Jesenice, 15. septembra 1939
Quo vadiš Europa?
Stalin na razpotju...?
Dvajset let vla<la .Stalin mul držalo ruskih carjev. Zadnja leta sku.ša ta diktator vcepiti v narod patriotizem. Narmhi priporočajo klasične ruske pisce, ki so veljali prej za »reakcionarne«, sovjetski filmi .slikajo slavno rusko zgodovino, kar i|)i i)ilo 7,0. časa Lenina čisto nemogoče. Sovjetski tisk pa kar najbolj fanatično propagira najlx)lj protire\olucionarno besedo: dom — domovina. Brez take notranje atmosfere bi bila namreč nerazumljiva Stalino\ a zunan ja politika.
komuniste bega Sialinovo Ijubiimkanje z Nemčijo. Izkušnje namreč, tako pravijo, ki jih je imela Rusija z Anglijo v pre-ti-klih stoletjih, so Rusijo izučile. Ajiglija je ma tirala carsko Rusijo v Ayiji. na \zliodn, na 15osporju in Ralkanu. nazadnje se ji' ]>" ™ časa razsula Rnsije polastila bogatih iz\ iro\ nafte okrog Rat uma.
Anglija je zaslutila, da sjHjrazumevanje Rusije z Nemčijo zanjo ni ugodno. Njena bloka<la Nemčije z morske strani bi bila brez[>omc4nbna. če bi dobivala Nemčija suro\ine ])<) sn-Ju-ni iz Rusije. Zato je hotela zgradili močan zid med Nemčijo in Rusijo, vendar ni bila voljna, da bi dovolj drago plačala I a ko uslugo s strani Rusije.
Kaksiu' koristi ima Rusija od zveze z Nemčijo in kakšneinu riziku se je i%|)ostavil Stalin s svojim ravnanjem!' Ruski spo-ray.um •/. Nemčijo je- brez dvoma smrti udarec mednarodnemu komunističnemu pok ret u, ker je propagandni stroj komin-lerni' dolga lela deloval kot protifašistična sila. Stalin, dosle-diktator in neizprosen nasprotnik \sega, j)ri čemer bi na kakršen koli način prišla do izraza \ч)1ја ljudstva, je moral.
\ iičisprotjH s Hitlerjem, popustiti (iemokratskiiii težnjam ljudstva. S tem je začel propagirati demokratski mit, ki nosi v sebi klice rušenja boljševiške države.
Stalin pa brez dvoma t ml i ni bil slep za nevarnost, ki bi mu pretila \ primeru, če bi se odločil za zapadjie demokratične države namesto za avtoritarno Nemčijo. Kljub temu pa je naredil vtisk, da je on in ruski narod ognjevit zagovornik miru, ker skuša v dobršni meri obnoviti ljubezen clo domovine. Prepričal je ali vsaj skušal prepričati svetovno mnenje. <la se nahaja Rusija na strani onih, ki so jwstali žrtev napada. Rusija uživa sedaj ugkxi. kakršnega že dolgo ni uživala. Če .Stalin razmišlja o tejn, potem se mu je bilo pač težko odločiti, na katero stran naj bi se nagnil. Če bi se odločil za l>oj na strani demokratičnih sil, bi mogel prav tako prevrniti totalitarni princip iz leta* 1939, kakor je zveza z demokratičnimi <lržavami leta 1914 pokopala carski absolutizem. Če pa gre bo izgubil moralni ugled — kolikor ga še ima — \ oči'h ruskega naroda in \ očeh vsega sveta. I o bomo videli, kaikor leta 1914 išče tudi set'c.j Rusija, kljub [Mjgotlbi z Nemčijo. neko drugo odločitev.
ker je moral že enkrat, pod pritiskom zgodovinskih dogodkov. prixlpostaviti interese Rusije {K>štisti svetovm; revolucije, mora sedaj Stalin samo še čakati tragikomičnega izida dogodkov. I o je zelo grenka pilula za diktatorja, za katerega '|K)meni držanje statusa <|uo najzanesljivejše zavaro\ anje, da bo še za naprej obdržal osebno oblast. Toda to je obenem tudi prvi žarek upanja za narod, s katerim se je usoda \ preteklosti tako kruto igrala.
Kaj pa Poljska?
Znova se igrajo z <vbstojem Poljske. ('dansk ji> |i> pretveza.
Z eno bese<lo. (■dausk so obdržali le za razlog, da bi mogli ob pravem času razkosati I'oljsko. Boter z druKe strani, diktator s krendja. je spregh'diil igro in obljubil pomoč. Italija pusti I ol jsko na cedilu, kakor je to storila z .\% stri jo. Češkoslovaško in Madžarsko ...
Ali bomo prlsost\()\ali (reijj dditsi Poljske!"
Nemški lopovi so na|)erjeni nanjo od Šlezije do Baltika. \ zhodua Pruska in (idansk sla natrpana /. nemškimi \xijaki. \ Berlinu pričakujejo, da se bo Poljska,
ko !)(> začutila, da ji srco slabi, pri'pu-slila volji uHKMU'jši^g'a ..,
I oda, ali dovolj ci-uiuio \oja.ško uioč l'oljskrУ Kljub ucug'oduiui uaravniui uu'-jani iu kljub soscščiui Ncuičijr iu Rusije, s(> je Poljska raKvila Mu>d njima — l("koui lisočlfluf svoje /-nodovine — v odlično vojašk<> silo prve \ rs le, I a ko. da smo se jo \ naši dobi ua\ adili imeiio-\ ali le narod pod orožjem -.
Sijajni čini poljmke armade, kol J.e(?-niška bilka lela 1241., kjer je l)ila zlomljena lalarska moč \ l"]\ropi, uničenje nemške sile pri (I'riinwaldu lela 1410.. dve bilki pri llolimu. dalje sloveča zma-K" lela l()H"i. pri Dutiaju. podvigi poljske
\ ojske \ dobi Na|M)leona, in končno zma-Ko\ ila \<)jna z Rusijo v letih IVI9—1920. z zmagami pri Vilnu. kijevu, \\ ar.šavi in na Njemenu, vsi ti čini torej pred-«lavljajo Poljake v svetovni vojaški zgo-Kodini kol odlične vojake, njihovim po-M-ljnikom pa so prinesli svelo\cn slows.
S s\<)l)odo, pridobljeno z vojaškimi napori in z mejami, ki so jih bajoneti označili, se je Poljska podala na delo za ol)-u<)vo Nvojega življenja in si je postavila Z(i cilj ustvarjenje take vojaške moči. da Ik) sposobna branili meje in svoje ■življenjske interese.
Ali bo to «\4)jo nalogo sedaj mogla uspešno izvršiti';'
2
Kako je bilo v Španiji?
Večini naših čitateljev je brez dvoma znano to. fla so se nekako pred mesecem Jiekateri. ki so se šli \ Španijo borit za razne »ideale«, vrnili iz francoskega taborišča v domovino. \ rnila sta se tudi dva nam poznana Jeseničana Vla-lenšek Franc in Mavc Jože. oba bi\ ša delavca pri KID. Kaj sta ta d \ a ob po-vratku pripovedovala in še pripo\edu-jeta o svojih doživljajih prijateljem, je bilo sporočeno in objavljeno v drugih časopisih. Strokovno glasilo ZZD »Slovenski delavec« priobčiije v izvlečku mnoge zanimivosti iz dne\ nika. ki ga je napisal Malenšek.
Dne 21. avgusta pa je tudi Delavska politika« objavila s kratko notico vrnitev teh dveh Jeseničanov in izrazila željo, na napišeta za njihov list par vrstic.
I a d\ a sta se temu vabilu odzvala in fita na uredništvo podružnice Delavske fmlilike v Delavskem domu oddala ol)-širno in zelo zanimivo pismo. 1 o pismo bo zaradi vsebine Delavska politika kaj težko priobčila, ker je \ silnem na-siprotju njenega pisanja izza časa španske; vojne. Ker brez <lvonui tudi čitate-Ije našega lista močno zanima, zakaj se je španska vojna prav za pra\ vršila in kako so se tam odigravali <logodki. priobčil jemo tudi mi to zanimivo pismo \ celoti. Vsak komentar k stvari sami bi bil odveč, ker se iz pisma more dovolj jasno raz]>oznati brigo ikominterne po razširitvi pomunizma \ s\ etn.
Ob pričet k u revolucije je bil španski narod opredeljen na ducate strank in .strančic. vsaka s svojim ciljem in programom. V vseli prvih težkih momentih in še dolgo potem se niso mogle zediniti v enotno borbo pi4)ti sovražniku. Vsaka zase je zbirala prostovoljce, imela nad njimi svojo komando in se borila po svoje. O skupnih nastopih ni bilo govora, zato tudi ne nsindiov.
V Madridu se je posrečilo organizirali prvi redni oddelek miličnikov, ki se je imenoval i-ti ikorpus. I a <xldelek redne vojske je s pomočjo treh bataljonov interniranih dobrovoljeev branil in od-branil Madrid.
Katalonija, pro\ inca Španije, je bila \ tem trenutku avtonomna, imela je tudi .svojo vlado. Ker je \ ečina njenega prebivalstva opredeljena anarhistično (programsko je j)roli vsakemu militarizmu), niso takoj zgrabili za orožje; lo se je storilo šele, ko je bil sovražnik že \ \ isokeni Aragomu. Krivda, da je bila fronta na (eni sektorju pasi\ na. /.adene ceniralno vlado \ Madridu, kateri je načeloval ( abahlero. I a vlada ni imela razumevanj a za pomoč katalonski arnia-<li. Na prošnjo Kalaloncev. naj jim pošlje strelivo in dve letali za izvidnico, jim je poslala za vsakega vojaka 10 pa-tronov, letala pa nobenega. Kaj more vojak z 10 patroni, si lahko vsak predstavlja. Kdini izhod je bil. da so na tem sektorju napravili premirje. Na prostoru med rovi so med seboj igrali nogomet, bili so zato tam, da so vedeli, kjer je meja republike in i'rancove Španije.
Druga krivda za lUMispeli jc l)ila tudi \ pomanjkanju orožja. Ako l)i imela republika 10 milijonov vojakov, bi jih nt' mogla postaviti na fronto. Kolikokrat se je zgodilo, da so vojaki v rezervi čakali na svoje mrtve in ranjene tovariše, da jim odvzamejo puške in stopijo na njih mesta.
Velike demokratske države so bile republiki. oziroma njenemu zlatn zelo naklonjene. Prijateljska Francija je takrat. ko je vladala narodna fronta na čelu z Blninom. prodala republiki vse staro orožje in puške na en naboj, (ločim je v mesecu maju 19)7 prodala Francija 100 najmodernejših topov težkega kalibra. Isto so delale Anglija, Ameriika in Rusija.
Vsaka je izvozila kar največ, vendar vse premalo in ne najboljše. Lovska letala so bila iz platna, sposobna ])геј za vaje. kot za borbo, dočim je bila I'ran-cova vojska najmodernejše oborožena, posebno s topovi, tanki in aviaeijo. Za pogon vse te tehnike je skrbela Rusija s svojim bencinom, katerega je dobavljala Italiji, v zameno pa je dobila letošnjo spomlad najhitrejšo vojno ladjo na svetu.
Od počet ka se v Španiji ni opazila I a zahrbtna igra našemljenih prijateljev, pozneje je pa narod dajal duška nad tem početjem.
Komunistična stranka Španije je pričela s pomočjo ikomunistov. poslanih iz zamejstva borbo za oblast nad republiko. Kako je narod gledal na lo, pričajo vidike demonstracije po vseh mestih. Na dan I. maja 10)7 je bila pravcati upor. Red je na pra vilo šele vojaštvo s topovi in tanki. Narod je bil za republiko, nasprotno pa proti vsakemu teror j u in pritiski! od strani tujcev, ki so bili poslani v Španijo.
Z zediiijenjem vseh strank se je pričela reorganizacija armade, ki je dajala
tako dolgo trdovraten odpor. Ker je dotok domačih in inozemskih dobrovoljeev izostal, se je regrutacija. z ojačejijem sicer, povečala armada. \ endar pravega duha ni bilo več. Kljub temu. da so bili mladi Španci dobri vojaiki. niso imeli več razumevanja za borbo, ker so ve-vedeli. da ne gre več za republiko, temveč čisto za druge stvari.
Nastala je tudi demoralizacija in nezaupanje do poveljnikov. zaradi katerih so bili vsi neuspehi in ogromne žrtve, ki so bile popolnoma niyjotrebne. Dejstvo. je da ni sposoben voditi vojsko političen fanatik ali dober šahist. za lo je potreben vojaški strokovnjak.
Interna brigada pa je stvar za sebe.
Gotovo je marsikomu znano, kaj je tujska legija, da se v njej zbira vse po-štcjio in slabo, od pustolovcev, ikri mina I-nih tipov, pa do obiipancev. Skoro isto je bilo z interno brigado. I u so bili ljudje, ki so prišli z ideali in poštenimi nameni na pomoč španskemu narodu. Poleg njih se je prileplo v Španijo vso slabo; koristolovci. zločinci, kriminalni tipi. sploh vsi. katerim je med človeško družbo že postajalo vroče. I iidi Rusija je poslala v Španijo skoro vse svoje ime-grante, ki so v njej takoj organizirali krvavo organizacijo S. I. VI.. po vzorcu Ceke.
Kdor je kol idealist prišel v Španijo, je bil poslan laik o j na fronto, (ločini je oslala temeljna navlaka zadaj in se usidrala po uradih, bolnicah in skladiščih. Kako so poleni ti ljudje, ki so se naziva 1 i za voditelje revolucije in proleta-riala. g0s|)0(larili z imetjem špaiislšcga naroda, s sredsivi, katera je <lelavni narod vsega s ve I a s trudom nabral za naš priboljšek. Vsi ti gospodje so poslali oli-cirji, imeli lepo plačo, svoje avlomobile in ženske. Fronle niso nikdar okusili. Poslane stvari od republike ali izven nje. kol na primer tobak, so prodajali proslilulkam, od kale rili smo bili mi pri-morani poleni kupovali.
(.NmliiljcMiiijc sledi.)
Sporazum in delavstvo
šil jf m delovanj u iia poliličiUMii lori.ši ii i/.kazali v red m- zaupanja, 'l'ako je slovenski delavec ciiodiišiio siopil na stran našega voditelja dr. Korošca, srbsko in hrvaško pa na si ran svojih zvestih in preizkušenih \(нИ1с1је\'. Oni, ki so se od raznih [loliličnih k(Viilrabaniov pihsli-li zapeljali, so še upali, da bo notranje politično življenje пгеј(чи» le z njihovim prizadevanjem. Razvoj dogodkov 4)ii je od lakral ilalje iz dneva v dan jasneje kazal, kako silno so ibili varani. Motnje, ki so nastale pri rešev^inju nre<lilve narodnostnih odnosov v državi zaradi nekaterih, ki so se iz osebnih razlogov vrinili v le v rs le, so našle naše v<Klitelje pripravljene in tako nio< ne. da so .se jih zlaivka znebili. Naloga, ki si jo je nadel dr. Korošec s svojimi sol rudniki, g. ( vd-kovićem in g. dr. Mačkom, je dovršena vsaj v svojem jedrn.
S sporaziiiiioni pričenjamo novo, drii-
.Sporazum, ki sla ga napravila predsednik vlade g. Dragiša ( vetkovic. ki je istočasno tudi predsednik delavske organizacije Jugorasa. in g. dr. Maček, kot voditelj hrvaškega naroda, je, kakor izvemo iz slovenskih, hrvaških in srbskih časopisov in lo brez razlike opredeljenosti, našel med vsemi državljani silno ugoden odmev. I udi zamejstvo se je za naš notranje-|H>litični razvoj v zvezi s sporazumom močno zanimalo in je uspeh teh razgovorov pozdravilo.
Delovno ljudstvo je v vsaki državi nosilec zdravega notranjega državnega živ Ijenja. Tako tudi pri nas. Ob zadnjih državnozborskih volitvah je jugoslovanski delavski stan s svojim zdravim čutom takoj IIvidel, kako naj se opredeli, /lasti delavstvo, ki ima več prilike zasledovati politična dogajanja, je takoj brez pridržka izpovedalo svojo privrženost voditeljem, ki so se v svojt iii prej-
gacTio in boljši' notranje politično ž.iv-Ijonje 0(1 današnjega. Nepravilnosti, ki so se dogajale zaradi nepopolnih zako-4<>\, ki so jih spravili v življenje tisti ljudje, ki vedo, da so lahko na političnem krmilu samo s silo in strahovlado. ImkIo. kakor kaže. izginili. Ljndstvo bo lahko zopet brez vsakršnega pritiska svobodno soodločevalo, kdo naj vodi važne državne posle in po njih tudi drža\ -Ijane same. Če je kdo proti nasilju in terorju pri osnovnih svoboščinah človeka, potem je to v prvi vrsti delavski stan. Zato tudi delavski stan iskreno pozdravlja ta politični sporazum, pozdrax-Ija še s posebnim poudarkom zalo. ker Jiiu je ta uspeh ponoven dokaz, da so ljudje, katerim je poverilo zaupanje, svoje naloge pozitivno rešili.
V račamo se k svobodi. Toda takoj [poudarimo. da ne želimo in ■nočemo take -svobode kakor si jo želijo naši nasprotniki. Nikdar ne bo izbrisana iz slovenske zgodovine ona sramotna doka. ko je delavstvo mortilo zapuščati tovarne in svoj krnil samo zaradi tega. ker ni trobile v marksistični rog. I a ko svobodo odklanjamo in se bomo borili, da se ta-svoboda ne povrne več. I Udi svobo-
(la mora imeli svoje meje. In prizadevali si bomo po svojih zastopnikih za to. da bo predvideno politično n reje van je dalo svobodi talke meje, da bo delavski stan v svojem izražanju in sodelovanju ali odločanju javnega življenja resn ično svoboden.
Močno bomo posvetili svoj trud tenui. da bodo socialno politični zakoni, ki tičejo delavskih ustanov, preurejeni v svojem besedilu tako, da bo nemogoče uganjati teror in pritisk, kakor smo ga bili vajeni pri volitvah v razne delavske institucije od strani marksističnih terorjev. Naša težnja gre za tem in smo to že pred časom večkrat javno poudarjali. da mora delavstvo v svojih ustanovah svobodno in prostovoljno odločevati, komu te ustanove zaupa.
Pričakujemo, da se bodo naši nasprotniki zopet strnili proti nam, kakor so se za časa volitev v držav,ni zbor. toda mi jim kar danes povemo, da bo njihov trud brez hasika. Večina delavcev bo odločevala in ta večina je — na naši strani — na strani resnične svobode, poštenega in iskrenega dela za dobrobit splošnosti.
Kovinar.
Ing. arch. Jože Plainer:
Jesenice danes in jutri
(Nadaljevanje.)
f)	Kanulizucija in vodovod.
Mestna kanalizacija jo žo delno izvc-denn Ut.ho v.si- odpadne vode stekajo v .Savo. / delnim izpopolnjen jem obstoječe kanalizacije bi ta \ vsem odgovarjala sodobnim zahtevam.
Jesenice imajo gravitacijski vodovml, ki dovaja \o(lo-sludenčnico izpod Mnra-V«' v meisto. (»lede na razširitev mesta je treba mislili na povečanji' obstoječega vodovoda.
g)	Promet.
Jfsenicc so \ažno križišče železniških l>''og. Na Jesenicah se steka proga Rafe-*'e- (italijanska meja), kranjska gorn— Jesenice, nadalje Jesenice—Bohinjska Bi-•"♦tricu—Podbrdo (italijanska meja), kar ""zivamo bohinjsko železnico in Podro'/.-^■'1 (nemška meja)—Karavatiški predor— .lesenice—l.jnbljana, katero nazivamo ftorenjska železnica. Jesenice so z ustanovitvijo Velike Nemčije poslale vhodna ]H)slaja Za ves promet iz le v našo državo. Nadalje jc smatrali Jesenice kol važno izhodišče Inrislike, ker se In križajo zelezniške progo, ki peljejo v naše najvažnejše alpsko-tnristične predele drža-"ve in sici-r v Blejsko—Bohinjsko kollino ill gorenjski kol z Mojstrano. Marini j-kom. Kranjsko goro u-r Planico. Na kake iKvve proge In ni mislili, ker sla obe ''<>lini, ki imala križišče na Jesenicali. že y železniško progo. Seveda je 1Х><ге|)П(> kolodvor oziroma kolfxlvorske ""'"■"Ve povečali, kar bo nastali položaj Kolovo Zahteval. Jeseniške kolodvorske "M p rave postanejo lahko skupno za obe ' '-"vi I,., bi železniška pomlaja Jesenice zavi^el,, „„j	j liiikor ga je imel v
Av.striji Solnograd.
-••sini promet se vrši na državni cesti.
katera ima svojslvo tranzitne proge Ljubljana—Kranjska gora ter na cestah lokalnega značaja. V razbremenitev državne ceste in njenega okoliša je poskrbeti za novo razbremenilno cesto. Zelo nedosiatna je zveza пич1 Jesenicami in Bledom. To je cesta, ki je skoraj nesposobna za avtomobilski promet in ima traso kakor sledi: Jesenice, skozi Kurjo vas, ob Savi, čez 10% iklance in 130" zavoje Kočne, preko Poljan, Vintgarja na Bled. Nujno je potrebno, da se ta cesta uredi I a ko, da bo sposobna za avtomobilski promet, ker je to edina, najpri-kladnejša in najkrajša zveza Nemčije preko Jesenic z Bledom. Uredili je s podvozi zvezo med naseljem to in ono stran železniškega ozemlja. Z oziroin na veliko razsežnost v longitndialnem praven Jesenic bo potrebno uvesti \ mestu stalni avtobusni promet.
B) Bodoči razvoj
a) Določitev obsega regulacijskega ozemlja.
V prvem delu razprave so prikazani najglavnejši stvarni podatki, iz katerih je razvidno, da se Jesenice morejo širiti le v longitndialni smeri in to le v zahodnem <lelu, iker v vzhodnem meje na že obljudeni- predele sosedne občine Javoru i k in Koroška Bela. Z regulacijo Save bi se za naselitev pridobila prostrana ozendja ter bi I a ko Jesenice dobile po-Irebno ploskev v širino, ker so danes preveč stisnjene o!) državni cesti med želez/uico in Karavankami ter železnico in Savo. Zaradi lega je pridobivanje ozendja ob Savi smatrati za eno najvažnejših ilmdočih urbanističnih nalog. Poseben |k)ložaj novega prebivalstva, ki
gravitira z razvojem industrije v mesto, nam diktira nujnost zajeza razsežnosti naselja v longitndialni smeri. Го se je izvršilo na ta način, da se je čimbolj omejil regulacijski pomeri j proti zapa-dn. Sicer meri celotni pomeri j brez ozemlja težke industrije ca 240 ha. Skoraj vse to ozemlje je rezervirano za naselitev izven malih predelov za industrijo ter javne prostore. 1 ako se smatra celotni regulacijski pomerij za gradbeni okoliš, izven po tovarniških objektiv že zazidanega dela. Ker so za mejami regulacijskega ozemlja že strmi parobki gozdov, se je vzelo kot zaščiten pas vse tako daleč, kakor sega pomerij občinske meje.
Meja regulacijskega ozendja je določena tako-le: na za,padu ravna črta se-ver-jug na Kopavniku (to je mesto, kjer doseže obstoječa trasa državne ceste proti Hrušici najvišjo lego), do kamor gravitira f akt ično mesto Jesenice ikol tako (ozemlje od tu dalje gravitira \ llrušico). Na jugu se ta črta seka s plast-nico 590, ki je južna meja regulacijskega ozemlja in se izvzame samo kamnolom KID. Od tu dalje poteka meja ob severnem vznožju Mežaklje in preide v železniško progo bohinjske železnice do zadnjih obstoječih poslopij pod MežaJc-Ijo. Nadalje poteka meja vzdolž desnega brega Save proti zahodu do občinske meje med Jesenicami in Korošiko Belo ter preide nato na severu vzdolž občinske meje do plast nice 620. Severna meja je ob južneni vznožju I elečnika in Mir-ce približno po plast niči 620 preko 1'lav-ža in se zaključi z zahodno mejo nad Kopavnikom. Vse ozemlje, ki je v teh mejah, se sniatra za regulacijsko ozemlje.
b)	Določitev gradbenih okolišev.
Clede na okoliščine, opisane pod točko B/a. ter vidiki, objasnjenimi v prvem delu te razprave, se je določila meja gradbenega okoliša, ki je istoveten z mejo regulacijskega ozemlja.
1. širši gradbeni okoliš se smatra ozemlje, ki ga tvorijo meje kakor sledi: na zapadli Kopavnik, ravna črta do plasl-nice 590 do črte potoka Jesenice, jjotok Jeseuica do plastnice 620 na severu na Plavžu z zaključkom nad Kopavnikom. Na vzhodu pa železniški most bohinjske železnice, desno obrežje Save s priključkom na rav.no mejo regulacijskega ozemlja do državne ceste, ki tvori jnejo do iaikmanovega trga in prehaja v Cojzo-\o cesto, ki zaključuje pri železniškem mostu bohinjske železnice to mejo.
2. Ožji gradbeni okoliš tvori vse regulacijsko ozendje izven ozendja, ki ga tvorijo meje pod točko Bb/I.
c)	Določitev gradbenih con ali sistemov.
Pri določevanju gradbenih sistemov se je vzelo v obzir načelo, da je treba ustvariti iz obstoječih Jesenic homogeno celoto ter vse predele medsebojno •|x>ve-zati tako, da bo celotno regulacijsiko ozendje predstavljalo enoten značaj. \ glavnem se je določilo, da naj je del ob državni cesti gosto naseljen z ozirom na gospixlarsko važnost predmetnih zemljišč, ves ostali del obstoječega bodočega naselja pa naj bo izgrajen v odprtem
4
ali led ko nu-si-ljoiiiMii sistemu, kri daje la najprimernejša bivališča ljudem, ki so v pretežni večini zajxxsleni v težki industriji. Iz vidikov moderne socialne po-liiike. ki so bili omenjeni v prvem delu le razprave, je redko naseljeni ali odprti sistem najprimernejši za dosego namenov. ki si j ill moderna socialna |K)li-
Zanimivosti
NajiKilj zaposlen človek v Angliji. Angleži smatrajo za najbolj za^Mxslenega rloveJia v Angliji nekega Amosa 'laskerja, ki živi v West-Hratomi. Opravlja različna dela. Tako je istočasno; uslužbenec jHigrebnega zavoda, ognjegasec. glavni cerkveni zvonar, grobar, lastnik bnffeta. vrtnar, pleskar, ilrxar. Kakor pišejo angleški listi, vstaja vsak dan ob () zjutraj in dela ncprtrgoma <lo 11 zvečer. Urez prestanka dela ves teden, celo v nedeljo, čeninr konservativni .\ngleži najlx)lj čudijo. V teku -U) let si je vzel samo en dan dopitsta. Prej je bil tudi cerkveni pevec, n je to funkcijo zaradi pr(4>bilice dela opustil.
Kerenski, bivši predsednik ruske vlade, se je 22. avgusta t. I. oženil. l'o svojem |K>begn iz Rusije je živel do nedavna v Ixindonu, zadnje .mesece pa živi v Združenih državah. Star je sedaj 5M let. Njegova žena je po rodu i/, .Vvstralije in je 2? let mlajša od njega, ko ga je |)o poroki matičar vprašal za klic, mu je Kerenski (xlgovoril, da je novinar. Tako mine slava tega sveta.
^Chamherlain-klub(, skoro najbolj aristokratski klub v Aug'i j i, je imel te dni svoj občni zbor. Čeprav je bil klub ustanovljen že 1. 1001., ima sa,mo 3T članov, kajti vsako leto spri^jmejo v klub samo |X) enega novis ga člana, /a častne člane smejo biti izvoljeni ^ашо člani družine Chandx-rlain. Dosedaj je imel klub samo tri časne č'ane in to |oe-a. Austina in Nevilla ( luMuberlainn.
lika posla\ lju. /uradi lega je velika \e-čina regulacijskega ozemlja rezer\iraiui Za redko naselje, ki <laje novim prebivalcem Jesenic dosti luči in zraka, katerim ga preležiio primanjkuje ravno v njihovih jx)klicih.
(Jradbeni sistemi so porazdeljeni na sledeč-i način:	(Dalje prihodnjič.)
.Največ papirja iia svetu ponosi menda Anglija. Povprefiii račun kaže, <ia vsak An-glož porah i vsako leto približno (>2 к(г papirja. V ta račun so všteti tudi časopisi, Oti jih Angleži vsak dan čitajo. Pač ogromne številke.
Ali veste, da je v I loridi neki vrtnar cepil hruško s šestnajstimi različnimi cepiči drugega sadja. Гцко more istočasno od istega drevesa ohirati vešnje, marelice, jabolka, i)re^kve. slive itd.
Razno
češki list >i\arodni n4)viny<, ki izhaja v češkomoravskeni protektoratu, jo ohjavil oli |>odpisu -sovjetsko-nemške |>ogodhe zanimiv članek o razmerju md narodnim socializmom in komunizmom. K naslednjmu citatu, •ki ga objavljamo iz tega članka, prii|X)mi-njamo, da je šel skozi cenzuro nemškega komisarja.
MihI sedanjim sovjetskim režimom in nemškim narodnim s<x ializmom je sedaj različno samo gledanje na židovsko v])ru.ša-nje. ko bo Stalin rešil še ta problem. Ixxlo lahko sedli k isti mizi Stalin. Mussolini in I litler.€
>0. julija je madžarski zunanji minister izjavil, da se je Madžarska odl<)»čno 0|)r«xlelila za |X)litiko in države osi Rim—Berlin...
Sedaj pa isti poudarja svojo nevtralnost.
1. julija je Italija preko svojega faso^wsja
zapretila Poljski, da jo bo izbrisala iz zem-Ijevida, če ne spremeni svojega stališča glede (Jdanska 26. julija je izjavila, da ho v primeru vojne zaradi (Idanska (xlločno nn strani Nemčije...
Sedaj pa (xxlfrtava nevtralnost.
Ali veste, da imajo ljudje tako tenko I tišči lo, da se jim raz|X)či po prvi čaši alkohola.
da so jutranji časopisi bolj konzervativni kot večerni. .Morda zaradi tega, ker izdajatelji in urinlniki vedo, da se |x)n(/či čitate-Ijevi možgani od poč i jejo. Noi)en urednik nima toliko )x>guma. da bi mu zjutraj nudil tako naivne izmišljotine kot zvečer. Zato lahko verjamemo trditvi, da se človek tekom |X)poldiieva toliko utrudi, da zvečer različnim izmišljotinam lažje naseda.
(Men Only, London)
Dovje
Koiii'C iiH'Sfcu a\glista je /u vedno /ati.snil oči »'diin največjih |K).sestniJi<)v na Dovjem g. Franc. Kocijančič. I'i>i)raia ga je sladkorna ■1н)1е/.1'п. Zapušča dvu sina in dve iičerki. liil je ]K)štenjak in odločen katoličan. Naj počiva v niirn, ostalim pu naše iskreno so/.alje!
V nedeljo, 27. a\gnstu je prišel v Vrata g. dr. Korošec. Prav tega dne so imeli mladci in iiarušičaj ZKO i/let \ Vrata in so tako imeli priliko videli g, dr. Korošca in pozdraviti ga. Med tem sc je naglo /vede'o, da je naš voditelj v Vrulili in takoj se je odpravilo nu iM)t zastopstvo raznih društev, ki so pri Peričiiikn počakali na njegov povratek. Po |x*zdravih se je g. Korošec pozanimal za vsakega posameznika in se razgovarjal z na-wimi najmanjšimi. Po odhodu od Peričnika je daroval mladini in (xlraslim za prigrizek, se vsedel v avlo ter se burno pozdravljen (xipeljal proti Mojstrani.
\latM dcMte!
HRANILNICA IN P0S03ILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4®/o. Nove vezane pa po 5 "/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranllnične rezerve, kakor tUdI vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmem takoj Rudi Smolej
strojno mizarstvo
Desenice, Kosova štev. 9
Divan brezplačno
kdor naroči pohištvo proti gotovini! NaroČila spreiemam tudi na hranilne knjižice. - Ogled razstave pohištva v lokalu hotela „PoŠta" Delavnica: Kosova ul. 9, Jesenice
RUDI SMOLEJ
strojno In sploSno mizarstvo
Poravnajte naročnino!
S
5
Za elektriko
vse nejceneiSe In ugodnclšc pri
3ože Markež
elektrotehnično podletje
Jesenice. Murova, tel. 605
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v Krekov dom
Kdor lioče dobro jesti, se abonira
v Ljudski kuhinji
Kdor hoče dobro in po-ceni piti, mora priti
v iiatakombe
„Za malo denarja velil<o zadovoljstva"
Zn konzorcij linla >Na mejah«: Jožo Uodina, Jesenice. — Urejuje: Stanko SavinSek, Jesenice. — Ao urednika v Ljubljani: Ignacij Zoleiiiik.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec.