povodenj v Ameriki uničila več sto slovenskih življenj. Po poročilih ameriških dnevnikov je v državi Colorado v Severni Ameriki silna povodenj močno poškodovala mesto Pueblo, kjer je stala voda 4—18 čevljev visoko in podrla vse mostove in jezove. Lesene hiše so vse porušene. Utonilo je okoli 3000 oseb, med njimi par sto Slovencev. Povodenj je nastala 3. junija, ker se je nenadoma utrgal oblak in ste reki Arkansas in Fautain prestopili bregove. Ker so bile vse telefonske in brzojavne zveze v tre-notku pretrgane, mesto pa brez razsvetljave in celo brez vode, so bila reševalna dela, ki jih je vodilo vojaštvo, silno otežkočena. Po vseh slovenskih kolonijah zbirajo prispevke za ponesrečene rojake.
Madžarska.
Izpustitev bivših madžarskih ljudskih komisarjev. Ruska sovjetska vlada je od Madžarske zahtevala, da' izpusti in ji prepusti 400 madžarskih komunistov, med njimi tudi vse ljudske komisarje, ki so bili obtoženi na smrt, če hoče madžarska vlada, da Rusija vrne madžarske vojne ujetnike, ki se še sedaj nahajajo na Ruskem. Madžarska vlada bo na to pristala s pravno formulacijo, da pošlje komuniste, ki jih izpusti, v dosmrtno izgnanstvo.
Reakcija na Madžarskem. Po poročilu bu-dimpeštanskega lista „A Napu je ministrski svet pooblastil justičnega ministra, da pooblasti državno pravdništvo, da dožene obtožnico proti vsem, ki so se udeležili oktobrske revolucije. Obtožnica bo zadevala med drugimi tudi vse člane bivšega narodnega sveta in kabinetov Ka-rolyja in Berenkeya. Aretacije so v teku.
Stefan Friederich, ki je stal kot eden glavnih obtožencev v procesu radi Tiszinega umora pred budimpeštanske sodnijo, je bil oproščen.
Danska.
Nova otkritja. Dva danska profesorja sta v Londonu odkrila, da je mogoče z neznansko šibkim tokom, ki sta ga spustila skozi kovinski diskus, komaj 5 centimetrov premera, privleči ogromno litografsko pločo. Svoje odkritje sta takoj praktično uporabila s konstrukcijo zelo majhnega žepnega aparata za brezžično telegrafijo, s katerim sta pa dosegla iste uspehe kakor pa drugi z velikimi aparati. Odslej sploh ne bo treba tistih velikih aparatov, kakor jih danes potrebujejo. Odkritje bo imelo še druge epohalne posledice.
Francoska.
Ker je ljudsko štetje na Francoskem izkazalo padec števila prebivalcev za 2 milijona 400.000 duš napram predvojnemu stanju, bodo v francoski zbornici zmanjšali število poslancev za 90.
Francosko geografiško društvo, prvo društvo te vrste na svetu, slavi 19. t. m. stoletnico svoje ustanovitve. Društvo ima velikanske zasluge zlasti za odkritje „črne celineu, ki jo je prepotovalo veliko njegovih neustrašenih članov.
Nemčija.
Procesi zoper vojne zločine v Leipzigu. Te dni se vrši v Leipzigu obravnava zoper dva vojna obtoženca generala Hans von Schack in Brune Kruška, ki jih tožijo, da sta v ujetniškem taboru v Nieder Zwehren na Nemškem povzročila smrt 3000 francoskim vojnim ujetnikom s tem, da sta pustila namenoma v taborišče zanesti med ujetnike tifus, vsled česar jih je potem toliko umrlo.
Češkoslovaška.
Češka vlada je iz Rockefelerjevega fonda prejela 27 milijonov čsl. kron za zgradbo velikega državnega zdravstvenega zavoda. To bo prvi in največji zavod te vrste v srednji Evropi.
Rusija.
Zadnji korak. Sovjetska vlada je s posebnim dekretom ukinila omejitve v zasebni lastnini denarja in kapitalij. Odslej sme vsak sovjetski državljan posedovati svote y poljubni množini. To se pravi: Proletariat sme kapitalizem izkoriščati, kolikor se mu poljubi. Če bi imeli komunisti le trohico več pameti v sebi in manj fraz proti socializmu, bi tega ne bilo treba.
Angleška.
Stanje nezaposlenosti na Angleškem se ni izpremenilo. Delavcev brez zaslužka je po uradnih izvidih še vedno nad 2-l milijona, 830.000 pa jih dela ob skrajšanem delovnem času.
Kaj je veljal angleško vlado rudarski štrajk? Robert Horne je povedal v londonski spodnji zbornici, da je država radi rudarske stavke utrpela nad 30 milijonov funtov denarnih stroškov. — Koliko so pa razne industrije trpele po ustavitvi dela, se ne da niti približno ugotoviti.
nehvaležno, znanost zasledovati in razumeti J zamudno in koristi šele leta in leta poro -s	*tor‘st' tak čudež kar takoj:
odmaš ^ njemu, pogledaš ga, dobiš popolen 'rjPUstek in greš lahkega srca zopet domu. že 11 Par opravljenih kronic je tak odpustek bolirt<*en* ^osebno čc pomisliš, da boš zdaj še do^POgUmno nie^a* vod° v v'nc> ‘n ve^‘
rom t ■ in?el — prihodnje leto pojdeš pa zopet i,t in si boš zopet kupil popolen odpustek, sam. 0	preprosto ljudstvo. Znanost
* Pa noče imeli nič opravka s takimi potezi-. Kvečjemu, če dokazuje njih goljufijo, za !^ni*a je niejo in rekla; brigam se samo sežp,S °' kar- tostran meje. kar lahko doje n"1 s sv°j'nB človeškimi zmožnostmi. Kar Ne , Onstran meje, tisto prepuščam verstvu, kar - P'01 Pa> da bi vere trdile kaj takega, krmie nemogoče. Razjasnila bom zmoto, raz-Za a !až> pobijala goljufijo, se 2eatj boi med verami in znanostjo. Če gnije?1 ^ndež, da svetnikova glava ne se-le ven e.mve^ ostane kakor živa — dobro je, potem jr se Pa najde takih glav več, kajfj svit ■iba Povedati, da to ni mogoče, 'hogla ra n'kova glava se po njegovi smrti ni Ko je mnozevati drugače nego z goljufijo. Prohver8kfn°f t0 Povedala, so rekh, da je Crhka, da ru]e proti Bogu .. . Reveži
črvički, ki hečejo braniti Boga!! Podobni so tistim mravljam, ki bi si v kakem kotu svojega mravljišča postavile oltar, postavile nanj podobo velike, lepe mravlje in jo hodile molit kakor Boga. Pa bi prišel malopriden deček s palico in bi pobrskal ž njo po mravljišču. Vse bi se podrlo, le oltar bi ostal. Mravlje bi pa rekle: Ker smo preveč delale in premalo molile, nas je Bog kaznoval. 3 potresom nam je uničil vse naše delo, samo svoj oltar si je pustil. Prst božji! Od zdaj bomo samo molile ... Pa bi res molile in si izmolile kugo, lakoto in vojno. Pa ne z molitvijo, temveč s svojo neumno lenobo!
Vsak bo izprevidel, da bi take mravlje ne delale pametno. Da bi na ta način pravega Boga prav nič ne častile, temveč le zasmehovale. Čc bi rekle: „Bog je ustvaril prvo mravljo po svoji podobi in ji dal tudi mravljinca, ker je bilo mravlji težko, da je bila sama!" Ali bi ne bilo to zasmehovanje? Ustvarile so si malike po mravljinčji podobi, zdaj pa pravijo, da je Bog ustvaril mravljo po svoji podobi. . .
Prav tako zasmehovanje božjega imena je tudi to, kar delamo mi ljudje. Ali mislite, da smo mi kaj več nego mravlje? Seveda smo veliki za naše oči, toda proti Bogu nismo prav nič več nego mravlje. Ali veš, kaj se
pravi „Bog je neskončen"? Pomisli, kako si majčken proti zemlji, kako je zemlja samo prašek proti velikosti našega solnca, kako je to velikansko solnce majčkeno, če se spomniš na neštevilne zvezde na nebu in pomisliš, da je naše solnce veliko manjše nego najmanjša zvezdica, ki jo vidiš zvečer v Rimski cesti. Pa ta Rimska cesta, ki se ti zdi kakor velik srebrn pas okoli neba, ta ni nič drugega nego same zvezde, zvezde, zvezde, pa vsaka je večja nego solnce! Vsaka je večja! Tako daleč so namreč, da bi jih sploh ne opazili, če bi ne bile tako velikanske.
In vse to je ustvaril Bog. Pa ne samo to! Mravlja misli morebiti, da je ustvaril Bog samo njeno mravljišče, mi pa vemo — filozofija nam je to dokazala — da tam še ni konec sveta, kamor sežejo naše oči in naš — razum. Bog je neskončen. Večnost! Miljeni in miljarde in biljoni let in stoletij, vse je le trenotek proti večnosti, mi smo pa izračunali, da je bilo Bogu pred 6000 leti dolgčas, ali pa da je bil častihlepen, in da si je ustvaril za svojo igračo ali pa za svojo večjo slavo — človeka. Lepa igrača! Še lepša slava! Igrali smo se v svetovni vojni dolgih 5, let „v večjo čast in slavo božjo!"
Ali ne čutiš, da se šališ z Bogom? Ne imenuj po nemarnem božjega imena!!
Politični pregled.
Sporazum z macedonskimi fevdalci.
Med vlado in macedonskimi turškimi fevdalci je bil dne 27. junija t. 1. sklenjen radi agrarne reforme ta-le sporazum: 1. Dosedanji lastniki veleposestev dobe zakonito odškodnino za odvzeto zemljo. Odškodnina se bo izplačevala z ozirom na krajevne razmere, položaj, ekonomsko vrednost zemljišča in investicije, ki se nahajajo na zemljiščih. 2. Dokler se ne reši vprašanje odvzetja zemlje, se morajo lastnikom izplačevati rente za vse stvari po predhodnih odredbah za izvedbo agrarne reforme. 3. Ako bivši lastniki nimajo nikakega drugega zemljišča, razen onega, na katerem žive „kmeti14 ali ki je v „kmetstvu44 sličnem odnošajo, se takim lastnikom izvzame iz agrarne reforme najmanj 20 hektarjev zemljišča, ako so se s poljedelstvom bavili ali se hočejo s poljedelstvom baviti. Zemljišča, ki se izvzamejo iz področja agrarne reforme bodo tista, ki so najbližja lastnikovemu bivališču. Sploh se bo to izvzemanje zemljišč iz področja agrarne reforme izvršilo po ocenah posebnih komisij, v katerih bodo zastopani lastniki in čivčije (nekaki najemniki). 4. Ako imajo bivši lastniki poleg kmetskega zemljišča še popolnoma svobodno zemljišče (begluk), dobijo samo odškodnino v denarju na podlagi točke 1. — Tako begluško zemljišče, v kolikor ni veleposestvo (večje kot 300 hektarov), ostane sedanjim lastnikom, bodisi da je v njihovi posesti, bodisi da jim je bilo od leta 1912. dalje z silo odvzeto. — To je torej tista kupčijska pogodba vladnih strank s turškimi fevdalci iz Južne Srbije, da so glasovali za ustavo.
„Komunisti", Horthyjevi špijoni. Te dni so v Pečuju v Baranji, katero mesto je do časa, dokler, ne stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba, v naši upravi pod vodstvom socialnega dsmokrata s. Bele Binderja, odkrila zanimivo Horthyjevo madžarsko špijonsko organizacijo, ki je delovala pod firmo „komunizma44. Aretirali so tri take „komuniste44, pečujsksga inž. Ištvana Steinmetza, tehničnega uradnika Rudolfa Koraka in inž. Jožefa Kalmana. Ti trije „komunisti44 so vodili v Pečuju komunistično organizacijo in delali celo velike sitnosti tamošnji socialno demokratični organizaciji. Dokazali so sedaj, da so ti trije „komunistični44 voditelji bili v špijonskih zvezah s IIorthyjevimi oficirskimi špijonskimi organizacijami. Ker so je pečujsko delavstvo svojčas izreklo zoper to, da pripade pečujski trikot pod Madžarsko, kjer vlada najhuji beli teror in banditstvo terorističnih čet, so hoteli ti lepi „komunisti44 celo umoriti voditelja pečujskih socialistov Binderja. Če Pečuj pripade Madžarski, je sigurno, da bo tamošnje soc. dem. delavstvo trpelo najhujši madžarski beli teror.
Skadar mesto Baroša? „Narodni Politiki44 javljajo iz Belgrada, da so baroško vprašanje nanovo rešili in sicer v prilog Italiji. Namesto tega izhoda na morje bi dobili pot preko — Skadra. Pogajanja, ki jih naša vlada sedaj vodi z Italijo, so le pesek v oči in se bodo kmalu končala. Pašič se že pripravlja na počitnice.
Neprijateljstva med sinfajnovci in Angleži so se končala v ponedeljek.
Reakcija na Angleškem Minister brez portfelja dr. Addisou je izstopil iz kabineta, ker je vlada večino točk njegovega načrta glede zidanja stanovanjskih hiš s pomočjo vladnega denarja, odklonila. Ta sklep smatra dr. Addisen kot prelom obljub, ki jih je vlada slovesno dala ljudstvu.
Kraljevi namestnik Ivan Hribar prevzame šele koncem tega meseca posle kraljevega namestnika v Bjubljani. Dotlej je odpotoval še v Prago.
Delavska solidarnost. Strokovna internacionala je stavkujočim češkoslovaškim bančnim uslužbencem nakazala 20.000 švičarskih frankov podpore.
Tedenske vesti.
Policijska gonja za delavci. Belgrajske „Socialistične radničke novine44 poročajo, da bel-grajska policija uprizarja pravcato gonjo za „sumljivimi elementi44 zaradi atentata. Razume se, da je ta gonja pred vsem namenjena zoper dcb-voe. Pozaprli so nebroj delavcev, izgnali jih v rojstne kraje, tujezemce pa iz države. Dne
8. t. m. je policija vršila preiskave od hiše do hiše, kjerkoli pač stanujejo delavci. Policija počenja vse, kar se ji zljubi . . .
Mariborski župan potrjen. S. Grčarja, ki je bil izvoljen za mariborskega župana, je belgrajska vlada potrdila.
„Izseljevanje" iz Belgrada. Belgrajska občina je začela izseljevati vse tiste ljudi, ki so se naselili v Belgradu po letu 1919 in ki še doslej niso dobili dovoljenja za bivanje v mestu.
Požar V Danah. Iz Starega trga javljajo, da je požar skoro popolnoma uničil vas Dane ob Cerkniškem jezeru. V soboto pozno zvečer je nekdo podtaknil ogenj. Pogorelo je 20 hiš z vssmi gospodarskimi poslopji. Uničena je vsa letošnja košnja. Škoda znaša več milijonov.
„Edino narodno delo". Poslanci Radičeve stranke so na seji dne 26. junija, kateri so prisostvovali tudi poslanci hrvatske stranke prava (Frankovci) in Hrvatske zajednice mod drugim sklenili, da je od 1. julija edino narodno delo vseh organizacij in pristašev, da vzdržujejo male pogovore za vpisovanje deležev za hrvatski Seljački dom v Zagrebu. V tem domu ima v prvi vrsti Radič prostorno in udobno stanovanje. In to je sedaj „edino narodno delo44 njegove stranke.
Socializem in poljedelstvo. Pod tem
naslovom prinaša „Naprej44 z dne 15. julija in dne 16. julija članek, kjer dokazuje dopisnik, da se ne bori socializem samo za industrijsko delavstvo temveč tudi za poljedelce. Torej za vse delavno ljudstvo. Priporočamo ga našim čitateljem.
Ministrski predsednik Nikola Pašič
si je polagoma toliko opomogel od bolezni, da •e bo mogel tekom tedna vrniti k svojim poslom. Ko bo rešil najvažnejše posle, bo Pašič po »vetu zdravnikov odpotoval v Marijinske Bazne.
Sovjetska vlada je dala kemalistom 200 milijonov zlatih rubljev posojila za opremo njih vojske.
Avstrijska narodna skupščina se bavi sedaj z dvema važnima zakonoma, z reformo kazenskega zakonika in zakonom o plačah; posebno zadnji bo zanimal tudi naše socialno-po-litične kroge.
Nekdanji francoski stotnik Sadoul, ki
je svojeeasno kot član francoske misije prišel v Rusijo in se pridružil boljševikom, gre v Nemčijo in Češkoslovaško, kjer bo reorganiziral boljševiško propagando, ki je po mnenju moskovskih krogov v omenjenih deželah zelo nepopolna. — Rusija je popolnoma obupala nad izbruhom revolucije v Italiji. Zdi se, da bo skušala tozadeven uspeh doseči v nemški in češkoslovaški državi.
Gospodarstvo.
— Prepoved uvoza soli. Po odloku uprave državnih monopolov z dne 1. julija 1921 M. br. 11.196 je v smislu rešenja ministrskega sveta in gospoda finančnega ministra z dne 28. junija 1921, št. 3414, privatnim osebam uvoz soli iz inozemstva odslej prepovedan. Uvoz soli se bo dovolil samo še onim, kateri dokažejo s prepisanimi listinami, da so nakupili sol v inozemstvu še pred prepovedjo uvoza. Osebe, bivajoče v območju delegacije ministrstva financ v Bjubljani morajo vložiti prošnje za dovoljenje takega uvoza pri delegaciji ministrstva financ v Bjubljani in sicer najdalje v roku dvajset dni po objavi prepovedi v Uradnem listu, ki se sočasno odredi.
— Monopolni dohodki so naši državi v prvem četrtletju 1.1. doneili 247,098.112 dinarjev.
■ — Železnica Kočevje—Brod—Brod-Moravice se začne trasirati 18. t. m. Trasiranje bo vodil stavbeni svetnik ing. dr. Franc Musil z Dunaja. — V nedeljo 17. t. m. je imel širši odbor za gradnjo te železnice po prihodu jutranjega vlaka v Kočevju v prostorih tamošnjega županstva sejo, h kateri so bili povabljeni vsi člani odbora in drugi interesentje.
— Nova rastlina za produkcijo sladkorja. Sladkorni repi seje pojavil na svetovnem trgu nov konkurent. Domovina te rastline je Južna Amerika, našel pa jo je nemški generalni konzul Ginter. Rastlina vsebuje velike množine materije, ki je podobna saharinu. Ginter poroča, da je sladkor, izdelan iz te rast'' •, tridesetkrat bolj sladak kot navadni sladkor in da zadostuje komad v velikosti graha, da osladi čašo kave.
— Češkoslovaška rudarska industrija
stoji pr»d tem, da preide vsa, kolikor jo je, v roke nemškega milijarderja Stinnesa. Te dni
konferirajo o tej zadevi v Karlovih varih Stinnes, češkoslovaški baron Rothschild in baron Gutman. — Delavstvo ne bo nič na boljšem, če preide iz rok dveh sleparjev v roke enega sleparja.
— Cirkulacija novčanic bank v Italiji, ki je koncem 1. 1920 znašala 19 milijard 610 milijonov, se je znižala sedaj na 17 milijard 979 milijonov.
Razmejitev na madžarskih mejah.
Prihodnje dni (dan še ni določen) stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba. Štirinajst dni nato se »estane kolnisija za določitev mej. Razmejitev z Madžarsko je važnega pomena tudi za našo državo. Od štajersko predmurske meje daleč tja do romunske meje teče demarkacijska črta, ki bo še-le z zaključkom razmejitvenega dela postala definitivna državna meja. Obstoja možnost, da »e izpremenijo lokalne meje. Med slednje spada tudi par točk v Prekmurju.
Odgovor.
V današnjem „Avtonomistu44 trdi neki F. E., da sem zakrivil v jProtiizjavi z dne 11. t. m-, objavljeni v „Djudskem glasu44 št. 28 in ponatisnjeni v današnjem „Napreju44, zavednelaži. Ni pa povedal kakšne laži, čeprav je vse, kar sem trdil, tiskano pred njim in pred vso javnostjo v dveh časopisih. Pred javnostjo bo moral g. F. E. povedati, v čem sem lagal, in isto-tam mu bom postregel z dokazi.
V Bjubljani, dne 18. julija 1921.
Z. B.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas" Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K. — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih
obrestuje po čistih
nar 4% sm
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraju polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vreunostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
IP^T Edini, res delavski denarni zavod.'VB
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moj* najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstv* kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane in miši K 12•—; za ščurke, a posebno močna vrst® stane K 20* — ; posebno močna tinktura za stenice K I5'—; uničevalec moljev K JO-—; prašelj za uši v obleki in perilu K 10‘— in 20—. ProtJ mravljam K 101—; proti ušem pri perutnini K Hj; prašek proti mrčesom K 10 — in 20•—. Pr0 ! ušem pri ljudeh K 51— in 12•—; mazilo za uši pr« živini K 5 — in 12’—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K *0—•
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjska ul. 3«
COSULICH-LINE
= TRST —AMERIKA ^ New-York — Buenos- Aire« — Rio di Janeiro — Santo* Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih bs<bv potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubija«3
Kolodvorska ulica 26. •