^tsskdsn rasen aobot. ln praznikov. ^ daily Saturdajrs. Sundsys »ni " PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški ln uprsvnilkl prostori: upi i S6S7 South Lswndale Avo. Office ol Publication: M67 South Lawndsla Ava. Ttlephona. Rockwall 4004 Cena liita je $6.00 btend aa •I Chicago. IlUnate. matlar iaauarjr IS. 1SU. at tha____ _ tha Aet ol OoafrMa of March S, lSfS. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. t4. MARCA (MARCH 24). 1944 Subecriptton $6 00 Yaarly STEV.—NUMBER «0 Acceptance for mailing at special rrte of postage provlded for in section 1102, Act ot Oct. S, 1917, authorized on June 4, 1919. Ljuta bitka za posest Nikolajeva se pričela Rusi zasedli Prvomajsk, vojaško trdnjavo in že-leznisko križišče, ki je ščitilo umike nemških čet iz južne Ukrajine. Sovjetske kolone prodirajo proti Nikolajevu • treh strani.—Ljute bitke med zavezniki in Nemci v Cassinu se nadaljujejo. Ameriški letafej izvršili nov napad na Berlin, britski pa na Frankfurt, središče nemške kemične industrije.—Ameriške bombe potopile dva japonska parnika in ene ga rušilca pri Novi Gvineji Moskva, 23. marca.—Ruske armade so dospele do dostopov Nikolajeva, pristaniščnega mesta ob Črnem morju in morna-rične baze, in so že zavojevane .v ljutih bitkah z nemško oboroženo silo. Vse kaže, da bo nemška sila kmalu zdrobljena. Ruska armada pod povelj- gtvom maršala Ivana S. Kone-va je prodrla do točke, ki je oddaljena 20 milj od reke Prut, kjer so nemške in rumunske čete začele invazijo JRusije 1. 1941. Prvi oddelki Konevejeve armade se bližajo Bjelici, komunikacijskemu središču v Besarabiji, in hribom Karpatskega gorovja. London, 23. marca.—Ruska armada je po ljuti bitki okupirala Pervomajsk, vojaško trdnjavo in železniško križišče, ki je ščitilo umike nemških čet iz južne Ukrajine. Na južnovzhodni strani se sovjetske kolone bližajo Nikolajevu, pristaniščnemu me- sta je in druge naprave na severni strani Rima. V spopadu v zraku so sestrelili dvanajst nemških bojnih letal, sami pa so izgubili štiri letala. London. 23. marca.—Ameriške leteče trdnjave iy bombniki so ponovno bombardirali Berlin, britski letalci pa so metali bombe na Frankfurt, središče nemške kemične industrije, in druga nemška mesta. To je bil že peti ameriški bombni napad na Berlin v zadnjih dveh tednih. Američani so vrgli čez 1500 razstrelilnih in za-žigalnih bomb na glavno nemško mesto, ki so porušile mnogo poslopij in zanetile požare. Napada na Berlin se je udeležilo čez 600 letečih trdnjav in bombnikov. Zavesniild stan na Pacifiku. 23. marca.—Ameriški letalci so napadli japonske ladje in parnike pri Aitapi, Nova Gvineja, se-verozapadno od Wewaka. Ge itu ob Črnem morju. MacArthur poroča, da so Rusi prodirajo proti Nikolaje^ ^nb^e potopile dva japonska vu z vzhoda, severa in juga. O te, ki prodirajo z južne strani, •o zasedle mesto, ki je oddaljeno samo.osem milj od Nikolajeva Nemška oborožena sija je bila potisnjena v kot ozemlja ob reki Bug in je v nevarnosti uni-ienja. Padec Pervomajskega j t na-tnanil premier Stalin. To mesto je imelo pred vojno 50,000 prebivalcev in bilo je glavna nem-ika vojaška trdnjava na vzhodni strani reke Bug. Pervomajsk leži 100.milj severozapadno od Nikolajeva in 120 milj severno od Odese. Druga^ nemška vojaška trdnjava je Vosnesensk, 40 milj južno. Ako bo ta padla, bodo imeli Ruto odprto pot v smeri Odese. Berlin poroča o veliki ruski ofen-ovi na ozemlju med Proskuro-*>m in Tarnopolom, ki spaja za-Nni sektor dolge fronte z južnim sektorjem. Sovjetski komunike, objavljen danes zjutraj, omenja prošnje ruskih armad na Poljem proti Lvovu in okupacijo »adaljnjih vasi in naselbin na M*ni ln južnozapadni strani VI-Jke ter Čmerinke. Rusi so rae •gnili mostišča na desni strani Dnjester pod mestom Me Jikv-Podolski in zasedli Nadu-«o, strategično mesto, 20 milj "Mraj Besarabije. parnika in enega rušilca, tri ladje pa poškodovale. Japonski konvoj je bil bombardiran iz zraka med Wewa-kom in Hollandijo, holandsko tfovo Gvinejo. Dva parnika sta bila potopljena, štirje pa poškodovani. Avstralske in ameriške čete so se združile na ozemlju Nove Gvineje pri Bogadjimu in zdaj prodirajo proti Madangu, japonski bazi, 20 milj severno od Bo-gadjima. Združitev se je izvršila po porazu japonskih čet v bitki pri Saidoru. New Del hi. Indija. 23. marca —Admiral Louis Mountbatten, ,vrhovni poveljnik zavezniške si le, je priznal, da so Japonci in-vadirali indijsko državo Mani-pur po prekoračenju meje seve-rozapadne Burme. To je prva invazija Indij«, odkar je postala del britskega imperija 1. 1877. Mountbatten je dejal, da bodo Japonci vrženi nazaj v Burmo. Berlin I>oroča, da ruske čete J*kaku.ej0 nemške pozicije pri ®r"dyju. poljskem mestu, ki leži vzhodno od Lvova^fca-j* Poroča o zbiranju niogočne n»ke sile pri Narvi, Estonija * Mla u ključu je okrog sto divi •")• <** milijon mož. Italija, 23. marca.— ••^'nska p«.hota prodira pola-naprej v Cassinu in drobi ^L^ilL Topniški oddelki Nemci sb več utrjenih popru >zapadnem prede ki -Kjpor. TopnU J«pirajo Mi niranj«. P'Khsnj ,z več ut Šopi, ^ me HUte t * t»(«r| PUlr \ Ntuban i Jk*« to* v Irn^ (••h). ' Ke so v teku v hribih strani Cassina. Dva napada na zavezniške %u> bil« odbita in ee ;'«-n nazaj z velikimi koncu italijanske Anziju je naatal od '^racijah. Ameriški in ,alr» »o ./vršili nove 'cleznlttai proge, pe Paragvajski zunanji minister odstavljen Vojaška klika izsilila premešanje kabineta Montevideo, Urugvaj. 23. mar-—Luis Argana, paragvajski zunanji minister, zagovornik Združenim narodom prijateljske politike, je bil odstavljen pod pritiskom nacionalističnih vojaških častnikov, ki imajo tesne zveze z argentinsko vojaško kliko. Sigfriedo Gross Brown, prosvetni minister, in finančni minister Rogelio Espinoza, ki sta podpirala Arganovo politiko, sta tudi morala resignirati. Vojaški voditelji nameravajo izločiti iz vlatfe vse ministre, ki so naklonjeni zaveznikom. Spremembe v vladi se smatra-o za vojaški puč, sličen «enemu, d je bil izvršen v Argentini pred petimi tedni, ko so morali }redsednik Pedro Ramirez, zunanji minister Alberto Gilbert in Enrique Gonzales, Ramirezov tajnik, odstopiti. Pričakuje ee, da bo general Higinio Morinigo, predsednik aragvaja, obdržel svojo pozicijo. Znano namreč je, da je dal zagotovilo članom vojaške kli-ke, da bo navezal tesne stike z argentinsko vlado in razrahljal one z zavezniki. Lava ograia dve italijanski mesti Neapel, IUllja, 23. marca-Stožec ognjenika Vezuva je sinoči žarel v krvavo-rdeči barvi in razširjal strah v Neaplu. Dve mesti v vznožju gore sta v nevarnosti. To sta Torre de Gre co, ki je bil že dvakrat razdejan, in Torre Annunziata. Prvo mesto ima 34,000 prebivalcev, drugo pa 32,000. Goreče mase lave se vale proti obema mestoma. Vetrovi so odnašali pepel do Sa-lema, 22 milj proč od ognjeni-ka Ameriške in britske ambu-lance so dospele v ogražane kraje. Mornarica podprla zahtevo delavcev Chicago, 23 marca.-Morna rični department je podprl htevo delavcev, uposlenih v tovarni Amertorp Corp v Forest Parku, čikalkem predmestju, za zvišanje plače Delavci so člani jeklarske unije CO, ki trdi. da io plače nitje v tej tovarni nego v drugih. W ao udeležene v produkciji materiala za •merilko oboroženo silo. James A Flmt reprezentant momaričnega de p« rt men ta. Je dejal, da podpira zahtevo delavcev za zvišanje plač«. Kompanija izziva vladni odbor Noče podpisati pogodbe z jeklarsko unijo C h I e a g o, 23. marca.—Pull-man Standard Car Manufactur-ing Co. se je pridružila Montge mery Ward Co. in U. S. Gypsum Co. v izzivanju vojnega delavskega odbora, ki je odredil podpis pogodbe z jeklarsko unijo, včlanjeno v Kongresu Industrijskih organizacij, s provizijo glede zaprte delavnice. G. B. Christensen, pravni svetovalec kompanije, je dejal, da bo ta podpisala pogodbo z jek-arsko unijo pod protestom in da bo obdržala pravico preizkušnje odloka odbora pred federalnim sodiščem. W. Richardson, direktor Pullman Co., je udaril po CIO in izjavil, da U tvori večjo nevarnoat deželi nego Nemčija in Japonska. Joseph Oermano, reprezentant jeklarske unije, je ostro zavrnil obdolžitev. Rekel Je, da direktorji Pullman Co. ln mnogo drugih čikaških magnatov bi raje videli Hitlerja ali Japonskega premierja Toja v Beli hiši nego Roooevelta. Turčija in Nemčija sklenili pogodbo Istsnbul, Turčija, 23 marca.— Nova trgovinska pogodba med Turčijo in Nemčijo Je bila akle njena fa med drugim predvideva izmenjavo blaga v vredno-sti $10.850,000. Nemčija bo pošiljala Turčiji stroje in zdravila, slednja pa Nemčiji tobak ln druge pridelke. nemci ustanovili lutkarsko vlado v budimpešti Feldmarial Sztojay imenovan na načelnika OGRSKA ARMADA RAZOROZENA London. 23. marca.—Berlin je sinoči naznanil okupacijo Ogrske na podlagi, "vzajemnega sporazuma" in ustanovitev nove vlade pod preda«4ništvom feld-maršala Doma Satojayja, ogrskega poslanika v Ifemčiji od leta 1035. On je znan kot navdušen nacij. Radio Berlin poroča, da nemške čete še vedno prihajajo na Ogrsko. Prvo naznanilo se je glasilo, da je ogrgka vlada premierja Nicholaaa Kallayja resig-nirala in da ao bili storjeni koraki glede večj« pomoči Ogrski v borbi proti skupnemu sovražniku— boljševišM Rusiji—z mobilizacijo vseh razpoloilijvih sredstev. Berlin je dalj« naznanil, da je Hitler imenoval dr. Edmunda Veehsenmay«rja.sa poslanika in zaupnika nemška države na Ogrskem. Ogrski parlament je bil razpuščen iz razloga, "da bo novi režim izvajal diktatorsko oblast pod nemško dominacijo." V Bernu, Švica, krožijo poročila, da ao nemške čete okupirale tudi Slovakijo in da so bili načelniki slovaška, hrvaške in rumunske vlad« pozvani v Hitlerjev glavni, stan. Ogrska armada okrog SOMftO vojakov Je bila razorožena potem, ko so jo Nemci odrezali od poveljstva. Nemška čaaniška agentura DNB poroča, da je admiral Hor-thy, ogrski r«g«nt, poveril sestavo nove vlade Sztojayju. Iz tega se sklepa, da bo obdržal svoj urad ln aodeloval z Nemci v vseh ozirih. Prva opozicija proti lutkarski ogrski vladi ae je pojavila v ogrskem poslaništvu v Stockholmu, Švedska. Člani poslaništva so izjavili, da ne priznavajo te vlade. » Poročila iz glavnih mest nevtralnih driav pravijo, da se nahaja pet nemških oklopnih in motornih divizij na Ogrskem in da ao v teku masne aretacije in čistka. Teika usoda čaka 750,000 Židov. •• Domače vesti Ia Cleveland* Cleveland, O.—Na svojem domu je umrl Simon Bizjak, doma iz Rakeka, po domače CrnaČkov, in star 67 let. V Ameriki je bil od leta 1900. Zapušča ženo, dva sinova, oba pri vojakih, in eno hčer, poročeno Laurieh. — Po kratki in mučni bolezni je umrl John Kern, star 52 let, član društva 147 SNPJ in rojen v Ore hovljah pri Kranju, kjer zapušča enega brata, eno sestro in več sorodnikov. V Clevelandu, kjer je bival 24 let, zapušča ženo in hčer.—Frances Leopold, ki je bi-^la pred nekaj meseci obveščena, da je bil njen brat Štefan Butala pogrešan, ko je bil parnik, na katerem se je nahajal, poškodovan v koliziji, je bila zdaj informirana, da ga Štejejo med mrtve. Butala je bil uslužben na jezerskih parnikih, po začetku vojne pa se je vpisal v trgovsko mornarico. V Ameriko je prišel leta 1906. Delavci v Kohlerjevi tovarni dobili zvišanje Kohler, Wia, 23 marca -De lavci u pot len i v tovarni Kohler Co., so dobili zvišanje plače za pet centov na uro.- Minimalna plača Je zda) 50 centov na uro. Zvišanje J« odobril vojni delav-,ki odbor. Bolgarija pozvala nove iete Nemški poveljniki v Sofiji Bern. ftvica. 23. marca.—Bolgarija je pozvala nove čete pri obisku poveljnikov nemške oborožene sile na Balkanu. Poveljniki so se mudili več dni v Sofiji, kjer ao konferirali s bolgarskimi voditelji, po poročilu, ki ga je dobil švicarski list Baaler Nach-i tehten od svojega dopisnika v Budimpešti. To pravi, da so bile odkrite velike zaloge orožja, ki oo ga zbrali bolgarski partizani. Močne partizanske grupe so zbrane v bližini Sofije in bolgar ske čete ao začele splošno ofen-. živo, da Jih uničijo. Po spopadu,1 v katerem je bih) 150 partizanov ubitih, ao dete, odkrile skrita skladišča pušk in drugega orožja. ki bi zadostovalo za oborožitev štir*h regimentov, kakor tudi tajnn radiopostajo. Bolgarski uradni krogi sodijo, da zavezniška letala dovažajo oroftje partizanom iz Italije. Partizanska sila šteje najmanj 30^ 000 mož In ima direktne zveze t glavnim stanom briUkega generalnega štaba v Kairu. Premier Tojo priznal potežkoče Japonska pred najbolj kritično dobo v zgodovini London. 23. marca.—Premiar Hidekl Tojo je v svojem govoru v parlamentu priznal, da je vojaška situacija resna in da Japonska stoji pred najbolj kritično dobo v svoji zgodovini, v kateri se bo odločila njena usoda. Njegov govor j« oddajala berlinska radiopostaja. Tojo j« dejal, da se je vojaška situacija poidabšala v zadnjih šestih tednih, v dobi, ko m ameriške in zavezniške sil« prebile japonske obrambne črt« v srednjem dela Pacifika in zasedla več otokov. Premier Je nastopil pred parlamentom, ko ae je po dolgem času sestal v svojem zasedanju. "Japonski imperij stoji prod odločilno borbo, od katere Izida zavisi njegov obstoj," je rekel Tojo. "Zdaj nI več nobene razlike med akcijami na bojiščih in onimi na notranji fronti. Mobilizirati bomo morali vsa razpoložljiva sredstva in napeti vse sile za boj proti sovražniku." Prosvetni minister Nagakage Okabe je naznanil raztegnitev obveznega dela za dijake zaradi kritične vojne situacij«. Delovna služba dijakov, ki J« doalej trajala štiri m«s«c«, bo trajala Uko dolgo, dokler se položaj ne izboljša. Stavka oljnih delavcev v St. Louisu St. Louis, Mo., 23. marca.—Cez 460 delavcev je zastavkalo proti Socony-Vacuum Oil Co. Stavk« je protest proti kompaniji, ker ni hotela ponovno uposliti bivšega delavca, kl je bU odpuščen iz armade. Delavci ao jzjavili, ds bodo vztrajali v stavki, dokler kompanija ne uposli vojnega veterana. Nemci naznanili demilitarizacijo Rima l,ondon, 23. marca.—Nemško poveljstvo je naznanilo demilitarizacijo Rima in da bo proglašen za odprto meeto. Po naci-jlh kontrolirana rtmeka radio-.postaja j« poročala, da bodo Nemci odstranili vse vojaške naprave iz Rima in premestili vojaški promet, "da odgovou.«*i ra bombne napade pade ns zaveznike." Novo rusko svarilo finski vladi Moekva, 23 marca,—Novo ru sko svarilo finski vladi, da b< moral« prevzeti odgfrvornost za vse. kar pride. Izključuje možnost obnove pogajanj g M«* sklenitve miru. Radio Moskva je objavil vsebino finske note. v kateri Je vlada zavrnila sovjetske mirovne pogoje. Irci v angleški armadi in tovarnah Industrije prizadete zaradi vojne Dublln. Iraka. 23. man^.—Ker so morale irske industrije omejiti obrat zaradi pomanjkanja surovega materialu po izbruhu vonje ln padca izvoza poljedelskih pridelkov, je šlo čez 200,000 moških in žensk v Anglijo, kjer so stopili v armado ali pa dobili delo v vojnih tovarnah. , Uradnih številk ni, toda sodi se, da je okrog 100,000 Ircev v britski armadi, 130,000,'med temi najmanj 40,000 šensk, pa uposlenih v vojnih industrijah. Irska ima okrog tri milijone prebivalcev. Irski delavci, uposlenl v angleških tovarnah, pošljejo milijone dolarjev letno svojcem. Ta denar igra prav tako važno vlogo v irskem gospodarstvu kot jo je denar, ki so ga nekdaj pošiljali evropski priseljenci iz Amerike domov. Brezposelnost na Irskem stoji, ker delavci odhajajo v Anglijo, skoro na stalni točki, Irska ima zdaj okrog 75,000 brezposelnih, 20,000 msnj kot pred Šestimi meseci. Število uključuje poljedelske delavce, ki so običajno brez dela več mesecev. Irske Industrije obratujejo le okrog 65 odatotkov kapacitete. Nekatere tovarne so morale ustaviti obrat zaradi (»omanjka-nja naročil. Domače industrije, zlasti one, kl Izdelujejo tekstilno blago, so najbolj priiadat« zaradi vojne. Uvoz blaga lz Amerike je padel, odkar j« vojna, toda Irska Še dobiva male količin« surovega materiala iz Švedske, Španije, Portugalske, zapadne Afrike ln Južne Amerike. Mnogo Irskih firm Je bankrotiralo v zadnjih dveh letih, ker niso mogle dobiti materiala. Uvoz jekla je padel ln premog, ki prihaja iz Anglije, se uvaža v polovičnem obsegu v primeri z dobo pred Izbruhom vojne. Možna revizija Atlantskega čarterja Premiar Churchill naznanil posvetovanja London. 23. marca.—Možnost revizije Atlsntskega čarterja se je pokazala v Izjavi premierja Churchill«, kl Jo Je podal v par-lamentu. "Očitno Je, d« lzpremlnjajoče se faze v sedanji vojni zahtevajo posvetovanja ln pojasnila, z uši-, rom na načela Atlantskega čarterja," je rekel Churchill. "O tem dokumentu lahko rečem, da predstsvljs duh, namene ln cilje, /m katerih dosego se borimo v tej vojni." Premier Je namignil, da se bo njegova vlada posvetovala z Ameriko glede revizije čarterja. On Je v odgovoru na vprašanje nekega poslanca, ali sti načela čarterja v soglasju s politiko Ve like Britanije, Amerike In Kual-je, naglasi!, da revizija, če bo Izvršena, ne pomeni barantanja s sovražnikom. Lehman konferiral z generali v Afriki Alžlr, Alžerija, 23 marca.— Herbert H. I^ehman, bivši new-yorški governer. Je konferiral s zavezniškimi generali o relifnih problemih On Je direktor ad-minletractje za zunsnjo pomoč in obnovo, l^hman bo imel sestanek z genetalom Charleaom de Gaullem, predsednikom fr«n-cuskeg« n«rodneg« odbora, in generalom Giraudom, vrhovnim poveljnikom francoske olw»rožene sile v severni Afriki, preden odpotuje v Kairo, Kglpt. _ turčija postavila ceno za vstop v vojno Problem oboroiitve turške armade BOJAZEN PRED IN-VAZIJO Kairo. Egipt. 23. marca.—Iz zanesljivih virov se doznava, da je Turčija odklonila vabilo zaveznikov za vstop v vojno ln sugestijo, naj jim odstopi morna-rične b«ze, ker ji niso zagotovili pomoči v orožju in drugem bojnem materialu v zadostnem obsegu. Turška vlada je zahtevala popolno oborožitev svojo armade po zaveznikih na podlagi razgovorov, kl so se vršili v Adanl v februarju preteklega leta, ko J« bila v večji nevarnosti nemške ga napada nego je sedaj, ko nacijska sila dobiva težke udarce na vzhodnih frontah, ne pa na podlagi razgovorov, kl 90 trn vršili pred nekaj meseci v Kairu. Doznava se, da je Turčija zahtevala najmanj 500 ameriških tankov modela Sherman poleg velikega števila brltakih tankov. Ko je prišla ponudba glede de stavljanja zavezniškega orošja na mesečni podlagi, J« Turčija zahtevala seznam vsega materiala, kl se ji dostavi, zaeno p« Je stavila pogoj, da se morajo turški vojaki tzveftbatl v rabi orošja, preden s« odloči za vstop v vojno. Člani britska vojaška mialj« ao naleteli na velik« poUžkoče v teku pogajanj a turškimi ve diteljl v Ankari ln vrniti 90 9• morali domov praznih rok. Tur-ški generalni štab nI hotel spre Jeti britske ocene n«mšk« sil«, kl bi bila vržena v Turčijo, če bl se slednj« postavila na stran zaveznikov in napovedala vojno Nemčiji Člani mialje so izjavili, da bi bile diskuzije prinesle uspeh, če ne bl bila politična vprašanja potisnjena v^spredje. Turčija se boji napada a strani Nemčije ln Bolgarije. Znano je, da je mogočna nomška sila koncentrirana v Bolgariji ln ta bl šla lahko takoj v akcijo. Pe lužaj bl se Izprentenll v slučaju umika Bolgarije lz vojn«. Vladni odbor odredil zaslišanje Vprašanja ravizije mezdna formula 1. » VVashington, D. C.. 23, marca. —Vojni delavski odbor j« odredil zaslišanj« glede revizije mezdne formule "malega Jekla" na pritisk voditeljev unij Kongres« industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacij«. Člani odbora so izjavili, da ne morejo revidirati formule na svojo lastno iniciativo, lahko p« dajo priporočila. Vprašanje revizije mezdn« formule je potisnila v ospredje unija jeklarskih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij. Ona zahteva splo*- no zvišanje plače za delavce, upoalene v jeklarski Industriji, z« 17 centov na uro, kar J« več kot dovoljuje formula. Voditelji ADF ao apelirali na predsednika KooeevelU, naj podpre kampanjo sa revizijo mezdne formule, čeprav Je zadnji te den Izjavil, da Je proti reviziji. Takrat Je tudi poudaril, da bo moral kongres prevzeti vso o4< govornost, če se bo izrekel za re visijo «11 odpravo formule, Ta prepoveduje zvišanje plače nad petnajst odstotkov od toftke, ki je prevladovala v januarju 1. 1941. IT ALY UOOSIA u ^T'^ - 1 • • . PR05TETA PETBK *«arca PROSVETA THE EUUGHTEMMEHT GLASILO 1» LASTNIMA SLOVEMSKE MABODIIE PODPORNE Organ of Md publisbed JEDNOTE bf Beoafil Nulof ae VM, ka* «BM etfk a PROSVETA 2S67-H So. Lawmlale At«. Ckk##o 23. Illinole member or THE FEDERATED PREM Datum v oklepaju na primer (M#reh II. 1H4), poleg vašega imenu na naslovu pome!* da vam j* s tem datumom potekla naročnina. Ponovita )o prav t* a»oo, da ae vam lusl ne ustavi. ___ IZ naselbin POJASNILO Pred nekaj tedni me je naprosil newyoriki urad od Anti-Fascist Refugee Committeeja, da podpisom pismo, s katerim se apelira xa prispevke, namenjene raznim antifašističnim beguncem v raznih krajih sveta. Meni je ta odbor poznan že več let; uživa podporo mnogih prominentnfy ameriških liberalcev in napred- Ali je treba boljših dokazov? — Da—ali je treba boljših dokazov o kvizlingih v Sloveniji^kakor so dokazi v citatih iz ljubljanskega Jutra, ki jifa je objavil Sansov urad v Prosveti zadnjo sredo? Vsi čiUUlji in resnicoljubi se opozarjajo, da skrbno prečiUjo in presodijo zadevno poročilo iz Sansovega urada, ker nazorno meče luČ na aktualne razmere v SloVenijl Dejstva, ki so navedena v poročilu, zahtevajo, da se z njimi seznanimo vsi. Omenjeno poročilo vsebuje Uko značilne citate iz ljubljanskega Jutra, da zaslužijo največjo pozornost od strani vseh onih, ki jim je za resnico. Predvsem pa U citati osvetljujejo Celotno aituacijo v starem kraju tn potrjujejo vesti, ki jih je v poslednjih mesecih objavil Združeni odbor jugoslovanakih Amerlkancev, ki mu na-eeluje pisatelj Louis Adamič Da je SANS zavzel pravilno stališče, ko se je lansko poletje odločU za sodelovanje s tem odborom, so pokazali dogodki in vesti, ki bazirajo na avtentičnih poročilih. Vse do konca minulega leta smo se ameriški Slovenci radi ponašali s tem, da Hitler ni med Slovenci v starem kraju mogel najti nobenega kvizlinga, kakor Jih je našel na Hrvaškem, v Srbiji in drugih okupiranih deželah. Citati iz Jutra pa jasno povedo, da Je tudi Slovenijo zadela Ista usoda. To nečastno, izdajalsko vlogo je prevzel kvizling Leon Rupnik. divizijski general, ki je bil lani dne 23. septembra v Ljubljani—"umeščen za predaednika pokrajinske uprave." , Pri tem je značilno zlasti to, da je bil pri "umeščenju" kvizlinga Rupnika navzoč tudi—ljubljanski knezdškof Rožman, ki Je Rupni-ku ploskal ln mu s tem dal svoj blagoslov. Karakteristična je tudi izjava kvizlinga Rupnika ob priliki "ustoličen js." V tej izjavi je namreč po opičje ponovil povelje "vodje velikonemške države," naj slovenski narod pomaga streti "židovski boljševizem ln anglo-ameriško plutokracijo." Rupnik in njegovi pristaši, ki so se na ta izdajalski način izrekli za podporo nacizma, so to storili vede ln hote, zato jih bo narod sodil po njihovih za-slugah. Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj in mislec, je nekoč zapisal, da to bili Slovenci "za hlapce rojeni in za hlapce vzgojeni." Četudi ao se njegove besede izkazale za resnične v mnogih pogledih, je slovenski nsrod z ogromno večino v sedanji kritični dobi jasno pokazal, da je le neznatna peščica kvizlinlkih duš bila pripravi jena sodelovati z ofuputorjem. Ta neznatna manjšina, ki je pa prad vojno imels s svojo katoliško stranko vso Slovenijo pod svoje komando, se ie sedaj udinjsla Hitlerju in skuša zatretl odpor ostalega slovenskega ljudstva Vesti iz zanesljivih virov govore, da se je ogromna večina slovenskega ljudstva pridružila osvobodilni fronti, ki jo vodijo jugoslovanski partizani pod vodstvom maršala Tita; Kvizling Rupnik pa se vzdržuje na "vladi" v Ljubi lani samo s pomočjo nacijskih bajonrtov. Edino v Ljubltani Je mogoče, da vladajo slovenski kvizllngi, kajti nacijska vojna' mastna je to mesto spremenila v svojo oboroženo trdnjavo. * Nobenega dvoma ni, da je vetrna ljudi tudi v Ljubljani sami na stiani osvobodilnega gibanja, toda vpričo obstoječih razmer je to-če-no vaak odpor nemogoč. V vseh ostalih krajih po deželi pa sc jc ljudstvo dvignilo proti okupatorju, kateremu prizadajs Občutne udatce. Slovensko ljudstvo se zaveda, da osvobodilno gibanje pri haja iz ljudstva samega in da je sedanji odpor boj za ljudske pravice tn svobodo. t _ —■ Kaj vse to pomeni? Predvsem to. da vsi tisti, k» »c t uka i v Ameriki potegujejo za kvizlinga Rupnika trt njegove izdajalske pristaše, odprto delujejo pioti zaveznikom Združenih narodov—v prvi vrsti proti Ameriki sami. kakor tudi proti Angliji in Rusiji. Tega dejstva naj se zavedalo vsi. ki lomijo kopja za kvizlinške izdajalce v Ljubljani, pa naj bodo ti izdajalci v generalski uniformi ali duhovniškem talarju Stvar je namreč jasna: kdor je s Hitletjem, Je proti zaveznikom torej tudi proti Združenim državam? Ali je treba še kaj več dokazov o leaničnem položaju v Sloveniji oziroma v Ljubljani? Ali niso originalni citati is Jutra dovolj jasni? Kvizling Rupnik je v svojem govoru rekel: "Oenljalnemu vodji ncmikega naroda (Hitlerju), k* neumorno skrbi za boljšo bodočnost vseh po&tenih ter obnove zeljnih evropskih narodov, pa ae bomo Slovenci zahvalili s tem udarjatt pomena na uk«z v« dji velik« m rt.kki države za ustanovljene lastne pokrajinske uprave" Tako je govoril kvtzPng Ruoiok ob priliki svojega ' umeščen ja piedMclmka pokiejlnske ot« .ve" v Ljubljani dne 23 sept IMS. In knezetkof Koiman mu je |>l«*kal'~ Resnica mora na dan' Cim dalj jo skušajo zatajevati, teip hujše udari svoje zatajevali <• k^dar se sprosti in končnp pride na svetlo. To naj si zapomnijo zlasti vsi oni. ki tukaj v svobodni in demo-kratični Ameriki v svoje faitstxnc namene izrabljajo imeriško svobodo ln demokracijo s tem da odprto podpirajo Hitlerja in njegove kvizlinge—izdajalce slovenskcgs naroda! Ko so me prosili za omenjeni podpis, sem dobil vtis, da se bo apel poglal na kakih enajst tisoč Amerikanccv vključenih na listi organizacije, to je ameriški javnosti. Poznavajoč dobro delo Joint Anti-Fascist Refugee odbora iz preteklosti, posebno takoj po španski civilni vojni, ko je te odbor pomagal mnogim jugoslovanskim borcem, ki so pobegnili 1z Francove Španije, sem dal pooblastilo, da se razpošlje to pismo z apelom. Toda nekateri podružni uradi od Joint Anti-Fascist, Refugee Committeeja, posebno oni v Cle vejandu in v Kaliforniji, so a vzeli svobodo in ao razposlal; apele ameriškim Srbom, Slovencem in Hrvatom, očividno v tisočerih iztisll}. Apel je bil priob-čen v nekaterih jugoslovanskih časopisih. To je povzročilo neprijetne konfuzijo. Prejel sem neštete vprašanj za pojasnila od jugoslo venskih Amerikancev in sem pri-moran, da podvzamem ta način da izjavim, da lokalni odseki' ot Joint Anti-Fascist Committeejr niso bili od moje strani poobla ščeni, da z mojim podpisom ape lirajo za prispevke med ameri škimi Jugoslovani. Ako je kateri jugoslovansk Amerikanec prispeval Joint^An ti-^asclst Refugee Committeeji radi mojega podpisa pod vtisom da prispeva v neko izključno ju gostovansko antl-fašistieno svr ho, bi bil, jaz verujem, upravi čen, da zahteva darovano vsoti povrnjeno. Želim pa poudariti, da je stvai od Joint Anti-Fascist Commit teeja dobra In da zasluži podpore vsakega antifašista. Louis Adamič. Vsakega nekaj Dotroit.—V tem velikem ln dustrijskem mestu se dogajaje v tem vojnem času raz stvari. Ako bi bilo mogo-vse vsak dan poročati, bi bili naša Prosveta premajhna. Kai se tiče nas Slovencev in Jugoslovanov, smo se zavzeli v velikem obsegu za pomoč pogumnim partizanom v stari domovini. Ampak reči moram, da jc za nimanje med Slovenci bolj piš-ksvb, veliko večje je pa med Hr vati. Najbolj jasen dokaz temu so mesečne seje naše podružnice 8ANSa, ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu Izmenoma obeh Domovih, enkrat v SND, drugič v SDD, tako da imajo priliko priti na seje vsi na zapadni in na vzhodni strani mesta. Am pak na te seje prihajajo eni in isti, in to v zelo malem številu Nakolektali smo pa že preko $2000, kar ko prispevali zavedn rojaki in napredna društva. Podružnica »ma nekaj nad sto čla nov ln članic. V Detroitu ln okolici živi trt do štiri tisoč Slovencev, toda od tega števila jih je le nekaj nad sto ki oodoirajo vse to nujno korist no delo in prispevajo finančno. Velika večina pa je mrtva. Prihodnja aela podružnice SANSa bo v nedeljo, 2. apriU ob dveh popoldne v SND na John R. Rojaki, ako imate samo malo usmiljenja in ako želite, da naš narod dobi svobodo in demokracijo, za katero se tako pogumno bori gladuje, zmrzuje in umira na krvavih hribih in poljanah, tedaj se vprašajmo, ako ni mm l dolžnost, da ae vsi skupa oprimemo tega dela in pripomo-remo do čim hitrejše zmage nad krutim sovražnikom Ako se bomo vsi poprijeti tega dela, be uspeh zaslfurari in bo nam vsem ponos. Torej vsi na našo domačo partizansko fronto za pomoč in zmago osvobodilne fron te pod vodstvom maršala Tita! Dne 12. marca se je vršila kon-erenca mtehiganskega Vseslo-anskega kongresa v hotelu Bock :adillacu. Veliki avditorij je bi rapolnjen—zelo dobra udeležba \!t na žalost moram poročati, di lašega slovenskega naroda j< iilo zelo malo na tej priredbi Kaj je temu vzrok, zakaj Uke •nalo zanimanja za Uko važne conferenco ln Uko zanimiv pro m? Govori so bili zanimiv id prominentnih oseb, Uko tud :wvski zbori, glasba in umetn >les, da človeka dvigne do pono a, da si Slovan in si vesel, da s isvzoč in uživaš vse to v teh kri ičnih časih. Mi Slovenci imamo posebni cadnja leU to slabo lastnost, d; e zanimamo za vsakdanje uživa lje le v malih skupinah. Vsi p; ahko vemo, da skupnost ni bil: ie nikdar Uko potrebna kot j« lanes, ker gre za bodoči obsto r tem svetovnem preobratu >Iihče ne ve, kaj nam bo bodoč rost prinesla, nikjer ni nobeni igurnosti in stalnosti. • Ako bo no vse Dreni i in zaspali, nan x> v bodoče še žal. Prišel bo čas co se bomo vprašali, zakaj se ni imo bolj zanimali in po svoj noči pomagali za boljšo bodoč rost. Te krute vojne bo v pa etih konec, ali kaj poUm? Da gremo naprej '*lia boljš ispeh SANSa in da ne pozabime isših fantov, -ftf služijo v ameri iki armadi, momkricl in aviatik p se nahajajo križem sveta m ronUh za zmago zaveznikov, bo lo društvi 121 in Young Ameri rans SNPJ skupno z žensjcin »dsekom SND in4 postojanke SANSa priredili dobrodelni ve »er v SND na John R. Na pro ;ramu bodo tudi filmske slike 1; iUrega kraja, last SNPJ. Vse to se vrši to soboto zvečer >5. marca, pričetek ob osmih. Po ovica prebitka bo šla za SANS x>lovica pa za naše fante-voja žjo pot v J^očevje, toda naj-jolj me je zanimala torbica, v mteri sem imela potičico. Lo-nila sem jo kar po poti in ko smo ja prišli, jo je že zmanjkalo. Ve-lkokrat sem v torbico pogledala, r bila je prazna. Takrat mi je jilo dvanajst let. Prvič pa sem se peljala na že-eznici, ko sva šle s sestro Micko / Belgrad do ameriškega konzu-a po dovoljenje za potovanje v Vmeriko. Pot je bila precej dol-;a, ali meni se je dopadla. Tam i bilo vse v žametu n/i vlaku kot e tukaj; še iedežev ni bilo in /se se je drenjalo. Sedaj pa še malo s starem na-eljencu. Brala sem tudi njegov adnji dopis. 2al, da kdo misli, la ni resnica, kar je pisal. Človeku se lahko vse pripeti. Če '.očaka sUrost, je deležen vsega, ipbrega in slabega. Tako se je udi njemu godilo. Samo en /zrok je imel, da se ni podpisal. To se vidi, da je dosti Ukth iju-li, ki samo gledajo, kako bi tega ili onega malo ogrizli, če n* drO-jače, oa s črnilom i» peresom. Vfožak ni nič slabefgk naredil. Sedaj, ko Je povedal, kdo je in >dkod je, je gotovo ustregel vsem 5iUteljem. Skoraj sem ža pri koncu, pa iobim Prosveto, v kaUri vidim lopis Mary Pregel iz Base Lina, Mich., ki pravi, da rada bere dopise in prečrtala je tudi mojega zadnjega, v katerem sejn pove-iala, kdo nas je obiskal ifk novega leU dan. Pravi, da je to njen bratranec, o katerem ni slišala ie veliko let. Me veseli, da se čudi ženske zanimajo za Prosveto. Mary, jaz tebe ne poznam, vem oa za vas 'Gaberje, kamor sem nekoč kravo peljala v rejo, ker jtvs fcestro nisva hoteli prodati, krme ps nisva imeli. To Je bilo v zadnji vojni, ko so biU slabi časi. če si kaj več pridelal, so prišli vladni ljudje in so ti polovico vzeli, pa naj bo za živino ali za ljudi. Toda dovolj za danes in pozdrav vsem čiUUljem. Frances VodopUrec, 347 —~ v Mczunieyju, Minn., John Gerzetieh, je pi moj brat. On U ni mogel dosti povedati, ker j^ prišel mlad v Ameriko in je tukaj 43 let. Jaz sem bil rojen leU 1896 in v Ameriko sem prišel pred 23 leti. '' Torej sUri naseljenec, akof U sin* Janeza Vertiria-sin Jako- povega Janeza—potem si ti imel I Zamlievid kaže otok KorčuUl tukaj v Milwaukeeju dva braU, n« Jadranskem morju, ki so ga ki sem oba dobro poznal. Jože]okupirali jugoslovanski partij je bil sUrejši, sredilje velik in star približno 70 let, ko je umrl. Matija je bil več let mlajši. Bila I ^ k0Mtfu ples, kar ni tako lah-l sU si polbrata. Mate je umrl ko; »ko ga je že kdo poskusil, ve,I pred tremi leti in oženjen ni bil L^ je eden najtežjih plesov in nikoli. Bil je veliji. in močan, Vzame ptecej prakse ali vežbaj fkoraj Uko kot njegov oče. nja predno ga človek obvlada ■ ■lie Vertin je h4 oženjen rn Kot govornica je nastopila tuje zapustil več otrok- Njegov U neka o^g 30 ]et staiu Ku.m-sin se je izučil zs zdravnika in J nja> & Jf pniu v to deželo po ■iPo to de- Plamo staremu naseljencu West Allia. Wla.-Ker ne vem naslova sUrega naseljenca, mu bom skozi Prosveto skuŠSl dati nekaj informacij o njegovih mo-lebitnih sorodnikih. Začudil sem ae, ko sem čiUl v Prosveti, da je doma iz Doblič in da sa pile Vertin. Radoveden sem, kako se je reklo doma pri hiši, kajti potem bi vedel, ali sem v pravem ali ne glede njegovega braU in pol-braU. Mati mojega očeU je bila do- je bil prej v Chicagu, zdaj pa ne ameriškem vstopu v vojno vem, ali je še ali ni. Jože Ver- poklicu je časnikarica in v t tin je umrl v Milwaukeeju pred U^ je prišla, da organizira ruske devetimi leti. : r žene za dela v vojnih industri- Ta dva braU seni dobro po- j ah. Govorila je že tudi v či-znal. Večkfat smo skupaj pili kaškem SUdiumu. Ko je prišla in se pogpvarjfeli o Dobličah in v to deželo, ni bila vešča jezika, o KvasicL VedeU sta, da je bila zdaj na je govorila v angleščini, mojega očeU mati sestra njih dasi ne posebno gladko, vendar sUrega očeU. Ko šem zadnj:č pa dobro za njeno Uko kratko nalašč obiskal NaeeU Lovretiča | bivanje v Ameriki, in njegovo ženo, sem izvedel Veliko reči. Oba sU tišU dva Ver- Imo'1 no ravico' M^kb oblačiti se le ^vflti. fla iebi je imeli narejeno V Moskvi, ki se razločevala od ameriške in na katero je bila očivid- n gospodom v Parizu je Povedala je, ko je zapuščala Rusijo, so bili njeni starši v na-tinova braU iz Doblič dobro po-|cijskih rokah lri njih usoda ji znala. Povedala sta mi tudi, da znana; tudi za brata in sestre je sin JožeU Vertin* v Chicagu ne ve in tudi njen mož je bil taj vsaj bil je. (Mrs. Lovretič: je krat v armadi, pozneje pa je iz doma iz DragovanJ* vasi pri Čr- vedela, da le bil ubit. Povedali nomlju.) je, da je bila nekoč v Parizu na . Torej ne vem, ali sem v pra- nekem banketu, kjer so ji stavili vem ali ne, ko mislim, da je bil I razna vprašan jd. Eno teh vpra l Joe Vertin tvoj privi brat, Matt šanj je bilo, čemu nosi večerno pa polbrat—to je, ako si sin Ja- obleko in bele rokavice in če je neza Vertina, podomače Jako-1 ruska vlada delavska. Odgovo-pov. Ako si iz kaUre druge hiše raa da nosi tako obleko zato, iz Doblič, bi U prosil, da izjaviš, ker imajo v Rusiji sedaj vse ie-Prijatelji smo vsoeeo. Vse sem pravico, da še Uko oblačijo, preciUl, kar si pisal v Prosveti. I medtem ko ie V carskiB Najraje bi pa videl, da bi priiel semkaj, ker V Milwaukeeju< 1 West Allisu je dosti Belokranj-cev. Upam, da veš, kjO Je vas Kva sica, odkjer sem jaz doma. Ako si ti sin Jakopoveg* Janeza, ava gi potem še v sorodu. Veselilo I tudi povedala, ne* kot zastopnica društva 121 SNPJ, febr. se vrneva z možem domov čijega sem stalna zastopnica pri precej zgodaj s shoda na tej organizaciji. Ne bom opisala rem je govoril Joško Oven ^ vsega programa, ker ibi vzelo pre- ma je osfsla sama hčerka več prostora. Konferenca je biU dan, ker smo še ves teden pr** sklicana za tretjo obletnico in se kovali telefona ali telegrama •• je vršila v hotelu CadilUcu. našega mlajšega sins «' Omenita bom le. kar se mi zdi Yorka kakor je po ulef«*" ^ ljubil «z Oroenvilla. P« W * je nahajal par tednov prednop bil neslan preko morja smo ga obiskati pred njeg^" odhodom, »oda nam je »P^ da ni nikomur dovoljeno vt^ rišče «n tud1 ne poalati m*** sporočila. Njegovo no 14. febr sem freje'«*^ Voditelji unil u farmskih oefantaaeU na ~«tsaku v Qr—t FalIm. Ckapman Joka Evanko. Mlldred K. Stolu ln Brace L Od leve aa bolj zanimivo. Program je bil pester. Kot vselej an se Ukrsjinet tudi sedsj najbolj posUvili s »vojo narodno nafto. Njih pevsko društvo js zapelo neka) prav lepih peami, prav Uko so predvajali ukrajinski narodni ples. Svoje narodne pleae so predvajali tudi koza ki ln ruaki cigani. Naetopilo ja tu- J febr. in b kot za ameriško vlado. Ako bi bil prvi korak na polju diplomatičnih pogajanj z ido maršala Badoglia izveden strani anglo-saških velesil, bi bil pojavil notranji odpor pro-tej meri, ki bi bil mnogo moč-I« ... Zdai pa morajo kritiki idogliovega režima v anglo-ikih deželah—prsv kot onih it protifašističnih italijanskih •ank-brez nadaljnjega _ vzeti znanje dejstvo, da je politika ih treh velesil enotna, kar se italijanskega vprašanja. Drugo vprašanje je naslednje: ikaj se je Sovjetska unija po-ila na stran zahodnih Vele-na tak način, da bo s tem brez oma zgubila nekaj svojih pri-encev v liberalnih krogih etike Britanije, Amerike in ev-jskega kontinenta? Samo dvo-odgovorov je možnih, ki daje-pojasnilo: Prvič, da je inva-ja evropske celine in morda tu-Balkana neposredno pred na-ter da Rusi radi tega nočejo, hi mogli politični zapletljaji kršne koli vrste motiti te yo-te operacije. Ali pa, drugič, so začele sfere političnega liva stopati na dan z večjo lostjo, tako da se je Rusom lo umestno pokazati in priti, da imajo v Italiji Angleži-[ilno in odločujočo vlogo, ednc in tedne je že tega, kar ruskih časopisih ni bilo več ibene kritike glede anglo-ame-kih operacij. Pomnoženo bom-'diranjc, nenadno izigravanje lega vprašanja, velity raane-na bližnjem vzhodu, dejstvo, st Dojavljajo komandne čete Jadranskem in Egejskem mor-■vse to oznanja pomladanske pivc. Sovjetska unija je za-oljna z zavezniškim sodelo-. jem v vojaškem pogledu in dobro zaveda tudi še preko i. da bo politični vpliv zahod-velesil v gotovih predelih (jpc mogočno narastel, ko bo-|te vojaške operacije v pol-^ razmahu. Nespametno bi I. ako bt Rusi hoteli ovirati naravni razvoj in se protiviti laščajočemu vojaškemu vpli-zahodnih velesil—mnogo bo-velja ta razvoj predvidevati podrediti svojo politiko temu jstvu. Na tudi zahodne velisile so "Penile m priznale narašča-»vojaški vpliv in politično ai-ISovjetske unije v nekaterih F1 'i'I ih Evrope. Najbolj r Jf p-.kazal to stališče go-P'c mierja Churchilla v v* "f Commons dne 22. fe-J1' dejal, da so ruske ^^■• ie zahodnih meja Hu»'je obenem "pra-1 u"n stne", ter Uko po-jf"' '"plo govoril o Titu. Ru-P'i«ian/e Hadogliove vlade "-menjava. Chur-t1' ' l i4V ^ prav še ds-— 1 s tem, da je ne-Kiobril Titov po-I K'( '"lin zdaj vrača« kar kot prvi priznava '•vim. fglavitnih moti->j" iz velike med-ke. ie še nekaj v ki ae tičejo ii->n njene poseb-^»vjetska Rusija 11 edatavnika v IU-toda kljub te-'mela nobenih di-'talijo. Anglo- Me\ ftk r Pr K, Amerikanci^a imamo po svojih armadnih poveljnikih najboljše in najkrajše zveze z italijansko vlado. Rusija pa takih zvez ni mogla vzpostaviti, ker nima svojih čet na italijanskem bojišču. Rusija torej ni imela nobene možnosti, da vpliva na italijanske razmere drugače kot potom sVojega diplomatičnega predstavnika, a tega je zdaj poslala tja. aii > Sovjetska unija si prizadeva na vse kriplje, da bi vsemu svetu dokazala, da ji ni prav nič do tega, da se ustanove komunistični vlade izvqn njenega ozemlja. Nacistična propaganda pa si seveda prizadeva, ravno tako na vse kriplje in z vsemi sredstvi, da prepriča ves svet, da kuje Rusija revolucionarne načrte, ki obsegajo ves svet. Sovjetska unija je razpustila komunistično internaoionalo. .V Moskvi«in v Teheranu je sprejela načelo, da se uvede širom vse Evrope demokratične sisteme vlade. Čehoslovaški predsednik Beneš, ki se je pravkar vrnil iz Rusije in velja za dobrega in zanesljivega tolmača stališča sovjetske Rusije, si je pred nekaj dnevi na vso moč prizadeval, da prepriča balkanske dežele, da se j|m ni bati boljševizacije. Uradno priznanje Badogliove vlade, ki je tako odločno protibolj&evi-ška kot nobena, bo najbrže tu-di nekoliko pripomoglo do tega, dp pomiri duhove—ravno v tem političnem trenotku so Stalinu zagotovila iz strogo protiboljše-viških krogov ppsebno dobrodošla. Kljub temu pa bi bilo napač-= «»jf no, ako bi hoteli tolmačiti ta ruski korak kot odobrenje monar-hističnega vladnega sistema za južno Evropo. Italijanskim komunistom je bilo v naprej znano, da ima priti do izmenjave ambasadorjev, a kljub temu niso spremenili svojega stališča. Ravno nasprotno—v Neaplju so organizirali velik ljudaki shod v protest proti režimu Badoglia in proti kralju. Iz vsega tega bi torej mogli sklepati, da je rusko stališče v splošnem naslednje: Liberalne in napredne struje izven Rusije bodo morale skrbeti same zase, v kolikor so izven ruske vplivne sfere. Prepuščeno jim je, (ia si same pomagaio naprej in urede svoje odnošaje z anglo-ameri-škimi silami okupacije. Rusija seveda he bo ovirala njihovega razmaha, toda nikakor se ne bo vmešavala v notranje zadeve dežel, v katerih se te sile porajajo, da bi jim pomagala do hitrejšega razvoja. Razpustitev kominterne je torej resna stvar—razumeti jo moramo dobesedno. Vsaka komunistična stranka je zares odgovorna sama zase in more—kadar koli se ji zdi umestno—zavreti politične smernice, ki so v nasprotju z uradno politiko Sovjetske zveze. Jasno je vsekakor, da je ta korak sovjetske Rusije ustvaril popolnoma novo mednarodno politično situacijo. Dozdaj je veljala trditev, da Rusi ne bodo priznali nikjer na evropski celini reakcionarnih režimov—niti ne za najkrajšo dobo. Vidimo, da temu ni tako.—ONA. = = JiUij Pilotinje opravljajo vidna dela Čeprav so manj pred javnost-io kot so naši možje in žene vojaki, se WASPS—naše ženo pilotinje—vsakodnevno ukvarjajo s s težkimi iri nevarnimi deli, ki so jim bila odrejena v skupnem vojnem naporu. WASPS, ki so dobile ime od prvih črk naslova njihove organizacije, so civilne pilotinje v službi vojnega letalstva. S svojim delovanjem so zabele v septembru 1942. V začetku so imele samo dve vrsti opravil: vežba-nje in prepeljavanje aeroplanov. Začetno grupo je tvorilo malo število žen, ki so že imele dovoljenje za pilotiranje.. V juniju tega leta pa jih bo okrog 1600, veterank in novih trenirank. Z dveh posebnih začetnih del se je obseg njihovegs delovanja razširil na mnoga polja. Dodeljene so na več kot 40 letališčih prepeljujejo več kot 44 vrst letal, pomagajo v meteoroloških opažanjih, pripravljajo tarče za vežbanje v streljanju, vozijo letala z več motorji, učijo se streljanja in bombardiranja, vozijo nove aparate za nizko letanje, so kurirji ter prevažajo administra tivne uslužbence in instrumen te, popravljajo avionske dele, Po vsem se vidi, da so WASPS pokazale, da so sposobne za pilotiranje letal izven borbe. Na ta način so osvobodile mnogo mož za borbo na frontah. Gospodična Jacqueline Coch ran, direktorica pilotinj, je dobi la mnogo visokih pohval za delo, ki ga opravljajo VVASPS na raz nih letališčih. Polkovnik C. D. Oldfield, vrhovni oficir na letališču Dodge Clty v Kansasu. je bil zelo zadovoljen z visokimi standsrdi učenja, ki so jih WASPS držale v šoli za srednje bombarje B-26 Polkovnik Peter Pearcy. vrhov-ni ofidr letališča Laredo v Te-xasu, je poročal, da WASPS tam opravljajo posebno dobro neko vojno delo. Polkovnik John P. Morgsn, vrhovni oficir na leta lišču Harllngen v Tesasu, je pri trdil, da WASPS odlično oprav ljajo pilotiranje po instrumentih ter da so jih vsi letalci, vojaki kot oficirji, toplo sprejeli. Izbrana je bila posebna grupa WASPS, ki do pilotirala aeropla-ne tipa B-2« "Moreuder" ter podučevala strelce, kar se »ma tra kot veliko zadoščenje, ker je U aeroplan zelo težko vodiU. Čeprav njihov tečaj vežboitfa traja 40 ur manj kot za mošae. je vseeno prvi razred VVASPS za specializirano inotrukeijo na B-26 imel Uko visok odstoUk na končnem izpitu kot se smatra normalno za moške FLIS. Ribe, ki utonejo Vsem ribam ne zadostuje dihanje skozi škrge. Posebne živ-ljenske okoliščine zahtevajo v mnogih primerih dodatno dihanje s posebnimi organi. Tako more jegulja, ki potuje ponoči često po kopnem, opravljati takšna potovanja le na U način, da prevzame njena spolska koža 80 odstotkov vsegs dihanja. V izsušenih stranskih rokavih Donave so našli v blatu, ki je bilo tako trdo, da ja voz lahko peljal Čezenj, neke ribe, ki lahko c?lo cele tedne žive v tem trdem "elementu" To. sposobnost so si pridobili s Um, da jim pri dihanju poleg škrg pomaga tudi— črevesje. Podobne življenske navade imajo neke azijske ribe, ki si s posebnim "labirintnim organom" pridobivajo dodatni dihalni zrak iz ozračja. Nekatere teh rib se celo zaduše in v vodi dobesedno utonejo, če jim dovod zraka iz ozračja zapreš. Posebno nenavaden primer rib, ki dihajo na zraku, so plju-čarke, ki jih živi nekoliko vrst v Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji. Suho letno dobo tedaj s pljuči. Škrge stopijo v delo šele tedaj, ko prinese deževna doba tem ribam možnost življenja v vodi. Anekdota Ko je Verdi baš dokončal "Trubadurja", ga je obisksl neki prijatelj, ki je slovel kot sposoben muzik in kritik. Sklsdatelj mu je pokazal partituro in mu zaigral neki zbor. "Kaj mislite o tem?" gs je vprsšsl. "Sama neumnost," je dejal kritik. Verdi si je pomel roke in zaigral drug kos. "Neumna stvar," se je glasila tudi sedaj ocena. Verdi je kritika potrepljal po rami ln mu dejal veselo: "Dragi prijatelji, hotel sem naplaati poljudno opero, ki naj bi ugajala vsem, razen velikim kritikom ln muzl-kom kUsične šole, kakršni sU vi. Sedaj vem, da bom imel uspeh. V treh mesecih bodo "Trubadurja" po vaej Italiji prepevali, žvižgali in igrali na laj-no." Imel je prav. CIO ustanovi organizacijo veteranov r New York, 23. mares ~Vpf»-fenje usUnovItve organizacije vojnih veuranov. katere j*dro naj bi tvorilo milijon čUnov unij Kongresa industrijskih organiia-Cij. ki so zda) v vojaški službi, bo predmet diskusije na konferenci eksekutivnege odbors CIO, ki oe ončne • sprlle v Woohing-tonu Konference je bila skliee-pa na apel unije avtnih deUv-aev. največje grupe v CIO NaJsaoesftlleejAe lovske veeti se e sveti." Ali J* titmU dan? Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z t strani) J On je šel v armado 16. nov. 1942 in bil je poaUn v Fort Cus-ter, Mich. Po štirih tednih je bil poslan v Camp McCoy, Wis., za 28 dni na prvo Vojaško vežbanje, od Um pa v Chichasho, Okla., kjer je bil 13 mesecevv Po svojem prihodu v Chichasho je bil imenovan sa tajnika kvartir-mojstru v vojaški bolnišnici, kjer smo mislili, da bo osUl do konca vojne. Samo on in dva druga so bili poslani proti Nevv Vorku, dočim je Šlo cel vlak vojakov proti San Franciseu. Pred kakim tednom sem čitala poročilo iz Anglije, da so tja dospele nove ameriške čete. Upam, da ga niso snedle riWin da je med temi vojjiki. Ko se tisti večer po shodu usUvi pred našo hišo taksi in je izstopil vojak, sem mislile, ds je prišel domov mlajši sin in da ni zato klical. Pri slabo razsvetljeni cesti namreč niisem mogla razločiti, kdo je. SUrejšega sina nisem niti najmsnj pričakovala, ker sem mislila, da je na manevrih nekje \ gozdovih; pa tudi v pismu jeomenil, da gresta z majorjem v Teksas, da poišče-ta primeren prostor—njegovo U-borlšče je Csmp Polk, La. Ampak bil je on. Kmalu ko stopi v hišo, zagleda na steni sliko Mihajloviča, kste-ro sem kupila zato, da bo šel denar za četnike in mi ni bilo baš za njega. Na sliki tU biU tudi ameriški generalMcArthur in ruski msršsl Timošenko, kakor tudi Jugoslovsnka. In tako sem imela do zdaj to sliko na steni. Sin pravi kmalu po prihodu: "Kaj je s teboj, mama, da imaš tega izdajalca (Mihajloviča) na Steni?" Sname jo ln nese v klet, kjer jo je najbrie treščil ob tla. fc>oUm ml da brošuro z naslovom JTito—Man of the #our" prt. Vi: "Tole čiUj in videla boš, kak ^dajalec je Mihajlovič.'1 Bila sem tako presenečena ln skoraj me je bilo srsm. Hitro m se pričela izgovarjati, da to rtizane, ne fisMpike. Da ni pri-1 zadnjič domoy. bi mu bila uplla prav to brošuro In Ada-bičevo knjigo 'My Native Land1, pmpak je bil on bolje poučen o ptvari kot jaz. y Sedaj pa še malo o sUrem naseljencu. NekaUri so v dvomu, {is je mogel 16-letni fant toliko brestatl. Tako mišljenje je bedasto. Saj ni Imel Ubire. In bresUl je zsto, ker je bil mlsd— "mlada kri ne sUli". Mlsd člo-vek Ima več odporne sile kot sUr, Zs kar skrbi narava.* Sploh pa je bil v nezavesti v najhujših dneh |n ni čutil mraza ne gUdu, In Ukega so gs tudi nsšll in rsŠUi. Ako bi ne bil šel skozi vss tisto trpljenje, bi nikskor ns mogel opiseti Uko prepričevslno. Ko sem člUls, kako gs je ms-čeha spodila ven v dežju, naj gre koruzo okopavat, sem se spom-9ila, kako je tudi mene podila na delo v dežju moja gospodinja. Z njo In dvema drugima ženama smo nekega dne delale na polju in začne deževati. Vse tri zletijo pod bližnje drevo in tudi jaz pridem za njimi. Pa me gospodinja nshruli, da mene ni nihče klical, da mi nič ne škodi, če me dež zmoči, ker sem mlada in me apodi na dež. Človek prestane lahko ali težko Še mnogo več kot je on opisal. Cemu bi tudi lagal? Le škoda, ker ni ^ilo dano njemu ln Roti-cl, ki ga je gotovo bolj ljubila kot sebe, kajti drugače bi ga ne čakala vsa dolga leta v upanju, da bo prost—škoda, ker njima ni bilo dano, da bi skupaj srečo uživala. Ako bi se delile medalje za zvestobo in ljubezen, jo je gotovo ona zaslužila. Moje mnenje je, naj bi mr. Vertin opisal malo bolj podrobno svoje doživljaje na morju, potovanje po mehiških gozdovih in doživljaje v ječi. Potem pa naj bi nekdo vse to uredil za ponatis v knjigi v slovenščini in angleščini. Jaz sem gotova, da bi šla knjiga v denar—jaz bi jo kupila. Tako bi tudi mladina vi» dela, kako korumpirana je bila juatica nekdaj in je še danes ponekod. Ravno ko skončujem to pismo, sem prejela kratko pismo od mlajšega sina. Nahaja se nekje na Angleškem, toda ne pove, kje je. Velik kamen se mi je odvalil od srca, ker sedaj vsaj vem, da ga niso ribe pojedle kot sem se bala. V slučaju, če mu Želi kdo pisati, tukaj je njegov naslov: T-5 Stanlev Krainz, 36540612, Civil Affairs Div., A.P.O. No; 179, c/o Postmaster, Nevv York. N.'Y. Katherlno Kralns. '* Matija )e čudak West Mlddlesex, Pa.-Zadnjlč sem dejal, da sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi, Tako se ml vidi, da je Matija rep čudak. Na njegov imendan je bilo lepo vreme, bres snega in ledu, ali čez dva dni je pa pričelo snežiti in dobili smo šest palcev snega. Torej mraza in ledu dovolj. Na stranskih ce-stsh so svtl v zametih obtičali, Uko da smo z njimi imeli dovolj ______j-.., d«1*.da *mo Jto npravfll lz snega, da"vno* vemo ln dla podpiram6^°Tako sc je Matijev pregovor uresničil. Sedsj smo spet brez snegs, tods dežuje, ds ja zam-ija mehka kot kvas. Res moral biti ne kmetih vssk dan v "bu cih," če hočeš opravljati kako delo, drugače ti pa gre bUto in voda v čevlje. Ce tak prideš v hišo, se še lshko zgodi, ds te boljša polovica z metlo zapodi. Nekaj se nsmlguje in gotovo se bo tudi uresničilo, ds bodo naša stara dekleta, članice gospodinjskega kluba SND priredile 16. aprila v Slovenskem domu veselo sabavo, na kaUrl se bodo Igrale najboljše poskočne za stsre in mlsde. Bližnji ln dsljnjl, ki bodo prišli ns to veselico, bodo gotovo zadovoljni. In zadovoljni bodo tudi zato, ker ge bodo servirala najboljša jedi-na krožnikih in bres krožni-ov, ki jih znajo napraviti le članice kluba SND. Med Umi jih je tudi nekaj "za devet." So zgovorne, priljubljene In tudi rade plešejo. _J Slovensko Narodna Podporna Jednota C k< Naznanilo in zahvala Sorodnikom, prijateljem ia snoneom širom Ameriko naanan) šaleelne vosi. da jo oo vedno v miru sospela naša ljubljena sepregs. moti in stota mali marion demšar (rojena JCpIMAJt) Pe šoot ledena k i mutnl koloani )e preminula V. fekruer|e 1144 t vtooki starosti 73 lot Pokojno ie kilo rojeno leto 1170 v vosi Prošo, kri Me uie na Oorenjokesfc Porešono Je kilo loto llft v iodšerlu ft1 Kranju. V Ameriko Jo prišlo lete 1MI in sioor v OUkerl, Mlnn. Poaneje so Jo prooelile v Mllwaukeo in od loto 1 Ml Jo šivala v tke bortonu. Wis~ kjer Je dekentola pel šivljenja Imela Je I otrok. Ker Je kile vodne aktbno eeprofo in nedvae dobro moti. Jo kome tem teftje pofrošoil. Pofrok ao Jo vršil ee kotoliškik obredih te nje truplo Je Uie petotono k ve*nema poetike na aievonoke poko»allšl> dolini Ob too* smrti Jo kila tlonloo društvo Uf KtKJ U HIT-II So. Loorndole Ave. GLAVNI ODBOR ' Iivrtel tdMh VINfKNT CAINKAR. f I. predsednik________MS T So. f. A. VIDER. gl. Ujnik .................................MAT So. ANTON TROJAR. «1. pomoftnl tajnik ......... Ml So. MIRKO O. KUtllCL |f blagajnik.................... MT? So. LAWRKNCC O RADIOM SK. tajnik Dol odd Mil So. MICHAEL VRHOVNIH, dirokt. mlad. oddel SMV So. PHILIP OOOINA. upravitelj glaaila.............MIT So. PodprodeadelMi MICH Ari. R. KUMEH. prvi podprodaodntk___________ CAM1LUS EARNICK. drugi podprodaednlk .......MSI Chicago 13. Ullnoia Lawnda)e Ava.. Chicago U, hI LowndaW Ava.. Chicagu 13, 111. Lavvndale Ave.. Chicago 13. IU Lawndale Ave., Chicago ta. III. Lawndale Ave.. Chloago U, lil. Lawndale Ave, Chicago U. IU. Lavvndale Ave.. Chicago M. III. —i..... ,.»qx M, Unlveraal. Pa. W. MIh Bt., Cleveland t. Ohlo H« »daoditlk! JOa. CULKAR. prvo okrona _____ JAMES MAUUCII. drugo okrotja RAVMOND TRAVNIK, tretja okrotje JOHN SPILLER. 6*trto okrotje----------- URŠULA AMBROŽU*II. peto okrotje EDWAKD TOMS1C. fte«to okrotje . MATH PETROVIČU predaednlk rrCENT CAINKAR ■ A. VIDER ............. MIRKO O. KUltEL JACOB EVPAN ............ LONALD J. LOTRICH RUDOLPH LISCII ■ \ ANTON 8HULAR. predaednlk PRANK VRATAR1CH FRANK BARBIČ .......... ANDKEVV VIDRICII ..... JOSEP1I1NB močnik FRANK EA1TS, predaednlk MILAN MEDVEtJOl................. AN DRE W anUMB JOHN OUP......... FRED MALOAt DB. JOHN J. ZAVERTN1K - 41T Woodlamt Ave.. Johnatown, Pa. . A. D No. 1, Oakdala. Pa. TSM Mlddlepatota. Dearborn, Mlch. aSTt RandalI St, St Louia 7. M.. 411 Pterce St. Bvelcth, Mlnn. W. Tth SI.. WaIaonhurg, Colo. Mi.MS B. Ulftt SU Clavaland 19. Ohlo BUT So. Lawndale Ave., Chicago aa. III. SOST So. Lavvndale Ava.. Chicago M, lil. •MT So. Lavvndale Avti , Chicago M, III. .....J400 So. Lombard Ave. Berwyn. III. IMI So. TrumDutl Ave., Chlcage >3. IU. ................TOO K. MOth St., Euolld IT, O. Porotni edaek .Bok IT, Arma. Kanaaa lil Tonar St., Luterne. Pa. IMU Muakoki Ave.. Cleveland li, Ulitu ......TM Poreat Ava.. Jolmntown, Pa, B. IMth Street, Cleveland 1». Ohlo BadaonU edaek ------------ aaoi So. Lavvndale Ave., Cjiicago u. III. —«—........15013 Upton Ave., Cleveland 10, Ohlo ..............»Tina anovvden. l>vtmil ||, Mlch, Ul Bo. prtMipeot Ave , Clarendon Hllla, 111, M Weatclo* Ave,, Peru, IU. Qtava! adrovnlk .Sili So. Bldgeway. Chicago M, III. dt. K rižanskih motor. Društvoma taroka mo najlepie sok vato sa rvotjo In lokooono Ji vodnjo šoat. hu^m kvoto vaom. koleri sto polotili veneo ob njeno krsto darovali oe mašo sodnšnloo in Je aMa no mrtvaškem odre ter Je laoanMIl k vetnemu poOUku^-Po hvala mst Anale Utoor In Morton Krtšeniš lo Ctooro. Ilt. lor mr. iaook Keooc is MOwankoeja m pvt H>rsko. Iskreno kvoto vos«, kolon ae aem lak«soli aoOntto in aem Mil v lotoiko v erok noše nejvo^je letoolt Teki Sroeo tn nosoookng aopeo#a In andlll cvetje In #o a aoloomi aollvfll de konoo nollk enL-ialnJoct | Mary » -»mo Anna MorinšolLr~ in Antonia Kekte kšerko in vnuki vat v Vk. lor sin Ivan v atari demovinL- Bkokopton. WM Torej 10. aprila zvečer se jim' vsi pridružimo od blisu in daleč in jih razveaelimo. Če bodo finančno napravila kaj čes mero, pa pravijo, da bodo dale SANSu. Glede slednjsgs nsj omenim, da bi ne bilo prenapačno, da bi vss tuksjšnj* društvs tudi letos neksj prispevala za SANS. To so storlls lani ln gotovo bodo tudi letos, ksr čas Je tukaj, da pomagamo koristni stvari, da se osvobodi naš narod, Pa tudi vsi poaamsznikl, gospodarji in gospodinja ne pozabite pomsgat, ker to je nsšs dolžnost. Ne čakajte, ds vas kdo obišče. Dolžnost je nss vssh, ds zblrsmo ln prinesemo ns prsvo mesto, to je lokslnsmu odboru, Svoj prispevek lshko Isročlte tudi ns društveni seji tajniku ali blsgajniku in vsa imena bodo objavljena v Prosveti, Naj podam drugI izkaz letošnjih prlapevateljev za SANS. Slovenski dom v Bhsronu Js daroval $25, po dolsrju A. Vslen-tinčič, r. Spek in J. Steklsčlč, Steve Jellč ps 80c. Tudi ne pozsblU priti ns SANSovs seje, ki se vrše vssko prvo nedeljo v mesecu. Tudi to je nas vseh dolžnost, do poseča-mo seje in povemo vsak svoje mišljenje v korist politične akcije sa rešitev rodne domovine. Končno par besed vsem onim, ki bt radi prispevali za stori ki uj, tods med njlpti mogoče ni nubi- t ralca. Lahko denete cupnk uli več V pismo in ga naslovite nit # moj naslov (R.D. 2, West Middle-sex, Pa.) Če kaj takega prejmom, bom oddal na pravo mesCo ln vaše Ime priobčim v Prosveti. Pomagsj, brst, pomagaj, sestra I Sedaj je Čas, da se osvobodi naša rodna domovina in da zopet postanejo gospodsi jI na lastnih tleh oni, ki tam žive. Torej' na svidenje na sejah in IS. aprila na plesni zabavi. Anion Va)ontintlč. blagajnik št. 30 SANS, DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kidsr pišete Prosveti ali v glavni urad SHPJ* ne possblle V noalovu napravili poiine Številke 29 ss booodo "Chicago". Ka koverll vsele) ssplšllei Chl-capo 19, IU. To be olajšalo delo na ehlkalkl pošli, nam pa pospešilo dostavljanje pošte. Oddajte Jih na delo! ZAMENJATE nerabno opravo za ^H^H vojne znamke Ne pustiU iMvrtvn* sli pokvarjene oprave ležati brez dela na vašem podstrešju sil v pritličju. 7m-menjajte jih pri vašem trgovcu električne oprave, ki ima izloieno rdečo, belo in plavo sidro znamko. On bo U stroje popravil sa nekoga drugega, mogoče za kaUrega zaposlenega voj nege dels ves, ki mu ni mogoče kupiti drugih neprav, dokler zmaga vojne ne prlneoe prilike Izdelovanja novih. Commonweallh Kdiaon drul-ba ne kupuje Iva bi jenih otoktri/ruh uprav mm rorprodojo, ledovolje pa pofttaga rhi • agftkim trgovcem v tem petrtotlfnrm eorn« njrvunju „ COMMOtf WCA L T H EDISON COMPAHT PR08V1TA MIHAIL ARCIBAŠEV SANIN (Se nedelj u je.) Ko je v«Ul, je stopil k oknu, ga odprl in se naslonil ter gledal sklonjen nad vrtičkom, Id je ležal tik pred hišo, Vrtiček je bil poln rde-. čih, modrih, rumenih, sinjih in belih rož, ki so bile raztreaene kot v kalejdoakopu. Za vrtičkom je ležal temen, gost vrt, ki ae je kot vsi vrtovi v tem za rastiem in rečnem mestecu spuščal k reki, ki se je kot bledo steklo bleaketala spodaj med drevjem. Večer je bil tih in jasen. Juriju je postalo tesno pri srcu. Predolgo je živel v velikomestnem zidov ju in čeprav je vedno mislil, da ljubi naravo, je ona ostala zanj pusta in ni omehčila njegovih čuatev, in ga ni ne pomirila ne vzradostila, ampak je vzbujala v njem nerazumljivo, sanjavo in bolestno žalost. "A ... ti si že vstal, vsaj je tudi že čaa!" je rekla Ljalja, ko je vstopila. Jurij je odstopil od okna. Težko čuvstvo zaradi spoznanja svojegs individualnega in nedoločenega položaja ln tiha žalost, povzročena po umirajočem dnevu, sta napravili, da Je bilo Juriju neprijetno videti svojo sestro veselo in slišati njen zvonki, brezskrbni glas. "Ali si vnela?" je nehote vprašal. "Glej ga no!" je vzkliknila Ljalja in debelo pogledala, a ae je takoj še bolj veselo zasmejs-la, kakor da bi jo to vprašanje spomnilo na nekaj zelo smešnega in veselega, "de o mojem veselju poizvedovati ti je prišlo na misel . ... Meni ni nikdar pusto ... Ni čass!" Zresnile se je in dostsvila očitno ponosna na to, kar govori: "Sedaj je tako zanimivo, da je naravnost greh, če je človeku pusto. Jsz se zdaj bavim z delavci, potem mi pa mnogo čaaa vzame knjižnica . . . Brez tebe smo tu ustanovili ljudsko knjižnico. In je dobro uspels!" _ Drugikrat bi to Jurija zanimalo in bi vzbudilo njegovo pozornost, sedaj ga je pa nekaj motilo. Ljalja se je napravila resno ter je zabavno kakor otrok čakala pohvale, a zato se je Jurij premaga) in dejal: Tako!" "Kje naj mi bo potem še puato!" je zadovoljno nadaljevala Ljalja. "Meni je pa vedno pusto!" je zopet nevoljno odvrnil Jurij. "Na vsak način ljubeznjivo!" je v šali osupnila Ljalja. "Samo nekaj uric je doma ; . . še tiste je prespal, pa mu je že dolgčaa." "Proti temu nič ne pomaga, to je od Boga!" je odvrnil Jurij nekoliko zadovoljivo. Zdelo se mu je, da je bolje in pametneje dolgočasiti se kakor pa veseliti. "Od Boga, od Boga!" je zapela Ljalja in se navidezno jezila ter zamahnila proti njemu z roko. Jurij ni opazil, da je bil že vesel. Zvonki Ljaljin glas in njeno veselje do~ življenja sta mu hitro in z lahkoto pregnala težka čuvstva, ki jih je smatral za resna in globoka. In Ljalja nevede ni verjela v njegovo otožnost in zato ni bila nič užaljena po njegovih besedah. Jurij ji je smehljaje gledal v obraz in rekel: "Jaz nisem nikdar vesel!" Ljalja se je smejala, kakor ji bi on povedal kaj zelo smešnega in veselega. "No, dobro, vitez klavrne poatave! Če nikdar, pa nikdar. Raje pojdiva, ti predstavim nekega mladega gospoda . . . lepe zunanjosti . . . Greva!" I.ialja je smehljaje vlekla Hrata za roko. Čakaj, kaj je tisli lepi, mladi gospod?" "Moj ženin!" fe zvonko in veselo vzkliknila Ljalja Juriju naravnost v obraz ter ae v navdu šenju od zadrege in veselja zavrtela po sobi, da ae ji je dvigalo krilo. Jurij je že prej izvedel iz očetovih in tudi Ljaljinih pisem, da hodi mladi zdravnik, ki je pred kratkim prišel v njihovo mesto, za Ljaljo, a še ni vedel, da je ta stvar že gotova. "Tako!" je začuden rekel zategnjeno in čudno se mu je zdelo, da ima tale majčkena, tako zala in sveža Laljica, ki jo je smatral še za napol otroka, že ženina in da se kmalu poroči in postane ženska, žena . , . Vzbudila se mu je nežnost in nejasno, tiho sočutje do sestre. Jurij je objel Ljaljo okrog pasu in šel i njo v obednico, kjer je že gorela luč in se je bliščal velik, svetlo očiščen samovar; v obednici sta sedela Nikolaj Jegorovič in tuj, krepak, a mlad gospod nemškega tipa, zagorelega obraza in bistrih, radovednih oči. Neprisiljeno, ljubeznivo in mirno je vstal nasproti Juriju. "Torej predstavimo se . . "Anatolij Pavlovič Rjazancev," je komično slovesno dejala Ljalja in smešno vrtela roko z dlanjo zgoraj. "Prosim, da bi me ljubUi in spoštovali," je prav tako v šali dostavil Rjazancev. Z iskreno željo po prijaznosti sta ai stisnila roki in se za hip bogve zakaj mialila poljubiti, a se nista poljubila in sta si samo prijateljaki in pazljivo pogledala v oči. "Takšnega brata ima!" je začuden mislil Rjazancev, kj je pričakoval, da bo brat živahne, plavolaae in cvetoče, majhne Ljalje prav tako svetlih las in vesele narave.* Toda Jurij je bil viaok, suh in črn, sicer pa prav tako lep kot Ljalja in ji je bil po lepih, pravilnih potezah na obrazu še podoben. Jurij je pa mislil, ko je gledal Rjazanceva, da je to prav tisti človek, ki se je v majhni, zali in kakor pomladansko jutro sveži Ljaljici zaljubil v ženako. Zaljubil se je seveda prav tako, kot se je Jurij zaljubil v ženske. In bogve zakaj mu je bilo neprijetno in nerodno gledati Rjazanceva in Ljaljo, kakor da bi ta dva mogla uganiti njegove miali. Čutila sta, da si imata veliko važnega povedati. Jurij bi rad vprašal: "Ali ljubi tis Ljaljo? Ali čisto, zares? ... Saj bi bilo krutot grdo, če bi jo vlekli za nos . . . Ona je tako čista, nedolžna!" Rjazancev bi pa odgovoril: "Da, zelo ljubim vašo aestro, toda nje ni niti ljubiti,mogoče: Poglejte, kako je zala, a veža, srčluna, kako milo me ljubi in kako milo ji je izrezana obleka pri vratu . . ." Toda namesto tega ni rekel Jurij nič, Rjazancev ja pa vprašal: "Ali ao vaa za dolgo poslali?" "Za pet let," je odgovoril Jurij. Nikolaj Jegorovič, ki je hodil po sobi, se je za trenutek ustavil, a je kmalu zopet začel hoditi s preveč pravilno zmerjenimi koraki starega vojaka. Ni še vedel podrobnosti ainovega izgnanstva in ta vest ga je zadela nepričakovano. "Vrag ve, kaj je to?" je vzplamtel v mislih. Ljalja je razumela to očetovo kretnjo in se prestrašila. Bala ae je vsakršnega prepira, spora ln sitnosti ter je skušala spraviti pogovor na drugi tir. "To sem neumna," ae je grajala v mialih, "da se nisem mogla spomniti, da bi opozorila To-Ijo!" ^ '. Toda Rjazancev ni uvidel jedra cele atvarl in je odgovorivšl na Ljaljino vprašanje, ali želi čaja, zopet začel lzpraševati Jurija. (Sa nadaljuje.) Pustolovščine Venere z Mila Pomladi leta 1R20 je gr&ki kmet lorgos na otoku Melosu (Milu) prekopaval njivo. Pri delu je odkril pod prstjo votlino. Ko je kopal globlje, je našel zidan podzemeljski hodnik. Kmetje so se spustil v votlino in zagledali v medli svetlobi belo, veliko žensko postavo. Prvi strah je bil hitro premagan lorgos j* takoj vedel, da je <*lkril enega Ustih dragocenih marmornatih kipov, ki ao jih lujl Kvropci tako vneto iskali |*> otokih Egejskega morja. Vedel je, da ga bo lah^p dobro prodal in skrivaj ga je ponoči »prani v svojo kočo. Dve tis«»{letjI je boginja, »krita pred posvetnimi očmi, kruljr-vala v lednem hladu svojega pod/emeljfckrga svetišča. Morda je čakala prebujenja nove kulture. podobni tiati, ki je vladala taktal. ko j<» še jnolilt lju«tje ln m» ji klanjali Kako je prišla v zemljo, nihče ne more zanesljivo reči Najbrfc so jo start obtoževal, ci v časih propadanja antike tam akrih. da je ne bi kdo uničil. Zda) je stala v umazan«-m kmečkem hlevu. Več tednov je bila tam ujeta. Kmalu pa se je tazširila vest o njenem odkritju. Nekaj dni nato je majhna francoska ladja na poti v Carigrad pristala pri otoku Melosu. Dva častnika, praporščak Du-mont d' Urville in poročnik Mat-teror sta pri francoskem konzularnem agentu Breatu zvedela, kakšen zaklad so na otoku našli. Takoj Ma poi»kala kmeta lorgo-*a in videla boginjo sredi njene umazane okolice. Francoza, kl sta se razumela ns umetnost, sta se navdu&ila ob pogledu na popolni obraz boginje Občudovala *tn božansko preprostost njene-K« letesa. Mubr. ki so bile v mra-morju vklesane kakor žive Zavedala Hta m«, da je to umetnina, ki l*. med ustvaritvami vseh časov stnlj na enem prvih mest, ee ne na prvem. IVUrvtlle je takoj sklenil, da »nora pridobiti to umetnino svoji domovini. Pohitel je v Cari-Ki«d »n tam obvestil franc<«ke-Ha poslanika grofa de Hiviera o svojem odkritju Treba je btlo pohiteti, da ne bi kdo drugi prišel pred njimi Brei odlašanja je grof poelal tajnika poalaništva grofa M.irccllusa i naglo jadrni. co "L'Estafette" na Meloa, da b umetnino kupil in jo takoj apra-vil atran. Toda na Melosu use je medtem že zgodila nesreča. Minili ao tedni in novica o presenetljivem odkritju je že prišla do Smime in Aten Pri oblastnikih na otoku ae Je zglasil grški duhovnik Oikonomos Verghi in je z grožnjami prisilil kmete, da ao mu kip prepustili, češ da je last Visoke Porte Ta Verghi Je bil pobrisan možak. Hotel je podariti dragoceni kip takrat vsemogočnemu paši Nikolakiju Mourouzi-ju. dragomanu arzenala v Carigradu. da bi si pridobil njegovo naklonjenost. Grški kmetje so mu v strahu pred turškimi zatiralci izročili kip. Nflotili ao ga na velike lesene aani In ga vlekli k turški ladji, ki je čakala v pristanišču Slučaj je hotel, da je prav vtem trenutku pnstala Jadrnica » L Estafette" pred otokom. Marcellua je videl, da prihaja prepozno tam so turški mornatji jp vlekli marmornat kip po obali proti ladji. Toda grof je imel očitno stroge ukaze, ker ae ni dAlgo obotavljal. V nagim je pognal svoje mornarje v čolne tn jih poslal na obalo Z golimi sabljami ao se Franc »z i vrgli ni Turke Okoli lesenih aani, ki je bil na njih privezan kip, se je vnel hud boj, kjer so Francozi ostali zmagovalci. Odgnali so Turke, toda s turške ladje sd se že bližale nove moči. TTeba jč bilo pohiteti. Med bojem pa so se sani pokvarile. Vrvi so popokale, marmornata gmota se je zamajala in Afrodita je padla na hrbet. Mornarji ao dragoceni marmor odvlekli brez podlage po trdem camenju in ga dvignili na ladjo. Veka j odlomi jenih kosov so v naglici {»obrali: Venera je bila njihova. • Njen jprlhod v Pariz je bil zmagoslavje. Ta dan je kar izginil ugled Parižank. Takrat de-, vetnajstletni Victor Hugo, ki je pozneje postal član francoske akademije in francoski pair, da nes pa je veličina v zgodovini evrojpake književnosti, je v ujed-jivem pamfletu zasmehoval Pa-rižanke z globokimi boki: trdil je, da šele zdaj vč, kakšna je resnično lepa žena. Odtlej je posta-a ta ženaka podoba pravilo za epotni vzor. In to ni nič čudnega; kajti ta lepa tujka je bila Afrodita sama, boginja ljubezni in lepote Venera Milonska. Navdušeni Parižani so prenes-1 umetnino v Louvre, ta mogočni spomenik svetovnih dogodkov, kjer je Katarina Medičej-ska imela svoj dvor, kjer so bili slavni turnirji ob poroki Henrika IV., kjer se je rodila misel o Sentjernejski noči in kjer so zdaj spravljeni najdragocenejši zakladi vseh časov in dežel. Tam , e dobila Venera Milonska prvo mesto med njimi. Toda kakšna bila zdaj? Obe roki sta ji manjkali, njena gladka in nežna loža je bila vaa ranjena od braz-j ;otin. Z rešenimi drobci so po-zkusili izpopolniti roke, toda roka z odbitimi prsti, laket in nekaj drugih koščkov—vse to ni bilo dovolj. Tako je ostalo v domišljiji umetnoatnih zgodovinar-ev široko polje za vse mogoče trditve. Umetnostni zgodovina^ ; 1 so dosti razpravljali o prvotni rži rok. In Še anatomi in arheologi, učeni dlletantl in duhoviti časnikarji ao se ukvarjali z "visoko gospo z Melosa", kakor so jo imenovali. Se dandanes nihče zanesljivo ne ve, kakšna je bila Afrodita nekoč. Vendar pa Je vzlic polkodbam. ki jih je doživela, očarala in navdušila vae. ki so jo videli. Knezi in umetniki, učenjaki in pesniki so stali pred njo in jo občudovali. Skeptik Heine je postal pred njo vernik, vernik v moč lepote. Ko se je po osemletni bolezni že bližal smrti, je bila njegova poslednja želja, da bi še enkrat videl "Notre Dame de Beaute", našo gospo lepote, kakor jo je imenoval. V stolu na kolesih so ga peljali k njej in ko jo je zagledal, se je razjokal. Nevoščljivost narodov, kot smo jo videli že v skritem boju ns Melosu, se je še enkrat pokazala, ko so boginjo prepeljali v Pariz. To |>ot seveda v hladnejši, diplomatski obliki. Bavarska je zahtevala kip kot svojo last, češ, da so razvaline starega gledališča na Melosu, kjer so v bližini našli kip, že od leta 1814 zasebna last bavarskega naslednika prestola. To pretvezo so v Parizu seveda sprejeli s posmehom in jo zavrnili. Posebno zanimivo pa je, da je že tri dni po odhodu "L'Estafette" z Melosa pristala ob otoku neka angleška ladja, ki je hotela kip kupiti za Anglijo. Morda prav zaradi tega "L'Estafette" tudi ni pripeljala Afrodite po najkrajši poti v Francijo, ampak je križarila z njo pol leta po vzhodnih vodah Sredozemskega morja. Zdaj se je pokazala ladja v Aleksan-1 drl j i, zdaj v Atenah—potem spet, nepričakovano v Smirni, nato' iznova v Aleksandriji, na Rho-1 iesu in vseh mogočih krajih. V. Smirni so kip prenesli celo na drugo ladjo. Vse kaže, da so An-! gleži hoteli ladjo s kij>om med vožnjo prestreči. Šele z ladjo! "La Lionne", kjer se je vozil tudi poslanik de Riviere, je pri-1 Sle mplonska Afrodita leto dni po svojem odkritju v Francijo.] Višek pa je dosegel boj za bo-' ginjo kmalu po njenem prihodu v Pariz, ko se je razširila vest o' ropu na otoku in o boju za kip. > Vseh omikancev v Evropi se je1 polastilo neizmerno ogorčenje.' Marcellusu so očitali, da je po njegovi krivdi ta dragoceni kip doživel takšne poškodbe. Zasmehovali so ga. Ker je imenoval Afrodito "svojo hčerko", so se norčevali iz njega, da je njen "očim", ker je tako grdo ravnal z njo. Celo njegovo zaaebno življenje ao zaradi te nesrečna afere napadali. , Pripovedovali so, da je imel prav nečedne odnošaje a svojim prijateljem Mourouzi-jem. Njegova kariera, ki je bila od začetka tako svetla, se je končala brez slave. In ko je knez Mourouzi zvedel za rop kipa, ki Je bil namenjen njemu, je baje vzkliknil, da bi bil on rajši potopil Afrodito v globine morja, kakor jm jo dal Francozom. Tega mu Francozi niso nikoli odpustili. Kmalu po tem dogodku je padel med grškim uporom. Da bi se Marcellus opral, je pregovoril grofa Claraca, da je napisal knjigo o milonaki Afroditi, in v njej podal vso zgodbo tako, da je on sam ostal čist. Toda govorice niso potihnile. Ljudje so hoteli izvedeti resnico. Konzularni zastopnik Brest in Iorgosov sin sta bila zaslišana. Po njunih izpovedih je sestavljeno naše poročilo. Dosti jasnosti v vso zadevo so prinesli tudi zapiski kapitana Matterer-ja, ki je bil takrat poročnik in je kot eden prvih videl kip. "Vsa resnica o Veneri Milonaki ni tiikoli Dostala znana," je zapi-aal, "toda jaz jo vem." Po njegovih zapiskih so posnete nekatere podrobnosti našega članka. To raziskovanje stare afere pa je prineslo tudi marsikatero korist umetnostni zgodovini. Ker se je izkazalo, da je dobila Venera svoje poškodbe šele v boju in je bila torej prej nedotaknjena, bi morali tisti, ki so jo odkrili, vedeti, kakšna je bila prej. Iorgoa je bil že mrtev; njegov neizobraženi sin je dajal nasprotujoče si izjave in konzularni zastopnik Brest je že vse pozabil. Samo Matterer pravi v svojih posmrtnih zapiskih, da je Afrodita z desnico držala svojo obleko, v zmagoslavni levici pa jabolko razdora, ki ga je dobila kot nagrado za svojo lepoto. Toda staremu "morskemu medvedu", ki ie prišel do svojega položaja z najnižje »stopnje, niao hoteli prav verjeti. Praporščak Dumont dUrville, ki je pozneje umrl kot admiral in ki bi bil lahko glavna priča, je molčal vse svoje življenje iz strahu pred di-plomatičnimi zakleti, nekoliko pa tudi iz strahu za svojo alužbo. Še enkrat so prišli vroči dnevi za Venero Milonako, ko ao stali v letih 1870 in 1871 Nemci pred Parizoin m aTvlgS^™" upon. Takrat, ao k,p skrij2 ga iz strahu pred kakim iS dom niso mogli poslati iz m" kakor druge umetnine «o ga v zaboj in ponoči od£ skozi skrita vrata iz LouvJ kleti policijske prefekture so položili v skrit kot in napraj okoli njega viaok zid. Pred ti zidom so nametali kupe va£ listin m pred njimi napravili i en zid, da bi v skrajnem pr,m ru plenilce zavedli s temi Z nami. Zal pa je bil njih trud o, več. Uporniki so policijsko Dri fekturo zažgali in kip Je dob pri tej priložnosti še nekaiB škodb. J Ves prah zaradi zgodovine k pa se pa še zdaj ni polegel. § zmerom iščejo skrivnost lepe b< ginje. Toda nihče se ji ne mon približati. Boginja sama stoji le pa in temna, kakor sfinga, v svo jem kotu Louvrea in nihče ne h rešil njene uganke. Morda j prav tako. Mnogi so jo še poiz kušali "popraviti", a zamaj Zmerom je bilo v teh popravili nekaj tujega. Tudi če bi to pr» Izpopolnili, najbrž ne bi bila v| tisto, kar je. Kajti mi ljudje lj bimo tisto, kar ni popolno phiv pustolovščine okoli skrii nosti, ki jo obdaja, so dosti pri pomogle k popularnosti in pri vlačnosti Venere Milonske.H Razni mali oglasi RAD B! DOBIL PRILETNO 2EH8KO za domača hišna dela. Jaz sem m in imanf svojo domačijo. Katero v« seli, naj piše za pojasnila na moj na slov: Josip Lukasič. R.D. 1. Benl leyvill«,Pa. AGITIRAJTE ZA PROSVETO TISKARNA S.N.P.J. 4lm,„,_ ———— spavjama ~sa < i . • v,. * jfj. ■»---■ JII^JI^I^ HJ-JML jtaaii v tiskarsko obrt spadajoča dela r Tiska vabila,za yaseUce tn shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovanskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku (n drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • . . Vsa pojasnila daja vodstvo tisksrne Cene zmerne, unij ako delo prve vrst« Pišite po informacija na naslov: snpj pr1ntery 23. Illinois KUHARSKA KNJIGA: ' Recipes of AII Natioas RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Knjiga jc trdo vezana in ima 821 atrani Recepti aa »aptsanl v angleško« Jotlku: ponekod pa oo »udi v joalku naroda, kl ao Je kaka M poaobno e navadi. Ta knjiga Je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo aa kuhanj«- in ae hočejo v nJem čimbolj izvežbaU in Izpopolniti Naročite pri knji6arnislovenic pubusnik6 co. SIS Weet ISth Street Now York II. N. Y.