St 36. Y Gorici, cine 6. septembra- Teesu XXV. „Soca" izhaja v.iak pelek o poldne in veljft s prilopo ..Citpitfirskl List' vfed pr> poSti prejemana ali v (jnrici na (loin poSiljana: v?c leto ...... tfd. 1--40, jiol lela..... „ 2iJ0, felrl Ida......ill). La tujc .lei!c-=iiIi..i ivtr. OtllMU*. Yo111no jjibanjp. Volflfl u»lf|i»»i*fiilM m- *. t-in nljmlnn v.ibijo. il.i In se H.-ili x filitfk l_> scpli'iiilii'a ui' II. tiri pniijiiiliKln" v pro-slnrili ir-iri'-ki' (''.iiutniiM- v M.uvmijcvi lii-'-i v Ti /.ui ulici M. I J. 11.1 |»oswLn\.inji' r.nli k.m.lMl.il.iv. ki n.ij bi w poMavih /ii IhmIuu-volitvi' v tltv.i'ini '/hoc '/(U'i^ki. Ivlur I-' ninr». |»;l.| Bi' tulflt'/.i try.* posM'tovaiijii, kl'f ki»-lik'nr vim'- ji« iia\/.(n'ili voiilu-v, t'.ilik'i lokl.mi.u,i!" sli-sv v Mi-.ln .in.- II. t. in. Kil'ir misli n-klaniiivjili, n.ij --tl po/.mi, d.i ii.ijkiisjn-jr ti^tt rij» ro^iki-. ki piaf-nj.'jo doniac- pivpir. i/.v/<>iuii j«-dno}.ra mo?.a, ki dohiva iiavoilf iz ptr'^krva sfii»-niii\i. Tudi .>tar;k" s!r.iuku > v uSn"ni p'.»!itiki za .S'.o^n"; lii'k.iUTi iiii-d »;iiui «•(» /• m like u.ihirali ill i-tn/iit /a .>;ivrin«'* za-w„l... -- lV.»v t:.ki>! Tp.tn.. pj.. il.i w,. pfi-lamina p.nniritr c>|..> ^Ir.itiki Indi \ doin.iOdt npi.iiaii.|i|i, ktijti ic v l.iuhr/tii in ^ii/.iKi-ti vm-Il oiif inarji'V .»<» pn^oji iwp<>«m>iiiii du-iicsau iir (rniirlticiiiii iiapi-i'dovaiijti. V INMlcort pri :;!-ni : • lnav(i>ki vik;;iij »\ p. J(i?ij) M.i«i'W. nadiiri- P o d ! i s t e k. s< Pol za smeh, pol za res. (Prin-dil I. |{.) f 1. Tludica i bi,;irit. Ln.:ifiT. trlavrir p-klcnski-pa bfr/n.i. :i- pti*!a! iM.ku. dva Shi.Iicm p„ svolii l.oraC-il m Jo /..i st'ilrm ik>t/i|i |e|. H„,Jifa s(., ul.opda bri'zpo^ojno. I'n ikUkhLi jm su ^si ,i..|a |,0. M-iln. da w sui.lf-tit r-iv/. st.,1 \vi „.! ,!,,!„_ Ci-iiom kraju. Na lu t-la *!a j,..l«ti na desno. drm?i na lov«. ¦ llii.lir. ki je m! na .lt-Mio. {,. ,,ri i,,„k.i, ^ \>o tiutanko upazovat. Ko j.- %;,»,.$ j„ "sliS.il. ¦"*l.i imaji* Ijndjo i-k.iro p:i vsaki ln.>s»'«li n;ivra - v ininlili, iiid.ijavsi inn \>» od kraj.i, se % umCno ra/.vesfii!. n.islut si: »0. o, jaz nL. r"i*'ni d.ilj.': In ho i/.vr»ttu> za me; tukaj kmali obo^atim.'- K, kor tnisli, tako s!ori. Najprej jo poskusil svo.jo sn«fo v po-spojski liisi, v kateri so baS pripravljali ve-liko j^oslijo. Priliii/.avsi --o po tatinsko kn-liinjskiiii vratani, zaglodal jo na op-njisrJ vt-likansk • loner,- v kojotn je vrela niosona jnba. Opazi pa tndi drure posode, v kojili so jo cvrla in pekli razna U tavina, k.ikor J>"li knliarico, ki na r.ifcnji sne-j. idecjo f-otrL UmliCu so so kar slino c-«dile in sree inn je zahvpetalo od veselja. Mislil in tulital je, kako hi si prisvojit nieso in peCenko. Na-poslutl je iztnbtala zvila biiM. Zmnznil se je skrivaj v kiihinjo tor bliskoma izpodmakiiil poleno na oynjiSCi. In glej, lopcc se jc pro-brnil, juha se.je razlila, a tnesci se je pova-Ijalo v pepelu. Hubarica je sicor hilro pri-skocila, pa jojinene I nerodno z-.\dcne v ra- lolja 'rrtr. V'inko Vodopivei1 v Pod^ori in Kdvard I'rincic v IVvmi, podznp.ui Anion Pinlar, pp. Fipolj Anton v St. Mavru, Anton ltadikon v podsahoUnn in .lozof OTffllvli v IVvmi. — V^i so zna^ajni ino/.j.-, ki vedo <»>niti nun'-di-iipliin'. Volili hodo BS|()^ina" kandidata. V St. I'VrJmiil pri (Jnrici so bill i/.vo-j.-ni: podznjian p. Anton KlanjVi'k, pp. .lozol' Klanjsffk slarPii, Anton Pintar. Jo.>fl' Lnreiiron v llor. 'lerov.'in in Anton PodhrsiVk v Dol. Ccrovfiii. • - Vsi limiii volili .Slopina" kandidata, r> tndi ne iio ined njiina nijedn.-pa Hri.'a. Oni dobro \..lo, da jc porNki voliini nkr.ij vi-lik; vsli-il lepa je tezko dobili k.m-didate, ki hi bili pov^od enako pi'iliublj.'lii. Zalo pa iiiorajo volil.i zanpati osrednjoinn »dhn!'ii; lire/, zanpanja in di-cipline no pri-dciim nikainor! Odbor je pa.v Ziihlu/.il za-ii[>anje /. vstrajnini di-lom in lindoui. Ako .si k.lo npa vi'i'- (i.'lali, n.ij se oj.-l.isi, ,nost in volijii vse pri]ioroc.i>ii(> kandidate. Ali je kdo sinf-ajno rojen kjc drnpod v dezeli ali tndi znnaj nje. je povscin vsejedno; dosti je. d.i je za skupni propr.i!ii, da ho slozno deloval /. ostalimi poslanei. To je prvo, vse drnpo pa je povseni postranska n .'-. Finlani bi nas r.idi sl.-kli d'» .lapepa, ill proti lemii se iiioramo b.uiti do mrlviii koslij! /ato z veseljem pozdravljamo slozni>st kanalskib vo-lili-ev za .Slopina" kandidata! V erniski znpaniji so bili izvol;«-iii pp. Kix-ovel. Anton Plabnt.' in Simon Velrili, ; /a,li;!a v lkilnjali. Vsi bodo uilili ,Sln- ; pina" kandidata, naj hi biia la ze kateraknli. j To kaze !,-po zanpni,;.- do i|.-iiM\vmv.i »'l-j bora, kar moramo le pohvaliti. | Tndi v I.okavni. Sv. Krizn in Vrloxinn j so bili izuiij'Pi l.iki voliini nn.zje, ki bodo 1 sU.zmi voliii po.lavljein- kandidate. Imeiia in niM> bila sporocena. S tern odpade pci'-cnko prebnlne v openj. Ze-lena od ;e/e zaklice: „lbi.lic \z.-mi jnlio. mi«i« in p.-i'-eiikn." llndic se ne pusli dva-kr;i" prositi. inaboma vs.- poprabi in sla»lnn pozn"'. V tern :topi pospa v ktihinjo. Viileca, kaj se je zpodilo. se prozno razlopoli in k.ikor hlazua ^lpij<^ rekoc: nKer je hmlif-. kar jo bilo holjepa puhr.il. naj -se osialo s knharieo vrcd vzanie," llndic, to slisavii, kar poskoci od prevclikepa veseija. oblastno .!ed ze prdo vidcli. Toda. zejeii je postal, silno je zejeii. Scl je iz niSe. Xa poLi je srecal voz-nika, ki je |)eljal inimo velik sod vina. Kaj stori r" Vole spodbode in oplasi, da zdirjajo kakor lu-.-ni. Voznik si je prizadev.il na kriplje, nnriibertru je hil jeden volilnih moz v nasein nreduislvu in izjavil, da vsi Irije bodo "oli'.i .Slopina" kandidata. Ako so torej prisli v (Joiico kaki nasprolnjof-iplasovi, niso lepa zakrivili m:i. Dornhe-' octane zvest no-bojevnik na narodnein poljn, zalo ho v«-jloj slozno deloval s pi'.ivimi narodnimi vodilelji ; nikdo naj lorej ne siniinici, da hi dornber^ki voliini mozje delali r.izpor. Ta izjava nas jako vcseli, to toliko holj, ker sino ?.e saini majali -/. plavo kakor i">verni Tomazi, ko sino eilali in slteali ono »-esl o Bzahtevanem sbo-iUi". — Sicer je zadnji .IViniorec." vsakomnr nojasnil nezmisel, ki je baje razburjal ncka-lere DoniherzaiR. S Krasii nam poroCajo, da -znpana ko-nienski in skrbinski sla ohletela ze ves ko-inenski okraj in prepovarjala volilne mozcza dr. Abraina. (Indiio. in dr. Abram je od-klonil kandidalnro! ilazun Komna, Gorjan-skepa in Nabrczine sla baje nlovila ze vse volilne nio/.e z raznimi obljnbaini cost in podpor. - Ako je to resn'eno, ledaj se uresni-ciije od nckdaj vcljavno pravilo, da Krasevci se dajo vsakeinn zapcljivcn vodili za nos. Od kje pa imalaona dva znpana oblasl, obljn-hov.di c.esle in podpore ? Tep.i ne more slorili nili njib pos la nee ! Kaj pa more slorili en sain poslanee, ako ni v Kporaziunljenju x. drnpinii dezi-lnimi poslanei? Vsak kraski po-slan.'c se bo moral lorej popovoriti in spo-raznmeti z drnpimi posl.mei, ako bo hold kaj doseCi. To sporazniiiljcnje je pa mopoce za dnem kar koli je hotel in pozelel. SlednjiC se je tako opital, da j(! od same debelosli ze lezko hodil. Vse dinpaf.! pa se jo podiio njepovemu lovarisu, ki je hil sel na levo. Ta je prisel v neko dczeio, kjer so Ijndje hndiCa na vso moC sovrazili. Tako so se pa ball, da niti imona njepovepa niso mnrali slisati. In ako se je kedaj pripodilo, da je kak plnjec bn-diea spoininjal, so se preeej vsi prekrizali, da inn celo ni bilo niopoie stopiti mod nje. Ti dobri Ijndje, vse kar so imeli, so liogu darovli. Zato i>ri njib vsa zvijaea in vse iiadlepovanje hnrenin vrapn ni nic potnagalo, in se celo za plaeilo je dobil le malo ali nic. Tako je zivolaril zaslonj se trndeC celih sesl let. O dolocencm casu sta prisla bndica zopct sknp. Vide.'1, debelnb svojepa lovariSa medlepa in vsepa oloznega, sc silno zacudi. Usinili se pa ter ga odpelje za leto dnij v dezelo, kjer se vragi dobro rede in pitajo. Konec leta pa se obr. zadox-oljna in tolsta povrneta v peklo. Preklii-janjo in izdajanje je po krScanski morali prepreSno. Zal, da hndiCa tndi po Slovenskem inarsikjc so vedno blagodnsno redimo in pilaino, izdajavSi inn vse svoje. Ne bodimo vendar lako priprosli >n nospa-metni! liore moz. Neka zona jo imola zel6 priprostoga in nifdovrednega inoza. Ona je niorala vse opravljati, on pak ni hil za drugo, nego da je jedel in spal. Veckral ga je zena radi lega kregala. in opominjala, pa vselej zastonj, toliko pre] med poslanei, ki se v obfie dobro razmiipjo med sabo ! Ako hi bila lorej izvo-ljena pg. Strokelj in dr. Rybrif, Jii gotovo dosegla za Kras veC nego katerikoli drug, ker je ze naprej gotovo, da ona bosta slozno pctstopala z ostalimi dozelnimi poslanei. Knr intajo lorej Krasevei opraviconih zeljii, so jiin prej nresnicijo po tistib poslanei!), kalore pri-poroti drustvo „Sloga\ nego po listili, zu kalere delata znpana v Konimi in Skrbinl. Vsak pnniolon Krasovec naj promisljujo le besedo! S Kras. prihajajo nnjbolj vznomirjnjoci plasovi o voliincm gibanjii, ki dokazujejo, du je Ininkuj narodnu znvest se juko mrlvn, u ponekod, ila jo kur nic ni. Nasi nasprolniki so hh vrpli ?, vso silo na kraski kniufiki voliini okraj, ker edino tain se nadejajo zinago, ko poznajo znacaj vecinn tamosnjopa Ijudstva. Ali prav to je slabo priporocilo za KraSevco, da jib iniajo nasi zakleti nasprolniki za take nezavedneze, -— Zopet in zopol nam nanircc pribajiijo porocila, kako brezvoslni agitatorji sleparijo volilne moze z obljuhumi ruzilili eesl in podpor, Opozarjamo ftn onkrnl nil In, kar sino poveduli ze poprej, da nuiuruft ne eesl. ne podpor ne dobe, ako no bodo vh! poslanei za to, a ne saiiio kak Abram nli kdo drugi, Haj In ne bo ilajnl denarjev iz svojepa zepa, anipak jib b'o moral izpo-slovali od dezelnepu zbora. To ho pu no ho moplo drugaee zpodili nego v popolneiu spo-raziimljenjn •/. vsemi dezolnimi powlanei, A to spnriizuinljeiijo loze dosezo Ink posliuioe, ki jo iz vol jen vsem na Ijnbo in no proti njib zelji. Zato je apilacija v oinonjoiiom zniislu le snlio in polo sleparsivo. To naj si za-pomuijo voliini mozje na Krasu! — Nikdnr pa ne sine jo volili moza, ki bi se murcbili lie oziral na svoje slovensko tovariSe, ampak skusal uslrezati Laliom. Polein gorjo nam Slov.nicom! V Kurlanijo zitblovajo kar na atolisoco; ako v to privoll, kak slovenski po-slanee, recimo s Krasa, ledaj inn Labi radi dovolijo ROD glil. za popravo cerkve v I'li-skoviei in 1000 gld. za popravo kako obcinske poli - ali kaj to pomaga, ko isli hip vzame stokrat toliko iz zepa v s e tn KraSovcein ! Tiikili Bp o d p o r" no polrehujomo, kajti nas poprej slecejo do nagega. — Upamo torej se vedno, da Krasevci ne bodo hodili sle-pilecm na limanicc, niarvec da bodo poslu-Sali posteno rodoljube, ki se veliko Irudijo za vscslranski blagor vscga slovenskega pre-bivalslva v dezeli. — Posebno pa opoininjamo na te noeedneagitacije volilce seJtanskepa okrajn, ki tileguejo dobili v svojem vrlom ])oslancdo velopowslnikov pi'ipomogll v dezolnl zbor I re in kinin vcoin, Lalil bl radi zudol^ill doSlolo m inllljono — n pin-(!ovall bi morali razinonio nnjvoc rnvno sin-vouski velepoHOHlnikl. Tako nonpmm>liil vendar no bodo II poslodnji, da bi sami kobi k o p a I i j a ni o. Providno toroj in v s n k cl n naj vrsl svojo dolJSnost bro» h I rail u — kakor velovata r a •/. n m n a I n o p ra-vic ona s«bicnosI in narod n'. po-n o si* Iz Koliarlda je priobcil u^orajsiiji Hl», I,", doplsift, ki pripovodnjo, kuki'i lepo in nasi vrli Kobaridci sprejoli drzuvna poslanei, Daljo pravi; wVso jo bilo ki'tisno, lo ono so nam ni dopadlo (konni nam? I Ur.\ du stu namrec gg. poslniica priporocala dr Tnmo kol novega poslonca. Zakaj nam I ni dopadlo, vsak lahko ve!" No, ljubi gospod, h ga no ve vsakdo, ker vsakdo ni tako labko pristopen obreko-vanju in natolcevanju, posebno pa Kobaridci ne. Edino Vain in VaSemu viSjemu ui ilga-jalo priporoCilo gg. poslancev, ker verujeta obrekovanju, ali Kobaridci so z g. Tumo popolnoma zadovoljni, ker se dobro spomi-njajo, kako skrbi ta gospod za ubogegu kmeta v vsakem pogledu. Kdorkoli jo imel z njim posla, ga visoko cisla; nasi Irgi si ne morejo JSeleti boljSega poslnnca nego je g. dr. Turn a. Kobaridci bi si ga zeleli za sodnika, da bi le bilo mogoce; sreccn Ko-barid, ako bi ga dobil, ker bi bolje uplival na vscslranski (tudi dusni blagor) ljiulslva nego dva taka proroka, kakorSen je g. do-pisnik. Menimo, da nas umeje. — Prosimo Se, naj drugic g. dopisnik no govori v iinonu Kobaridcov, niarvec v svojem, kor Kobaridci no maramo biti opgovomi za vso kolobocijo v Kobarid doSlega apostola .Prim. Lisla". Kobaridci imamo tudi glavo na vratu, da so- zavali leno na posteljo, mislec si: Mtuko vsaj na poslelji umrjem." Na to jc prisla zena domov. Gledala je popiscetih, ali ni jib bilo; klicala je moza, ali vse je bilo tiho. Jezna je stopila v biSo, kjer je naSla moZa na postelji stegnenega. .Ti crkneni osel, kje so moja piScota ?", vpra-Sala ga je vsa vznemirjena. On ji je povedal vse po pravici in resnici, kakor se mu jo bilo dogodilo. Zena, cuvsi da ji je jastreb vsa -piScetu odnescl, zgrabila je debelo gorjaCo ter dvig-nivSi jo, nad mozeni, kakor vstokla zarezala: .Ah ti lent tat, s tole te bom mlatila, dokler se ne stegneS za vselej." Bore moz pa joj je zaklical na vse grlo naproti: »Nehaj, vendar nehaj, saj ze tako kmali poginem, ker pojodel sem ves strup iz piskra." Ko je zena zasliSala, da ji je pojedel .mehneva" cel6 nje najljubSo sladeico, vzdi-hnila je globoko, rekoii: „Zdaj pa ze vidim, du je zastonj Zeni glavo si beliti, 6e moz noce dobrega storiti. Tu liifi ne pomaga, ampak sama ljuba potrpezljivost." ¦—*) 6. . Norec norm kupi. Antverpija je mesto na Nizozcmskem. V tern meslu je zivel nekdaj bogat pa skop gospod. Zelel bi si veckral, da bi ga kdo prav lepo in natahCno;. pa vendar po naj-nizji ceni narisal. Poklical je torej slikarja ler se % njim pogodil za 12 kron. Slikar sc je lotil takoj dela. ter si vestno prizad6val,,da bi gospoda prav narisal. Po srecno dOvrSenem delu mu je predstavil -—— k^ o Ivapa ^ poVK0^ narodil pravljici o fMevSetu." Glej .Narodne pi-n.QVodlte v SoSkih planinah" v B. snop. ,Slov. knjizntco". Ur. dimo tadi sami, kaj je prav, a ni nam treba za vse navodov od strani g. dopisnika. Iv»k6 vse veddJ — Iz Gorice so na-farbali neki cepci dunajsko «Neue fr. Presse* — in po tej je porocal tudi e Corriere* — to-lo novico:'. Na Tolrinsfcem bodo poleg neizogibnoga (kajpada!) dr. Gregorcica kan-didovali AntonaLaginjo, katerega pa popolnoma prezirajo u r a d n i k i, ki delujejo za grofa Marenzija. — Da na Tolminskem sploh nikjer ne poziiajo kakega Antona La-ginjo, Mi za to, cifuti ga vendar kandidujejo. Ako je kje na svetu kak Anton Laginja, naj se pozuri, volllci ze Cakajo. Uradnikov naj so nikar ne boji, ker ti pri teh volitvah niniajo ne glasu ne kakega upliva! — Dalje so vedeli pomlaU, da Bz m e r n i* Slovenci kandidujejo oba Tonklija. — Kdo naj se ne smeje takirn kolobocijam? To so nevednezi prvc vrste! Konfnzna nodoslcilnost. — O uce-rajsnjem ,P. L." le Se to-le: Porocal je, da so se prvotne volitve mimo vrSile, brez posebnega hrupft. KonCa pa: »Naj bi lepi I zacelek ime! prinieren zvrselek in naj bi koncne volitve vrSile so v spravi in spora-zuinljenju*. Prav, to Sell vsakdo. Par vrslic poproj pa pisari, da s v o b o d n e volitvo id, ker volilci mnrnjo voliti, kakor se jim zagrozi iz Gorice, ker sicer so izpoatavljeni pobalin-skomu zasramovanju .,.! Kak6 se lo uje-maV No, saj pise to pod naslovom »V zna- | iiionju priamojcnosti* — in to nekoliko opravicnje lake nezmiali. Toda liudobijo jo vendar dovolj v teh vrslicali! Cerkev itna uzoruo organ'zacijo a svojim uajvisjim nacclnikam, a kaj Si bilu brez ysega tega? Vsaka drzava itna svojo vlado z najvisjim gospodarjem na celu;brez toga ni drzave. Vsaka obcina ima na celu zupana in starasinstvo, vsako drustvo odbor in predsednika. Brez takega rain ni mogoc j niknk ntiprcdck, ni mogoce storiti sploh ni- i c.esar za cloveStvo. — Prav enako je po vsein I svetu pri politicnih strnnknh. Gorje, kjer toga nil Turn gre vse narobe, ljudje se ne spo« razumejo za nobcno koristno napravo, za noben korak v obfini ljudski bingor. Kjer je pu dobro osrcdnje vodstvo, posreduje mod posainicninii deli in skusa doseci ^«dinost vseh uii vsuj vecine — v dvomljivih reCeh pa odlofiujo. Ali so pa to u k a z i, kar dela tako vodstvo? Ali kaj homo ruzkladali to ljudeni, ki sarni dobro vedo, da govore krivico, edino zato, du hnjskajo in nomir sejejo po dezeli. To so uprav nnarliistiaka nafelu, ali le pazile so, ker so nevarna Vain — nam pa ne! ,,V Kiuimeiiju prlamojenostl". — Pod toin naslovom pnroca nccrajsnji .Prim. L". o volilnem gibanju. Izvrstcn, edino pravi na-slov I Kdor preflita prva slrari ,P. L*., znia-jal bo z glavo in dvomil o teni: ali je v uredniskih glavah res kaj in Se to • - vse nnrobe. Ali nekaj uprasamo javno dr. Jozefa Pnvlico, izdnjalclja recenega lisla: 1. Vi ste profeaor pastirstva, 2. Vi veste dobro, kaj uci krSCanska morala, 3. Vi veste, kaj pravi 8. bozja zopoved, kaj je natolcevanje, odgovorite: kak6 se slrinja peti clanfiek v dragem razpredalu na prvi strani z nauki sv. naSe cerkve? Ali menite Vi, da katoliska cerkev dovoljuje, da take skrivnosti prina-§ate pred svet in — Ce dalje, huje?! Vi sami, semeniski profesor, spoznavate le kot g o v o r i c o, vendar jo Sirokoustno v javnem listu raztrobite po svetu? Veste H, da je to tudi pod kazenskirai paragrafi? Ali v seme-niscu res nitnate hvale^ncjSega posla, nego natolcevanje tak6 odliCnih mo2? Ali Va§a in drugih pisarjev „v znamenju prismojenosli" naloga res ni druga nego nemir in razpor sejati po de2eli? Proti takemu blagoslovu iz semeniSca se slovenski davkoplacevalci od-loCno zavarujemo. Znali se bomo, ako bo treba, prito2iti tudi na primerno mesto. Ect dokaz prilozJmo nCerajsnji „P. L*. in mero-dajni icrogi si bodo znali npediti o vsem pravo siiko. Edina olajsujoCa okoli§eina bo naslov: Bv znamenju prismojenosti", ali vsega ne bo mogla opravititi niti ta. Naj pa dr. Jo2e Pavlica nikar ne tava po opolzki poti, da sme vreei v javnost vse, kar CeljuSti kaka brezzoba tercijalka. Tudi mi vemo marsikaj, kar nisnio ujeli v zrakti, niarvec iz gotovih virov; poznamo rihem-berske, §-ske skandale in one v bene&inskem hotelu, a vendar mol6imo; ako ni res, naj dr. P. poprasa, saj ona oseba ni dalec: Kaj sliko, prosec ga zasluzenega plaCila. Toda skopuh mu ni hotel dati vee nego 8 kron, rekoe, da ga ni prav narisal. Slikar ni na to nic rekel in s podobo naglo odSel. Domu prisedsi je narisal gospodu na glavo norsko cepico ter ga sploh izpremeni v pravega norca. Na to ga je razobesil pred svojo Stacuno na prodaj. Ni trajalo dolgo in pred siacuno se je nabrala radovedna mnozica. MeSCani ugleda-JoCi sliko so uganili takoj, koga predstavlja, ter si drug k druzemu sepetajo, rekoc: .Treba _ da je g. znorel, ker se je dal tak6 naslikati." Ta glas se je hipoma razsiril po vsem mestu in prisel tudi gospodu na uho. Ko je tedaj gospod to izvedel, lekel je nemudoma k sodniku tozit, rekoC, da je, slikar vrhi njegove glave zmaial norsko kapico vsled cesar ga vsi vprek za norca imajo. Slikar je bil klican na odgovor. Prigel je in sodniku na gospodovo to2ba izjavil: .Gospod mi je narocil, naj ga za 12 kron pray Cedno in natancno naslikam. To sem tudi storil. Ko sem mu pa prinesel sliko, prosec ga placila, mi ni hotel placati, kakor sva se bila pogodila, trdec, da ga nisem prav narsal. Zato sem iz podobe narisal norca, da jo lo2e prodam. Na to razsodi sodnik ter reee gospodu: »Ali placajte slikarju podobo, kakor ste se bil z njim pogodil, ali pa pustite, da jo za norca proda.* Takd je bil skopuh zaradi jezicnega ljudstva prisiljen, svojo podobo, katero prej ni hotel spoznati, v norski obleki kupiti. Skopuh je norec, zat6 ne pcsnemaj ga v nieomur, najmanj pa najemniku krali za-^luzeno plaCilo. bi bilo, ako bi se mi ravnali po VaSem na-Celu? Joj, to bi jcricali, le Vi smete v svojem ,P. L*. greSiti proti jasnim zakonom cerkve, kateri ste sveCenik in uzgojiteij duhovnikov. Pa boste tozili, da — ,vera pes\i*. Saj mora pesat:, ko dajete iz semeniSca take vz-glede. FopraSajte Jjudstvo, kaj govori, pa boste pometali raje pred svojim pragom in ne hodili pred tuje hi§e, kjer nimate nifiesa opravili. To povejte vsem pisarjem „sv. prismojenosti". Z Bogom! DO PI SI. Iz Podsore, 4. septembra. --^ Marsi-kateri .SoCin" cllalelj ve, kake razmcre so vladale pri nr.s radi novega solskega poslopja. Res neznosno je bilo ziveti takrat v Podgori. Nekateri Podgorei srednjega in dolenjega dela vasi so se kar Cos not spremeiiili v nemir-ne2e in divjake, ko so zvedeli, da mislijo zi-dati sofsko poslopje v gorenjeni debt vasi. Neki Janez Vogric iz Podgore se je postavil na Ceio novemu gibanju. V obcinskem sta-raSinstvn ima sedez kot imovit pose tnik, ali o narodnih refieh nima nitipojrna; v .obeno drustvo ni vpisan, akoravno imanio v Podgori dve, Kar je bilo Se mirnih Podgorcev, je spravil Vogric vse pod svojo znsbivo. Svoje dtiovnnje je zaCel s solskimi ctroci. Prvi j»: vzel svoje otroke h slovenske Sol« ter jib postal v lasko in v .Login* oiroski vrlec. Pf.iom je hodil po vasi in progovarjal drtige, naj slede njegovenm zgledu. Ako se mu kje ni posrerilo, pnsluzjl se je drugacniii sredslev in tiral otroke s silo v lasko solo, ki jib je scveda z veseljem sprejela. (Cudno, med sol. letom? Kje so bile oblastnije S". Urednislvo). Potem sl.:de tajni pogovori z Labi, posebno z onimi v Locnikn, kj«r so se nasi jnnaki pogosli. shajali, kar ni bilo prej njih navada. Tako i»arvo je dobila lorej Poilgora pod pokroviteljsivorn Janeza Vogrica. Da bi se razmere zboljsale in diihovi pomirili, sklenil j'e okrajui Solski svet, zidati solo v sredini vasi. In res, nekaj casa je vladal mir, in Vogric je celo rekel: .Zdaj bo So le Podgorn cvela". A slabo je zacol gojiti in zalivati ubogo cvetko Podgoro, kajti pred nekoliko dnevi je zacel zopet rogovilili po vasi in pregovarjali ljudstvo, naj ne vzame otrok prej iz laftke sole, dokler ne ho slalo novo Solsko poslopje sredi vasi; sam je dal dubcr zgled s ten;, da je z novim fiolskim letom poslal svojega otroka zopet v lasko iioio. Kaj misli Vogric, da so gospodjc pri okrajnem Solskem svetu res taki .figa mozje", kakor kdo drugi? Podgorei, ne dajte se vodili od takega zaslepljenega ctoveka, ki ima le sebicne ria-mene pred ocmi; bacnile ga pri prihodnjih obcinskih vclitvr.li brez usmiljenja iz stara-sinslva, kajti Se lo potem bo cvela Podgora, da se izruzitii z VogriCevi;ni besedami, ako se take riemirneze it! sebicucze popolnoma prezre. Iz Itulea, 31. avgusla. — Nasi Bolcani so cudni ljudje! Radi bi videli, da bi bilo pogosto kaj citati v «Soci» iz nasega kraja, ali kedar je kaj, jib ne skrbi tolifco to, kaj je pisano, marvec kdo je pisal. Tak6 je bilo tudi z mojim dopisiLem. — Da, sem se pri-tozil proti tcmu, da ni dosti sence v Bolcu, ni bilo prav dopisniku v pred/.adnji „Soei*. Res je sicer, da snto v tern pogledu ze na boljem; ali pa bi se ne dalo se marsikaj storiti in pobiteti, je tudi verjetno. — V teni, da pomanjkuje stanovanj, se pa jaz ne strinjam z gospodorn dopisnikom predzainje .Soce"; pa ne iejaz, tudi mnogo drugih sem sliSal, ki so mojih mislij. — Koliko stanovanj •bi se naslo tukaj za posamicne osebe, male in veeje druZine, ne bom tukaj na^teval, le toliko reCetn, da se jilt dobi mno,-o • raznih gostilnah in zasebnih hi§ah. Kd. ^a pravi, da bi morali biti vsi ptujci nastanjeni v dveh gostilnah, saj tega oni sami ne morejo za-htevati; na dezeli je drugacno 2ivljenje nego v mestu — in ta ; -emembacel6 ugaja mno-gim goslom. Ptuju ; rihajajo za to semkaj, ! da u2ivajo lu zdrav, svezi gorski zrak in da | se morejo sprehajati po duhteci naravi in ne ! po lepih sobanah. — Ccdnih sobic se malo | kje dobi pc zasebnih hiSab toliko, kolikor pri I nas v Bolcu, to je znano. — Cujemo, da je ! v Tolminu vse drugacna mizerija radi po-j manjkanja stanovanj j ce!6 v podstresjih bi-vajo tuji gostje. Ali — do Tolmina je od Gorice za pol poli blizs in to je glavni uzrok, da jib prihaja v Bole manj. Ako bi imeli zeleznico, bilo bi vse drugace, vse boij Zivo I Z Bolskega, 2. sept. — Kakor je pogosto porocala „Soea", sta na3a poslanca dr. Gregorcic in Alfred grof Coronini pogosto drezala na Dunaju, da bi se vendar enkrat nadaljevalo s popravljcnjem ceste od Kobarida do Predela, zlasti najprej nad Logom in Predeiow. To so bile srCne zelje na-§ega ljudstva I Ali glejle, na§e zelje se pola-goma uresnifiujejo. Cesta na Predelu se po-pravlja, a pri Logu se temeljito popravi oni del ceste, ki je veliko trpel vsled povodnji hudournika; zdaj cesto vzdignejo, kar bo stalo veliko tisoc. S tern pride nekaj de-narja v dezelo. Ali le treba paziti, da bodo podjetniki nasi rojaki! Kdo drugi bi tudi zv izbajal! Zel6 nas je tudi razveselila novica, i da se kmalu odpravi glasoviti nevarni kla- | nee nad Kobaridom, na kateri je pogosto I opozarjat dr. Gregorcic v drZavnem zboru in odseku v drzavnem proracunu. Hvala mu za vstrajnost, s katero ni nebal opozarjati vlade na nevarni klanec in na Zrtve, katere je ze uzrocil. Prelozitev tega I klanca bo stalo reliko tisoc goldinarjev; zato ni Cuda, da je vlada odlaSala, S lem klan- cem odpade najnevarnisi kos poti med Bol- I cem :i Kobaridom. Delo bo trajalo gotovo precej casa, kar prinese v de2elo zopet Iepo svotico. Da bi le koj teknila delavcem in najemnikom. — Za vse te dobrote hvala na§ima poslancema! I S PonlkeT, 2. septembra. (O volttvi in se nekaj.) ~- Dne S3, to. m. snio imeB volitev vo'ilnih moZ; pri volitvi je bil pri-soten same. kr. okrajni glavar iz Tolmina. V .Soci« z dne 23. avgusta je neki pecinski dopisnik napadel ponikovske fante na jako nezaslu2en naCin. Popisoval je namreC polovanje nekojih Pecanov iz Podmeica Cez Ponifcve, in potem prar na Siroko skvasil, kako so jih ponikovski fantje zapodili v beg. a pri tern je pozabil pripomniti, da so Pe-Canje sami to zakrivili, da so morali potem brusiti pete, kajti zabavljali so poprej na raznovrstne nacine ponikovskim fantom, in z drugimi nespodobnostimi se vedli proti njim. Sicer pa temu dopisu ni namen, da bi pojasnoval, kako so se vedli, dovolj^ n»j bode s ten? povedano, da se rece: Cesar kdo isce isto tudi dobi. — Sinisel refienega je dovolj jasen. — Toliko v obrano ne bas opravicenega napada!! (Slabo ste jih branili! Bog ne daj, da bi vsakdo vedno dobil to, kar iSCe. .Kijvec-kral morajo biti drugi bolj pametni, da mu tega ne dajo, kar iSce: ako mu dajo, uteg-nejo biti za to po who Se kaznovant. To se baje zgodi ponikovskim f.intom. Tredn.) Dotnate h razse mm. Vabllt^ Ur/uvni poslmier dr. (in>-^ortift ho iini'I v i«uI«ljo S. t. in. ob 5. tiri {Mipoluihio volilni sImmI v Sn-brefMn v prostorih «:. I^narija Tani'«-ljit oiuliisnjegu ?.upana. Volilni moXje in prvotui voliU-i sea ilriaviii in derZelm zbor, se uljiulno vabijo, da bi st* v obilnem Ste villi wleiezili l«f,M sboda, pri katemn bosla navznCa tudi dr^avni poHluncn Alfred ffmt (loronint in dr. Ait-kriij iiojir !'/. (Jui'ir*!. Ktiak shod priredi aa naslednjc dm tudi v S«izani. V (Jo rid, 5. *wptombra t«S(>r>. Osp. dr. Rojie se je ze vrnil z leto-visca v (Jorico in zilravi zopet r«»ilno vsak dan ob dolocenih tirah v.svoji hisi v ulici Cvn-taval.'e. Boleaui so menda itneli uceraj viteza R i n a 1 d i n i j a v svoji sredi; kar nakrat se je naznanil s Trbiza. — Nas stari zttanee Rinalilihi jc najbr/.e prisel pogledat, kako zdaj ttaprcdiije' delo na predolski ccsti, katero je on zndrzeval, kolikor je le mogol, kakor za-drzuje druge vazne nacrtc v IrzaSkem prahu. Prislo je ze v pregovor, da kar pride enkrat v Tist, ne tarn kar zgubi, ako ni drugih moz, ki na Duiinjit drezajo. To se je godilo posebno zaslran ceste ob Soci; ministri so se sami izgovtirjali na drozanje prmlanccv, da vsi nucrli tice pri uaiiicstnistvu, kalero ne podaja nikakili predlogov. — Vcscii nas pa, da je gosjiod Rinnldini priSel pogledat veliku dela, ki se vrSe vsled zahtev nasih poslancev, naj le vidi! — Morda ima visoki gospod pa Se druge bolecine? Kaj. ko bi prisei tudi on v Bole ponujat se za poslanca? Na Kras je postal le svoje hlapce, a med prebri.sane Bol-cane je slopi! sam, ces t groisuo jim bom im-poniral. No, visoki gospod se moli zeld, ker Bolcani so toliko pametni ljudje, da vedo, da vitez Rinaldini presrCno ljubi vse tiste, ki bi radi vse Slovence pozrli, ako bi le slo. — Tak moz pa ni za nas in naj le hodi med nas — *na spas* ali pa za «Spas!» Furlanski tramvaj. — TrzaSki »Pic-c o I o* je trdil, da je ta nacrt spiaval po vodi. Tej novici se je uprl .Piccolov* goriski bratec po Abrahamu, Izaku in Jakobu v Paternollijevi tiskarni, Ces, da ni resnictia, nasprolno, da ima cel6 veliko upanja v ko-necno zmago. A kako^ utemljuje p o t r e b o tega tramvaja! Gujte, ljubi citatelji: .(Jorrierc* pravi, da furlanskemu tramvaju strastno nasprotujejo Slovenci, kar je dokaz, da je Furlanom potreben. To je paC smesno ute-meljevanje! Slovenci so pokazali ze veCkrat, da imajo vec srea za pravi gmotnc in tlu-Sevne koristi furlanskega ljudstva nego laski odvetniki in veleposestniki, kate-rim je furlanski kolon le domaca — molzna ?.ivina. Le poglejtno takozvani .Agro Monlal-conese", kdo je tani pravi zagovornik koristij furlanskega ubogega ljudstva 'i! Dottori, Pajer in se deset enakih veleposestnikov se bodo mastili okoli dobrot zoanega .konsorcija", ki hoce kar na milijone izpuliti od drzave in dezele; ali ubogo prebivalstvo, ki ima le toliko zemlje, kolikor ju treba za polento, — to bo uniieno. To resnico jc potrdil sam drzavni izredem?cr to je zagovarjal v imenu uboZnih preblvalcev pooblaSceni trZa^ki odvetnik dr. D o m p i e r i, ki je vendar prav vrocekrven L:rh. Slovenski poslanci ravnajo lorej popolnoma v korist furlanskega ljudstva, laSki poslanci pa v korist Doltorija, Pajerja in §e desetorice njih. Tak6 je in nic drugace! Dalje so slovenski poslanci vedno od-locno zahtevali, naj bi se srednje Sole v Gorici preosnovale na podlagi d e ?. e 1 n i h jezikov. Tobi prislo vec v korist Furlanom nego Slo-vencem. Mi Slovenci se z lahkoto nCimo drugim jezikom in nasi otroci veliko loze premagujejo lezave nemskega jezika nego furlanski. Ali laski prvaki nic kaj ne marajo take preosnove edino zato, ker bi bili tudi Slovenci delezni neke dobrote. Kar se tice pa Ira m v a j a. so slovenski poslanci zopet boljsi zagovorniki pravih furlanskih koristij. T. je dokazal dopis iz GradiSCa v ultrardecem .Indipendentu", ki se je v imenu Furlanov odiocno uprl tramvaju, kateri je oznafiil za— nesreco Furlanije. In svoje trditve je dokazal! Kaj hoCele sa vec?! .Corriere" §e vedno upa, da se bo tramvaj gradil; upa namrec, da dovoll detela 375.000 gld., gorisko mesto v 75 letih 900.00'> gld., kupcijska zbornica v enaki dobi 337.500 gld. — Od dezelne podpore je zavisna tudi velika drzavna podpora, Ako se vse to zgodi, potem seveda bodo tramvaj gradili. i Ali za vse te lepe nacrte potrebujejo vsaj enega slovenskega poslanca, ki bi izdal svoj narod. In za to gre zdaj! Trzaska vlada je 2 njimi — zato se mesa v volitve za zdaj na Krasu. No, Kra-Stivci naj le izvole enega takega poslanca, poteua bodo placevali, da bodo crni. No, kaj za lo, dobe pa — 500 gld. za cerkev v Pliskovici in Usocak za ceste! Furlani milijone — Slovenci ,figo*! Taka je laSka in vtadna politika! Kra^evci, le pojdile za agi-tatorji, ki vam obljubujejo ceslnc in druge podpore! Nastisljen agitator. — .Corriere* je napadel nekega dezelnega uradnika, ce5, da je kar izginii iz dezelne biSe in agitoval po Tolminskem za .Slogine* kandidate. — To je gola laz! Znatio je pac vsakomur, kdor to hoLe vedeti, da krivicno napadeni deielai uradnrk ni nikak prijatelj nameravanlh pre-niemb. In s tem je najbolje ?pobit ,Gorrierovw nupad. Vcsellca r Solkanv. — Ako bo lepo vreme, bo 15. L rn. krasna narodna slavnost v Solkanu. Spored prihodnjic. Opozarjamo rodoijube v vsej okotici, da pribite ta dan v Solkan in privedejo seboj se drugih gostov. Ta dan prvi* javno naslopijo .Sokoli* s telo-vadbo na orodjib in s prostimi vsjaoii po taktii godbe.— Zvecer bo koncert s petjein. Deklamovala bo nasa sloveca pisateljica go^pa Paviina Pajkova. Prizig.di se l>odo unielui ognji, (kolt'sa, lM)n''>e, vodnjaki, rakete itd.) kakon'inih nasi okolicani in tudi mescani Ae niso videli. Izdcluje jih jeden Sokol, Na svi-danje v Solkanu! Kdor se udclezi b a n-keta, naj se oglsisi do V.i, t. in.; stal bo I gld. Uprananje defcelnemu solskemu sveto. — V K o b a r i d u j» c. kr. pripravljalnieu za ucitelji^a. Mi smo bili menda jeiiini, ki smo s«r upali povedati. d.i zadnja leta je zavrzen (lunar, kalen se porabi za to Solo. Tudi lani so padle vse deklice iz te Sole in nckatere jc pripravifu /a iieileljiSCc se le z;i- ocbna, I j it d a k u Aula .Siujjiii i". — All tatiosuje solsko vodstvo bi moralo ukljub temu n iznaniti n i5e:nii obtin-flvu, kd.ij zarur* tamkaj sol.i, ne p.i tako ocitno kazati svojo jezo. (leld v .Slov. Narodu* jo priobcilo vodstvo .Razgl.is", ,Soti* ali .Primorcii* ga pa ni poslulo, d.isi sta to naj bolj raz^irjena lista v dezeli. Ali meni velesl. flezt-lni sciski svet, da je tak6 zadoSceno riarnenu. Kilo ma*c sloreiwke table. —- Irre-deniovski zlikovei so m;i/.ali slovenske le-pake, ne da bi se kaj bail. Ali zadnje tedne s« je v tem pogledu obrnilo nekaj na boljo: slovenski Itpaki ostajajo vecinoina celi. — Kako to? Evo : prisli so na sled pelim liC-kom. ki so razbili cesarsfc e g a o r I a! T o j e b r e z d v o m a delo i r r a d c n-tovskegu sovrastvu proti vsetuii, k a r j e a •/ s t r i j s k o! Ne bomo dva-krat zanikali, du ti irreilentovski ticki WMt mazali tudi nluvomklh napisov in trgali !<•-pakov! —- Silno tajuo se vrsi pn-Ukava! Ali ti ljudje zasluzijo toliko obzirnosli, to je veliko uprasunje! Ad.i jib niso ze zaprli, cslane vendar ueodpustna popustljivost, da se vedno poslujejo na svojib mestib v pos-treZbo postenega lojalnega obcinstva! To Sftio hoteli povedaii I — Nasi citatelji bodo strmeli, kedar jim povemo iniena teh go-sposkih tickov. Vse te reci ne spuslimo iz-pred ocij! Ponoeni boj. — .Corriere* pripove-tsuje. da v sobolo po noci so prepevali trije ali Stirje goriski mladici znano »narodno*(!) pesem .Nella patria de Faveti no se parla ehe italian*. Mimo so priali nekateri Slovenci, ki so zaceli zabaljali proti pevcem; ,C rcrkvp n,» IIuimjii. Oj»i»-zarjiitno ('itu't'lji', ila ho iii'lmuji1 nepi^kliiIjivi* itn<> DruStvene vestl — Vina rs ko d r u6i vo za B rda s sedezem v Gorici upisano druMvo z omc jeno zavezo, vabi k obenemu zboru, ki se bo vrsil v Biljani dne 22. t. in. 1805. ob 4'/t popoludne s sledecirn dnevnim rcrloni: 1. Ravnateljev nagovor. 2. Volitev: n) ntv-natelja, C odbornikov in 3 namestnike. 3. DoloCitev slov. casopisa, v katerem se bodo razglasale ilruMvene objave. 4. Morebitui predlogi posamezaih danov. (§ 38. druslvc-nih pravil). V Gorici, 27. avgusta 1895. Ravuateljslvo. Opazka: Kdor ni ud in 2cli pristopiti, naj se oglasi pri vodslu. ZadruZni deleft znasajo po 10 gld. in prihodnje ravuateljslvo z nadzorstvorn doloci ustopnino. — V u b i I o nu XXX. obdii zbor ,Slovenske Malice* v cetrtek due -2d. septembra ob '.',5. uri popoludne v ine.slni dvnrani. ..... Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Lelno porocilo tajnikovo o o more zje(!'-iilt z luSko dozehiozbor&ko vociito. Sredi niosocu juliju —• piSo ,N, Sloga* -- so se se*li laski posl.mci v Rovi-;iju in se posvetovali o tej slvari. Izrekli so «.t» /a to, da postani gl.ivar zopet dr. Ciiu-pitelii, a lo s pogojein, da mil pusti vl.ida povsem prosit- roke glode jc/ikqvucgii vpra-Sanja. Cimpilflii jo bil poklican v Trst in izjavil jo, da prev/ame iiiealo dozriiivga gla-varja, a samo pod proj oznaccnim pogojent, Naiuostnik Hinahlini jo >l oscbno na Dunaj a prinesil seboj za I.t4ku strattko in utonda tudi zanj zalostun vest, da vlada ne more CampileUija kaiuiiiiovatt z.t mesto dez. j.rla-varja, Rritgi kau lidal la>ke stranke jc bit postavljen na novem shodn v liuvinjn v osebi olvetuika \ Porfat dr, Cmcijauija. Tudi ta je izjavil, dj kan.lidira le s pogojein, da nut vlada pusli proste roke glode jezikovnega vpra&mja, Tudi u le kaudidaturo ui bilo ntc. Vladni kandidat je zduj «Ir. Ilizzi. Ta se nttih dvoh shodov in uilfltv.il, ki-r se no<*e uklouiti pogoju la^kft vi-eine, a ujeg-i »e man slranka. Minuii titlen an s« sesli po-s'aiiri v Ti'ntu na posvotovanje in sklicali italijansko po!iti(no dru^lvo v i'ulj, da se tam dogovore gN-dc tr katididalurc. Poloz.ij je krititVn; govoti se z<» o iiuvcin ni/.pustu(V) dez. /bora in itng.i nvt'tuika v U;ublj.*ui tit ,.' Ml priilcn kot hiiMiiM, obdarj^n v. iimo-giin taleiitntti, di'loval j«« pa n;i k«ijiz«'Viirtu, glmbcnem in druUVftieiu polju: ¦ vslrd tega jc ta sunt za Hnvwice bridka 7guba! ¦ - V nt'iU'lsn si> )v vr-il v l.inbij.ini sorijalistieni slirwl tlru4tv.i ,llo.l(irmi>'t*, pri kale'reni je porofevata v iH-uiskem jc/iku neka dun.tjska delavka. Shrxla ¦«» ?•¦:¦ ii.',i-Ii-?.ili tudi dclavci in tlolavke i/. stov, kouser-vativupga taborja - - kakor porofa »' s cas inotili, kii^oili: .kaj nas bo baba ueila! IVoC baba!" itd. IVirejevalci sitoda in redniki so jilt prosili in svarili, naj bodo mirni, ker botlo inogli pobijati n.izorc porofevalkc, no vse to ni pcrnagalo, kajti razburjpfio>t je postajaia vedno vefja in ko je zaptts-tii shod dr. Krck, zadcli so njego\i pristaSi razgrajati. Vsled nckc-ga vzklika dr. Urejra • - dr. .<»uitersiiV\i'ga jH-rovodje -stopili so redniki k njemu ter g.i bolcli od-strauiti, a v t c ui it i p n s o d v i g n i I i \> a ! i c e tt r e j c" •< v i t o v a r i s i i n p r i-«* c It it d r i it a t t ji o s o i i j a I i s t i It. K sreVi y- pri?!o rcd.ir>tvo, ki jc r.i?gualo r.i/.-grajairc, najsilm»jse, nicj tijiini tudi dr. lirvjtM. pa zaprlo. Poslcdtrt U- na «ti(ttu. da jc ttda-n'i po glavi nekega ndarj.i in ga b'esue po^kodoval. Ker jc bit shod vsled t«ga raz-puM-en, zbrali so sc zve-cer sooijali>ti ua drugciit krajtt k pusvetovunju, ali litdi tam so pri*li in nagajali. Da ni bilo DunajC-ankc bi bili dobili. kar so iskali. To p'.>ro-fatno v ttokaz, kako se razvijajo lazmerc na Kranjskcm. Mcslo razlogov jc zascdS.) sil.t, da vlada kar zapored razpusfa shode. Po taki poli bo zdivjanost !e rastla, a p.iiru ne bo! Ljudstva so dajn pridobiti !a z r.ulogi in ljuhcznijo! Knaka je s socijatisti! Zopet potres t LJublJanl. Dm- id. n». in. doSla je pod vprcr iz Ljtibham.- t-i-Ie zascbna btzojavka: Po dolgem odntoru prc-slraSii je IjudsUo dano^ ob I. uri zjutraj zo-pet potres. Sunck jc bil valovit in jo trajal kake dvc sekundi. Sli*aU j( bilo podzemsko hobnenic; ztbanje j,> kon,\,lo s kratkim sun-kom. \ jedm na notn zgradeni hi3i iiokazalo se je veC razpokhn. irtva potresa. h LjuUjnne pisejo: Splosno znan: casebnik Jaklie, jakoprilctcn ntoi, obesil so je dne :!7. in. in. v svojem stanovanju, nultajaiucem se v hi5t na vogaln Knaflnve ulice in Trzaske ceste. Ko so n'asli obCjcnca, poklicali so nagL polieijskega zdrav-njka dr. Illnerja, loda bilo je ze prepozno. — Starcc je bil od potresa sem zelo nervozen; nikjer ni imel vcc mint. Po kalastrofi odpe-'jal so j-i v Budiuipesto, od lam v Gradcc. potein v KoCevje in ^koneeno se je vrnii v Ljubljano. Pokojnik je bil rodom iz Ko-fevja. Slovcnskn uMtcljlca r t'ari^radn. — Gospodicna k). Razlag, uCiteljica v Ljuto-meru, je imenovana za uciteljiro na avstrijski Soli v Carigradu. Stajersko. — Koncem l. 1303. je oslalo v 5 zavodih 936 utnobolnih. Leta 1894. je bilo na novo sprejelih 2G9 moSkih in 188 zensk — torej skupno 1393 bolnikov. Med lelom je bilo ozdravljenih 133, zboljsamh 82, v druge zavode poslanih 98 in umrlih 138. Koncem leta 1894. j«, tedaj oslalo v zavodih 475 moSkih in 467 zensk — skupno torej 942 bolnikov. — Od I. 1894 sprejelih untobolnikov — je bilo 279 samskih, samo 3 zakonski in 1 udovec. KoroSko. KrSki knezoskof, dr. JoiS. Kahn, je izdal paslirski list, v katerem govori o pomenu papestva, niisijonih, revnih cerkvah in o katol. casnikarstvu. Razgied po svetu. Nji'govo Veli^anstro cesar se mudt na Ceskem pri velikih oroznilt vajali. V Budjejovic i!« so mu priredili posebno sijajen sprejetn, ki jc ilokazal pravo dinastisko Cut Ceskega naroda do svojega vzvisenega vla-darja. Shod CeSkih okraj nih zastopstev, ki je uprav zboroval v Pragi, odposlal mu je udanostno hrzojavko. 0 novem prihodnjem iniiiisterstru, posebno pod vodstvom dosedattjega galis-kega nameslnika Badenija, so nic ni dolo-fetto in vsled toga jc vse pisnuje le pot rata casa in casnikorski „g§cfi". Xova okraj ua uriavarstva ustauovi dunajska vlada in siecr 11 na slevilu: tri v dolnji Avslriji (Milling, Licnfcld in M<'lk), jedno v Holnograski (UcSlcin), live v Jl (i r a v s k i (liudvice in Tisnoviee), jedno v S i I c z i j i Wagslaill), dve na Ce S -kein (Hokieau in Dux tor dve v (ialieiji (Podgorcc in Slryzczow). Tako bodetuo imeli v na*i polovici cesar.slva uprav 400 okrajnih glavarsti;v. DuiUiJske most ne volttvc zaniinajo splosno in nidi toga podajaino lukaj ncko-liko podatkov o volilncin ra/.tnerju: Dunaj jc razdcljcn na 19 okrajcv tcr ima Sl>.71Kt volikev, in siccr v prvi skiipini "it'.rj, " ilrttgi ^liiilV, a v trclji ot.USO. Kakor se splosno sodi, prcpirajoti se neuiaki strattki, libcr.ilua in autisetnitska, bodcti itucli raz-dcljcnc glasove, a o usjichu jedno ali dritgo odlorijo duttajski (lehi, kaloro vabita obo sltMiiki v svoje kolo. Vulilvo so razpisanc za dneve 17., M. in i!(i. t. in. V avstni-ogcrski dlplouincljl iiasln-ttcjo iickiilcrc sprctui'iiibc. Po duiiajskcin Hrrciii.|cu-lilattu* sta bila uttiirovljena poslu-uika bclgrajski baron T It o ni ui c 1 in rinuski Bruck. f'rveg,; zauicni vilcz Se hiesscl, di tigcga pa baron P a s o 11 i - V r i e d u n-Iturg. V Teheran na Sohiesslovu niesto pnjde doM'dauji pt^laniSki svctovalcc v lliuiti K p c r j c h s y, a grol' \t r a n d i s prcvzaiuc poslaitMtvo v Uizaboui. ZtivetlW'ii m plJaiH'c. Na?,*1 mi-iii-,tcf.-.Ui) pravonodja jc ta\iuikaf x.avrsilo jako /.tiaiitciiit zakoii, po kojciu nv hodo sii'.ivulj zavolisea za pijaiic ua ractm dr-zavc, dczcl. okrajcv in oln'in. Tent zavodotn bode naiiicn, prcprccati zlc poslcdico pijan-rcvaujii: dtUcvuo in itravsheiio pesauje in spritlcnjc. V le zavode bodo pnsiljali one, ki ho bili v zadnjcin l.tu po svoji obNodbi radi pijauicvatija vcc kot ) ikral kazuov.ini radi i->tcga pogrcska; taki pijanci, ki so vsej okolici uevaini v iirav.slvciietn, gospodarskem, in fclesncitt poglcdu; in slciliiji(\ kojiin je bil opc5al inn in so polcoi ozdravoli, ki pa vendar uimajo sc dovolj udporno silo proti alkoholizuiu. Pa tudi radovoijni Vidop bod(-dovoijeu v ta zavolisca (asile). V zavetiscu sine alkoholisl zivcti dve leli brez presledka. Nad dvc leti no sine uikdo biti v lakcin zavodu. l:ac pa se sine zopot vsprejoli, ako je po izpu^Ccnju iz -/aveli?ca, po prestanih dvoh letih, zopcl za-bredol v svojo staro uavado. ZavoliSf-a za pijanco naj se tako vr.ivuajo, da so Ijudjo odvadijo opiljivih pijaC tor da s primerno \zgOjo in zivljenjein zadobc vcc in vcfjih tciestiili in diwevnih inoeij tor se s tent ulrudijo svoji stra^li. Giedc oskrhovanja intajo ti z.«vodi lahko veC razn-dov. Vrhovno nad-zorstvo tiad zavodi pripada drzavi. Odloke, s kaicrim w kd(» izroei zavcli.ifu za pijancc, izdajala bodo okrajna sndisca '.. sicor uradtio vseUj, kador koga vcc ncgo trikrat v jed-iietn loin ob.sodijo zaradi pijancevatija, siccr ?e mora za tak odlok staviti nasvi't. Tak nasvet snicjo sodiAcu prcdlo/.iti slarisi, olroci, soprogi, oskrbniki, prodslojniki boluistiic in norisuic tcr drzavtto pravdnistvo. (Jlodo sit-rovtzcv, ki v pijauosli divjajo ter so ncvarni zdr.ivju in zivljouju biiznjog.t, ima tudi /.ti-pauslvo dolicue obfine pravico, staviti tak nasvot. UMovska oblasl proncha za toliko casa, doklor j? taka oseha v zavetiScti in nje otrokom se mora za to dobo postavili oskrbttik. V sklopu naStcva nacrt zakotta tudi kazni y/« one, ki bi zabivmjcvali blagodojno in vsposno deiovanjo t.ikilt zavodov. Kcdor bi nngovorjal cloveka, bivajotega v v.avetiscu, da naj uitlc, ali ga pri begu podpira!, kaznovan bo do Sc>t inesoLsv. Kdor bi dajal osobatu v zavc-i'Mu opojnih pijac, kaznovali bi ga od treh do sest mesecev itd, Offerska. — Na Ogorskotu prctircdijo trgovinske akademijo in srednjo trgovinske Sole. — Skrajna lovica natnciujo sklicati .spiosni shod stranke v svrho posvolovanja o zjedinjciiju posamionih odlontkov stranke in one iz I. 1848. — Vsled dolge bolczni pecujskega skofa, namcrujejo staviti vso Skotijo pod oaktbnistvo. — Madjarsko mini-sterstvo notranjih poslov jt- imenovalo dr-zavuim vodileljem malic Julija Domjana, obcinskega tajnika v Daranyjtt, ki se nahaja sedaj v preiskovalnetn zaporu radi untora. Imenovalni odlok mu je bil vroten v zaporu. — Najvceji madjarski kricac in agitator, od* vetnik Takjc, urednik Casopisa „01swad*, zagovornik rodoljubnega dela Szellosevega (atcnlalorja na Hencijcv sponienik), a v naj-nojvesem Casu tudi zagovornik poslnega tatu Gombora — je sam Clan madjarsko tatinske druzbe, kar se jc pokazalo te dni o priliki, ko so izpustili iz zapora lalu BcrcCa, ki je ukradel pred leli oO.OOO gld. v neki peslunski banki. Pokazalo se je nature*1, da je Taka* dobil 20.000 gld, od tega zneska, pa jib zatgral v \Monte Carlu*. Iz zapora prislii Bereft je potreboval nekaj denarja in §el ksvojernu sodrttgtf, katefi ga pa ni irtfglf To je Berefta tako razjezilo, da je ovadii' lakafia, katerega je vsled tega zaprlo redar-stvo. To so cvetke iz drzave krone sv. Ste* fana, podobne jnim iz prekoluzkega nasega Mcdnarodua parlauicatarua konfo-rencija sklenila je te dni v Bruseljn, da se bode prihodnje zasedanje vrgilo v Budim-pegti. To je jako razburilo Rumune in so izjavili, da ne prtdejo tjakaj. Sploh pa hira ta konferencija od leta do leta, ker ne spol-nuje, kar- je obetala: ker noCe biti zaScil-nica UaCenim. Tako poroea list ,Estafelie", da so od 145 rumunskih' Slenov konferen-cije dosli v Bruselj le 3, Portugalska, Srbija in Gr5ka sploh ne posiljajo veC svojih za-stopnikov na mednarodno parlamentarno kon-ferencijo. lOOOIetiia Ogcrska in inliieiiljska ra/.stava 189G. — Neki gosp. J. Laurencic v Budimpeati naincrtijc izdajati pod gornjim naslovorn bogalo iluslrovano delo, po uzorcu netnSkega Casopisa ,1m Fluge durch die Well", v katerem bode slikana in opisana Ogersk... posebno razstavni del tnillenijske razstavo. Polo bode izhajalo v Slirili. jezikih, namrec.: v madjurskcm, r.emskem, francos-ken, in angleskom jezikii. Ta sliko»riii album izide v dvanajslih snopicih, k-ilorih vstiki bode obsegal Hi slik, nUA.pn. Je 4 gld. 80 kr„ ali vsr.k snopic 40 kr. Delo izide s po-morjo iitadjat-Hke vlini:>. Narocila sprejemajo ze sedaj vsc luzomske knjignrno, kakor tudi ravuateljstvo v Budiinpe«i, palaCa Ncw-Jork. Opo/arjanio vso Madjarjo, Nouice, tVancoze in Anglezo na to kulturno delo madjarsko! NeinMJii. — V NetnCiji so praznovali te dni krvavi jubilej ~ znrgo nail Franeozi 1. 1871. -- Kraneozki poslanik, Herhetlc jc odpntnval iz Uciolina, le da no bodo navzoc sluviioslim. - - Nomci naj no bodo preglasni in p.rcveC prodrzui, kajti nlegno priti Cas, ko bodo hridko ob;>alovali tako izzivanjo in ;:a-ljcnjo svojih soscdov. Vos slovanski svel. je na slraui Francije, to n:tj si /.apomnijo o.sabui I'rtiKiiki! Shod iieicsklh kutoltkov, ki se je vrsil koncem avgustu v Monakovcm, jc za-kljucil mcj ili'tigiini tudi tmslopno : Mitdcrni pedagoSki Casopisi se no snicjo vcc pudpi-r.Hi, ampnk samo kaloliski Casopisi. Pripo-toi'a so tistauova solskih drustov za ucitcljo in uCili'ljico, kakor tudi zwv.o ich druslo'v. Kalnliki so pozvani, da tnarljivo dolajo ua loin, da ho odslratiijo ncnravslveiio sliko, posebno v izloguh. Shod dtV.i ucoliliodnu piili'obniiu dojslvoiu, ponovili posvclno muft Jmpeza v svrho snmtislojiiosli, svobode in ncodvisuosti v ccrkvciioiu vladanju, kitjli pivpriCun je, da stoii svelski polnzaj svolo slolico ono, kar no more slorili svcIoviiji ublitst, hitiijo se nslaiioviH ziikoni proti brezinejueniii oderuslvit ild. ild. Pri tent slioilu jc hilo uav/oCili 10.000 osch in ji> koucal svoje dclovaujc popoluottia doslojuo — na vcliko jczo lihcraluili uciuskih CtiHo-pisov. Ilnllja. - Due 19. januarja 1S%. proslavijo v ltiiiiu na slavuoslcii nariii 50-Ictni n'adskolijski jubilej sv. OMa, •iajli uprav ta dan pred 50. leli jo bil iiiicnovan pcrttgijskiiu nadskofoin. — Italijanska kato-liska slranka se ptipravlja za svoj 13. spiosni kaloliski shod, kaicri priredi v Turinti duo 9. oktobra I. I. in kaicri jo doloCcn na 5 dnij. —• V luiiiiskctn inoslnoni svetu so niso mogli zjediniti glede povabila k riinskiin slavnoslim i!;'. t. in. in so vsled toga odlo-Cili stranki, naj zupan stori polrcbtto po svoji previdnusli. V tent zboru sodi nutnrec 40 klerikalcev proti isto takenm slevilu zntoruih liboraleev. ~ (jmicral Barallicri so povrno v Abissinijo, ker so baje poslodnji oboroztijcjo. V Bibordonn pri Ivreji zgo-dila sc jo vclik.t nostca. Volika procosija mmarjov jc priMa prenocil v doloCono hiSo. Vsled pctrolcjskc luci, ki so jt! zvrnila, nastal jc po/ar in zgorclo je do 70 romarjov. Proslava XX. Heplcmbra. Italijani so pripravljajo na vcliki narodni praznik in tudi takr.ij lttze ulriplje marsikoje sree v ,navdiiSeiijuy. No, je (ta tudi trezttih ljudi, ki sodijo drugaCc o sadtt, ki so ga donesli Haliji zgodovittski dohodki r. due XX. scp-tembra 1870. V Parizu it. pr. je i/.Ma jako zaniiniva brostua, v koji je z dokazi naslcto vso zlo, ki je je doncsla Haliji tnlvina iz Hima. Ta jo iniola dvojno poslcdico: da je namreC Rim upropuslil Italijo in Ilalija ttpro-pastila Rim. Ta tnlvina jc vrgla Italijo v na-roCaj trojne zveze, ki ja in oslane zattjo i/.vir ncsroCo. BroSnra printorja z nepobituimi vzglcdi blagoslauje Rima pod pnpezevo vlado in zalostno slanje pod sedanjo vlado. BroSnra sklopa, da treba papczu porrniti neza-visnost ter odpravili vso izjemno zakone, ako hoCojo, da se povrno Haliji nova doba ntirtt in hlagostniija. Tudi ltinogi obCtnski zaslopi po Haliji — nted teini obcinski zastop na-poljski - so glasovali proti letttit, da bi bilo XX. dan scplcmbra slavili kot narodni praznik. Vso te obcinsko zastope hoCe Grispi r.izjmslili lor postavili jim na Celo vladne koniisarje. Jo li mozno — vprasamo vas — govoriti o .iinrodnem prazntku*, ako prc-teslujejo proti islemu taki odlicni obcinski zaslopi?! Ne, to ni praznik po narodni, ampak le po Crispijcvi volji, — In tudi naS BGorriore* prinnSa cele Clauke, v katerih opisuje pomen in priprave slavnosti! In Go-rica je vendar so v Avslriji!! Pri (lopolnilnili volltvali t italijansko zbornlco so ztnagali povsod socija-listi. V Milanu je izvoljcn B.irbato z 2i!08 glasovi. v C e s c n i pa z 947 glasovi. V Budrin je izvoljcn Costa An dree z 1412 glasovi in slednjiC v Gataniji ?opet Defelicc; z 1202 glasovi. Vsi ti so izvo-Ijeni skoraj enoglasno. — Lepa prihodnost I In Italija jc vendar nasa zvcznica! To nam bodo bodisi irredentovci ali socijalisti v ve-liko pcmoC, ako bi se Avstrija zaplela v kako vojno. Svica. — 0 ti mnli drzavici nam jo le ntalo kedaj poroCati. Dne 28. t. m. so ^odkrili spomenik V i I j e m u T q i 1 u v Al-forfu. O li priliki ozivei je zopet prepir o tern, ali je Viljein Tell res kdaj zivel, ali je *f«mo junak narodne legende. To upra§anja Se ni dognano in radi tega nam ni mozno aaznanili koneftnega us'peha. Francija. — Pri upravi francozkega drustva ju2ne geleznice so oilkrili neured-nosti, v katere je zapleten tudi senator Mag-nier. Pariska policija je bila za vsakim njegovim korakom in ukljub temu jo je popiital — v kosn za perilo, v katerem se je dal-prenesti iz h'tgc in od tarn neopaSen v ino-zemstvo. Spani.ja. ~ V tej drzavi tudi ni ni-koli pravega mini. NajnovejSe vesti javljajo, da se je batt najhujsega, ker je ijudstvo razkaCeno ne samo vsled slabih notranjih gospodarskih in politiCnih razmer, ampak tudi vsled neuspeha vojne na Kubi, ki bode tra-jalo menda Se do spomladi I. 1896. Neza-dovoljnost je splogna posebno radi pozi-vanja k vojski. — Brzojavno poroCajo iz Bnyone, da je tamoSnji mestni zastop od-lozil svojo Cast, ker je vlada piepovedala — b o r b o z b i k i in da je vsled tega vojska v pripravi. Novica res Cudno zvoni, da radi b i k o v pripravljajo vojsko. V casih so na- stajale vojska edino vsled dvonoznih...... a zdaj so priSli Slirino?.ni hiki na vrsto. Kuba. — Kakor stun pornftali, imnjo nslusi svojo vlado. Predsednikom je bil izvoljcn general Burtalontes Masse, Martinis do Lucia jo minister nolmnjih, Gonznlo de QuoBtida pu zuniiujih pislov. General Maximo Gomez je potlpredsednik in vojni minister. General Aulonio Mucco je glavni po-M'ljuik celo armade. Po poroCilu genoralu Mttcoo jo sedaj 18 ttstaskih regitnetov na zaltodnji slr.tui, vnnk regiment ohstoji iz S00 mo?., 3000 (oh jo konjikov. Vojnk'i so tlobro oborozeni /. nujbolj^imi pusktuni. General (lomoz ima 4000 moz v Puerto Principe in 5000 v Las Villas. Uslusi-poveljniki ne mislijo takoj napasti spauske armadc, ampak zelo So veC vojakov nabl'ati, jib dobro oboroziti tor izvozhati, V kratkein priCaku-jojo intiogo orozja iz /ijodinjonih dizav. Mo-scca oklobra pa Itoilo pricdi vojsko h SpaiK'i. Do (oditj pa so jim no bodo mnogo pakuzini, ker vcih't, da jo fipanskn vojskn sotlitj km vcliko moCnoja. Afl'Ikn. Sttdiiitci nb Kongu se uttlcpli ncko Irunio nascljonrov, kitlorn so Bolgijoi poslali proti srctli AlViko, Sudanoi so bili dobro ohrozciii, ker jim je prodttjtil cvropsko pusko nitgloski Irgovec, Slokcs, Toga so pa Bclgijci dobili v roko in gu uslrelili. Tudi v dvoh drngih pnkrajinah konlglfiko ilrftnvn jo. ustajii. Razgled po slovanskem svetu. llrviiNka. Njcgovo VcliC'inslvo ctvsar imcnoval jo dra. Antona Mtturovii'n, red-ncga javnoga profosorjii na bugoslovnom fa-kullclu zttgrehskoga vsouCilisCa — skol'oni kanoiiiski zjedinjonjo skolije so n j s k o- moil r u A k o. S lout iiiictiovaiijem jo zailovoljeno lirvitlom, kajti imenovana jo po rojstvu in po iuionu Urval; tojcii jo bil v Zagrohu 1. 1851. - Madjarsko druslvo nrhitcktov in inzenirjov ohiskalo jo Zagreb, kjer so bili spt'ojcli prav uljudno in lepo od slraui svojih tovarisev po poklicti. — V Zagrebu so uslattovili „prvo zagrebasko tovarno krttlia". V to svrho so sczidali pojtolnoma novo po-slopjo, ki uslroza vsem novcjSim zahtevam. V tej je mozno speCi dnevoma 0000 hlebcev kruha od 2 do 3 kg. — Dne 12. in 13. oktobra t. I. bode v Zagrebu konjska dirka, katero prireja hrvasko-slavonsko drustvo islega nameiia. ¦- Due 1. t. in. so odkrili v Oscku spomenik prozgodaj umrlcmu hrvaskemu glas-boniku Franu K r e ?. m i. — Na popotovanju v Garigrad so jc vstavil v Zagrebu profesor fntncoske zgodovinc na lyonskem vsetiCilisCu, dr. J. ('. o it d a m i it. —" V Zagrebu se pripravljajo za dostojon sprejetn ccsarja o nje-govem iirihodu v ineseou oktohru, kjer se bo miidil 2 dni. — V K a r I o v c i It so zgradili novi patrijarSki dvor, ki je bil posvecen 30. junija t. 1. — Gasopisi so bili naznanili, da jo doscdanji inlondant hrvaskega gledisea, t'r. Milotic, odloiil svojo Cast, ker je bil prifiol v navskrizjc z odloCujoilinii krogi radi finan-Cnih uprasanj. Sedaj zopet porocajo, da je ban vnovif poveril upravo g. Milelicti in mu dal popoltto oblasl, le da ne prekoraCt na-znaccne letne po'lporc 50.000 gld. Kakor poroea ,Agramcr Tagblatl*, gospod MileliC, je polozil 50.000 gld. varscine in sejeza-vezal, vsako prekoraCilev odmerjene svoi;; nadomeslili iz svojega zepa. Zravon tega res plcineititega Milelicevega Cina inoratno prista-vili, da on vodi brezplaCno upravo gle-daliSCtt, kar So bolj poviSuje njcgovo pozrtvo-valnost "a narodno hr«-asko umetnost. Cast takentu mozu! ¦-¦ Volilve v meslni zastop v Zagrebu so razpisanc za dan 17. t. m. 7.n«?robskI ,Obzor« odgovarja Ceskim ,Nar. List", gledc opazko ozircm na nonav-zoCnost Ilrvatov pri shodu netnadjarskih na-rodnostij v BudiinpcSli ter navaja da na podlagi pogodbe mej HrvaSko in Ogersko, se Ogcrska no sttie ntesali v notranjo posle hrvaske (pa vendar se mesa. Ur.) in Hrvaska v notranjo posle ogersko. Hrvaska upraSanja morajo llrvatje razpra^ljati le v Zagrebu, ogcrska pa ogerska plemena le v Budimpesli. Ne iz slraliu in tudi ne iz sebiCnosti, ampak s slaliSCa opreznosli sc niso Hrvatje udelczili shoda v Budimpesli. Ako bi bili Hrvatje uspeli v Budimpesti, to ni gotovo, golovo pa je da bi s tern dali povod Madjarjem, da bi se Se vcc ntesali v notranjo posle hrvaske. BnlmncUa. — V tej dczcli je volilno gibanje izredno 2ivah.no. Razni Casopisi so polniporoCil le o volilncin gibanju, o drugih upraSanjih in svelovnih dogodkih ne najdes Crkice. Vsaka slranka si prizadeva, pridobiti kaj veC sede2ev v dezclnem zboru. Prvotne volitve so ze konfiane po vseh 12 kmcCkih politiCnih okrajih, a glavna volitev se bo vr-sila dne 7. t. m. Se ni gotovo, ali zgubi a'.i dobi kalera stranka, kajti v veCih okrajih je odvisna izvolitev hrvagkih poslancev obeh strank od Srbov ali avtonomasev. V prihodnji stevtlkt, sporocimo ze o izidu. — Kot prihod-njega degelnega glavarja imenujejo drn, KlaiCa dra. Bulata ali dra. Ivcevica, — Dne 28. pr. m. razsvetlili so z elektriCno razsveCavo tudi Sibenik. Za Zadrom je to 2e drugo rnesto v Dalmaciji, ki uporablja to svetlobo. — V du-brovniski nautiski (pomorski) Soli je bilo 52 ucencev v lekoCem letu. Od ten je bilo 48 Ilrvatov in le 4 Italijani. Ccska. — CeSko narodopisno razstavo zapr6 Se-le koncem meseca oktobra. V Progi upajo, da obisce razstavo do tedaj 2 milijona oseb. ,Nar. Lisly" poroCajo, da so nekateri Ceskt rodoljubi sprozili misel, naj bi se dne 28. t. in., to je na dan sv. Vaclava, razstavila krona Vaclavova in insignije Ceske krone. V Pragi sami dvomijo, ali v to privoli merodajna oblastnija. — Za narodopisne razstavo se bode vrSil v Pragi tudi narodno-gospodarski shod. — Kolikor niladoCeska tolikor tudi sta-roCeska stranka ste izdali svoje volilno oklico 0 priliki dezelnozborskth volilov. Vsaka si prizadeva p. i volilvah uspeti. Kakor misli CeSki narod, nam pokazejo uprav te volitve. — Shod mladoceSkc stranke jo doloCen za 29. I. in. v Pragi. Vstislovftiiskftrnzstftva v Vvwl i. 1005. — Kakor porocajo, porodila se jo misol, naj prircde vsi avetro - ogerski Slovani I, 1905. vsoslovanko razstavo v Pragi po ussorcu bo-danjo CeSko-slovunsko. V loj ruzstavi bl bill zastopani: Gehi, Slovaki, Hrvatje, Slovene!, Po-Ijaki, Srlti in Rusini, Poslodnji bo ?,o ohljubill Bodolovalt v prid loj misli in so udolcllll. Hog dal, da m ta lapa misol urocnici, i)5i«IJ« v ttalloljl so baje jako onor-gif.no pripravljajo in predilojoeo volilvo, kakor poroea list ..PrzyfizloM*. I/.dull so goslo, da bo jim je postavili na luslne nogo. Omonjonl HbI pruvi, da je v Gnlicijl ta aodaj mnogo most, v kojih imnjo Zitljo ••- vcAino. Toko jihjo v Brodu 79'.'il odstolkov, vBncaclfill, v Zolkvi 55-30, v Tarnopolu 52-10, v Sliuii-bIhvu 53-82, v Kolomoji 51 94, v Droliobifil 50-38, v RoCovu 02-12 ltd. Pologloga jo tudi trgovinska zbornica v Brodu v roknh Zidov. Kjer nimnjo Zidjo nnilo, da hi zmagall s bvo-jim knndidatom, no inlslljo gluoovati nl m konsorvalivnoga, ni xn domokraliftkega, nl za riiNkcga kondidala, ampak kvoCom za .ilivjn-ku", ki no vslopi v nobotio imnnovaitlli Hlrank tor so obvpfco podpli-all 2iilovHko InloroHo. Sic.er pa naj Zitljo v taklh okrajih piwliivlju lustno slevilnc ktmdidalc. HoKiia-Hci-oogovlna. — V Himijnvn hiva h) veft Chhh znuiil coftki tilikar Fonllnaiul Vole v Hvilio, tin proud poHiiiiiiCno lipo Iz zivljonja v llnmil-llcraoiiovliil, - linnjn- 1 uski pospnlk, ki Jn odpoloval v Gradoe, jo HOHlavljon iz trail duBodnnjIli I)i)hiiiihI;o-liercogiA-rikih bataljouov, ki bo hill iiHlanovljonl I. 1885., 1889. In 1892. Vbo bosiuifiko jiol-kovnijo imnjo svojo glusho, tako ludi najno-vcjftti, ki jo Bodaj v Gradoii. ¦— Zravcn van-ditlski' ztthavo: Blroljunji! na zivo goloho, botlo poskusuli oftlvoli slum turflko /.ulmvo — Rlro-Ijaiijo na Bokolo. Za lotos poskiiHijo z 8 sokoll na snrujovskom polju, a prihodnje loin po-svolijo vocjo Bki-b loj ,znbavi*. Ornugoni. — Ruski car Nikoloj je poslal v dttr Crnogorskomu kiiczit 30.000 puAk, 15 milijonov imbojov, topov, mitraljoz, dint:-mila in druzoga slreliva. Dar jo zures costtrski, a v sodanjih Casih tudi ncnavnden in poliliski va2en. — ,G 1 a s C r n o g o r c a* zanikujo vest pNeue F. Presse", da je izsla jedna bro-sura proti ObronoviCevi dinasliji, kaicri da jo tzvor na Cotinju, in dostavlja: ,Neka budu tivjercni li dobri nasi prijalcl i, da kad bi se na Gclinju pisalo slo v dinasliji ObrenoviCa, tie bi nista do poSlcno i lijepo". — 0 zidanju prvc vojaSnice na Getinju smo poroCuli, a dancs prinasamo ,>o .Srpskem Glusu", da bo ista obscgala 125 melrov v dolgosti in bo iniola proslora za 000 mo?.; zravon zidajo tudi hlov za 40 konj, pri zolskem dvoru pa slanovanjo za castnikc. To vojaSnico zidajo za titkozvauo stalno Cmogorsko vojsko in bo sluziia za izsolanjc Crnogorskili vojakov tako, da bode tain vsako 4 ntesece drugih GOO moz. Si-hMn. —. Krttlj Alokitander, ki Itiva pri matori v Biarrilzu, se jo Sol kopat v morjo. Ncpricakovani valovi so uzroCili, da jc bil prisel v smrtno ncvarnosl z uCiloljcin plavanja vred. NosroCa jo holela, da jc morjo pozrlo uCitcljit, kralj sc je pa resil. Ta dogoilek jo dal povod, da so se bralo rittss po srhskih cerkvah v zahvalo sreCnega kraljevega re-Senja. Kralj jo pa podaril 200 frankov (roci d v o s t o frankov — Cudno, da jilt je iincl! Ur.) rodbini tttopljenega uCilelja plavanja. — NauCui minister je izdttl nuredbo, da ntorcjo obiskovati prve tri razrede nizjoga gimnazija ludi dcklice. ¦-- Srbska vlada se je izjavila pripravno, jamCiti za 300.000 frankov, katero si jc posodil razkralj Milan od neke banke v Parizu na raCun svoje letne apanazo. Vlada je to storila le vsled tega, ker ni imela v svoji blttgajni tako visokega zneska, da bi Milanu lelnino izplaCala. — V B e 1 g r n d i. se jc ustanovil odbor, ki prireja posebni vlak k pra>.ki narodopisni razstavi. — M i t r o p o 1 i t Miltajlo jc zbolel ncvamo. llolgarHa. — Iz le dezole veCnih ho-motij javl ajo, da namerava odslopiti sedanjo Stojlovo minislcrslvo in da se .hoCe knez udali Rusiji pod vsako ceno. — Ca:ikov jc pozval bolgars.:;o vlado, naj stori konoc dosedanjemu krilicncmu polozcnju in je pi-cdlozil, naj se ustanovi novo niiuislcrstvo vseh strank, raz-piSujo novo volitve ler naj se pregloda tr-iiovska uslava in Cl^n o prekrsCenju prosto-lonaslcdnika; naj poinilosti vse Castnikc, ki so pobegnili v Rusijo ler jim povrne vso Casti in slednjiC — naj sobranjc poslje v Rusijo dcpulacijo, ki bi naprosila carja, da poslje tudi v Bolgarijo takSne konzule, kakorSne imnjo drugc vclevlasti. — .Vojni list", ki je bil baje glasilo vojnega ministerstva, je nehal izhajuli. Rusljn. ~ Neki ruski pravi drzavni svelnik in pisalelj Hija Zion, je bil spisal krtjigo v franeoskem jeziku, v kateri jc. kriti-koval ruske finance in delovartje ruskega m -nistra financ Witea. Ker Zion hiva v Parizu, je bil pozvan, naj pride v dobi dveh mesecev v Rusijo in naj dokaze svoje napade. Ker je minul rok, a se Zion ni opravieil, je ruski car na predlog ruskega ministerstva reitl Ziona ruskega drzavljanstva za vedno. Knjizevnost in umetnost. Pesnik Joslp Pagllarnzzi-Krllan. — Deset let je 2e preteklo, kar je Iegel v pri-jaznem Kobaridu na Goriskem k veCnemu poCilku nadepoln mlad pesnik — Krilan, ki je bil postal ljubljenec slovenskega Citajo-cega obcinstva. Njegove ljubke liriske pes-mice, pa ludi romance in balade so kazale velik talent, ki je \eliko obelal svojcmo na-rodu. Ali: 9Slovenec nima srece, kar da mn, hilro spet mu vzame Cos •¦' — zgodilo so je tudi tu. Za svojima braloma Sel je tudi on nepricakov-no v grob. Vsa Slovenija je plakala na izgubi tega mladega svojega ljubljenca. — Glavni dediC g. Anton Klodic vitez Sabladoski je leta 1887. izdal prvi zvezek Krilanovih poezij, katere je pozdravil sbvenski narod z oduScvljenjem. Obljimljen je bil Se drugi in tretji zvezek, ali nismo jib docukali. Zdaj pa jib vendarle dobimo. NaSa „Gori5ka tiakofna" A. GabrScek je od-kupila od glavnega dedica vse spiso, katere izdii v znani „SIov&nski knjiznici". Vsi spisi ao proraCunjeni nckako na pot snopicev, Hid pesmij in jeden proze; pesmi izidejo v clveh dvojna,.h snoplcih, proza pa v jednem, kateri priobci tudi zlvotopis in sliko pokojnega pesnika, ijubljenca goriskih Slo-vencev. Na tak nocin dobimo vsega Krilana za 75 kr„ docim je somo prvi zvezek slal 1 gld, Zdaj se lahko mzlirijo Krilanovi spisi v najrevnteo koCo -- in to bo najlepln proslava desetletniee njegove smrti. Opozarjamo, da tako ceno dobe le spisele narocniki ,SIovanske kojizojce", v knjigarnah pa bodo precej drazji. Zato svetajemo vsein imovitejsim rojakom, naj «podpirajo to knjizevno podjetje, ki je ze!6 ceno, nnmreC s poStnino le 15 kr. za vsak snopic, obsezen povprefino 6 po!. Doslej je iz§16 ze 41 snopicev. Izhaja v imanovani liskarni 15. dan vsakega mcseca. »P(isaT«ck*. — 0 tej povesti v zad-njem — 41, — snopifiu .Slovanske knjiz-nice* je porofial nadnji „Zvon* jako laskavo. Dojal jo pa tudi, da bi bila ta povest Bkar najpriklatlnejSa za „Knjiznieo za mladino". —' Strmeli smo na tej sodbi. Ne zamerite, zdaj pa res ne vemo vec, kaj je za solsko mladino in kaj za odrasle Ijudi. Dekle dobi nezakonsku deto, lioce ga vreci v Savo, cesto se huduje na znpoljivca itd, — a to naj bo za — solsko mladino. Lepd prosimo, priza-naSajte nam vendar s takimi nasveli. „I!mno {•chelnrstro6. C. kr kmc-tljska druzba kranjska jo ravnokar izdala knjigo: aUmnq cebolarstvo*, katero jo spisal Jernej Cerne, bivSi ucitelj na de-zelni kmetijski Soli na Grmu. Ker so zadnji Cas nasi ccbelarji zolo povpraSovali po slovenski knjigi o Cebolarslvu, spisal jo fako knjigo gosp. Cerne tor je svoj rokopis predlo?.il slav. dezclnenui odboru kranjskemu, katori je rokopis nagradii. G. kr. kmetijska druzba kranjska, vsprejcmsa knjigo v zalozbo, preskrbela je ninogo licnih slik, dala je knjigo natisnili na lep papir ter licno vezati v platno. Navzlic temu je druzba po-stavila tako nizko ceno, da si knjizico lahko omisli vsak slovenski Cebelar. Knjiga se pro-daja samo yezana in stane izvod v pisarni druzbe samo 35 kr., po posti poslana pa 40 kr. Ker bode ta knjiga izvestno izborno slulila nasim eebelarjem in ker jej je cena zelo nizka vkljub obilici slik in prav Hcni vnanjosti knjige, priporoCamo jo toplo naSim Cebelarjem. BKada" st 17. prinasa zraven ostalega leposlovnega gradiva in krasnih slik zopet jedno izvirno slovensko pesem na§ega pes-nika Simona GregorCica, kateri je pridodan tudi hrvaski prevod gosp. Josipa MiIakovi6a. Ta pcseni glasi: Frigilna poroka. OCka moj pa te je sklenil — oCka moj, Da ta pust me bo ozenil — oCka moj; Mene pa ni nie popraSal — oCka moj, Na svoj sklep se je zanasal — ocka moj. Moder mo2 je k6 minister — ocka moj, — Sklep pa ta ni bil prav bister — ocka moj! Ocka sama pac modrost je — ocka moj. In ljubezen res slepdst je — oCka moj; A ceprav ljubav je slepa — oCka moj, Le ljubav naj zafcon sklepa — ocka moj. OCka zase se je zenil — ocka moi, Zase zakon jaz bom sklenil — ocka moj. Vi o zakonu svetujte — ocka moj, A neveste ne vsilujte — ocka moj: Bog por6k prisilnih neCe — ocka moj, V takih zakonih ni sreCe — oCka moj! Yjencaiije pod siln. Babo moj odluci meni — babo moj, Da me pusta tog ozeni — babo moj; Al me nije pitat zaSo — babo moj, Na svoj sud se je zanaSo — babo moj. Mudar mufc jest put mmistra — babo moj, Ali ta bag ne bje bistra — babo moj! Baba sama jest mudrota — babo moj, Al i ljubav jest sljepota — babo moj; Sve da sl'jepa jest ko tama — babo moi, Ljubav brak nek sklapa sama — babo moj. Babo za se 2enio se — babo moj, 1 ja brak cu sretan po se — babo moj. Vi o braku svjet d'jelite — babo moj, A nevjeste ne silite — babo moj. Bog prisilnih braka ne He — babo moj, Jer u njima nema sreee — babo moj! Vabilo sloTcnsklm akladateUcm! - V pospeSitev in poVzdigo slovenskega petja m slovenske glasbe razpisuje podpisani odbor v smislu § 24. druitvenih pravil dve Caslni darili, vsako po 80 K, jedno za najboljsi meSani zbor, ter se obraCa do vseh sfaven-skih skladateljev, prijazno jih prose, da se temu vabilu steviino in Casno odzovejo in svoje skladbe — ime v posebnem zapeCate-nem hstu - vsaj do 81. oktobra 1895. podpisanem odboru pojlati blagovoliio. — Odbor „SIov. pevskega druStva* v Ptuju. Hennebci^-Seide i nur Scbt. wenn direkt ab meinen Fabrikeii bezopeu — sehwarz, weiss und fSrbifr, von 35 kr. bis fl. 14.65 p.Meter- glatt, peslreift, karriert4 gemnstert, Damaste etc. (ca. 240 versch. Qnal. und iillOO versch. Farben, Dessins etc.), porfo- und sleuerfrai Ins Haus. Muster uaigehend. Doppeltes Briefporto n. d. Schwciz. Selden-Fabriken G. HenBcberg (k. u. k. Hofl.) Ztirich Z a h v a I a. Tuznega srca izrekamo vsem onim, ki so v mnogobrojnciii Jtevilu spremili zemske ostankc nuSe srcno Ijubljene soprogc, mature, taSte, ^'ospe Josipinc Furlani k veriiernu poiMllii, svojo naitoplujio in iiiijiskrenejSo zabvnlo. - Zlasli pa zahvirijujemo sc visokorodnwini frrofii Lantbieri-ju, Casliti duliovWiiii, obitelji Zaynik. gospo'lom pevcem in pevnvodju za jjinljivo petje in sploii vscsn. kateri so takn Caslnenm pogroliu pri-pomogli. Hibcmberjr, line 1. sept. 1S'.)5. hlvjci estali Mlad irgovski pomo^nik iz dobre hife, trgovsko ixobrazen, dober pro- dajalec, zmoion knjigovotlstva, i^fe sluzbo v specorijski ali moSani prndajalniri. Naslov pove itaSe upravniMvo. Deli 20 (udenka) sprejme vhrano In oskrbo- vanje neka slovenska dru21na v Gopiel. Vec so ixvo v ,Gori§ki Tiskarni". Francosko zganje tudi SOlno zganje irnenovano, iznaSel Wilnam See. To domace zdravilo presega vsa druga proti opeklinam, revmatizmu, naduhi, navalom krvi, bolecinam v glavi, v zobcb, v oceb itd. (!ena izvirni steklenici 40 kr. Simp iZ zellSS iz Karpalov je najgotovejie zdravilo proti hripavosti in cslov-skemu kaslju. Cena steklenici 50 kr. Frodaja lekarna Cristololetti v Qorlcl. |.4J Ivan Cej trgovee z ogljem via del Corno it. 18 v Gorict priporoCa svojo bogato zalotfo sladkoitu o^lju, katero prodaja po na.iiil^jl ctfiiliii tlostavlja na dom po narofllu. No boji so Ickmovanja od nijednc strani. Podpisani piiporoca svojo bogato laloyn pohistva, ki je premescena iz bi^e 51. 4. Irga sv. An-tona v liiSo m^~Lt. 2 ulice Dreossi^p^y zraven preiiofiSfa „NlelIa d'oro" na istcm trga. Udani Ivan Toso, mizar. Ambulatorij Dr. Alojzija Pontoni-a nabaja se v ulici Morelli 38, II. (v nliei za Mesnieaini). Stiri ucence sprejme slovenska. dru^ina na stanovanje in hrano. VeC se poizve v „Gor. tisk." A. GabrsCek. v Trstu ulica SoSitario St. 12 pnporota se rojakom !z GoriSke in drugirtt Slovoncem v Trstu, kajti v istej se tocijo le pristna vipavska 6rna in beia vina iz pryaSke obfcine in s Krasa. PriporoCa se posebno Slovenccm, ki pridejo po opravkiii v Trst. Kuhinja prav dobra in po eeni. Glavni zastop DVOKOLES „SWiFT" orozarne Oaja se pcuk. Posebnost v kolesih za vojake, neprekosliiva dvokolesa, ki so svetovno znana radi solidnosti in eleg-antnostl. gWT*' Prodajata, post jujeta, popravljatii In tuiata zalogo — vse po nfzki ecnJ SaunxQ & ^efcUva Nwiska ilica it 11-16 v Gerici. Bogata zaloga sivalnih strojev raznih zistemov, kakor tudi pusk. *Jla^nat\Uo. Podpisani ponizno naznanjaiu velefasliti du-hovii'ini, cerkvenim oskrbni^tvom ter slav. obriiistvu, da tsem zatvoril poddrazno prcdajalnico sve>* v Gn-sposki ulici radi prezgoilne smrti inojega brala in stem zdnwene nemosioi'noi.ti postrezati in nailzorovati pospt na dva kraja. Oiblej se nahaja ista na Solkanski cesti §t. 9 zdruzena z delavnieo; tain sprejemljem in izvrsujem cenj. narni'ih. Urcl.no razprodajo mojib svec v niostu imajn slcdei'.i .Sfr. Irjiovvi: Eilvard Pavlin t Xun=ki ulni it. 10, Fran Ziani in H. ItiessnK v l!.i;teljn. V»i !i i-'ospodje imajo zalojro oltlek. rakes in drHge po-trcbSi'ine zj» mrtva&e sprevode. Za obilna naroi'-ila se toplo priporo.'-im )"'"'*« , „(!,,„ Jernej KopaL NB. Itmnen vot=ek, snlie voSrine, mad v Kitju kupiijem v^uki &is, v v-aki n-.i»ziiit p«> najvisje mo-gofili cenab. Razpis drazbe. To sklepu c kr. pninnnzencga okfiynej:. Solski'ga svi'ia, ima ^ zidati Stroski so prevdareni n.t 17.S95 glif* 29 kr. Delo so oddti po javnl drafchl pri ••. kr, okrajnem solskemn svidu v »!i»riri dno 12. santembra 1895. ob 10. uri dopoludno. Nacrti, preydarok in pogoji sf» razpo-lozeni pri c. kr. okrajnem Solskemti -vt-t'i ob uradnili urah. E. kr. Ddraini Solshi svet v Ooriei, due IS. mtjiirtu MX. j?\m\mok v dobram slansi proda se po ceni. KJc't Povo iz ]»rijaznosli upravnisivo .Hur-c", firjakob^Strukelj - Trst [f Ci»la Caserna i 1.16, u It ait plana ilella Caserwa. 'S' Mi kolesa (blcyklc). [W. Zsislopsi,'., kolrs .Adlar" iz Un»,n>- II. Kh>> W Frankfnrl in knlon ,H.iloi(!li' Noltiiiplisi r-fl i.iliijo v ni'ii^ki w.j'-u. VTA Jaiiifi M' za vs.iko k.ilo \1 mi.-sitcv ; lM\ I'n^ilja -»> na lU-lAn in na \-c kr.iji-. \M\ \vv\f.Miir ^f v-ikiiv^lua p(i|iiaUj>inj,i kn'< \A in liuiluih -Irnj.-^ )/Z\ Za trgovee in kro&njarje! Najb(»ljs«» in iinj-cctifjSo kupnvali^co za vse virito : mo/.ke in v.onskc nogavice, Jagerjevo pcrilo, robce itd. v tovar-ni^ki zalogi Jos. Manill, Dunaj I. SfinverlKaxM-:? (bci \Vipplingerstra! 18.) Nnjtocni.si' ruzpo- siljatev po zrtezniri in po&ti n a v x e. dram. Naravne minera ne vode iz raznih sfudencev. Kemidni, farmacevticni In drogerijski iaedalki najboij cislane domaLe in tuje zdravilska posebnosti. ftibje oljo, naravno in izvrstno, pri- jetnena okusa in kemiLno Lislo. Ribje olje z zeiezom all zeleznim jodom. Najcistejie iveplenokislo apno c. kr. kmatijske sole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za iivino, konjski cvet, konjski praiek, goveji praiek. Homeopaticna zdravila. prodaja nlivohslanovljcna lekarna A. Gliubich y Robatiscu. Mlekarija M. Wasmeyr Y „Tmty\i" (BarononSfie — Roina dolina) pri Swici, prlporoLa dnevoma sveze zdravilno in za dojenee prirejeno mleko. Doliiva sc v prodaja I nici jcstvlit pri Ivanu Janeseh u (proj F. Moi & V..) v Vrtni ulici (via Giardtno). zzzPo zdravnikih priporocano ~~tz Nad SO \tf prfpozriano n najboljse umlvaTno miTal "frOLLO-lSn ... .fMILO Pravo samo z gopenjim otiskom. Pred ponarejenim se svari. Surovo maslo — perutnina! KajtitipjSe naravno namizno surovo maslo 0 funtov t-istc va^'e irld. :V7D. - Uclicli. veliki, mliv.li piSt'anci G do 7 kosov gld. a-80. .famri se zivo do-po>iljatev in zadovoljnost: Uutinan KiitVr, .Sloto-xvina pri Brzesku v (Jaliciji. Pridno postreinico ki bi mogla street vsak dan pol dneva, ii(>. neka druzina. VeC sc izve pri na§em upravnUlvi*, INMHMNNMNMMNMMHNlM Vse stroje za kmetijstvo : vinske stiskalnice vseh vrst, X IPeronosporne Skropilnice slifine • Vermorelu, iistilnice za zito, } trijeri, stroji za robkanje koruze, I mlatilnice, stiskalnice za szno, 8 orodja za kletarstvo, vinske cevi, | vinske sesalks, orala in vse • strcje za obdelovanje zemlje, { mlini za iito, prodaja pa zelo • znizanih cenah pod zagotovi- f lorn in na poskus lyii. Heller, Dunaj II2, Praterstrasse Nr. 49. ObSiruc kata!<»i(<' gratis in iiatiko. Ha/produjalci se i&fejo. I'dSJ'liim svariiuo pi'cd ponaifjaici. iMHiinmumi —*—••———m*%—•*—-» Kaiser - Juhila urns-Kirch en fiau-Lose a ] fl. Glavni dobitek Zrebanje le v 6efrtek! SreCke so na pntitaj v (Iciici v vseh iiicnjalniciih. e v S A RCt-OV zdravsl. preskuSen KALODONT §1 reliko MILiJONOV krat preskuSeno in usprh dokazano, zdravni^ko priporofeim in zobno distilo in ohranilo. BELE NOCI I'TNTkOVK IZ6RANE PESMI staiii'Jo Tti) kr. Ki,oiii(';i;v inaterin blapslov *** ntrtiH' IH ki'., po l»o5ll 5(> kr. m M h*n\ 1 .3 tii 1 m 1 -ff 1 1 HH •;1 ™ S S 1 n 3 S 3 | 1 •§ o L 1 H"] & n a s fl si •j s-^.l m ;| && I m Cil