E GOSPODARSTVO brej,BTO XVI Š I EV. 401 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. nbv” L j skl PETEK, 19. JANUARJA 1962 SPED. IN ARB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Jz leta 1961 vstaja novo leto Počasnejši napredek v Italiji DNI Napovedi italijanskih gospodarstve->a bikov predvidevajo mirnejši razvoj v italijanskem gospodarstvu v letu 1962, 20.-jo pomeni, da ne računajo več na ta-ctnko velike skoke, kakor so nastopili laab razvoju italijanskega gospodarstva etn* Preteklem desetletju 1950-60. V tem itelfazdobju se je gospodarstvo Italije ta-a »p0 razvilo in tudi že utrdilo, da bo UNiahko zdržalo tudi morebitna neugod-3/Pa presenečenja v letu 1962. Gospo-2Nrarstvenilci jemljejo razvoj v prete-v Š, em letu kot osnovo za presojanje >Wn napovedovanje, kaj bo prineslo leto Bloc^ Italiji na gospodarskem področ-■plu- Že v letu 1961 opazimo prva zna-menja o počasnejšem napredku. Tako na Primer računajo, da se je surovi narodni dohodek lani povečal za 6 '^~y0dst., medtem ko je v letu 1960 napredoval za 6,8 odst. in v letu 1959 za 6-9 odst. V tem pogledu se je razvoj !ani lahko ohranil na stari višini, ker tJ® k napredku pripomoglo tudi kme-, Jijstvo, ki je sicer leta 1960 vplivala paradi slabe letine negativno na račun ^jiarodnega dohodka. Dohodek v kme-"pjstvu je lani napredoval za 5%. Počasnejši, kakor prejšnja leta, je bil napredek v industriji, ugodnejši pa je bil razvoj turizma. "H Napredek je bil dosežen tudi glede zaposlitve delovne sile, število vpisanih brezposelnih upada od leta do leta, fPrav se prebivalstvo še vedno mno- r1' Število brezposelnih je od leta 1960 i 1961 nazadovalo od 1,546.000 na ■* J>453.000, medtem ko je leta 1959 znaša i J° še 1,689.000 ter se v letih okoli leta sukalo okoli 2 milijonov. Plačilna "^•lanca je še vedno aktivna in valutne rezerve so se povečale za 160 milijonov *fr dosegle 3 milijarde 300 milijonov dolarjev. Zaradi ugodnega zunanjega =sP°ložaja lire so nekateri tuji gospodar-6 *xetniki pričeli napovedovati revalvaci-' !° Mre, ki pa so jo italijanski finanč-> niki odklonili. Kljub zunanji stabilno--- 8lj lire. njena kupna moč na notra-“f1?111 trgu polagoma peša in življenj-*ki stroški se dvigajo. Od tod tudi po-k°sta stavkovna gibanja v Italiji, ki si-F®r imajo tudi svoj izvor v prepriča-niu množic, da ni bogastvo pravilno llfli,|iiiiiin iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii - Svetovno gospodarstvo na nevarnem razpotju Težavna pogajanja med državami ropskega skupnega trga v Bruslju Slede ureditve trgovine s kmetijskimi 'fidelki so se torej srečno zaključila n skupno tržišče je prišlo v tako ime-P°vano drugo razdobje. Ko so države ^ 'anice Evropske gospodarske skupno-_^sii že prebrodile mnoge podobne teža-Le v dosedanjem razvoju, je bilo pričakovati, da bodo premagale vsaj v Mačelu tudi kmetijsko vprašanje, ker ‘-''P1 sicer zastoj ob tem pomenil zače-fOltk tihe likvidacije. Države Evropskega skupnega trga so torej trdno odločne, da izvedejo do konca rimsko po-JIBodbo 0 oblikovanju velikega zaključe-0 ega trga, zavarovanega z enotnimi ul arinarn* pred uvozom iz drugih držav. P.Države izven novega bloka morajo |J[ eitn° s tem razvojem računati, z dru-Kitrii besedami, računati morajo z no- ovirami, ki bodo nastale za nji- -yh. . °v izvoz v države Evropskega skup-ega trga. Samo Združene ameriške rzave so uspele, da pravočasno za-arujejo svoje koristi, to je z novi- • '-‘-‘i ^nalili iiv-uui tiirciij kmetijskih pridelkov v države Ev-°Pskega skupnega trga. Odvisnost dr-av Evropskega skupnega trga, politič-a in gospodarska, od Združenih ame-, skih držav je prevelika, da bi se te lahk bodo carinami neobremenjen izvoz svo- ° uprle ameriškemu pritisku. Kaj storile druge? Predsednik Tito je. raznih priložnostih naglasil, da bo- . tako imenovane nevezane države Posiljene misliti na obrambo svojih .°r'sti, ako se bo nadaljevalo gospo-atsko povezovanje zahodnih in vzhod-'b v ločene bloke. s ^adnja pogajanja v Bruslju so ^Ptemljala nenavadna znamenja na (jCMnarodnem gospodarskem in poli-.__ nem obzorju. Mislimo predvsem na -rečno poudarjanje velikih listov in lave državnikov, da se bo Evropska ^°sPodarska skupnost razširila še na v ,uJ=e zahodne države in razvila v po-s|.lcn° organizacijo. Nekateri publici-jj.1 s° bili celo mnenja, da mora EST CH, P° poti Severoatlantske zveze s(.ATO). Celo belgijski zunanji rnini-S|.ec Spaak je na zborovanju Zveze DnMikat°v držav Evropskega trga na-SQdeI Švedsko, Avstrijo in Švico, da Ev ^ r°Pskemu skupnemu tržišču izrecno , Plašile, da sprejemajo sicer gospo-j obveznosti, ki jih nalaga pri-^cnžitev k Evropskemu skupnemu Bn, ne pa političnih. Spaak je nam-s c mnenja, da bi morale te države te re-et^ tud’ obveze politične narave, ,®r l‘e izrecno omenil Grčijo, ki je že 0 storila. z ?dl se> da so Angleži in Američani čutili, da bi bil takšen razvoj Evrop-eBa skupnega trga, to je v smeri go- spod seske in politične povezave posa- j. —lil pu V V Z,« v v. <,. ezn’h držav v bloke, postal lahko y$odi Qer> za razvoj mednarodne trgovi-s j Pa tudi mednarodnih odnosov na|°M- Tako poročajo iz Londona, da odst. eravajo Angleži povprečno za 20 znižati carine za uvoz ne glede pil to< ali bo Velika Britanija prišlo-a k Evropskemu skupnemu trgu, na dn u8i strani pa je ameriško odposlan- dc'0,’ *ti se i8 pogajalo v Bruslju gle- skil SPl"°.St'tve uvoza ameriških kmetij-Pridelkov v države Evropskega sku rj- Puega trga, naglasilo, da bodo Amc-- . ni svoje carinske koncesije nave- zali tr na Splošni sporazum o carinah in bod0Vini ~ GATT. To bi pomenilo, da \djav: ameriške koncesije splošne, to je razdeljeno. Množice tudi niso dovolj deležne splošnega gospodarskega napredka, ki ga doživlja Italija v povojnih letih. Tudi predsednik Gronchi je to naglasil v svoji novoletni poslanici. Končno naj še omenimo, da vodilni industrijski krogi svarijo pred pretiranim optimizmom. Predsednik Osrednjega združenja industrijcev (Confindustrie) dr. F. Ci cogna je imel prve dni januarja ti skovno konferenco, na kateri je med drugim razložil, kako »Confindustria« sodi o gospodarskem razvoju v Italiji med letom 1961 in letom 1962. Leto 1961 je bilo zelo ugodno za italijansko gospodarstvo in letošnji razvoj bo prav gotovo čutil vpliv u godnega razvoja v lanskem letu. Tudi v gospodarstvu velja namreč zakon vztrajnosti, ki onemogoča velike skoke med enim letom in naslednjim. V lanskem letu je poslovni svet investiral mnogo novega denarja, hitrejši tempo proizvodnje je dal možnosti za povečanje prejemkov zaposlenih in za zaposlitev dela brezposelne delov ne sile. K notranjemu trgu so se pri družile obsežne nove zunanje pokrajine, ki kažejo precej razvito kupno moč, čeprav je ta ponekod še »poten cialna«. Vsi ti ugodni pogoji so pognali hitreje razvoj gospodarskega življenja. Ta se bo seveda ohranil tudi v tem letu. POLOŽAJ INDUSTRIJE, KI DELA ZA IZVOZ ske ne tudi za države, izven Evrop-gospodarske skupnosti. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V ITALIJI IN DRUGOD Podatki o industrijski proizvodnji so sicer še začasni, a kažejo, da se je ta dvignila v primerjavi z letom 1960, za okoli 8,5% (razvoj je po vsem tem zaostal bodisi za letom 1960, ko je dosegel 15,4%, bodisi za letom 1959, ko je znašal 11%). Italijani so kljub temu zadovoljni, saj naraščanje proizvodnje v razmerju 8,5% spravlja preteklo leto v vrsto najuspešnejših let v zgodovini italijanskega gospodar stva. Za primerjavo naglašajo industrijski krogi, da je napredek v tujini manjši: 7% v Zah. Nemčiji, 5,3% v Franciji, 3,4% v Luksemburgu, 3% v Belgiji, 1,2% na Nizozemskem, 0,2% v Veliki Britaniji; kakor znano, je bila konjunktura lansko leto neugodna za Združene ameriške države. Proizvodnja je tamkaj nazadovala za 1,2% v primerjavi z letom 1960. V primerjavi z letom 1960 so industrijske veje zabeležile naslednji razvoj (podatki so izraženi v odstotkih ter predstavljajo mesečna povprečja za čas od januarja do septembra) : najbolj je napredovala proizvodnja premoga (za 32,9); sledila je fina mehanika (z 26,5%); nato mehanska industrija (za 15,6%), proizvodnja raznih rud (za 15,4%). Za okoli 10%’ je narasti a proizvodnja v industriji kože in usnja, v lesni industriji (izdelava pohištva ni všteta), v metalurški industriji, v strojni in elektroindustriji, v kemični industriji, v industriji papirja, kavčuka, itd. Nekatere industrijske veje so nasprotno popustile, tako na primer tekstilna industrija (— 1,0%), bombažna (— 0,6%), industrija volnenih izdelkov (— 4,3% in proizvodnja plina (— 4,6%). KONJUNKTURA JE ZA BANKE POPUSTILA Po podatkih zavoda Banca dTtalia so dosegle denarne vloge konec sep tembra preteklega leta 11.014,1 mili jarde. Od tega je odpadlo na hranilne vloge okoli 6.000, na tekoče račune pa ostalih 5.000 milijard. Konec septembra 1960. leta so vloge znašale okoli 9.600 milijard lir. Od enega leta do drugega so narastle mnogo bolj hra nilne vloge kakor pa vloge na tekoči račun. Ta pojav si razlagajo s tem, da je za slednje primanjkovalo denarja zaradi povečanja investicijske dejavnosti. Razvoj bančništva tudi sicer sledi splošnemu razvoju gospodarskega življenja. Tako je bilo v lanskem letu opaziti, da je izjemna konjunktura iz leta 1959 in iz leta 1960 popustila. RA VOJ V KMETIJSTVU NEKOLIKO UGODNEJŠI Pridelek pšenice je lani narastel za 20,4% v primerjavi z letom 1960, pri delek riža za 11,4%, pridelek koruze za 3,5%, ječmena za 20,3%, pridelek ovsa pa celo za 35,7%. Pridelek stročnic je bil razmeroma šibak. Povrtnina je dobro obrodila, prav tako tudi sadnice. Izvoz sadja ni bil zadovoljiv. (Glej pregled na zadnji strani) INDUSTRIJSKE KULTURE Med industrijskimi kulturami je prevladovala slaba letina. Močno je nazadoval pridelek oljaric, razen pri sončnicah. Pridelek sladkorne pese se je skrčil od 78.188 tisoč stotov v letu 1960 na 67.000 tisoč v lanskem letu (za 14,3%). Še bolj pa je nazadoval pridelek tobaka, ki se je skrčil od 795.201 stotov v letu 1960 na 150.000 stotov v lanskem letu (za 70,0%). UGODNEJŠI RAZVOJ ITALIJANSKE ZUNANJE TRGOVINE Do konca novembra lani je vrednost italijanskega uvoza dosegla 2,974,9 milijarde lir (10,4 odst. več kakor v istem razdobju leta 1960); izvoza je znašala 2,390,1 milijarde lir (ali 15 odst. več kakor prejšnje leto). Primanjkljaj trgovinske bilance se je skrčil za 5,1 odst., in sicer na 584, miliparde lir. ZUNANJA TRGOVINA S ČLANICAMI EVROPSKEGA SKUPNEGA TRGA SE JE OKREPILA. Izvoz iz Italije se je povečal za 22,5 odst., uvoz iz članic EST pa za 17,8 odst. Tudi trgovina s članicami Sedmorice Evropskega združenja za svobodno izmenjavo) se stopnjujejo. Lani je Italija povečala svoj izvoz za 17 odst., uvoz pa se je dvignil za 2,7 odst. Italijanska trgovinska bilanca z državami članicami EFTA je še -vedno aktivna. Nasprotno pa se še vedno slabša položaj nasproti državam iz Vzhodnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu. Vrednost uvoza iz teh držav se je lani dvignila za 20.8 odst., medtem ko je vrednost izvoza iz Italije napredovala samo za 7.8 odst. Iz Jugoslavije napovedan večji izvoz Na mestu je previdnost Na drugi strani pa se pojavljajo znamenja, ki nam narekujejo previd nost pri ocenjevanju gospodarskega razvoja v bodoče. Na primer industrijska proizvodnja namenjena izvo zu. Ta proizvodnja predstavlja danes 30-35% celotne proizvodnje (na nekaterih področjih mehanske industrije celo 50%); to je sicer dejstvo, ki govori v prid italijanskim industrijcem, saj dokazuje, da uspešno konkurirajo tujim proizvodom. Toda upoštevati je treba, da ta okolnost ustvarja tudi odvisnost od tujine in ker so vsakršni stiki s tujimi državami — tudi gospodarski — izpostavljeni nevarnosti, da jih politiki kratkomalo prestri-žejo, moramo računati tudi na to možnost in premagovati pretirani optimizem, ki nam ga narekujejo ugod ni znaki. Notranji trg je v tem pogledu bolj »zanesljiv« in sicer toliko bolj, ker se kupna moč prebivalstva veča. število ljudi brez posla se polagoma manjša, v tem pogledu se kaže leto 1962 v ugodni luči. V Jugoslaviji je še vedno v razvoju proces prilagojevanja novemu gospodarskemu sistemu, oziroma zunanjetrgovinskemu režimu. Sodeč po vseh izjavah pristojnih gospodarstvenikov in politikov, se bodo določbe, ki naj končno dovedejo vse gospodarstvo na povsem realna tla, dosledno izvajala. Nekaterih negativnih posledic tega prilagojevanja ne zanikajo na odgovornih mestih; vendar ugotavljajo, da so te posledice bile nujne in nerazdru-žne prav od tega procesa prilagojevanja ter niso prav nič načele zdravega bistva samega novega sistema, ki sloni na načelih modrega gospodarjenja. Industrijska proizvodnja se je v prvih desetih mesecih lanskega leta dvignila za 7,6 odst., v vsem letu pa po začasnih računih za okoli 9 odst. Industrija si čedalje bolj prizadeva, da bi se čim bolj usmerila na izvoz; v letu 1962 naj bi se proizvodnja dvignila za 13 odst. Povečala naj bi se zlasti kmetijska proizvodnja, ki je zadnji dve leti močno trpela zaradi vremenskih neprilik, in sicer za 23 odst. v primerjavi z lansko. Kmetijstvo naj bi postalo bolj donosno. Poleg raznih nagrad in regresov je bilo za razvoj kmetijstva v tem letu določenih 50,7 milijarde. ZVEZNA ZUNANJETRGOVINSKA ZBORNICA je izdelala načrt za izvoz v letu 1962. Jugoslavija naj -bi predvsem izvozila več industrijskih izdelkov. Izvoz teh bi se moral po načrtu za leto 1962 dvigniti za 26 odst. v primerjavi z lanskim, oziroma za 28 odst. v primerjavi z letom 1960 in 51 odst. v primerjavi z letom 1959. Najbolj naj bi napredoval izvoz ladij, nato uspja in obutve, gumijastih izdelkov, lesnih izdelkov, nekovinskih proizvodov, petroleja in premoga. Ker je bil pridelek tobaka pičel, bo izvoz tobačnih izdelkov upadel. VLOGA BANK V ITALIJANSKO JUGOSLOVANSKI TRGOVINI Razvoj italijansko jugoslovanske izmenjave se zrcali v računih italijanskih in jugoslovanskih bank v zadnjih treh letih, takole (v milijonih lir); Dohodki leta 1959 40.888, leta 1960 51.323 in leta 1961 (prvih deset mesecev) 34.371. Izdatki v istih letih: 42.598, 60.290 in 54.166. Pri poravnavi gre prva vloga akreditivom, ki jih odpirajo banke. Tudi ti nam dajo precej jasno sliko o razvoju trgovine med obema državama. Zanimiva je primerjava višine odprtih akreditivov v . posameznih letih: (v milijonih lir): Leto uvoz izvoz skupaj 1958 20.434 17.013 37.447 1959 32.564 16.130 48.694 1960 36.749 22.156 58.905 1961 (10 mes.) 35.579 18.814 54.393 Podatke smo posneli po biltenu Jugoslovansko- italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Popuščanje tudi v Franciji Francosko gospodarstvo se je lansko leto kljub politični negotovosti, ki nastaja zaradi alžirskega vprašanja, razvijalo razmeroma ugodno; vendar je bil razvoj mnogo bolj počasen kakor leta 1960. V primerjavi z letinami v drugih državah je bila letina lani v Franciji še dokaj dobra, toda niti zdaleč ni dosegla izredno ugodne letine v letu 1960. Čeprav je bil pridelek s precejšnjimi kmetijskimi presežki, žita in vina pičlejši, ima Francija na razpolago za izvoz zlasti mnogo živine. Računajo, da se je industrijska proizvodnja dvignila za 6 odst., medtem ko je napredek na tem področju leta 1960 dosegel 11 odst. Industrijski napredek upada, saj je povečanje industrijske proizvodnje v tretjem tromesečju znašalo komaj 3 odst. (leto poprej 13 odst.). Upadanje se opaža zlasti v strojegradnji in gradbeništvu. Zunanja trgovina se je lani razvijala ugodno, izvoz se je povečal za okoli 10 odst. (v letu 1960 za 25 odst.), uvoz je narastel za 7 odst. (26 odst. leta 1960). Povečala se je zunanja trgovina z državami Evropskega skupnega trga in v manjšem obsegu z državami nekdanje OEEC; zunanja trgovina je bila prvič po vojni precej aktivna. Glede razvoja v letu 1962 vlada negotovost, vendar prevladuje mnenje, da se bo industrija vsaj do sredi leta razvijala še ugodno. Zasebnih investicij ne bo mogoče ohraniti na dosedanji višini. Svarila previdnih gospodarstvenikov Pred inflacijo so še vedno na mestu; saj so se cene na debelo v Franciji od decembra 1958, ko je bil frank razvrednoten, dvignile za 12,3 odst., medtem ko so cene na drobno do novembra 1961 poskočile za 13,8 odst. MACMILLAN PROTI DR. ADENAUERJU: »VSE V REDU, SAMO ŠE NEKAJ: POMAGAJTE MI OBUTI ŠE ŠKORENJ.« Na škornju je zapisano: Finančna pomoč. Med obiskom angleškega ministrskega predsednika Macmillana in zunanjega ministra Lorda Homa v Zah. Nemčiji so načeli poleg političnih vprašanj — kakor vprašanja ureditve mednarodnega položaja Berlina — tudi vprašanje finančne pomoči, ki naj bi jo podelila zahodnonemška vlada zaostalim državam s posredovanjem Londona. Ta pomoč naj bi torej ne bila neposredna, temveč pri tem naj bi posredoval London, ki bi tudi odločal, koliko pomoči naj prejmejo nekatere države Britanske državne skupnosti (Commonwealtha) od Zah. Nemčije. Pomoč naj bi bila tudi odvisna od naročil podjetij iz zaostalih držav pri angleških tvrdkah. Nemci so ta predlog odbili. Sprejeli pa so angleško zahtevo, da mora Zah. Nemčija prevzeti del angleških stroškov za vz- drževanje angleške vojske v Porenju. Ti znašajo kar 800 milijonov mark na leto (118,4 milijarde lir). Od leta 1957 niso Nemci več prispevali za vzdrževanje angleške vojske na nemških tleh. Nemci so izpolnili tudi angleško željo, da bi kupovali več orožja na Angleškem. Doslej so potrošili Nemci vsako leto 14 milijonov funtov šterlingov (24,4 milijarde lir) za novo orožje iz angleških tovarn. Po novem sporazumu pa bodo naročili na Angleškem za 400 milijonov nemških mark (592 miiljard lir) novega orož ja. Ko je vse to dosegel, se je Lord Home podal na mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom ter se zgrozil nad betonskim zidom, ki loči oba Berlina, in svoji grozi dal duška s krepko besedo . . . Tudi Angleži znajo biti diplomati. Med Italijo in Albanijo Italija se ne vrača pod gospodarskim plaščem Odkar je Sovjetska zveza pretrgala diplomatske zveze z Albam jo. se zahodni svet čedalje bolj zaanima za razmere v tej državi. Sodeč po pisanju italijanskih listov, sledi tudi Italija zelo pozorno odnosom med Albanijo in tujino, zanimajo jo zunanjepolitični, pa tudi zunanjetrgovinski stiki. Poleg vsega se Italija ima za sosedo Albanije, od katere jo loči samo Otrantski preliv. Znani časopis za zunanjo politiko Relazioni Internazionali (Milan) objavlja o odnosih z Albanijo poseben dopis svojega diplomatskega dopisnika iz Rima. Ta ugotavlja, da je podpis trgovinske pogodbe med Italijo in Albanijo z dne 7. decembra zbudil v zahodni javnosti veliko pozornost, ker je sledil »ideološki ekskomunika-ciji« albanskega komunističnega režima na 22. kongresu sovjetske komunistične stranke. Zgrešeno je spravljati v vzročno zvezo ta dva dogodka, ker je pripravljanje trgovinskega sporazuma trajalo že delj časa. Italija je že 18. decembra 1954 podpisala prvo trgovinsko pogodbo z Albanijo po vojni; že v času Stalina sta Italija in Francija obnovili diplomatske vezi z Albanijo. Temu se je pridružila pozneje samo Turčija in Albanija je bila pravzaprav izolirana. Nova trgovinska pogodba predvideva podvojitev trgovinske izmenjave, ki naj v obeh smereh doseže 5,2 mi-ijarde lir. Albanija bo v Italiji kupovala razne orodne stroje, kemikalije, zdravila in avtomobile (samo nekaj), Italija bo uvažala petrolej, ki sicer m mnogo vreden, a je zato poceni, nadalje, železno in kromovo rudo, lesne izdelke in volno. Dani so pogoji za razmah italijansko-albanske trgovine, ker je Albanija po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo zapadla v osamljenost. Kitajci lahko samo deloma nadomestijo tehnično pomoč, ki so jo doslej dajali Albaniji Rusi; zdi se, da je v Albanijo prišlo samo 400 kitajskih izvedencev. Kitajci so Albaniji podplili samo 125 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. S tem denarjem so si nabavili tudi 12.500 tonsko ladjo v Genovi, ki so jo pla čali v denarju. Ladja plove pod imenom »Vlora« ter pod albansko za stavo. Vzdržuje zveze s Kitajsko. Tudi morebitni dolg, ki bi nastal v tr govini z Italijo bo Albanija plačala v dolarjih. S takšnim plačevanjem v valuti hoče Tirana dokazati, da ne drži očitek, da se je podredila za hodnim kapitalističnim državam. Vesti iz sovjetskega in jugoslovanskega vira so govorile o kreditih, ki naj bi Amerika napove= duje sprostitev David Steinberg je svoje poročilo za gospodarsko izdajo ameriškega lista New York Herald Tribune začel z u gotovitvijo, da se z letom 1962 za a-meriško zunanjo trgovino in mednarodno gospodarstvo začenja eno izmed najbolj kritičnih let v novejši ameriški zgodovini. Gospodarstvo Združenih ameriških držav mora računati z prav dramatičnim razvojem v zahodnem svetu in sovjetskemu bloku; Amerika je zaprta v oster izolacioni-zem in protekcionizem, ki postavljata ob zid ameriško zunanjo trgovino. Predsednik Kennedy je že lansko leto Američanom in ostalemu svetu napovedal, da bo vztrajno nadaljeval boj za popolno sprostitev zunanje trgovine. Povedal je tudi, da hoče s takšno politiko prekrižati udarce, ki grozijo razvoju ameriškega gospodarstva. Pisec ugotavlja, da bo vprašanje spro-stvitve zunanje trgovine med prvimi gospodarskimi problemi na dnevnem redu Kongresa. Pripraviti je treba nov zakon, ki naj ureja zunanjo trgovino, kajti sedanji (Reciprocal Trade Agreements Act) zapade junija 1962. Predsednik Kennedy je ob raznih priložnostih jasno označil smer svoje trgovinske politike, ki naj jo zajame tudi novi trgovinski zakon, in sicer se ta izraža v težnji za čim širšo sprostitvijo uvoza. Američani računajo, da bodo tako laže prodrli s svojimi zahtevami glede ameriškega izvoza zlasti v evropske države. Pri tem mislijo tudi na druge države, organizirane v Evropskem skupnem trgu. Po sporazumu EST o kmetijstvu VISOK PREBITEK V AMERIŠKI ZUNANJI TRGOVINI Natančnih statističnih podatkov sicer še ni, vendar izvedenci računajo, da je ameriški izvoz lansko leto dosegel 19,5 milijarde dolarjev, uvoz pa 14,5 milijarde. To pomeni, da so Američani v zunanji trgovini dosegli prebitek 5 milijard dolarjev. Pri vsem tem je ameriška plačilna bilanca pasivna, in sicer iz drugih vzrokov, to ie predvsem zaradi velikih ameriških izdatkov za vzdrževanje oborožene sile, v tujini in zaradi vojaške pomoči tujim državam. Leta 1960 je primanjkljaj plačilne bilance znašal 3,9 milijarde dolarjev. Razvoj v prvih treh mesecih 1961 je bil izredno ugoden ter bi v vsem letu pokazal samo 1,4 milijarde primanjkljaja; po razvoju v drugem tromesečju bi primanjkljaj dosegel 1,9, po razvoju v tretjem tromesečju pa 3,1 milijarde dolarjev. Odtok zlata je dosegel 1,7 milijarde dolarjev. LETO 1962 BO MLAČNO Napovedi glede razvoja v letu 1962 niso za Ameriko ne optimistične, pa tudi ne preslabe. Izvoz iz Amerike naj bi po teh napovedih ne presegel lanskega. Japonska, ki je ena izmed najboljših kupcev ameriškega blaga, je pričela krčiti uvoz iz Amerike. Verjetno se bo povečal uvoz v Ameriko. V zunanji trgovini ne bodo Američani dosegli tako velikega prebitka kakor lani. Primanjkljaj plačilne bilance naj bi se sukal med 3 in 4 milijardami dolarjev. Američani bodo verjetno skrčili pomoč tujini, pa tudi zmanjšali vojaško pomoč. Svet predstavnikov držav Evropskega skupnega trga se je končno sporazumel glede ureditve trgovine s kmetijskimi pridelki v okviru Evropske gospodarske skupnosti. S tem je razvoj uveljavljenja EST prešel v drugo razdobje. Rimska pogodba o EST predvideva namreč tri predhodna razdobja po 4 leta. Ta se v primeru potrebe lahko podaljšajo. Prehod iz prvega v drugo razdobje pomeni tudi, da bo odslej svet in tudi komisija pri EST sklepal z dvotretjinsko večino, sklepi torej ne bodo več zahtevali soglasnosti vseh članov. Edino v kmetijskih zadevah bo potrebna še soglasnost. Zunanji minister Segni je izjavil, da so bila pogajanja težavna, vendar uspešna. Gospodarska enotnost bo imela za posledico tudi politično enotnost, je dejal minister Segni. «La Tribune de Geneve« pripominja k pogajanjem med državami EST, da bo Evropski skupni trg zajel ves zahodni svet. List trdi, da Evropski skupni trg ne predstavlja končnega smotra, temveč samo razvojno razdobje, in sicer po poti, ki jo je nakazala Severnoatlantska zveza (NATO). Po mnenju pisca bo nova organizacija zahodnih držav nadomestila vlogo Organizacije združenih narodov. more biti govora o pravem pristopu ZDA k Evropskemu skupnemu trgu, ker bi sicer Američani s svojo strahovito gospodarsko močjo pomendrali zahodnoevropske države. Sicer Al-sop, čigar komentarje objavlja hkrati veliko ameriških listov, ne prikriva svojega nasprotovanja proti Evropskemu skupnemu trgu, čeprav na drugi strani z zadoščenjem ugotavlja, da bo ta gospodarska skupnost okrepila zahodne evropske sile. Težave za dosego sporazuma glede kmetijstva med šestimi državami so izredno hu de, ker Nemčija ščiti svoje pridelovalce, ki pridelujejo po visokih cenah, pred vdorom francoskih kmetijskih pridelkov; vendar se bodo Evropske države zedinile glede enotnih cen kmetijskih pridelkov, ki naj bi jih dosegle v daljšem razdobju. KAJ JE DOSEGLO AMERIŠKO ODPOSLANSTVO? Tudi ZDA za pridružitev AMERIKA HOČE ZAVAROVATI IZVOZ SVOJIH IZDELKOV Alsop ugotavlja, da izvažajo ZDA okoli 1,1 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov v Evropo na leto. Od tega izvoza predstavlja izvoz žitaric, tobaka, perutnine in rastlinskega olja približno tretjino in to tretjino bo zadela skupna carina držav Evropskega skupnega trga. Ta zguba utegne znašati polovico sedanje vrednosti ter bo zadela v prvi vrsti pšenico. Zato je ameriški minister za kmetijstvo Freeman napel vse sile, da bi osnutek zakona o trgovini zavaroval ameriške koristi. V tem smislu je razpravljal tudi z Monnetom. Dejstvo je, piše Alsop v listu »New York Herald Tribune, da bo Evropski skupni trg ustvaril vrsto hudih gospodar skih vprašanj za Ameriko. Ako ne bo Kongres dal svobodnih rok predsedniku Kennedyju, da se pogaja na isti ravni z evropskimi državami. V Ameriki so se te dni mudili trije tuji ministri, oziroma gospodarstveniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za razvoj trgovinske gospodarske politike v svojih državah, pa tudi za njihove odnose nasproti tujim državam glede uveljavljanja Evropskega skupnega trga. To so znani francoski gospodarstvenik Jean Monnet, pobudnik Evropske gospodarske skupnosti, Edvard Heath, ki vodi pogajanja za pristop Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu in zahodnonemški minister za gospodarstvo prof. Ludvik Erhard. Vsi ti so z ameriškimi državniki razpravljali o zunanji trgovini ter o posledicah uveljavljanja Evropskega skupnega trga za razvoj zunanje trgovine. Prof. Erhard je z Američani načel tudi druga vprašanja. Jean Monnet si prizadeva, da bi tudi Ameriko pridobil za pristop oziroma pridružitev k Evropskemu skupnemu trgu. Znani ameriški publicist J. Alsop pripominja, da ne Še ko so trajala pogajanja med ministri držav EST v Bruslju, je proti koncu prispelo posebno ameriško odposlanstvo pod vodstvom Howarda W. Petersona, posebnega Kennedyjevega svetovalca za trgovinsko politiko Predstavniki Evropske gospodarske skupnosti so se že prej pogajali o o-Iajšavah, ki naj jih dovolijo ameriškemu uvozu kmetijskih pridelkov, v Ženevi na zborovanju Gatt, toda do konkretnega zaključka ni prišlo. V Bruslju so se predstavniki Evropskega skupnega trga zedinili glede koncesij, na katere so pripravljeni pristati. O vsebini teh predlogov poročajo, da so države EST pripravljene omogočiti uvoz trde pšenice, ki jo že tako potrebujejo; poleg tega bi omogočile uvoz tudi drugih kmetijskih pridelkov, kakor krmnega žita, soje in perutnine. Tajna gospodarskega uspeha Znani italijanski publicist Avgusto Guerriero je v milanskem Corriere della Sera komentiral tudi gospodarski del novoletne Kennedyjeve poslanice Kongresu. V tej zvezi se je dotaknil tudi zahodnonemškega gospodarskega »čudeža«. Pisec omenja izjavo nekega izraelskega diplomata, ki je več let živel v Nemčiji, ter mu je tajno nemške gospodarske obnove po vojni razložil takole: »Nemški gospodarski čudež? Razložil vam ga bom v nekaj besedah. Nemci so prostovoljno napravili to, kar so sovjetski državljani storili pod pritiskom. Več let zaporedoma so zopet investirali vse, kar so zaslužili. Po tej poti se neka dežela lahko gospodarsko obnovi, in sicer izredno naglo. Pisec pravi nadalje, da se. morajo po tem pravilu državljani sami odpovedati pretiranim izdatkom za potrošno blago, namesto tega naj prihranjeni denar vlagajo za nakup strojev in industrijske opreme. To je tudi politika sovjetskih gospodarstvenikov. V Sovjetski zvezi ne obstaja nevarnost, da bi državljani trošili preveč za nabavo potrošnega blaga, ker tega ni dovolj na razpolago; v deželah s svobodnim gospodarstvom pa je treba državljane prepričati, da sami uvi-d-ejo potrebo, da ne zapravljajo denarja za potrošno blago. jih bila Italija dovolila Albaniji. S kitajskim posojilom bo lahko Albani ja nabavila tudi industrijsko opremo, ki jo bodo deloma dobavile tudi italijanske tovarne. Glede na to, da je Sovjetska zveza prekinila odnose z Albanijo in da je Kitajska silno oddaljena, ostane Albancem samo zveza s tujino čez Italijo. Tega položaja ni kriva Italija. Vznemirjenje v Beogradu in Atenah ni upravičeno. Albansko vprašanje je bilo na dnevnem redu že med obiskom De Gasperija v Atenah leta 1953. Italija ima drugačne poglede na Albanijo, kakor Jugoslavija, ki še vedno misli, da bi lahko nad Albanijo raztegnila svoje pokroviteljstvo. Dopisnik je mnenja, da je Albanija po prelomu s Sovjetsko zvezo postala bolj neodvisna; kajti Kitajska je predaleč, da bi lahko vplivala na njeno politiko. Sedanje okolnosti za zboljšanje odnosov med Abanijo in Zahodom, so ugodnejše. Ako bi Albanija hotela stopiti v tesnejše diplomatske stike z Italijo, ni izključeno, da bi Italija ne sprejela takšne ponudbe. Zgrešene pa so domneve in vznemirjenje, da se hoče Italija »vrniti« v Albanijo pod gospodarskim plaščem. Grčija je sporazumna z Ita lij o glede pozitivnega ocenjevanja sedanjega položaja v Albaniji in Itaii ja bi bila zadovoljna, ko bi Grčija kot njena zaveznica lahko obnovila diplomatske stike z Albanijo. Zdi se, da je grška vlada prepričana, da ima Italija jasne namene nasproti Alba niji, medtem ko se v nekaterih za hodnoevropskih krogih vznemirjajo zaradi naravnega prednostnega polo žaja Italije nasproti Albaniji. Napovedani obisk predsednika Gronchi j a Grčiji, ki je bil sicer odložen, nima nikakšne zveze z albanskim vprašanjem. AMERIKA NE BO PODELILA POMOČI ALBANIJI Londonski Observer poroča, da je ameriška vlada odbila namigovanje, da bi bilo umestno podeliti gospodarsko pomoč Albaniji. Vesti, da je albanska vlada skušala obnoviti di plomatske vezi z Veliko Britanijo in ZDA, niso bile potrjene. Res pa ie, da je Grčija pričela gojiti boljše odnose z Albanijo in da je svetovala ameriški vladi, naj Albaniji podeli gospodarsko pomoč. Ameriški poslanik v Beogradu Kennan je takšno pomoč odsvetoval, češ da bi škodovala ameriški politiki na Balkanu. Ameriško zunanje ministrstvo je u svojilo to mnenje. POSPEŠEN IZVOZ LADIJ. Po podatkih zvezne industrijske zbornice bo Juoslavija letos izvozila okoli 30 ladij v vrednosti 19 milijard dinarjev. Ladje bodo kupili brodarji iz Švice, Romunije, Brazilije, Poljske, Velike Britanije, Argentine, Liberije, Sudana, Indonezije in prvič tudi iz Združenih ameriških držav. Lani so jugoslovanske ladjedelnice izvozile za 9 milijard dinarjev ladij, in sicer v Švico, Romunijo, Argentino, ZSSR, Indijo, Sudan in Pakistan. jSgf1 Tm □ n n d u o Zakaj gre ženska za modo Zenske tako radi kritiziramo, da preveč dajo na modo in si pri tem sami nočemo niti priznati, da delamo to iz lastnega egoizma, to je iz strahu, da bi bilo treba za ženske modne muhe seči pregloboko v denarnico. Zato se rajši spogledujemo nad njeno nečimrnostjo. Naš egoizem pravzaprav ni dosleden. Če bi bili v njem res dosledni, ne bi smeli spregledati, da hočejo biti ženske glede mode »d jour« prav zaradi nas! Za koga naj bi ženska bila lepa in lepo napravljena, če ne za to, da bi ugajale moškemu, da bi torej ustregla njegovemu egoizmu oziroma samoljubju? Redko seveda dela to ženska zavestno — to bi bilo pravzaprav najlepši in najvidnejši dokaz zakonske zvestobe — ampak instinktivno (nagonsko). Tako je ženska ustvarjena; prikupna mora biti, da ne rečem — zapeljiva. Dobro veste, da ni nič strašnejšega kakor zanemarjena ženska. Njeno hrepenenje in stikanje po zadnjih modnih izsledkih, torej vo novem, sega še po drugi korenini globlje v njeno naravo. Vse, kar je novo, neuporabljeno in neiztrošeno nas poživlja, dviga in krepi v nas življenjsko voljo, zbuja nade in daje Življenjski polet. Ne more biti slučaj no, da prav ženska tako hrepeni po novem in vsem življenjskem, ko je vendar določena, da v resnici tudi postane nositeljica novega življenja, novega bitja, bodočega rodu. Verjetno je v njej zaradi te njene življenjske naloge nagon po življenju moč nejši, kakor je gotovo, da ona ravna v boju za obstanek bolj nagonsko in manj premišljeno kakor moški, a za to nič manj uspešno; prav iz tega njenega naravnega nagona izvirata tudi njena neposrednost in pogum \ kritičnih trenutkih. Za nami so že teorije o šibkejšem spolu, šibkejša polovica? Kaj še! Ka kor da niste že sami preizkusili moči te šibkosti... Če je torej že samo življenje zavrglo teorijo o šibkejšem spolu, jo je morala tudi zakonodaja: Žena postaja tudi po zakonu enakopravna. Se več, glede mode ji gre celo prednost. S tem se mora moški sprijazniti. Čimprej, toliko bolje. Vrh vsega se že bliža čas, ko mu to prilagajanje k dejanskemu strateškemu položaju na domačem bojišču niti ne bo posebno težko; saj ženska ne varuje več domačega gnezda, temveč izleta le po hrano v delavnico, urad ali tovarno in si tako sama ustvarja svojo blagajno. No, od blagajne do mode pa je tako blizu! — ib — FANFANIJEVA VLADA V NEVARNOSTI. V četrtek se je začela pred italijanskim parlamentom razprava o zadevi Fiumicina, to je graditvi novega letališča, ki je v zadnjem času znova razburila italijansko javno mne nje. Levičarske stranke obtožujejo vlado, zlasti ministra za narodno o-hrambo Andreottija, da je premalo odločno nastopila za razčiščen j e vse zadeve. Komunisti zahtevajo, naj mi nister Andreotti odstopi ker je v za devo vmešan tudi polkovnik Arniči. Ako bo levica zahtevala Andreotti] e-vo glavo, bo vlada postavila vprašanje zaupnice. Ni popolnoma gotovo, ali jo bodo podprli republikanci in socialni demokrati. V primeru, da bi ji ti odrekli podporo, bi vlada prišla v manjšino ter bi morala odstopiti še pred kongresom krščanske demokratske stranke. Na kongresu v Neaplju se bo stranka odločila za novo usmeritev, kakor vse kaže, za tako-imenovano odprtje na levo oziroma vlado levega centra; v njej ne bi sodelovali socialisti, vendar bi jo v parlamentu podprli. Ni povsem jasno, na podlagi kakšnega programa vlade bi se razvilo to posredno sodelovanje s socialisti. Vsekakor bi se s takšnim sodelovanjem pričela nova doba v povojnem političnem življenju Italije. Krščanski demokrati ne naglaša-jo, da bi Italija ne menjala svoje zunanje politike niti v primeru, takšnega sodelovanja s socialisti. OBISK ITALIJANSKIH DRŽAVNIKOV V LONDONU. Ministrski predsednik Fanfani in zunanji minister Se-gni sta bila v sredo na kratkem obisku v Londonu. Po uradnem poročilu so razpravljali med obiskom zlasti o berlinskem vprašanju, o odnosih med vzhodnimi in zahodnimi državami, pa tudi o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. Razgovori so bili prijateljski. »Sun-day Times« pripominja, da nihče na Angleškem ničesar ne zahteva od Italije; pa tudi Italijani ne pričakujejo nič posebnega od Velike Britanije. Macmillan je povabil Fanfanija predvsem iz spoštovanja; sicer se Fan-fanijeva vlada pripravlja na odhod. List dostavlja, da je današnja Italija gospodarsko močna. ZOPET NAPETOST MED ITALIJO IN AVSTRIJO ZARADI JUŽNEGA TI-ROLA. Odnosi med Rimom in Dunajem so v zadnjem času zopet bolj napeti. V Bocnu je v zaporu umrl 41-letni Anton Gostner, lani pa neki drugi južnotirolski Nemec. Gostner je pred smrtjo iz ječe pisal svojemu odvetniku. da so ga pri zasliševanju zlo-stavljali. Glasilo južnih Tirolcev »Dolomiten« je pismo objavilo. Zadeva je seveda prešla mejo ter vznemirila tudi avstrijsko javnost. Nekateri listi so zahtevali mednarodno preiskavo, vendar dunajska vlada ni Rimu posta vila te zahteve. Zunanji ministei Kreiskv je izjavil, da je italijanska vlada izročila zadevo sodišču v Cie su, ki je uvedlo preiskavo ter bo do gnalo, kaj je bilo na stvari. Briksen ški škof, ki upravlja tudi tridentin sko nadškofijo, mons. Gargitter opo zarja v svoji izjavi, ki jo je izročil tisku, da vlada med prebivalstvom velika zaskrbljenost zaradi vesti o zlo stavljanju v bocenski ječi. Med ljud stvom se širi prepričanje, da niso vsi državljani enakopravni, ljudstvo zgub Ija zaupanje v oblasti, škof zahteva, naj se vsa zadeva razčisti. Ljudstvo se mora prepričati, da velja enako pravnost tudi v preiskovalnem zapo ru. Mons. Gargitter je posredoval o sebno tudi pri vladnem komisarju, ki je njegove želje sporočil rimski vladi Škof poziva ljudstvo in oblasti, na] pustijo vse, kar bi še bolj zagrenilo medsebojne odnose. ■— Ponoči meo 16. in 17. dec. so neznanci zopet iz vršili atentat na neki opornik za elek trični tok. DRŽAVNI UDAR V DOMINIKANSKI REPUBLIKI. Iz San Dominga poročajo, da je vojska izvršila državni udar in vrgla civilno vlado Balaguerja. Oblast je prevzel odbor sedmih članov, v katerem so oficirji in civilisti. Ba-laguerju, ki je prevzel oblast po umoru diktatorja Rafaela Truilla, se ni posrečilo, da bi utrdil svoj položaj in zagotovil deželi mir. Pravijo, da je dejanski gospodar položaja general Echevarria. ZA REFORMO OSREDNJE CERKVENE UPRAVE. V Rimu je zbudila veliko pozornost knjiga znanega jezuitskega patra E. Lombardija, ki se je v Italiji uveljavil kot nenavaden govornik. Lombardi je svoji knjigi dal naslov »Cerkveni zbor (koncil) — za reformo v Caritas«. »Osservatore Romano« je knjigo pravzaprav obsodil, češ da ne priznava dovolj zaslug duhovščine in rimske kurije. To se veda ne pomeni, da je bila knjiga postavljena na indeks. Iz Rima poro čajo, da so določene osebnosti tudi v cerkvenih krogih na Lombardijevi strani; tik preden je knjiga izšla, je pisca sprejel tudi papež. Lombardi je v zadnjem času mnogo potoval po inozemstvu in tudi po Nemčiji in Franciji. Zato je upravičena domneva, da so njegove zahteve po reformi o-srednje cerkvene uprave (rimske kurije) tudi plod pripomb, ki jih je pisec zbral v tujini. Pisec pripominja, da je visokim funkcionarjem v osrednji upravi zagotovljena prevelika stalnost. Pri volitvah papeža bi morali upoštevati tudi škofe, ki niso kardinali ; tudi kdo izmed škofov bi lahko postal papež. Obleka visokih funkejo-narjev, kakor škofov in kardinalov bi lahko bila bolj preprosta in bolj u-strezna sedanjim razmeram. Delovanje duhovščine je preveč povprečno, treba je iskati nove načine apostolata in uvesti nov tip posvečenih (konsa-crati)), ki bi našli svoje mesto med duhovniki in civilisti. Ustanovil naj bi se nov red; sestali naj bi se katoliški možje — laiki vsega sveta in naj bi sestavili »krščanski manifest«, v katerem bi zavzeli gledišče glede perečih vprašanj. ANGLEŠKI ŠKOFJE ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI. Na posvetovanju 43 škofov anglikanske cerkve, ki bo te dni, bo večina škofov glasovala za odpravo smrtne kazni. Večina poslancev in lordov je tudi za odpravo smrtne kazni ali vsaj za poskusno petletno ukinitev. Prvič se bo zgodilo, da bodo anglikanski škofje javno nastopili za odpravo smrtne kazni in vplivali tako na razpoloženje javnosti. Mednarodna trgovina ANGLIJA BO ZNIŽALA CARINE ZA 20 ODSTOTKOV Iz angleških virov poročajo, da na merava angleška vlada znižati čari ne za 20%, še preden bo Velika Britanija pristopila k Evropskemu skupnemu trgu. Carina na uvoz avtomobilov bi se znižala od 30 na 23%. Volkswagen bi potem na Angleškem stal 725 funtov šterlingov in ne več 761 funtov. Znižanje carin bi se izvršilo v okviru določb GATT. PROIZVODNJA SUROVEGA PETROLEJA NARAŠČA Lanskoletna svetovna proizvodnja surove nafte je narastla za okoli 70 milijonov ton (to je približno trikrat toliko, kolikor znaša letna poraba petroleja v Italiji). Proizvodnja je do konca leta dosegla 1 milijardo 119 milijonov ton, to je 6,5 odst. več kakor v letu 1960. Danes pridobivajo surovi petrolej v 52 državah (kot zadnja se je pridružila Libija). Po količini pridobljene surovine so najvažnejše Združene ameriške države <353,5 milijona ton), nato Sovjetska zveza (166 milijonov ton), Venezuela (151 mil.), Kuwait (83 mil.), Saudova Arabija (68,5 mil.), Iran (58,8 mil.), Irak (49 mil.), Indonezija (20,6), Alžirija in Sahara (16 mil.) itd. ITALIJA POTREBUJE VEČ SVINCA Italijanski rudniki so dali v prvih 10 mesecih lanskega leta 64.624 ton svinčene rude. V primerjavi z letom 1960 se je proizvodnja nekoliko skrčila, saj je leta 1960 znašala 66.168 ton. Topilnice so proizvedle 37.498 ton svinca v palicah; v prvih 10 mesecih 1960. leta je proizvodnja bila za 7,4 odst. nižja. Italija je v prvih desetih mesecih 1961 uvozila 35.424 ton svinca, to je za 101,9 odst. več kakor v istem razdobju 1960. Nasprotno pa se je izvoz skrčil od 1301 na 98 ton. CIN V LETU 1961 Cin je edina surovina, katerega cena se je na mednarodnih trgih ohranila čez vse leto 1961 na ravni, ki je bila višja kot v letu poprej. V poletnih mesecih so izvedenci napovedali, da se bo cena verjetno še pred božičnimi prazniki dvignila celo na 1000 funtov šterlingov za tono, vendar se do konca leta to ni zgodilo. V zadnjih treh tednih v letu je cena cina na londonski borzi nenadoma padla pod 950 funtov za tono. Do tega je prišlo zaradi nepričakovanega soupadanja nekaj negativnih činiteljev. November in december sta že tako «slaba» meseca za porabo cina, ker je povpraševanje po škatlah iz pločevine najmanjše v letu. Poleg tega so industrijske zaloge cina precej visoke. Velika stavka v podjetju Steel Company of Wales je Sejem »Alpe = Adria” dozoreva K raznim izjavam iz poslovnih krogov, ki smo jih že priobčili tudi v našem listu o pomenu sejma »Alpe-Adria«, sta se zdaj pridružili še izjavi predsednika Trgovinske zbornice Viktorja Valiča in predsednika tržaške delegacije I talij ansko-j ugoslovan-ske zbornice v Milanu dr. Evgenia Vatte, ki jih je priobčilo »Delo« (Ljubljana) 11. januarja. Predsednik Trgovinske zbornice LR Slovenije je o menil, da še trajajo razgovori s pristojnimi organi v obeh sosednih državah (Italijo in Avstrijo), za sklenitev sejemskega sporazuma. »S trgovinskimi zbornicami v italijanskih obmejnih pokrajinah smo tako rekoč že dosegli načelen sporazum, je izjavil V. Valič; te zbornice pripravljajo sedaj predlog na centralne oblasti v Rimu, pri katerih upajo na pozitivno rešitev. Z avstrijskimi obmejnimi trgovinskimi zbornicami razgovori še trajajo in verjetno bo v najkrajšem času sestanek s predsedstvom trgovinske zbornice v Gradcu. Lahko ugo tovimo, da se gospodarstvo vseh trdh obmejnih držav za to novo možnost povečanja blagovne menjave živo zanima; o tem pričajo že doslej prispele prijave za odobritev sklenjenih poslov in iz tega sklepamo, da bo sejem (od 11. do 20. maja 1962 v Ljub ljani) res vsestransko živahen in bo pritegnil k sodelovanju številne naše gospodarske organizacije«. Predsednik je tudi omenil, da so priprave Gospodarskega razstavišča že tako daleč, da bo v teh dneh začelo pošiljati prospekte in propagandni material zainteresiranim razstavljavcem v vseh treh državah. Dr. E. Vatta je pozdra vil to pobudo, vendar je izrazil mnenje, da bi bilo treba sejem »Alpe-Adria« nekoliko odložiti. Jugoslavija naj bi dovolila za sejem dodatne kontingente v korist udeležencev iz Trsta, Gorice in Vidma. Ta operacija bi morala biti predočena ustreznim oblastem kot globalna kompenzacija predvidenega izvoza iz Jugoslavije izven kontingenta za uvoz v Jugoslavijo. Dr. Vatta je pripomnil, da je že prišlo do stikov med trgovinskimi zbornicami Trsta, Gorice in Vidma, vendar vsa zadeva še ni bila predočena ustreznim ustanovam rimske vlade. O. M. BEOGRAD po svoje pripomogla k skrčenju porabe cina. Prav tako je tudi zastoj v avtomobilski industriji negativno prizadel trg s činom. Kot zadnji činitelj navajajo tudi neugodno obrestno mero pri denarnih zavodih. Izvedenci trdijo, da je lanska potrošnja cina za okoli 12.000 ton presegla proizvodnjo. Zaloge so skoraj pošle. To daje misliti, da se bo cena cina v doglednem času popravila. Za koliko se bo cena dvignila pa bodo v veliki meri odločili Američani, ki imajo edino večjo zalogo cina na svetu, to je strateško zalogo 300.000 ton. Tudi po novem letu je ostala cena izpod 950 funtov šterlingov za tono. CENE BLAGA LANI IN LETOS Na newyorški borzi so bile cene surovin v dolarjih dne 9. januarja letos, oziroma pred enim letom, naslednje: ŽIVILA Trda pšenica (bušel) 2,475/s 2,457» Koruza » 1,3934 1,427» Oves » 0,9434 0,89 Rž » 1,78 1,56 Kakao (funt) 0,24 0,2314 Mast » 0,0925 0,1080 Sladkor » 0,0930 0,0955 Kava » 0,34 >/4 0,36 TKANINE Bombaž » 0,3555 0,3225 KOVINE Jeklo (tona) 80,00 80,00 Železo » 70,68 70,11 Staro železo » 36,50 29,50 Svinec (funt) 0;10 0,11 Baker » 0,31 0,30 -Cin » 1,2014 1,0014 -Cink » 0,12 0,-11 K Srebro (tuje) (unča) 1,0434 0,9V/» OLAJŠAN IZVOZ BUKOVINE IZ JUGOSLAVIJE Glede na položaj na tržiščih v Italiji, Nemčiji, Angliji in tudi v izven-evropskih deželah so jugoslovanski pristojni organi sprejeli primerne u-krepe za prilagoditev dejanskemu trgu za pospešitev izvoza lesa, zlasti listavcev. Razvoj na trgih je pokazal, da so odjemalci ostali navezani na staro klasifikacijo bukovine v 4 razrede, zato je bil zopet uveden IV. razred (klasa). Povpraševanje po III. in IV. klasi bukovine je posebno veliko v Italiji, kjer uporabljajo to vrsto za izdelavo stolic in druge lesne galanterije. Cena I., II. in III. razreda so ostale neizpremenjene, po IV. pa bodo proizvajalci oziroma izvozniki skupno s kupci določili vrednost posameznih partij. Ta prilagoditev je zbudila pozornost tudi pri tržaških uvoznikih. Suttore. Časopis navaja, da je -bil Sut tora rojen na Malem Lošinju 1. 1896. Po izvršenih študijah je postal ko mercialni ravnatelj plovne družbe Na vigazione Libera Triestina. V tej služ bi je dal mnogo pobud za razvoj prometa v tržaški luki, pa tudi za ustanovitev številnih prekomorskih prog v Afriko in Ameriko. S svojim trgo vinskim talentom je prispeval k reševanju zapletenih organizacijskih vpra šanj ter je doslej vodil tržaško podružnico družbe Societa di Navigazio-ne Italia; zdaj je podpredsednik Tr govinske zbornice, član upravnega sveta družbe Sicurta Armatori, družbe Autovie Venete in Cassa Marittima Adriatica. G. Suttora je bil vselej na strani tistih, ki so zagovarjali čim širše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. RAZSTAVA USNJARSKE INDUSTRIJE V MILANU Italijansko združenje Industrijcev s področja kožne in usnjene industrije organizira za čas od 10. do 14. februarja v posebnem paviljonu na milanskem sejmišču razstavo usnjenih izdelkov; razstava bo namenjena industrij-cem in trgovcem. Računajo, da bo razstava zbudila zanimanje najmanj 20.000 domačih poslovnih ljudi. Tudi zanimanje tujcev ne bo izostalo, če pomislimo, da tujina kupuje v Italiji vsako leto za 5-7 milijard lir usnjenih izdelkov. PADOVA Vodstvo padovanskega sejma se že pripravlja na letošnjo sejemsko prireditev, ki bo meseca junija. Kakor vsako leto, tako bo tudi -letos v Padovi istočasno vrsta srečanj med strokovnjaki, ki bodo razpravljali o raznih vprašanjih. Za prve dni junija (L, 2. in 3. junija) je najavljeno srečanje strokovnjakov s področja mraza. Strokovnjaki bodo razpravljali o razvoju v strokovnem uporabljanju hladilnih naprav in o uporabi nizkih temperatur. Kaj hoče Erhard? O prof. Ludviku Erhardu, zahod nonemškemu ministru za gospodarstvo, gre glas, da je tvorec »nemškega gospodarskega čudeža« po vojni O tem čudežu so mnenja mednarod no priznanih gospodarstvenikov sicei različna, ostaja pa dejstvo, da se je Zah. Nemčija z veliko ameriško go spodarsko pomočjo po vojni gospodarsko naglo dvignila in da zdaj koi gospodarska močna država postavlja vedno glasneje tudi politične zahteve Prof. Erhard je bil v začetku nasprot nik ustanovitve Evropskega skupnega trga, češ da bi takšna ustanova ovi rala razvoj mednarodne trgovine. V tem pogledu je branil drugačno mne nje kakor kancler dr. Adenauer, ki je odločen pristaš Evropskega skupnega trga. Prof. Erhard je med svo jim obiskom v Wahsingtonu načel tudi vprašanje odnosov Amerike na sproti Evfopski gospodarski skupno sti; z ameriškimi državniki je govoril tudi o nemški udeležbi pri podeljevanju mednarodne gospodarske do moči nerazvitim državam v Afriki in Aziji, ki naj bi se povečala. V svojem govoru, ki ga je imel pred 1100 člani gospodarskega kluba (Economic Club) v New Yorku, je zbrane skušal prepričati, da bi Amerika morala podpreti Evropski skupni trg ter pristopiti k njemu ne sicer kot reden član — to bi niti ne bilo zaželeno — temveč kot pridružen član. Velika Britanija bo že tako pristopila. Zdaj mo ramo sprostiti uvoz, nato bodo lahko od držav Evropskega skupnega trga zahtevale sprostitev uvoza svojih proizvodov na trge teh držav. —e— PRED RATIFIKACIJO SPORAZUMA O RIBOLOVU NA JADRANU Iz Rima poročajo, da je parlamentarni odbor za zunanje zadeve poveril poslancu Tambroniju nalogo, naj pripravi zakonski osnutek za ratifikacijo ita-lijansko-jugoslovanuskega sporazuma o lovu na Jadranu. Tambroni utemeljuje svoj predlog predvsem s socialnimi in političnimi razlogi. Morebiten italijanski predlog za revizijo pogodbe bi naletel na ovire jugoslovanskih organizacij. Vsedržavna zveza podjetij za ribolov je sporazumno s sindikatom za lov ob obali in na Sredozemlju podprla Tambronija, češ da nikakor ne smejo biti za ratifikacijo odločilni čisto gospodarski razlogi, temveč socialni; gre za to, da se zavarujejo koristi 3500 družin, ki živijo od ribolova v jugoslo vanskih vodah. Tutotsem—j HOTELSKE CENE POZIMI NA BLEDU V zimski sezoni 1961-62 veljajo v hotelih na Bledu naslednje penzion-ske cene (enoposteljna soba in trije obroki hrane): -Grand Hotel Toplice 1800-3000 dinarjev na osebo; Hotel Jelovica 1700-2600; Hotel Krim 1470-1680; Hotel Lovec 1100; Športhotel Pokljuka 1100-2100. V hotelih Toplice in Jelovica imajo vsak večer ples. OD KOD NAJVEČ TURISTOV. — Za-nimivi so podatki o tem, koliko pripadnikov posameznih narodov zapušča med poletnimi počitnicami lastno državo. Na prvem mestu v lestvici so Švicarji. Od vsakih -1000 se vsako leto odpelje iz Švice na krajšo ali daljšo turistično pot kar 514. Tudi Avstrijci ljubijo mednarodni turizem: v tujino -gre na leto 320 Avstrijcev na vsakih 1000. Sledijo Zahodni Nemci (84 na 1000), Belgijci <75 na 1000), Danci (68), Francozi (48), Angleži (28) in Američani (5,3 na 1000). Strokovnjaki za turizem menijo, da niso «mednarodni» turisti nujno najbolj bogati ljudje iz posameznih držav. Iz lastne države sili turiste bolj pomanjkanje lepih in zanimivih turističnih točk. TURIZEM V ITALIJI V prvih 11 mesecih lanskega leta je prišlo v Italijo 18,306.386 tujih turistov. Njihovo število se je v primerjavi z letom 1960 povečalo za okoli 5,4 odst. (za približno 1 milijon oseb). olSGrg^ m 7, Mednarodni velesejmi Beograjski športniki imajo na razpolago prostore sejmišča do 15. aprila. Takrat se bodo namreč pričele priprave za sejemske prireditve. Od 22. maja do 5 junija bo VI. mednarodni sejem tehnike, in sicer bo ta sejem prvič spomladi medtem ko je bil v prejšnjih letih proti koncu poletja. Letos bo glavni poudprek VI. sejma tehnike na razstavi strojev in oprem za gradbeništvo, strojev za izkoriščanje rudnikov, naprav za obrt -itd. Poseben poudarek bo tudi na razstavi, pisarniških potrebščin in strojev ter na razstavi športnih rekvizitov. Kakor vsako leto, bo poleg tega organiziran poseben prikaz električnih strojev in naprav. V času od 13. do 21. oktobra bo na sejmišču sejem «Moda v svetu«. Na njem bodo prikazali tkanine, usnjene izdelke in vse druge izdelke, ki spadajo k oblekam. Na večernih modnih revijah bomo lahko občudovali najnovejše modele in primerjali domačo in tujo interpretacijo zadnjih modnih zahtev. »ITAL. - JUG.« O NOVEM PREDSEDNIKU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Rimski časopis za italijansko jugoslovanske gospodarske in kulturne odnose »Ital. - Jug.« je v svoji zadnji številki objavil življenjepis novega predsednika tržaškega velesejma G. NAPOVEDANE LADJE (Odhodi iz Trsta) — JUGOLINIJA — Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Avala 20/1, Novi Vinodolski 23/1. — Indonezija — Daljni vzhod: Novi Vinodolski 23/1. — Japonska: Novi Vinodolski 23/1. — Severna Amerika: Cma Gora 28/ 1. — Južna Amerika: Radnik 30/1 . — Perzijski zaliv: Romanija 24/1. — JADROLINIJA — Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Lastovo 16/1, Opatija 23/1. — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 16/1, Lastovo 2/2. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je odplula 9. januarja iz Neaplja, namenjena v Solun, nato v Benetke, Trst, Koper, Split in Reko, kamor bo prispela 24. januarja. Ladja «Bohinj» je odplula -16. januarja iz Amerike, namenjena na Jadransko morje. Ladja «Bovec» pluje med Evropo in New Yorkom, kjer jo pričakujejo 22. t. m., ladja «Bled» bo nastopila novo pot 28. januarja čez Trst i-n Koper, «Bohinj» pa 28. februarja, prav tako čez Trst in Koper. »NORD ADRIA« — »JUGOLINIJA«. Tržaška pomorska agencija »Nord Adria« (V. Bortoluzzi & Co.) je z okrožnico sporočila svojim klientom, da bo v smislu sklepa Jugolinije zastopala to družbo še do 1. aprila. Ju golinija je predstavništvo v Trstu poverila družbi »Marittima Finanziaria S. A.«. TROJNA SVEČANOST V LADJEDELNICI FELSZEGY V MILJAH. Kakor smo napovedali -v zadnji številki, so pretekli četrtek v miljski ladjedelnici Felszegy splovili kar tri nove ladje. Najprej sta zdrseli v morje dve 300-tonski ladji, ki sta bili med seboj povezani, nato pa je zapustila gredelj še 500-tonska ladja. Svečanosti je prisostvoval minister za trgovinsko mornarico Jervolino. Med krajšim govorom je minister poudaril, da nova ureditev ladjedelstva z zakoni, ki pospešujejo gradnjo novih in razdiranje starih ladij, bo ugodno vplivala na razvoj pomorstva. Minister Jervolino je tudi omenil, da se je pomorski promet v italijanskih pristaniščih v zadnjih 5 letih povečal za 43%, medtem ko se je obseg trgovinske mornarice povečal samo za 8%. Italija kupuje premalo u Jugoslaviji a Jugoslavija bi rada prodajala več industrijskih izdelkov [ Svojčas smo že objavili splošne podatke o razvoju italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave v prvih devetih mesecih lanskega leta. Zdaj so nam na razpolago nekoliko podrobnejši podatki vsaj za to razdobje leta 1961; za ostale tri mesece namreč še niso bili objavljeni. Kaže, da se podoba ne bo mnogo menjala, tudi ko -borno lahko upoštevali podatke za vse leto. Zato objavljamo danes podrobnejše po. datke za prvih 9 mesecev. Trgovina med obema državama se je v tem času še bolj razvila kakor leta 1960 ter je dosegla v obeh smereh vrednost 45 milijard 295 milijonov dinarjev. To pomeni napredek za 20,4% v primerjavi z izmenjavo v istem raz- IZVOZ v Prehranjevalno -blago .... Surovine.......................... Končni izdelki . . . Pijače in tobak .................. Kemični proizvodi................. Drugi proizvodi................... Goriva ........................... Stroji ........................... Olja in maščobe................... Razno drugo blago................. UVOZ IZ Stroji ............................ Končni izdelki..................... Kemični proizvodi.................. Drugi proizvodi.................... Surovine........................... Prehranjevalno blago .... Olja in maščobe.................... Pijače in tobak.................... Druge vrste -blaga................. Jugoslavija je povečala svoje nakupe v Italiji zlasti v okviru kreditnih olajšav za posebne dobave strojev in oprem na podlagi sporazumov o strokovnem sodelovanju med tovarnami iz obeh držav. -Italija je ddbavila Jugoslaviji zlasti opremo za rudnike (v vrednosti 837 milijonov dinarjev), za prehranjevalno industrijo (za 796 milijonov dinarjev) ; stroje za kmetijstvo (za 740 milijonov dinarjev); kompresorje za gradnjo cest (za 223 milijonov din.), itd. Poleg tega so se povečale italijanske dobave bombažnih tkanin, prediva iz rajona »Gospodarstvo« od 10. jan.) URADNIŠKO OSEBJE Skupina C 4 ' ter učinkovito povezavo med turistični- _____ Z zadovoljstvom ugotav- Ijamo, da je prišlo po prizadevanju .glj SGZ do nekaterih koristnih stikov, I vsaj med predstavniki turističnih ustavi] nov iz Vidma in Gorice ter Ljublja- j/j ne. Združenje je za pospešitev turizma tudi predlagalo, naj bi vstopne vizu-gj nie izdajali kar na obmejnih blokih. f0l Združenje je aktivno poseglo tudi v lol ?ac*evo boljše ureditve avtopre.vozni-^ ®tva med obema državama. Pred ita-bjansko-jugoslovansko konferenco o tem vprašanju, ki je bila meseca de-^ cembra, v Sarajevu, je sestavilo vrsto koristnih predlogov za avtoprevoznike v obmejnih pokrajinah s te in one Tei stnani xC Lahko rečemo, da je bilo združenje , Pozorno za vsa dogajanja na gospodar- strojepisec, arhivar, telefonist od 18-19 let 36.670 31.130 od 17-18 let 30.450 26.640 od 16-17 let 30.040 26.420 pod 16 let 20.300 18.860 Vajenci prvo leto nad 21 let starosti 29.630 26.402 od 20-21 let 29.340 26.150 od 19-20 let 27.430 23.310 od 18-19 let 26.820 22.750 od 17-18 let 23.590 20.660 od 16-17 let 23.340 20.480 pod 16 let 16.270 15.250 drugo leto nad 21 let starosti 32.220 28.670 od 20-21 let 31.970 28.240 od 19 20-let 30.050 . 25.570 od 18-19 let 29.400 25.000 od 17-18 let 26.210 22.920 od 16-17 let 25.910 22.730 pod 16 let 18.840 17.550 tretje leto nad 21 let starosti 34.800 30.920 od 20-21 let 34.550 30.680 od 19-20 let 32-630 27.830 od 18-19 let 32.020 27.270 od 17-18 let 28.790 25.250 od 16-17 let 28.490 24.990 pod 16 let 21.420 19.760 nad 21 let starosti 42.900 37.980 od 20-21 let 42.490 37.640 od 19-20 let 37.080 31.630 od 18-19 let 36.670 31.130 od 17-18 let 30.450 26.640 od 16-17 let 30.040 26.420 pod 16 let 20.300 18.860 pomočnik prodajalca nad 21 let starosti 42.900 37.980 od 20-21 let 42.490 37.640 od 19-20 let 38.870 33,180 od 18-19 let 38.460 32.640 od 17-18 let 33.050 28.920 od 16-17 let 32.800 28.740 pod 16 let 25.500 23.410 no 15. t. m. so morali izročiti delodajalci pismeno prijavo v dvojniku uslužbencev in nameščencev v službi 31. 12. 1961. Obveščamo zamudnike, da storijo to čimprej, vsaj do konca januarja. Do 20. t. m. morajo delodajalci prijaviti na posebnem obrazcu modre barve zavodu za zavarovanje proti nezgodam na delu — INAIL — (Trst, trg. Teatro Romano 17) — točne prejemke in delovne ure v preteklem letu uslužbencev, zavarovanih v omenjenem zavarovalnem zavodu. V poštev pridejo mesarji, jestvinčarji, razne delavnice itd. Za zamudnike so določene denarne globe. VAŽNO ZA PRODAJALCE SEMENSKEGA OLJA Vsi prodajalci semenskega olja na drobno morajo prijaviti na navadnem papirju to vrsto prodaje zdravstvenemu uradu (Ufficio Igiene). Poleg tega morajo tudi razobesiti izven prodajnega prostora napis »Semensko olje« (Olio di šemi). GOSTILNIČARJE IN NA SPLOŠNO LASTNIKE GOSTINSKIH obratov o-pozarjamo, naj si za nabavo mesa za svoje obrate dajo izdati samo fakture, in sicer kolkovane v višini 2 pro-mi, da se tako izognejo nepotrebnemu posredovanju predpostavljenih organov. PRIJAVE DOHODKOV »VANONI« Obveščamo člane, ki so do sedaj vedno pravočasno izpolnili vsakoletno prijavo, naj ne čakajo zadnjih dni, češ da je čas do 31. marca. Svetujemo jim, naj čimprej pripravijo osnutek izdatkov in dohodkov ali na splošno poslovnega prometa ter se po dogovoru (tudi telefonskem) zglasijo v uradu združenja. K vprašanju se še povrnemo v prihodnjem »Vestniku«. VODENJE KNJIG Opozarjamo člane, da jim nihče ne bo vodil tako točno in vestno, poleg tega, pa tudi tako po ceni poslovnih knjig. Marsikdo se bo tako izognil raznim nevšečnostim, ki nastajajo pri r.epravlnem vodenju omenjenih knjig. Na združenju delajo nameščenci, ki imajo posebno spričevalo zavoda za socialno zavarovanje za vodenje knjig, kakor jih zahtevata Urad za delo in Zavod za socialno zavarovanje. SLOVENCI POSTAVLJAJO ZNOVA SVOJE ZAHTEVE. Pretekli torek se je odposlanstvo Slovenske kullurno-gospodarske zveze, v katerem so bili predsednik dr. J. Dekleva in tajnik M. Kosmina ter član predsedstva dr. A. Kukanja, zglasilo pri vladnem generalnem komisarju dr. Liberu Maz-zi. Odposlanci so pozdravili novega vladnega generalnega komisarja in mu zaželeli mnogo uspeha na novem mestu ter ponudili sodelovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze pri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Delegacija je nato podrobno načela vprašanje izvajanja londonskega sporazuma, kakor tudi vprašanje uporabe slovenščine, vprašanja gmotne pomoči slovenskim ustanovam in organizacijam, nastavitve slovenskih nameščencev v javnih uradih in ustanovah ter nujnost odprave fašističnih zakonov itd. Vsa ta vprašanja so zajeta v posebnem »promemoria«, ki so ga odposlanci izročili vladnemu generalnemu komisarju. Dr. Libero Mazza je pazljivo poslušal razlago odposlancev; poleg lastnih pripomb k tej razlagi je vladni komisar rekel, da se pripravlja zakon, ki bo omogočil tujim državljanom in italijanskim državljanom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, da uporabljajo tudi pred sodiščem svoj jezik. Že prejšnji vladni komisar je dal navodila, naj se na sodišču imenujejo tolmači za slovenščino. Dodal je, da je slovenska narodna skupnost na Tržaškem delavna in da se ugodno razvija; »vendar izhajajo iz enakih pravic tudi enake dolžnosti«. Razgovor je • potekel s posredovanjem tolmača za slovenščino, ki ga je komisariat sam ponudil. ZANIMIVA RAZSODBA Spor med tržaško družbo »Teatro Puccini« in vladnim generalnim komisariatom v Trstu je razsodil Državni svet, ki je pristojen v spornih upravnih zadevah. Družba se je pritožila, da ni bil ukrep vladnega generalnega komisariata proti njej pravno utemeljen, ker je. bila leta 1956 v Trstu že italijanska uprava. O njeni zadevi bi torej ne smel odločevati komisariat, temveč redna inštanca in to v smislu italijanskih zakonov. Državni svet pa je drugačnega mnenja. Po njegovem je pravni položaj Tržaškega ozmelja še vedno izjemen. Londonska spomenica o soglasju iz leta 1954 ni vrnila Italiji popolne vrhovnosti nad cono A, kakor ni dovolila vrhovnosti Jugoslaviji nad cono B. Sedanja ureditev je začasna in predstavlja rešitev »de faeto« v pričakovanju morebitne revizije mirovne pogodbe z Italijo. Razsodba je zbudila v Trstu toliko večje zanimanje, ker so se doslej italijanska sodišča v pravnih sporih vedno postavila na stališče, da vrhovnost Italije nad Tržaškim ozemljem ni nikoli prenehala, ker se to ni nikdar konstituiralo kot neodvisno. 1$ skem poprišču in je skušalo prispevali ;Za reševanje raznih splošnih vprašanj ;v korist tukajšnjega gospodarstva. V ta namen je navezalo stike z vodilnimi “*| osebnostmi in ustanovami tukajšnjega Gospodarstva, kakor Tržaško trgovinsko zbornico, Tržaško delegacijo Itali-iansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in z nekaterimi oblastmi. Združenje dopisuje s temi ustanovami v materinem jeziku svojih članov m ustanove tudi redno odgovarjajo na njegove vloge. Tudi glede delovanja SGZ v neposredno korist naših članov moramo bi-tj kratki in se omejiti samo na važnejši še posege združenja. V preteklem letu je združenje razvilo svojo dejavnost rtasti na področju delovanja svojih elanov operaterjev, uvoznikov in izvoz-nikov. Združenje sicer daje pobudo za ^sc ukrepe oziroma podpira pobude ’ 'trugih, ki težijo za utrditvijo gospodarskih odnosov oziroma povečanjem trgovinske izmenjave med Italijo in ^dgoslavijo. V ta namen je imelo lani Vfsto posvetovanj z operaterji iz vseh treh pokrajin. Dalo je tudi pobudo za ,Scstanek med tukajšnjimi in jugoslo-'anskimi operaterji. Tako je prišlo do trste pobud in predlogov: .T za čim obširnejšo blagovno izmenjavo; 2. za povečenje vpliva tržaške-83 velesejma; 3. za ureditev novega Sl\i m a »Alpe-Adria« in 4. za proučevale italijanskega in jugoslovanskega tržišča, da bi se lahko čim bolj plasi-1 a*i uvozni in izvozni artikli. Glede delovanja združenja za dosego Pravic njegovih članov bodi omenjeno, :a je združenje budno sledilo republiki zakonodaji, da bi lahko uspešneje ^varovalo pravice svojih članov tudi >0 določil londonskega sporazuma. rnislih imamo zlasti ustanovitev bol-Pjške, blagajne za male trgovce, gostil-lcarje in trgovinske pridobitnike. V P°sebni vlogi na vladnega generalnega 0rnisarja je predlagalo imenovanje v UPravni odbor bolniške blagajne pred-* avnikov združenja. Zaradi nesodelo-aoja in obstrukcije nekaterih pred-, avnikov stanovskih združenj ta od-P.r rte deluje in je bil imenovan kolesar. Prepričani smo, da o zadevi še v1 bila izrečena zadnja beseda; zdru-®nje bo zahtevalo pravično zastop-c.v° našega članstva in prizadetih lovencev. Tri volitvah v novi obrtniški upravni abor je združenje postavilo svojo astno edino opozicijsko listo. Čeprav 1 bil izvoljen zaradi razcepljenosti in e®botnosti naprednih in demokratič-.‘b obrtnikov noben predstavnik zdru-®nja, je to s svojim opozicijskim na-,.°Pom vendar pripomoglo k ugodnej- V GORICI OD TRGOVINE DO TRGOVINE Raj Kupujejo Jugoslovani Q, rešitvi raznih vprašanj, ki zadevajo k rfnike. Združenje skuša zavarovati 0risU malih trgovcev-jestvinčarjev, ki Pred izbiro: ali da sami ustanovijo rPopostrežne trgovine, ali pa jim bo Pasi- vnost onemogočila nadaljnje pošlo- v^nJe. Tudi zaposlitivi mladine posve-združenje vso skrb in skuša s potovanjem pomagati. ci končno še nekaj o notranji organiza-Q,J1. združenja. Njegove organizacijske n. 'be so v glavnem ostale neizpreme-jee®e- Z veseljem ugotavljamo, da se levilo članov povečalo. Hkrati je Sžen- slu zboljšalo nekatere svoje, u- ge v korist svojim članom. *e ? svoje poročilo o delovanju zdru-la v preteklem letu lahko zaklju- "im° z ugotovitvijo, da so bila naša pri- jn ^anja glede raznih zadev uspešna bili naši predlogi včasih po- ocenjeni in upoštevani s stra- njaPnst°jnih ustanov. Naša prizadevale- s° bila uspešna glede vprašanje hiei3116 trS°vinske zbornice, maloob-nega prometa, pospeševanja turi- Našteli smo nekaj vodilnih italijanskih trgovcev v raznih trgovinskih strokah. Pozna se jim, da imajo trgovci, h katerim zletajo ljudje z onstran meje kakor pridne čebelice v panj lepše avtomobile, ne navadne ljudske, po možnosti »fuori serie«, kot pa drugi italijanski trgovci, ki so de ležni nakupov samo svojih somešča nov. ŠTEVILNI SLOVENSKI TRGOVCI Z ljudmi iz obmejnega pasu delajo dobro tudi številni slovenski trgovci, razni Merviči, Kuštrini, Žigoni, čo-tarji, Čuki, Krševani in tolikeri drugi; saj so vsa družinska imena iz slovenske goriške okolice zastopana, čista ali pa malce pokvarjena po fašističnem zobu časa na trgovskih tablicah goriških ulic. Kratek je seznamček blaga, ki ga kmečki pridelovalci prinašajo z onstran meje, neskončno dolg, pa neomejen tisti, ki ga sestavljajo po svojih željah in tudi muhah, zadnje mode kupci sami. Kakor raste raven in pa tudi založenost trgovin onstran, tako pa se tudi menja ta zelo dolga lista, ki prekaša vse spiske najbolj zapletene trgovinske pogodbe. MORAJO SE NEKOLIKO POSLADKATI Nekdaj niso kupci iz obmejnega pa su kupovali jestvin, temveč so se strogo omejili na najnujnejše potrebe, da so se pošteno oblekli in kupili nekaj za gospodinjstvo in nekaj orodja. Zdaj hodijo v jestvinske trgovine, v kavarne in zlasti slaščičarne. Never jetno so sladkosnedni. Dobili so moderni okus, dišijo jim razni italijanski sladoledi. Prav blizu na začetku Ver dijevega korza, blizu znane slovenske trgovine z najrazličnejšim tekstilnim blagom, je kavarna in slaščičarna De Rocco. V njej se tre naših ljudi, segajo po paštah, kos 25 — 30 lir, po sladoledih. Kave iz ekspresnih strojev, kratke ali dolge, kapucinerčki , ali pa z žličko smetane, »golobčki - co-lombine«, vabijo vse naše ljudi, tudi najbolj trdo mamico, ki tišči svoje lire za tisto, na kar je mislila že teden dni. JESTVINE SE DVIGAJO Kupujejo zdaj riž ne več samo po 125 lir, temveč gredo gor do 180 in 200 lir. Hočejo boljši in izdatnejši riž. Ni pa pri vseh navdušenja za razne kave v italijanskih trgovinah, ker že imajo v jugoslovanskih trgovinah, skoraj bi brez pogreška rekli, kave od 1300 din naprej in to boljše ne samo po kafeinski plati, temveč tudi po aromi. Tudi niso veliki kupci testenin (špagetov), ker jih imajo še kar znosne, pač pa kupujejo, iz nekdanje države mastnih svinj, slanino po 250 — 260 lir. To je zanje _ zelo ugodna cena, saj prinese dostikrat dobro pitana kokoš kar štiri kg slanine. Pogruntali so že pred nekaj leti, da se jim izplača kupovati v Gorici slanino,- zdaj letošnje jeseni pa so še bolj pritisnili na slanino, ker so na tesnem z njo: nekaj ker so se vrgli z vso silo na rejo mesnatih pra šičev (baconov), nekaj pa zaradi suše, ki je prepolovila pridelek koruze in niso mogli niti za domače potrebe zrediti v naglici dovolj mastnih prašičev. ZAKAJ TAKO SLABO IN DRAGO VINO? Drugih jestvin pa ne kupujejo: sladkorja ne, ker imajo doma boljše ga in cenejšega, tudi ne raznih mes- nih izdelkov, kot so salame, safalade in hrenovke. Pač pa je ostala priljub Ijena mortadela, bolonjska, boljša od njihove postonjske ali ljubljanske, pač pa občutno dražja. V steklenicah prinašajo dostikrat dobro močno in lepo dišeče mleko iz dobre paše ali plemenitega sena; izpraznijo steklenice, poberejo denar in kupijo po vinskih skladiščih italijanskega vina. Tako je prišlo zadnje mesece, da jim je vino po domačih gostilnah dražje od tistega, ki ga točijo v Gorici in sploh povsod v Italiji. Če kaj čudi in razburja naše in italijanske ljudi, ki hodijo na izlete in na obiske v obmejni ju goslovanski pas je, kako morajo prodajati v vinorodnih krajih vino in si cer večidel samo slabo vino po take visokih cenah. Redna cena je začet no 280 dinarjev in potem gre navzgor na 300, 350 in še več za štajerska vi na. Ni čudno da so postali Jugoslovani potrošniki vina iz goriške pokra jine in celo nekoliko sumljivih vin italijanskega izvora ter ga posamez niki nosijo v Jugoslavijo, ne sicer še kot na vino udarjeni Avstrijki, čez Trbiž v Avstrijo. Sicer pa je cela Slovenija preplavljena s steklenicami »Chiantija«, polnjenega po etiketi \ Firencah, ki ga prodajajo, chiantarsko steklenico po 650-690 din, kar ni dra go pri slovenskih cenah vina, ker g rt pač za malone dva litra vina in še steklenico povrh. Ne verjamem pa, da bi se na Goriškem preveč gnali za takšno vino. Mi pa vseeno pozdrav ljamo tudi takšno množično kupovanje italijanskih vin, ker se s tem od pirajo trgovske poti kupovanju jugoslovanskih kmetijskih pridelkov, ki so jih mislili nekateri zaustaviti. težke zamotke žičnih mrež za vrtne ograje. Nekateri sopihajo, ker imajo povezane na glavo otroške posteljice. Sploh je blago za otroke zelo iskano. V Jugoslaviji opažamo neverjetno pozornost, ki jo posvečajo vzgoji in u-dobnostim za mladino, a njihova industrija pa caplja daleč za ukrepi \ prid otrok. Podjetja se ne rada u-kvarjajo z otroško konfekcijo, z iz delovanjem otroške obutve in tekstila za otroke. Komaj zadnje mesece je opaziti poboljšan.]"e in zato Jugoslovani tako radi kupujejo v Gorici otro ško obutev, zlasti »superge« in druge gumijasta obuvala. Nikdar ne bi mislili, da v Gorici dobro prodajajo o-graje in zavese iz trja, »kane«, ki jih rabijo za pokrivanje vrtnih gred ali pa pri ometih na stropih. (Nadaljevanje sledi) — ar — TUDI OTROŠKE POSTELJICE Našteli smo že nekatere industrij ske predmete, ki jih kupujejo Slovenci v stari Gorici. Zanimivo je videti, kako nosijo ljudje po ulicah proti blokom dolge vodovodne cevi ali pa HUD POTRES V DALMACIJI. V nedeljo, 7. januarja je hud potres zadel nekatere kraje vzdolž dalmatinske o-bale. Naslednje dni so se potresni sunki večkrat ponovili. Prizadeta so bila naselja tudi na nekaterih otokih, kakor na Braču, Korčuli, Hvaru in Pelješcu. Hudo so trpela naselja Pod-gora (pod Blokovom), Makarska, Ston Pelješcu, Orebič in Sučurac na Hvaru. Prebivalstvo so iz prizadetih krajev po večini izselili ter ga prepeljali v razna mesta, kakor v Split Šibenik, Zadar, Opatijo, Reko, Rovinj, Poreč in Pulj, pa tudi v Sarajevo. U bite so bile tri osebe, škoda je velika. Po Jugoslaviji pa tudi drugod po svetu, so pričeli nabirati prispevke za prizadete. Mednarodni Rdeči križ je pozval vse narode, naj priskočijo na pomoč. Papež Janez XXIII. je da roval 1 milijon. Pozivu za pomoč so se zlasti odzvali tudi tržaški Sloveti ci. Prizadete kraje je obiskal tudi predsednik Tito, ki je pozval vse prebivalstvo Jugoslavije, naj pomaga ponesrečencem. Ob goriški meji Gorica, januarja Na Goriškem so lani zabeležili ponovno povečanje obmejnih prehodov. Pravzaprav se je število prehodov z obmejnimi prepustnicami nekoliko zmanjšalo v primerjavi z letom 1960, vendarle je treba pri tem upoštevati, da so bili obmejni bloki več kot me sec dni v lanski zimi zaprti zaradi slinavke, ki je razsajala v goriški pokrajini, in da so v ostalih mesecih vedno zabeležili večje število prehodov kot v ustreznih mesecih prejšnje ga leta. Povečanje je nastopilo na obeh straneh. Jugoslovani prihajajo v Gorico kupovat razno blago, ki ga najdejo v veliki izbiri; zanimivo je, da sedaj kupujejo tudi v dražjih trgovinah na Korzu in nč samo v Raštelu kot pred leti. To je znak, da se je go spodarski položaj v Jugoslaviji znatno izboljšal. Na drugi strani pa postaja Soška dolina vedno priljubnejša izlet niška točka za Goričane in Tržačane, ki prestopajo mejo na bloku pri Rdeči hiši; To se je pokazalo tudi ob zadnjih praznikih. Med vsem letom je bilo na blokih goriške pokrajine nad milijon preho dov. 792.281 jih je treba pripisati ju goslovanskim, 296.725 pa italijanskim državljanom. V tem številu so všteti tudi dvolastniki, ki jih je na Goriškem kar precej. VEČ TURISTOV Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši, edinem bloku na Goriškem, kjet se lahko prestopi meja s potnim li stom, so lani zabeležili precejšen porast prehodov s strani ljudi s potnimi listi. 61.783 je bilo prehodov s strani italijanskih državljanov (49.000 v letu 1960), 42.606 pa s strani tujih državljanov (39.000 v letu 1960). To povečanje je seveda prineslo novo de lo obmejnim organom, ki so ga opravili hitro in vestno. VEČ TUDI TOVORNEGA PROMETA Ne moremo mimo Rdeče hiše, če ne omenimo velikega povečanja tovornega prometa čez ta blok. Gorica je namreč na najbolj prikladni točki za cestni tovorni promet med Severno Italijo in Jugoslavijo; zato avtoprevozniki ta blok tudi uporabljajo. Na jugoslovanski strani so zaradi tega uredili parkirni prostor za tovomja ke; podobnega so Italijani uredili že pred časom. Ob pričetku tekočega le ta upajo Goričani, da se bo cestni tovorni promet razvil, ker so se na ne davni sarajevski konferenci odločili povišati kontingent prevoznih dovoljenj iz ene države v drugo za dobro tretjino. To daje upanje, da bodo go riški avtoprevozniki dobro delali tudi v tem letu. Dober del goriškega avto-prevoznega parka je namreč namenjen mednarodnemu prometu s sosednjo Jugoslavijo. NEKAJ OBMEJNIH VPRAŠANJ Ob koncu naj omenimo še nekaj. Nujno je potreben blok pri novogoriškem kolodvoru. O tej zadevi se govori že nekaj let a dosedaj ni bilo nobenega konkretnega uspeha, niti se ne ve ali bodo o tem vprašanju kaj določenega sklenili na sestankih mešane komisije. Drugo nujno vprašanje je ureditev potoka Korna, ki odvaja vso nesnago iz Nove Gorice in vstopa nato na italijansko ozemlje pri novogoriškem kolodvoru ter prinaša neprijeten vonj celi vrsti stanovanjskih hiš. Važno vprašanje je še ureditev cestnega podvoza na bloku pri Rdeči hiši, kjer ne morejo skozi tovornjaki z visoko naloženim tovorom. O teh vprašanjih so v zadnjem času vložili interpelacijo na goriškega župana levičarski občinski svetovalci. m. v. NAŠE SOŽALJE V Trstu sta umrla 81-Ietna Josipina Peskar vd. Mužica in Roman Černigoj, v Gorici 91-Ietni Ivan Kosič, v Rocolu 75-letni Josip Gerdol, v Podgori 62-letni Peter Delpin, v Šempolaju Matilda Kosmina, v Bazovici Rozalija Grgič roj. Žerjal, v Podlonjerju 61-letna Helena Mlač, na Proseku Miro Grom, v Fer-nečah 39-letni železničar Vladimir Zlobec; v Ločniku se je z ročno bombo smrtno ponesrečil 20-letni Alojz Pintar. kultura in ZTvtjmjR KONCERT ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE Koncert, ki ga je v soboto 13. t. m. priredila tržaška Glasbena Matica, je pomenil prvo srečanje tržaškega občinstva z orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane, z mladim dirigentom rojakom Borisom Švaro ter z mladim domačim solistom Aleksandrom Vodopivcem. Orkester je odličen, tehnično izvrstno pripravljen, discipliniran ansambel in razpolaga z nekaterimi izvrstnimi in-strumentisti; komaj zaznavni pomanjkljivi rutini v obilni meri pripomore s svežo, mladostno navdušeno igro, ki jo težko zasledimo pri profesionalnih ansamblih. Ni torej čudno, da storilnost tega orkestra doseže in preseže raven nekaterih resnih in priznanih profesionalnih orkestrov. Dirigent Boris Švara popolnoma obvlada orkester z vsemi prirojenimi in priučenimi lastnostmi, po katerih spoznamo pravega direktorja: muzikalen je, natančen, jasen, odločen; posebno pri izvedbi Dvorakove Simfonije iz novega sveta je do kraja pokazal vso svojo zmogljivost ne samo z bleščečo in silno učinkovitostjo celote, pač pa tudi po pozornosti, ki jo je znal posvetiti drobnim sestavinam, in po u-ravnavnovešeni povezavi le-teh v celoto. Pianista Aleksandra Vodopivca smo sicer že slišali na nekaterih javnih nastopih, vendar je v Trstu prvič sedel pred orkestrom. Izbral si je tehnično izredno težavno nalogo z drugim klavirskim koncertom Rahmaninova, ki je sicer osladna in akademsko nezanimiva skladba; in prav zato ni mogel pokazati svojih odličnih muzikalnih sposobnosti, razen v tisti meri, ki sta mu jo dovoljevala akrobatski vir-tuozizem ali s patosom preobremenjena melodija tistih fraz, po katerih je hollywoodski industriji uspelo ta koncert popularizirati. Kljub temu smo čutili pred seboj pristnega glasbenika. Mladi ansambel z mladim dirigentom in mladim solistom je v Trstu izvajal popolnoma standardni spored in s tem potrdil tudi Tržačanom, kako upravičeni so očitki, ki jih na ta račun beremo v slovenskem tisku. Pa ne velja samo to, da bi le z izvedbo mladega, sodobnega dela opravil orkester svojo naravno nalogo in dokazal svojo življenjskost, temveč bi dal recenzentu možnost, da ocenjuje orkester pri tehnično težavnejši nalogi. Na zaključku koncerta, ko je po izvedbi Dvorakovega dela občinstvo izkazovalo izvajalcem svoje navdušenje, so predstavniki tržaške Glasbene Matice nasilno pretrgali slovesno vzdušje z obredom, neprimernim za koncertno dvorano. —u. K tej strokovni kritiki našega znanega glasbenika bi radi dodali še kratko nestrokovno pripombo. Ni dvoma, da je običajni »obred« (zahvalna beseda gostom, izročitev šopka in Hlavatyjeve slike) prerezal pravo vzhičenje poslušalcev nad zaigranimi umetninami in samim izvaja- njem. Človeku se v takšnem trenutku zazdi, da ga takšen »obred« potisne iz nebeških višav na trdo zemljo in vsakdanje življenje na njej. S svojo pripombo je kritik gotovč zadel ta prelom v duši poslušalcev v tistem trenutku. Toda ostane vprašanje, kako naj bi slovenska tržaška javnost, sami poslušalci in organiza torica koncerta, izrazili svojo hvalež nost gostom za tako uspeli večer in njegovo požrtvovanje? Mislim, da gre pravzaprav za izbiro pravega trenutka, ko naj bi se »obred« izvršil tako, da ne bi motil zbranosti publike. Po mojem mnenju bi bil za to najbolj prikladen odmor, in sicer čas tik pred začetkom drugega dela koncerta. — Ib — GOSTOVANJE SLOV. GLEDALIŠČA Pretekli teden je Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo v Kopru, Postojni in Ljubljani s Čehovo »Na veliki cesti«. V Kopru so nastopili dvakrat. Povsod so bile dvorane razprodane. PISATELJ O PISATELJU Na pobudo Kluba slovenskih umetnikov je Slovensko gledališče v torek priredilo v dvorani Avditorija v Trstu Andričev večer. Lik Nobelovega nagrajenca Iva Andriča kot človeka in pisatelja je zbranim predočil pisatelj dr. A. Rebula; iz Andričevih del so recitirali člani SG Rodoškova, Starešinič in Raztresen. Rebula je svoje temperamentno predavanje, ki so mu poslušalci sledili z napetostjo, zaključil z u-gotovitvijo, da je Andrič zaslužil visoko odlikovanje kot pisatelj širokega obzorja. Hkrati je Andrič zaradi svojih stikov s slovenskimi pisatelji in slovenskim leposlovjem opozoril svetovno javnost tudi na slovensko literaturo s tem, da si je pridobil Nobelovo nagracjp. Priznanje, ki ga je bil deležen Andrič je lahko merilo tudi za slovensko umetnost, ki je prav gotovo na enaki ravni in tudi zasluži takšno priznanje. Predavatelj je izpodbil trditev, da je Andrič pisatelj bosenske folklore; ta je bila njegovemu delu samo ozadje, v resnici je Andrič evropski pisec, pravzaprav vsečloveški. kronika IVAN MEŠTROVIČ UMRL Sloviti jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, ki sodi prav gotovo med največje kiparje na svetu, je umrl v sredo v mestu South Beandu (India na) v Združenih ameriških državah v 79-letu starosti. Na njegovo lastno željo ga bodo pokopali v Glavicah v Dalmaciji, kjer si je zgradil pred leti družinsko grobnico. Rajni je bil ro jen v Vrpolju v Slavoniji, vendar je svoja mlada leta preživel v Glavicah Uveljavil se je zlasti s svojimi veli kimi deli v Beogradu po prvi svetovni vojni: »Spomenik hvaležnosti Fran- ciji« in »Zmagovalec na Kalemegdanu« ter »Spomenik neznanemu junaku« na Avali. Med drugimi njegovimi deli v Jugoslaviji je znan umetniški paviljon v Zagrebu, dalje Njegošev mavzolej na Lovčenu, Grgur Ninski v Splitu itd. Vsa njegova dela se odli kujejo po izredni silovitosti in z njimi je vplival tudi na vrsto drugih jugoslovanskih kiparjev. IZ NAŠIH KRAJEV PREVEČ IZSELJENCEV. — V letu 1959 se je izselilo iz Julijske Krajine 13.973 ljudi (10.343 moških in 3.630 žensk); iz videmske pokrajine se je izselilo 12.638 ljudi, iz tržaške 951 in iz goriške pokrajine 384 ljudi. Povprečna stopnja izseljevanja v vsej Italiji je leta 1959 (bolj svežih podatkov nimamo na razpolago) znašala 5,4 ljudi na 1000 prebivalcev. Ta stopnja je znaššala v deželi Furlanija-Julijska Krajina 11,4 ljudi na 1000 prebivalcev, torej skoraj dvakrat več kakor povprečno za vso Italijo. Iz Trsta je šlo v Avstralijo 351 izseljencev, v Kanado 217, v Združene ameriške države 123, itd. »SLOVENSKI JADRAN« V NOVI O-BLEKI. Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja »Slovenski Jadran« je z novim letom pričel izhajati v »novi obleki«, kakor je ugotovil A. Jakopič — Kajtimir v uvodni besedi. List je namreč povečal svoj format. Pisec poziva bralce, naj pri listu sodelujejo, ker je uredniški kolektiv premajhen, da bi zrna gal vse naloge. V članku »Z vedrim čelom v prihodnje dni« poroča Albin Dujc, predsednik okrajnega ljudskega odbora, o gospodarskih uspehih okraja v lanskem letu. Vzporedno z napredkom koprskega pristanišča, industrije in vsega gospodarskega živ 1 jen ja na Koprskem se razvija tudi tisk. Koper že ima dobro opremljeno tiskarno in založniško podjetje »Lipa«. Vodilno turistično in avtobusno podjetje v Sloveniji Vrši vse usluge potovalnega urada. Posebej priporoča izlete in potovanja po JDGOSLMIJI: — od maja do septembra vsak teden avtobusni izlet po Jugoslaviji (od Zagreba preko Sarajeva do Dubrovnika); — štirinajstdnevna potovanja skozi Jugoslavijo v Grčijo; — sedemdnevna potovanja po SRBIJI in v sotesko Džerdad; fJhad potovanjem o jiigoMaoijo zahtevajte naSo foezoSoemo ponudbo l KOMPAS se priporoča k o m im $ (WVW\CvV^A^/'C/'AčvVWVWVVVVW/VVVVVVVVWVYVVVWVWVWWVVWVVVVI Ljubljana. Dvoržakova ul. 11 Kako poravnaš naročnino Letna naročnina za Italijo znaša 850 lir, polletna 450 lir. Plačaš jo lahko po poštni položnici, naslovljeni na »Založbo Gospodarstva«, Trst, ul. Geppa 9, Poštni tekoči račun št. 11-9396. Letna naročnina za Jugoslavijo znaša 700 dinarjev, polletna 350 dinarjev. Naroča in plača se pri »Adit«, Ljubljana, Stritarjeva 3, tekoči račun štev. 600-14-3-375. Naročnina za ostalo inozemstvo znaša 3 dolarje letno in jo lahko vplačaš po mednarodni nekaznici ali s čekom. Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. e Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina. - IrdstMjjJtopa tčopM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga • Redni zbirni promet iz evropskih centrov • Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskiadiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar. Od ržava osam linija i to: Sjecerna Evropa (tjedno) Sjadinjene Država Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki lato k, Japan (mjesečno) Daleki Utok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim progama plovi 40 brzih i modernih brodov a, hoji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za bil j na ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite robn prugama ”JEGOLINIJE’ TRŽNI PREGLED Italijanski trp Na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo se kupčije razvijajo ugodno. Največ zanimanja vlada za jabolka, pomaranče in limone, pri sadju ter za špinačo, krompir in razne vrste solat pri zelenjavi. Trg z žitaricami je miren; kajti še vedno se čutijo sledovi preteklih praznikov. Prekupčevalci ne kažejo nobenega zanimanja za nobeno vrsto žitaric in tudi pri cenah ni nobene spremembe. Miren je tudi trg z živino; cene govedu težijo navzdol, rav-notako cene prašičem za zakol in ostali živini za rejo. Povpraševanje po perutnini je bolj aktivno in cene se držijo čvrsto; prekupčevalci se največ zanimajo za domačo perutnino, pure in gosi. Trg z mlečnimi izdelki je nekoliko nazadoval v primerjavi s prejšnjim tednom, vendar pa gre blago vseeno od rok in cene niso padle. Po siru vlada precejšnje povpraševanje in cene so dobre. Trg z oljem je precej razgiban; cene. semenskemu jedilnemu olju in olju za industrijsko uporabo so padle za 200 lir pri stotu, medtem ko so se cene oljčnemu olju dvignile za 500 lir pri stotu in to zaradi velikega povpraševanja. Trg z vinom je živahen in cene napredujejo. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 300400, pesa 30 do 72, jedilna pesa 125-188, karčofi 40 do 80 lir kos, korenje kraj. pridelka 60-96, od drugod 90-144, cvetača 36-66, zelje 48-72, cikorija 75-113, čebula kraj. pridelka 72-96, od drugod 75-90, dišeča zelišča 165-300, koromač I. 84-108, rdeč radič 200-312, endivija 75-125, solata Tro-kadero 88-250, krompir 44-56, Majestic 43-44, paradižniki 200-336, peteršilj 100 do 188, zelena od drugod 40-120, špinača iz Toskane 88-150, od drugod 63-312, buče 50-80; jabolka Abbondanza 42-60, merkantilna 2448, Delicious extra 120 do 144, Imperator I. 48-84, Renette ex-tra 108-144, hruške extra 132-156, I. 108 do 132, rumene pomaranče extra 108 do 120, I. 84-108, rdeče pomaranče ex-tra 150-168, I. 120-150, taroki extra 168 do 210, I. 120-168, limone I. 78-132, mandarine extra 108-288, I. 72-108, dateljni 260-310, mandeljni 170-240, lešniki 330 do 410, orehi 450-500, bosanske slive 230 do 320 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnje plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevraču-nana. Fina mehka pšenica 6950-7100, dobra merkantile. 6700-6900, merkantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200 do 8300, pšenična moka tipa »00« 9500 do 11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9100, tipa »1« 8400-8500, fina domača koruza 5200-5300, navadna koruza 41004150, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 4650 do 4700, uvožen ječmen 47504900, domač oves 4200-5000, uvožen 44004500, uvoženo proso 41004150. Neoluščen riž Arborio 79008300, Vialone 8300-9000, Car-naroli 10.50012.000, Vercelli 80008400, R. B. 84008800, Marate.lli 77008000, Stirpe 136 70007300, Ardizzone 71007400, Balil-lone 68007000. Oluščen riž Arborio 14 tisoč 200 do 14.600, Vialone 15.400 do 16.000, Camaroli 21-22.000, Vercelli 20 do 22.000, R. B. 14.300-14.500, Rizzotto 13.900-14.000, Maratelli 13.700-13.800, Stirpe 136 11.300-11.500, Balillone 10.900 do 11.100, P. Rossi 13.600-13.800, Ardizzone 11.600-11.900 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, trošarina in prometni davek ne-vračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 900-920, uvoženo maslo 870-880, lombardsko maslo 850-860, domače maslo 860-880, emilij-sko maslo 840-850, zmrznjeno emilijsko maslo 820-830, maslo iz sladke smetane 820-830; sir reggiano proizv. 1959 840 do 870, proizv. 1960 720-760, grana iz Lodija proizv. 1959 800-820, proizv. 59/60 730-750, proizv. 1960 710-740, proizv. 1960-61 590-610, grana svež 450455, postan 460-500, sbrinz svež 470490, postan 560 do 580, Emmenthal svež 540-550, postan 620-640, originalni švicarski Emmenthal 710-730, provolone svež 530-540, postan 590-620, italico svež 440460, postan 510 do 530, crescenza svež 330-370, postan 460480, gorgonzola svež 355-360, postan 560-600, taleggio svež 390410, postan 510 do 550, švicarski sirčki (6 kosov) 170 do 200 lir. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Oljčna semena: suhe tropine 3100-3200, ricinusova semena 11.300 do 11.700. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.200-34.400, iz sončnic 34-34.200, iz koruze 30.800-31.200, iz soje 32.900-33.100, iz tropin 31.500-31.600, kokosovo olje 19-19.200, iz lana 27.200 do 27.400, iz ricinusa 34-35.000. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov VALUTE V MILANU 8-1-62 16-1-62 Dinar (100) 66,00 67,00 Amer. dolar 619,60 619,65 Kanad. dolar 591,25 590,00 Francoski fr. 124,65 124,78 Švicarski fr. 143,55 143,66 Avstrijski šil. 24,00 24,00 Funt šter. pap. 1741,25 1743,00 Funt šter. zlat 6200,00 6300,00 Napoleon 5350,00 5400,00 Zlato (gram) 714,00 711,00 BANKOVCI V CURIHU 16. januarja 1962 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,10 Francija (100 nov. fr.) 85,50 Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16,55 Češkoslovaška (100 kr.) 16,00 Nemčija (100 DM) 107,80 Belgija (100 belg. fr.) 8,57 Švedska (100 kron) 83,20 Nizozemska (100 gold.) 119,70 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 6,25 Jugoslavija (100 din.) 0,46 Avstralija (1 av. funt) 9,55 37.500-37.700, iz sončnic 36.800-37.000, iz rafinirane soje 36.200-36.400, semensko jedilno olje I. 36.500-36.700, II. 35-35.200. Oljčno olje »lampante« 46.50046.700, re-tificirano 51.800-52.000 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10 do 11 stop. 690-740 lir stop/stot, 11/12 stop. 740-770, barbera superior 13/14 stopinj 780-820, Oltrepo pavese 10/11 stop. 690-740, 12/13 stop. 750-790, mantovan-sko rdeče 10/11 stop. 630-650, Valpoli-cella Bardolino 10,5/11,5 stop. 710-730, Soave belo 11 stop. 730-750, raboso 10 do 11 stop. 630-660, reggiano 10/11 stop. 670-680, modensko vino 10/11 stop. 670 do 680, belo vino iz Romagne 10/11 stop. 630-650, klasični toskanski Chian-ti 12/13 stop. 400440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 675-695 lir stop/stot, are-tino belo 10,5/11,5 675-695, belo vino iz Mark 10,5/11,5 stop. 645-665, rdeče vino 10,5/11,5 stop. 635-665, barlettano extra 14/15 stop. 585-605, navadno 13/14 stop. 565-585, Sansevero belo 11,5/12,5 stop. 650-670, Squinzano 14/15 stop. 590-600, Martina'Franca 11,5/12,5 stop. 660-680, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10 tisoč 300 do 10.800 lir stot, iz Barlette 10-10.200, Rionero Barile 12/13 stop. 700 do 750 lir stop/stot, Milazzo Barcellona 13/14 stop. 610430, Alcamo 13,5/14,5 stopinj 560-570, bel mošt »Babo« 320-330, belo sardinjsko vino 12,5/13,5 stop. 585 do 605, črno 13,5/14,5 stop. 575-595 lir stop/stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL MANTOVA. Goveja živina za zakol: Voli I. 270-290, II. 200-230, krave I. 210 do 240, II. 130-160, junci I. 280-310, II. 260-280, biki I. 310-330, II. 280-310, junci in junice 250-300, teleta 50-70 kg težr ka 480-520, 70-90 kg težka 470-520, čez 90 kg težka 520-570. Goveja živina za rejo: Neodstavljena teleta 50-70 kg težka 500-600, 70-100 kg težka 500-600, junice 75-80.000 lir glava, junci 100 do 105.000 lir glava, voli za vprego 270-290 lir kg, krave mlekarice 140-160.000 lir glava, navadne krave 110-130.000 lir glava. Prašiči: debeli prašiči 101-125 kg težki 350 lir kg, 125-150 kg težki 355, 150-180 kg 360, čez 180 kg težki 360; suhi prašiči 30-50 kg težki 440, 50-70 kg 420, 70-100 kg 400, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 530 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci izbrani 700-730, piščanci (I. 230-270, II. 200-210, zaklani domači piščanci izbrani 900 do 1000, zaklani piščanci 800-810, zaklani piščanci I. 310-360, II. 240-280, zmrznjeni uvoženi iz Madžarske 390-500, žive domače kokoši 550-630, žive uvožene 280-310, zaklane domače, kokoši 800-950, sveže uvožene kokoši 800-950, sveže u-vožene kokoši zaklane v Italiji 550 do 560, uvožene zmrznjene kokoši 400 do 500, zaklane pegatke 1000-1200, zaklani golobi I. 1200-1400, žive pure 700-750, zaklane 800-1000, uvožene zmrznjene pure 500-520, živi purani 550-600, zaklani 650 do 700, uvoženi zmrznjeni purani 500 do 510, žive gosi 450480, zaklane 500 do 650, žive race 450-560, zaklane 400 do 500, živi zajci 450-570, zaklani s ko- Baker je na londonski borzi nekoliko popustil kljub vesti, da so An g leži še bolj skrčili svojo strateško zalogo rdeče kovine. (Čilski rudniki so proizvedli v lanskem letu 481.241 ton, v letu 1960 pa 480.100 ton bakra). Tudi cin je v Londonu popustil. Med narodni sporazum o činu je bil po daljšan do 30. junija lotos. Leta 1961 je proizvodnja cina zaostala za 25.000 ton za svetovno potrošnjo. Cena kavčuka je ostala neizpremenjena. Sladkor je popustil, kakao tudi, medtem ko je kava ohranila dobro ceno. Trg Z bombažem ni razgiban. Volna je nekoliko pridobila na ceni. ŽITARICE Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 12. januarja nazadovala od 207 3'4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu; cena koruze je tudi nazadovala, in sicer od 109 3/8 na 107 5/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je na newyorški borzi nazadovala od 2,45 na 2,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Sovjetska zveza je prodala Siriji večjo količino kubanskega sladkorja po zelo nizki ceni, in sicer po 2,05 stotinke dolarja za funt, kar pomeni najnižjo ceno od leta 1941 naprej. To je potlačilo cene na trgu. Izvedenci menijo, da Sovjetska zveza ne bo zdaj dlje časa izvršila takih transakcij. — Kava je v pogodbi »B« nekoliko pridobila na ceni, M je prešla od 34,75 na 35,04 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Cena kakava je popustila od 22,68 na 21,72 stotinke dolarja za funt proti izročit vi v januarju. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža nazadovala od 35,55 na 35,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je postavilo za letošnji pridelek državno podporo v višini 31,88 stotinke dolarja za funt bomba žo 550-630, brez kože 600-700. Sveža domača jajca 28-30 lir jajce, navadna domača jajca 23-26, sveža uvožena ožigosana jajca I. 18-20, II. 15-17 lir jajce. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Zrezani ali celi rožiči 4000-4200, domače seno I. reza 3100-3000, II. reza 3100-3300, zdravilna trava 3000-3100, slama v balah 1700-1800, kokosove pogače za krmo 42004400, koruzne pogače 4400-4600, lanene. 6450-6650, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6200, kokosova moka 41504250, iz sončnih 1900-2000, iz sezama 5800-5900, moka iz surove soje 5500-5600, iz prepečene soje 5900-6250, koruzna moka 39004000, lanena 5600-5700, paradižnikova moka 40004100 lir za stot. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg pri trgovcu na debelo. IBC 970-1060, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300-1320, Santos Fancy 1330-1360, Parana 1260 do 1280, Pernambuco 1250-1270, Co-lombia 1360-1390, Equador extra superior 1200-1210, Venezuela 1440-1460, Pen rit naravna 1210-1230, Salvador 1400-1420, Guatemala oprana 1410-1420, Kostarika 1390-1410, Honduras naravna XXX 1290 do 1300, S. Domingo 135CL 1370, Portoriko 1450-1480, Kongo naravna E B 970-990, Gimma 1260-1290, Harrar 1300-1320, Kenija A 1460-1480, Giava 1210-1240, Malezija API 980-1010, Hodeidah 1360-1380, Sanani 1370-1390 lir za kg. CAJ MILAN, Ceylon Orange Pekoe 1675-1925, CeyIon Broken Orange Pekoe 1570-1900, Formoza Orange Pekoe 1350-1600, Formoza Broken Orange Pekoe 1700-1925, Indija Orange Pekoe 1675-1875, China Pekoe 1300-1450, Java Orange Pekoe 1550-1750 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 150-165. lir kg, v škatlah po 1/2 kg 175-185, trikrat končen-' trirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175, v škatlah po 1/2 kg 190-205, v tubah po 200 gr 50-56 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla, po 500 gr 58-65, po 300 gr 4042; grah v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 150-170 lir kg, fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 200-210, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-3000, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 260-280, kumarce v kisu 290-310, paprika v škatlah 180-210 lir kg; fina marmelada v škatlah po 5 kg 210-230 lir, po 500 in 300 gr 250-260, mešana marmelada iz jabolk in sliv 180-190, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg 250-260, marelice v sirupu 310-320; tuna v oljčnem olju domače izdelave 700-750, tunina 600-650, sardine 480-550 lir škatla 780 gr čiste teže. ža. Cena volne vrste suint je nazado vala od 123 na 122 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Lon donu je vrsta 64’s B napredovala od 97 1/2 na 97 3/4 penija za funt proti izročitvi v januarju. V Roubaixu (Francija) je volna pridobila na ceni, in sicer je ta narastla od 12,60 na 12,65 franka. Izvoz volne iz Avstralije je dosegel v prvih petih mesecih sezone 1961/62 606,6 milijona funtov, medtem ko je znašal v istem razdobju prejšnje sezone 533,9 milijona funtov. Juta First marks je v Londonu nazadovala od 128 na 125 funtov šter-lingov za tono. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS napredovala od 23 - 23 1/8 na 23 1/8 - 23 1/4 stotinke dolarja za funt. Na newyor-ški borzi je cena rahlo nazadovala, in sicer od 27,35 na 27,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v januarju. Malajci so v letu 1961 izvozili 1,169-428 ton naravnega kavčuka, kar predstavlja napredek 8,5°/o v primerjavi z letom 1960. KOVINE Na londonski borzi so zabeležili naslednje kotacije: baker 229 1/4 (prejšnji teden 230 3/4), cin 940 1/2 (949), svinec 59 3/4 (59 3/8), cink (71 3/8) funta šterlinga za tono (1016 kg). V New Yorku so bile cene naslednje: baker 30,06 (prejšnji teden 30, 40), svinec N. Y. 10 1/4 (neizpr.), cink St. Louis 12 (neizpr.), aluminij v ingotih 23 1/4 (neizpr.) antimon Laredo 28 28 1/2 (neizpr.), lito železo 66, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 37,83 dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 190-193 dolarjev jeklenka. - • -- PRIDELEK TOBAKA V ITALIJI Pridelek tobaka je dosegel lansko leto v Italiji 489.542 stotov, to je 2,8 odst. več kakor leta 1960. Izvoz tobaka je dosegel v prvih 10 mesecih 14.103 ton, ■ ali 37,8 odst. več kakor v istem razdobju leta 1960. Uvoz se je skrčil, in sicer za 6,5 odst. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) . Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . Bombaž (stot. dol. za funt) Živo srebro (dol. za steklenico) Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . Cin (funt šter. za d. tono) . Cink (funt šter. za d. tono) . Svinec (funt šter. za d. tono) . SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 1 20.12.61 8.1.62 16.1.61 . . 209,— 207.— 204.3/, . . 110 — 109>/, 107.7« . ■ 31.- 31.- 31 - . . 120.50 120.25 120.75 . . 10.25 9 85 9 BO . . 13 — 12- 12 - . . 24,- 24,— 24,— . 81.25 81 25 81.23 35 43 35.35 35.50 191,- 191,- 191 — , . 34.7« 34 7« 34.7, . . 230-7, 231.— 228.7, . . 943,— 942.7, 953 — . . 72.7, 71.7, 71.7, . . 60 7, 59.7, 59 7« . . 798,— 836 — 844,- &tm KMEČKE ZVEZE Skapljanje domačih živali da za kmetijstvo Treh Benečij. Na njegovo mesto je bil imenovan dr.| Zatta. Glas iz občinstva Skapljanje je poseben kirurški poseg, ki ga sme opraviti le živinozdravnik. Zavedati se moramo, da slabo opravljena operacija lahko pusti na bikcu neprijetne posledice, zaradi katerih ga ne bomo mogli vzrediti v voliča, temveč ga bomo morali prodati za zakol. Posledica slabe skopit ve so »funicolitis« micotica, prevrže-no črevo pri volu, »vaginalitis septi ca«, »peritonitis« in splošno zastrup ljenje. Pred skopitvijo pustimo bikca vsaj 12 ur brez hrane in mu istočasno dajemo nekoliko grenke soli, da se žival očisti. To je potrebno zlasti št pri odrasli živali. Prostor pod bikcem pred skopitvijo dobro očedimo in tu di razkužimo z raztopino kreolina. živinozdravnika pa pokličimo zjutraj, da bomo imeli žival čez dan lahko pod nadzorstvom za primer kompli kacij. To v primeru pravega rezanja, ko obstaja možnost krvavitve. Če pa bo živinozdravnik skapljal samo s pretiskanjem s kleščami, taka pozor nost ni več potrebna in je vseeno če žival skopimo proti večeru. Pred skopitvijo bo živinozdravnik žival dobro preiskal zlasti se bo pre pričal, ali ima bikec oba moda na mestu. V primeru, da nista oba moda v mošnji, bo živinozrdavnik moral u gotoviti, če. sta v dimljah ali trebuhu. Seveda bo takrat njihova odstranitev zahtevala bolj komplicirano operaci jo ali pa bo sploh nemogoča. Ta primer omenjam, ker se tu pa tam dogaja, da brezvestni prekupci napravijo bikcem kratko plitek urez na tisti strani mošnje, kjer ni moda. Taka žival napravi vtis, kot da bi bila rezana. Seveda tako žival čimprej prodajo. Novi lastnik bo pa imel zaradi tega sitnosti, ker se žival ne bo mogla nikoli razviti v pravega voliča. Ob zakolu bo pa njeno meso neprijetno dišalo. Kmetovalec je pa bikca dal v zakol ne samo, ker se ni pravilno razvijal v voliča, ampak tudi, ker je bila žival izredno živa. živinozdravnik se bo ob pregledu tudi prepričal, kakšno je stanje v ozkem prehodu med dimljami in mošnjo. Šele po natančnem pregledu se bo odločil, na kakšen način bo žival skopil. Če ima žival Svetovni pridelek žitaric Navajamo podatke o pšenični letini v najvažnejših državah proizvod nicah v zadnjih treh letih. Letina je bila lani nekoliko slabša kakor leta 1960. Podatki so izraženi v tisočih stotov: SEVERNA AMERIKA 1959 1960 1961 Kanada 112.540 133.260 70.856 ZDA 306.457 370.856 335.839 EVROPA Francija Italija Zah. Nemčija Anglija Španija Jugoslavija Švedska 115.440 108.820 96.440 84.660 68.030 83.000 44.950 49.640 40.380 28.300 28.580 23.730 46.351 35.489 33.662 41.340 35.740 8.360 9.260 35.000 9.850 JUŽNA AFRIKA Alžirija 10.060 14.969 6.260 Maroko 9.560 10.615 6.250 Tunizija 5.250 4.760 2.500 žitaric se je povečala v primerjavi z letom 1960, zlasti prodaja pšenice. Tudi Sovjetska zveza se iz leta v leto bolj uveljavlja kot izvoznik žitaric. Po podatkih Organizacije za kmetijstvo in prehrano (F.A.O.) je Sovjetska zveza v zadnjih letih izvozila naslednje količine žitaric (v tisočih stotov) : 1960 1961 pšenica 61.000 56.000 rž 5.490 6.900 ječmen 1.220 3.250 koruza 1.550 1.230 Francija je zasedla tretje mesto med najvažnejšimi izvozniki žitaric in prehitela v tem pogledu Avstralijo. Po večala je zlasti svojo proizvodnjo in izvoz ječmena in koruze. Na prvem mestu so Združene ameriške države, za Francijo in Avstralijo pa pride Argentina. AZIJA Turčija Indija Japonska 79.870 85.900 76.450 99.290 98.900 106.480 14.590 15.310 17.790 UVOZNIKI ŽITARIC Največji uvoznik žitaric je Velika Britanija, na drugem mestu je bila lani Indija, slede Japonska, Italija, itd. Uvoz žitaric v sezonah 1959/60 in tov) JUŽNA AMERIKA Argentina 58.371 39.600 51.000 AVSTRALIJA 53.890 61.240 50.000 Suša je prizanesla nasade žitaric v Združenih ameriških državah, Kanadi in v Jugoslaviji. Tudi v Franciji, Zah. Nemčiji, Angliji in Španiji se je pridelek skrčil. V Italiji in na švedskem pa se je nasprotno povečal. »Zahodni svet« je lani pridelal okoli 30 milijonov stotov pšenice manj kakor v letu 1960. Pridelek ječmena je bil razmeroma dober na Angleškem. Nemci so skrčili površino namenjeno tej žitarici, zato se je tudi pridelek znatno skrčil. Ostale evropske države so pridelale približno enake količine ječmena kakor v prejšnjem letu. Na splošno je bil pridelek nekoliko manjši kakor v letu 1960. To velja tudi za oves, medtem ko je pridelek rži precej nazadoval. Pridelek rži se je od leta 1960 do lanskega leta skrčil v Združenih ameriških državah od 8,1 na 6,9 milijona stotov, v Kanadi od 2,5 na 1,5 milijona stotov, v Zah. Nemčiji, ki je največji pridelovalec rži v Evropi, od 40,5 na 25,1 milijona stotov. V Združenih ameriških državah je tudi koruza odpovedala. Pridelek koruze je leta 1960 dosegel na svetu 1.960 milijonov stotov, lanskega pa je te dni ameriško ministrstvo za kmetijstvo ocenil na 1.780 milijonov stotov. Same ZDA pridelajo več kakoi polovico koruze na svetu. Letina 1961 je vrgla 920,5 milijona stotov (letina 1960 pa 1.105,5 milijona). Zanimivo je, da tega nazadovanja niso (pile krive vremenske razmere, ki so bile nasprotno celo naklonjene koruzi, temveč je ameriško ministrstvo za kme tijstvo odredilo zmanjšanje površin posejanih s koruzo. Podatkov o pridelku riža na svetu še ni. V Italiji je bil lanski pridelek zadovoljiv, saj je bil za 600.000 stotov večji od pridelka 1960. Pridelek riža je v zadnjih štirih letih znašal v Italiji: 1958 7.322.724 stotov; 1959 7.400.000; 1960 6.200.000 in 1961 6.826.6000 stotov. Trgovina z žitaricami je bila vse leto precej živahna. Prodaja (izvoz) i/61 je bil naslednji (v tisočih sto ) ■ Države 1959/60 1960/61 Vel. Britanija 44.714 47.108 Indija 35.834 38.260 Japonska 25.656 28.341 Italija 1.122 23.534 Zah. Nemčija 20.938 22.041 Kitajska 4 19.800 Brazilija 17.837 19.050 Poljska 17.462 15.159 Egipt 12.378 13.000 Pakistan 8.898 11.150 Španija 592 9.993 Holandija 11.135 9.396 grozdje 1960 86.415 1961 77.600 °/o 10,0 vino 55.318 49.700 — 10,0 oljke 20.941 18.500 — 21,0 olje 3.801 3.000 — 21,0 pomaranče 7.084 8.260 + 16,6 mandarine 1.155 1.222 + 5,8 limone 3.120 3.294 + 8,8 marelice 238 599 + 151,8 češnje 1.881 2.025 + 7,7 breskve 8.223 10.160 + 23,6 slive 886 1.188 + 34.0 jabolka 18.322 21.503 + 17,4 hruške 6.222 7.899 + 27,0 smokve 3.025 3.190 + 5.4 mandeljni 1.116 3.300 + 195,6 lešniki 388 539 + 38,6 orehi 657 712 + 8,4 česen 583 572 — 1,8 čebula 3.628 3.699 + 1,9 paradižniki 24.281 26.849 + 10,6 jagode 374 456 + 21,6 pšenica 68.030 82.000 + 20,4 ječmen 2.319 2.791 + 20,3 riž 6.189 6.900 + 11,4 koruza 38.156 39.500 + 3,5 UVOZ - IZVOZ dKomluUjapautjtvema^a. Vremec r. Opčine • Narodna 78 Talaf. 21-308 četic ugodne! / Telefon 51-70 Telex 03323 03522 oba moda v mošnji in sta ji preho da med dimljami in mošnjo pravilno zarastla, je vseeno, na kakšen način bo rezal. Zadnje čase se je precej udomačilo skapljanje s pretiskanjem žil, ki po vezujejo oba moda z živalskim tele som. S pretiskanjem ostaneta moda na mestu, vendar v doglednem času degenerirata in žival ni več plodna od trenutka, ko so ji bile žile pretiš njene. S pretiskanjem se izognemo vsem možnim komplikacijam rezanja Pomisliti moramo, da je v hlevih možnost okužbe zelo velika. Zato v primeru rezanja pazimo, da bo poa živaljo čisto in da žival ne bo mogla onesnažiti mošnje z umazanim repom. Oteklina, ki nastane na mošnji po pretiskanju, bo pa polagoma sama prešla. dr. D. R. Močan kmečki rod OBVESTILO KMETOVALCEM! Obveščamo kmetovalce, ki še niso dvignili pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu — ulica Ghega, štev. 6/1 nakazila za prejem semena povrtnin, da to storijo najkasneje do 27. t. m. Po tem roku bodo tozadevna nakazila izgubila svojo veljavnost, seme pa bo vnovič razdeljeno tistim kmetovalcem, ki niso bili deležni dosedanjega razdeljevanja. Gospod urednik, prosim da bi obja-, vili te vrstice. Tako bo naša javnost zvedela, kako krepak je še naš rod. Slučajno sem se v openskem tramvaju v soboto zvečer sam prepričal, da imamo v bližini prave junake obmejnega prometa. V tramvaju, ki odpelje z Opčin ob 19.38, in ki je bil poln potnikov, sem opazil sedem do osem slovenskih kmetov in kmetic s tipičnimi torbami, kakor jih imajo naši ljudje, ki iz obmejnega pasu prinašajo v Trst razne svoje pridelke. Vpra-it šal sem jih, kako to da prihajajo vg( mesto tako pozno. Mlad fant mi jeg( vso zadevo- razložil takole: »Smo 1-1 Barke pri Vremah. Ob 17.30 smo sto-S[ pili na vlak v Vremah. Pripeljali smop še do Opčin in zdaj gremo v Trst«.^' »In kje boste prespali?« sem gar: vprašal. Ko izročimo blago (navadno^ nekaj mesa, masla in dragih drobnili reči), je nadaljeval, se odpeljemo takoj nazaj do Opčin. Ob eni uri po*1' polnoči odpelje vlak do Divače; tan se ne ustavi v Vremah. Okoli 3. ure*3' smo v Divači, od koder jo mahnemo*1' peš proti Barki. Iz Divače do Barki1? je okoli 2 uri in pol hoda. Med 5. itJl 6. uro smo doma«. gi Kdo bi si mislil, da je mogoče prav-*1 zaprav v eni noči napraviti pot iin. Barke v Trst in nazaj? Poleg vsega še^.1 ob tako slabem vremenu, kakor jo*. NOV RAVNATELJ URADA ZA KMETIJSTVO Dosedanji ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem gen. komisariatu dr. Piccoli je bil imenovan za ravnatelja meddeželnega ura- bilo tisto noč. Še je krepak naš rod ,, sem si mislil. Kmetice so se pritože®1 vale, da je bilo letos sicer mnogo ja-^ bolk, a da ni pravih kupcev. V Vrej: mah oziroma na Barki so po 20 di 1 narjev, medtem ko jih v Kopra prodajajo po 60 dinarjev na drobno. h G. P. či 7 KOBILI KADAL0880 blazine permafles Trst - Trleste, ul. XXX Ottobr« vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740 Pohl$tve — dnevne sobe — oprema -a urade - Vozički - posteljice RAZSTAVM: UL. VALDIBIVO, » — UL. F. FILZI, 1 PIABAZZINI DEL COBSO "In is TRST TRIESTE, CORSO ITALIA I (Vogal P. Borsa) Telefon štev. 29-043 BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAYLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH Kljub pičlemu pridelku in velikim dobavam žitaric tujim državam, so ostale zaloge v državah pridelovalkah velike. Zaloge pšenice so bile 31. julija lani naslednje: v ZDA 37,7 milijona strtov, v Kanadi 14,0 in v Franciji 1,2 milijona stotov. Zaloge koruze so ob istem času znašale: v ZDA 49,9 milijona, v Argentini 0,1 in v Južni Afriki 0,7 milijona stotov. Totdha SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST Riva Grammla 6*1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 KMETIJSKI PRIDELKI V ITALIJI V ZADNJIH DVEH LETIH Navajamo podatke o zadnjih dveh letinah v Italiji, in sicer v tisočih stotov, le pri vinu gre za tisoče hi. V tretjem stolpcu je naraščanje oziroma upadanje označeno v odstotkih v primerjavi z letino 1960: IMPEXPDRT U V A Ž Al VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UU0Z-1ZV0Z-ZASTOPSTVA IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Oddelek 1. koloni.lno bl.g„ poSBIlJE P« TIMSKEM IN KilSKEM SPItoDMII ut. dei Bo.e. go - Teksooi. SMM|| nlJM ^ MKHE KOMPENZACIJE TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 j Splošna plovba a/U Piran /aT\ Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trata samo 15 dni Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe PHIZNANO MEDNARODNO AVTOFREVDZNIŠKD PODJETJE LA GORIZIANA G0R1ZIA - VIA DUCA DA0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzamemo vsakovrstne preveze za tn In Inozom-etvd. — Postrežba hitra. Cene ugodne GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL CjT St 1 © 1) KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. TRANS - TRIESTE Sedeti a r. I. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 9M80 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.