p«''
áoltliao SisBon,prcfos«ženslrítéli
K a H I B 01.

Pcštnina plséana t geteviei.
Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO ™UPRAVA: pri g. Jenko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stav. rač. poštne hran. 13.549
Iskala vsafeo nodello
IV, LETO
Murska Sobota, 13. |amiar|a 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 600 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo ŠTEV. 2
Sporazum v Rimu.
Mnogo časa se je že pripravljal sestanek med Lavalom, ifrancoskim zunanjim ministrom in tttaljanskim ministerskim predsednikom Mussolinijem. Prav radi Itega se je pažnja najširše javnosti koncentrirala v Rimu. Mi Ju-igosloveni smo zelo zainteresirani ina francosko-italjanskem spora-Izumu zakaj, Francija je tista velesila in tista predstaviteljica bloka, med katere se naslanjajo politične kombinacije zvez, katerih članica je tudi naša država, dočim je druga velesila pokroviteljica teženj, ki so našim najbolj nasprotne. Mi smo mislili, da se bodo naša nasprotstva pri napovedih s francosko-italjanskih pogajanjih likvidirala s sporazumom Male antanté, a smo se zelo mobili, ker se ta vprašanja niso reševala, kaj še likvidirala. Če se ta vprašanja niso reševala, si moremo misliti, da obstojajo med velesilama druga vprašanja, ki se morajo rešiti in so morda še nujnejša od podunavskih razmer. Tako so se reševali problemi, ki so zadevali predvsem Pariz in Rim.
Tako področje teh razgovorov je francosko-italjanski sporazum v kolonijskih zadevah. Ker sta se državnika tako dobro sporazumela izgleda, da so bile kolonije najmanj komplicirane. Francija ni mnogo žrtvovala in bi bilo tudi neumno misliti, da bi. Šlo je samo za mejne korekture v saharskem območju, ampak zopet ne toliko, da bi Italiji prineslo ob Čadskem jezeru kako zboljšanje trgovine. V Tunisu pa izgleda, da je Francija prej kaj pridobila kot izgubila. Posebno važno je dejstvo, da sta oba državnika opustila vprašanje Sredozemskega oboroževanja, ki ( je povzročalo nekdaj največjo napetost med obema silama. Če bi hoteli prav dobro pregledati dogovore, bi pač prišli do zaključka, da je bil glavni namen teh pogajanj zbližanje med obema romanskima narodoma, katerega že ne bilo, odkar je zavladal fašistični režim. Tudi pakt o garanciji neodvisnosti avstrijske republike je nekaka garancija med Parizom in Rimom za tesno sodelovanje, med tem ko so av-s strijske sosede le vabljene k ? pristopu.
Ako danes prinašajo časopisi vesti, da francosko-italjanski sporazum nikomur ne škoduje, smo prepričani, da je tudi tako, zakaj v Rimu so se opustila vsa vprašanja, ki se tičejo srednjeevropskega problema, kar je seveda popolnoma jasno, ker se
niti Mala antanta, niti Balkanska zveza pri rešitvi tega problema ne da omalovaževati.
Dne 11. januarja je sklicana seja Male antanté. Na tej seji bo Mala antanta postavila zopet točne predloge za rešitev srednjeevropskega vprašanja.
Plebiscit v Posarlu.
Velike skrbi povzroča Francozom plebiscit v Posaarju, ki bo dne 13. januarja. Posaarje je del velikega predora, katerega se je posluževal enkrat eden, enkrat drugi od sosedov. Zgodovina nam pripoveduje o velikanskih armadah, ki so se prerivale skozi ta predor. Po tej poti so hodile vojske Ludovika XIV. in po isti poti so Nemci vračali Francozom obiske. Zgodovina francosko nemških sporov je že stara in vedno je bilo Posaarje ozemlje velikanskih sporov in preli-vanja krvi.
Zmagovita Francija je na mi. rovni konferenci zahtevala od Nemčije to ozemlje samo za to, da bi zamašila nemškim trupam pot v Francijo na prav enostaven način, da ga namreč zasede. Briand se je trudil na vse načine, da bi Posaarje prodal Nemčiji za 300 miljonov zlatih Mark, ter bi se na ta način izognil ljudskemu glasovanju. Toda Poincaré je te račune raztrgal in vpostavil režim prava. To je: Posaarje naj glasuje.
Tako je prillo do tega, da bodo Posaarčani glasovali in se morali odločiti ali za Nemčijo, aH za Francijo, ali za samostojnost. To ozemlje meri 1900 km2 jn ima 830 000 prebi-valcev. Ti so po ogromni večini Nemci. Francozov ni, ali pa jih je jako malo in le v nekaterih vaseh. Po veri je več kot 2/3 katoličanov, po poklicu pa je največ industrijskega delavstva, kar je umljivo z oziromna velikanske rudnike.
Ako bi danes bile v Posaarju normalne razmere, potem bi pač izpadlo glasovanje tako, da bi vsi Nemci izrazili željo, da bi se to ozemlje povrnilo Nemčiji. Toda razmere v Posaarju niso normalne in prav te so danes zanesle v Posaarje veliko zmedo. Posaarčani se danes sprašujejo, kaj bo z njimi, ako se 13. januarja potopijo v Nemčijo.
Mi šelimo, da bi nastopili med Francijo in Nemčijo odnošaji miru, ker vemo, da bi-ta mir tudi vplival na našo državo.
F^ZGLeD PO SVETU
Vojaška diktatura v Rusiji.
Angleški listi objavljajo senzacionalne vesti o razvoju dogodkov v sovjetski Rusiji. Po teh vesteh je notranji politični položaj v Rusiji tako resen, da se vlada, zlasti pa Stalin, bavi z mislijo, da se v zagotovitev notranjega miru in reda dajo vojski posebna pooblastila, kar bi pomenilo v bistvu uvedbo vojaške diktature, kateri bi stal na čelu komisar Vorošilov ali pa general Blücher, poveljnik ruskih čet na vzhodu. Revolucionarna reakcija je zlasti močna v Ukrajini, kjer je objela že najširše kroge in so potrebni najostrejšl protiukrepi. Že nekaj časa se dogaja, da mečejo cele pošiljatve glavnih boljševiških glasil na gnojišča. Število prijetih in zaprtih postaja vedno večje.
Potres v Turčiji in Nemčiji. Zadnje vesti vedo poročati o močnih potresnih sunkih po vsej Turčiji in v Porurju v Nemčiji.
V Španiji še nI miru. Radi vti-hotapljenja orožja, pri čemer sta vme-
šana tudi dva ministra, je španska vlada sklenila še za mesec dni podaljšati obsedno stanje.
V Albaniji se nekaj dogaja. Zadnje čase prihajaio iz te dežele zelo nasprotujoče si vesti o notranjih nemirih. Albanci so že do grla siti sedanje vladavine, ki jih je prodala Italijanom.
Omiljenje krize. Ugledna nemška revija „Wirtschaft" prinaša točne podatke o trgovini in sicer iz 56 držav. Na podlagi teh podatkov je razvidno, da se razvija poljedelstvo in sicer za 39% od teh 56 držav, za 33 4^ se gospodarstvo obnavlja in le 1996 se še nahaja v gospodarski krizi in 9% v gospodarskem nazadovanju. V primerjavi z letom 1933 se tedaj nahaja večina držav v gospodarskem napredku. Celo industrija se razvija mnogo boljše, kakor v letu 1933, kar je razvidno iz večje delavske zaposlitve. Cene industrijskih izdelkov padajo, kar je najboljši dokaz za zboljšanje gospodarskih razmer.
Koliko denarja so pustili tujci v letu 1934. pri nas? 700 miljonov dinarjev, ki so jih pustili tujci v naši državi, je pač lepa vsota. Od te vsote odpade na hotele, prenočišča in gostilne več kot 400 miljonov dinarjev, na železnice 165 miljonov, na ladje 54 miljone, na trgovino 16 miljonov, ostalih 55 miljonov je potrošenih v druge svrhe.
O izvozu naSih jajc. Ta izvoz pada. Italija, ki bi lahko kupila večje količine našega blaga, nam dela vedno večje težkoče. Italija zahteva, da mora biti vsako jajce označeno s posebnim znakom, ko prihaja iz Jugoslavije. Poleg tega mora biti zaznamovano s posebnim lakom, ki ga je težko dobiti. Švica je v zadnjem četrtletju kar odklonila uvoz, le nekaterim trgovcem se je posrečilo dobiti za izvoz jajc posebna dovoljenja. Tako nam je ostala trgovina z jajci le z nemško državo, ali tudi tu so ovirali promet kliring in predplačila fakture. Avstrijski kontigent je bil izčrpan. S čehoslovaško nismo mogli trgovati, ker nas je pobijala poljska konkurenca, Francoska ni sploh prišla v poštev.
Dr. Artukovič bo izročen Jugoslaviji. Jugoslovenski nosilec min Spasilac, je dospel, kakor poročajo listi, v Marsseille, da prevzame terorista Artakovíéa po nalogu naše vlade. Artukovič je bil v oktobru prejšnjega leta aretiran. Med teroristi je veljal kot posebno važen član. Naša vlada je zahtevala izročitev ne toliko radi političnih pregreh, kakor radi drugih zločinov, ki jih ima Artukovič na vesti.
DruStvo „Soia"
je poslalo predsedniku vlade sledeči brzojav :
Gospod
Bogoljub Jevtič, predsednik vlade Beograd.
Jugoslovani iz julijske Krajine, udruženi v društvu Soča v Murski Soboti, se Vam zahvaljujemo za dosedanja prizadevanja v prid jugoslovenskih manjšin pod Italijo in Avstrijo in Vas prosimo, da zastavite vse sile za olajšanje njihovega težkega položaja.
Smo vedno pripravljeni žrtvovati svojo kri za osvobojenje naših zasužnjenih bratov in za Veliko Ju-Jugoslavijo 1
Čuvajmo iugoslavijo l
SOČA.
Vljudno prosimo vsa društva v srezu, da bi odposlala na isti naslov brzojavke slične vsebine, ker se nam zdi, da je ravno zdaj čas, ko je to zelo potrebno.
'■'i KJt SE
i!*]
Slavnostna otvoritev telefona v Šalovcih.
Dne 29. decembra 1934 se je otvoril telefonna novi pošti v Salovch. Pred občinskim poslopjem, kjer je nameščena tudi pošta, je bil postavljen krasen slavolok, pod katerim so se zbirali občani, obč. odbor in gasilci, ter čakali na otvoritev. Ob 10 uri je dospel avto z gg. nar. poslancem Benkom, poštnim upravnikom Vutko-vičem in ing. Podbojem. Došle goste je sprejela domača gas. četa, potem jih je pa pozdravil Ziško Janez, predsednik občine Šalovci, ki je ob tej priliki izročil g. narodnemu poslancu diplomo kot častnemu občanu občine Šalovci.
Gosp. narodni poslanec se je v ginljivih besedah zahvalil za izkazano mu čast, ter v lepem govoru orisal važnost telefona. V imenu g. poštnega direktorja je govoril g. poštni upravnik Vutkovič iz M. Sobote. Za tem je govoril g. ing. Podboj iz Maribora, ki je v svojem govoru povdarjal važnost in potrebo tejefona. Na koncu |e govoril še g. Stevančec Rudolf š. upr., ki je v kratkem očrtal ustanovitev pošte in telefona v občini, ter se zahvalil g. narodnemu poslancu za njegove uspešne intervencije, ker je edino njegova zasluga, da je občina dobila pošto in telefon. Zahvalil se je obenem vsem onim gospodom, ki so podpirali to akcijo ter pripomogli, da je občina po težki in dolgoletni borbi vendar enkrat prišla do zaželje-nega uspeha. Končno se je spominjal g. nar. poslanec blagopok. Vit. kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. kralja Petra II., na kar so navzoči odgovoril s trikratnimi „Slava" in „Ztvio« klici. Za tem se je izvršila formalna otvoritev telefona, potem pa slavnostni banket v gostilni g. Štefanec.
Zaklan od matere in sestre.
Iz Bele Crkve v Banatu poročajo o grozovitem zločinu. Pred 20. leti je odpotoval v tujino mladenič, Peter Nikolay in si služil kruh v Rumuniji ter na Madžarskem. V zadnjih letih je celo radi svoje pridnosti postal nadzornik mlina v Szegedinu, kjer si je prihranil precejšnjo vsoto denarja.
Te dni je želel proslaviti pravoslavni božič doma, kjer ga ni bilo že 20 let. Hoteč domače iznenaditi, je prišel nepoznan v domačo hišo. Mater, ki ga ni spoznala, je naprosil za prenočišče. Dala mu je sobo, kjer je
Kmetska trdovratnost.
(Nadaljevanje.)
In že hiti skozi stranska vrata, da vihra svilena halja daleč za njim.
„Ali si magari za vice, če bo treba?" vpraša Hudnik.
„Magari za pekel 1 Pa naj pride sam sveti Peter!"
In pride res sam sveti Peter, tako lep star gospod — še pleši se nikoli ne nadiviš — da bi bila možakarja kar na brvi pokleknila, če ne bi bilo, da takoj vidi, koliko bo opravil.
Ali glej — toliki svetec božji ju komaj zagleda, ko se že iz vsega srca zasmeje, da mu solze zalivajo preljubeznive oči.
„In da bosta na vekomaj tukaj čepela, Tolminca? se mu naposled posreči iz smeha.
Izmed trdovratnikov, Sisto zbe ganib, da sta samo za veselje, kamoli
na mizi pripravil 10.000 dinarjev» da bi jih daroval materi. Ko je mati opazila, da Ima „tujec" denar, je takoj odšla h hčerki in ji predlagala, da M „tujca" ubili. Ponoči sta grozni sklep izvršili in zakopali žrtev v gnoj.
za nevoljo in spotiko, skoro že ponižno odgovori Hudnik :
„Bi, če ne bo zamere . .."
„Kakšna zamera hudimanova bo I" meni dobrohotni presvetnik. „Saj nista nikomur na poti 1 Kar pusti ju I" se obrne k nadzorniku. .Naposled: kaj je nebesom namen? Da tu rajnki doseže čim največjo srečo! No, in če ju tadva najdeta na tem drogu . .
In se že spet smeje in stopa počasi tja dol proti izhodu.
Toda reč je zbudila velikansko pozornost. Od vseh strani prihajajo cele procesije, da vidijo čudna tova riša, in še nikoli toliko smeha po teh prebelih poteh. Kdo bi si bil prej le izmislil, da bi jo tu gori takšno začel, kakor da ima ie hlače na sebi in pipo v ustih !
Dà, celo vrata iz devetega oddelka sem se odpirajo ...
Drugega dne je prišla žena iskat Petra ia kmalu je bilo materi te hčerki jasno, da ita umorili lastnega sina in brata.
V obupu se je sestra pognala v vodnjak, mati pa se j« obesila. Tako sta se ziočinki sodili sami.
Je namreč v nebesih tako, da nebeščan iz nižjega razreda sicer ne sme v višji na poset — odredba, ki se sama po sebi razume — za pot navzdol pa ti ne gledajo tako na prste. No, tudi to občestvo je praviloma omejeno le na dva in dva najbližja razreda, ko vendar ni, da bi se stanovalci prvih razredov — sami odlični svetniki — kar meni nič, tebi nič mešali med kakšne Hudnike in Rineže, ki sta se komaj nekako ujela tu gori...
Prav iz te uredbe pa se razvije spletkica, ki je za naša junaka tolikega pomena ...
* •
*
Omenili smo namreč, da so ju začeli prihajati gledat tudi že nebe-ščani iz devetegs oddelka. Ti potem komaj čakajo, da jih poseti kdo iz osmega . .. Zakaj tega, kar imenujemo tu doli „novice", gori res ni pre več. Zdaj pa kaj takega ! Kar verjeti
Sokola. Lutkovni mojster Abakumoi je razveselil mladino s prav izbrani igro: „Vragov svak" in tako pogod^ otroška srca, da komaj čakajo, kdi se bo igra ponovila. Da potolažim njih hrepenenja, sporočamo vsem lju biteljem lutkovnega gledališča, da s bo Igra ponovila v nedeljo 13. jan. o 15. url.
—	Vsaka gospodinja, ki hoč svoje perilo ohraniti dolgo let, per dosledno le z Zlatorog-ovim terpen tinovim milom. Zlatorog-ovo ter pentlnovo milo sestoji le iz najbolj ših surovin, vsled česar zajamčeno n škoduje niti najfinejši tkanini. Zlato rog ovo terpentlnovo milo je doma izdelek. Priporočamo ga vsem gospo dinjam!
—	Veliki Dolenci. Na novega leti dan je priredila naša sokolska četj igro „Krivoprisežnik". Velika šolsk^ soba je bila nabito polna ljudstva, kj je z velikim zanimanjem sledila po-teku igre. Četa pripravlja še za to zimo „Desetega brata."
—	Motovilci. V petek 4. jan. 193? so pri Gornboc Petru v Motovilcih ko-iinili. Proti večeru so spuščali mast ii pekli slanino, Ker je ognjišče še h „starih kovov" in dimnik lesen, se ji vsled velike vročine na podstrešji vnel dimnik, tako da je bilo na mat vse podstrešje v plamenu. Le hitri gasilski pomoči se je zahvaliti, da nI zgorelo vso poslopje do tal Pač pi so ognjeni zublji uničili vso poljsk^ orodje, vsled česar utrpi posestni! veliko škodo.
—	Budinci. Uprava narodne šoli v Budincih je s sodelovanjem kraj. S odbora in gas. čete v Budincih priredila dne 30. dee. 1934 otroško igri z božičnico, katera je v polnem ob< segu uspela. Obdarovanih je bilo 6( otrok z oblačilnimi in perilnimi po-trebščtnami. Na šoli je bila do seda| ta ena največjih božičnih prireditev K božičnici so izdatno prispeval kraljevska banska uprava, Ciril-Me' todova družba, Banov, odbor društvi R. K. v Ljubljani in kraj. š. odbor i Budincih v blagu in v denarju. Vsen darovalcem izreka šolska uprava \ imenu staršev tukajšnje obmejne šoli prisrčno zahvalo!"
ne morejo osmjaki, ki slišijo in čujejo Pa da je reč vsak dan celo bolj ii bolj zabavna, pripoveduje devetnjaki „Čim dalje ju gledaš, bolj se moral smejati. In Če že misliš, da si se na' smejal, se naenkrat zasmeje sosed pa te ima še z večjo močjo. Jojmene jojmene, človek bi počil!
Osmi oddelek že kar ne mori več strpeti ! Ves se gnete k vratom < devetem, ki je itak skoraj ves dai prazen — samo da se odpočijejo o< smeha, se vračajo devetnjaki domov -a kje sta naša dva junaka tam zadaj Ne, ni drugače ljubi sosedje naj ji zvabijo sem v svoj oddelek, lepo jil prosijo ! Kaj imajo desetnjaki kakšni posebno pravico do njiju? 1 Pa naj }in magari rečejo, da se je izkazala sod ba za krivo in da je sam sveti Pete ukazal tako 1 Moža bosta še zadovoljni koliko lepie je v devetem oddelku!
(Dalje.)
Kartograf Ii Kocan.
Slovenci nismo s'eer velik narod, a zato imamo dovoljno število velikih mož, da se lahko ž njimi pred svetom postavimo.
Tak velik mož—učenjak, sin kmetske • hiše, je bil tudi znameniti kartograf Blaž Kocen, ki se je rodil v Ponikvah, dne 24. januarja 1821 1.
Še danes se naši najboljši atlanti— zeipijevidi izdelujejo na podlagi stari Kocenovlh. V njegov spomin prinašamo sliko njegove skromne rojstne hiše, v dokaz, da se tudi pod kmetsko streho porodijo veliki duhovi.
Domače \?esci
—	Silvestrov večer. Ta v prejšnjih letih toliko proslavljen večer je letos potekel popolnoma tiho in skromno, skoro neopažen. Naše prebivalstvo stoji še vedno pod globokim čustvovanjem. Nekateri so pričakovali Novo leto kar doma, drugi v gostilni in le malo je bilo takih, ki so se ta večer zabavali. Seveda bi bilo želeti, da bi se plesi opustili ali vsaj omejili do gotove ure v teh resnih časih.
—	Himen. Poročil se je minulo nedeljo gospod Berke Štefan, privatni uradnik pri g. Benku, z gospodično Giažarjevo iz Murske Sobote. Čestitamo!
—	Šahovska slmultanka. V petek, dne 11. t. m., zvečer ob 8. uri bo odigral g. Nemec Janez v kavarni Faflik šahovsko simultanko proti 25 do 30 nasprotnikom. Šahisti, ki ho-
čejo igrati na simultanki, naj to čimprej javijo g. Faflik Viktorju.
—	Prosimo živeža 1 Naše koristne ptice se obračajo do nas s posebno prošnjo, da bi jim v hudi zimi, ko pokriva planjave sneg in mraz, priskočili na pomoč in jim natrosili zrnja. Opozarjamo vse ljubitelje naših ptic, da ne pozabijo na nje v hudi zimi.
—	Lutkovni odsek sokolskega druStva M. Sobota. Po dolgem času je Lutkovni odsek zopet razveselil našo mladino z igro: „Vragov svak". Pred igro se je kratkočasila mladina 's pripovedovanjem pravljic. Lutkovni odsek se je postavil na stališče, da je potrebna mladini predvsem vzgoja. Te pravljice bodo prinesle Sokolu najlepši in najbogatejši zaklad, našo mladino, ki ne bo nikdar v življenju pozabila mladostnih dni, a tudi ne
ornja Lendava :
—	Tečaj o materinstvu. K naši idnji notici o tečaju za žene iü detta dodajemo, da bo prvi del tečaja, luk o materinstvu, drugi del pa o Egi in prehrani dojenčkov, kakor smo s zadnjič poročali. Tečaj bo brez-lačno vodil banov, zdravnik g. dr. ukman, a vršil se bo le ob zadostnem levilu priglašenih. Žene in dekleta, I se zanimajo za to res važno stvar, aj se priglasijo pri gdč. Ani Župa-DVi, učiteljici v Gor. Lendavi. Preganja bodo zanimiva in izredno kžna za vsako bodočo mater, zato deležbo toplo priporočamo vsem že km in odraslim dekletom. Začetek Ičaja objavimo pravočasno.
—	Nesreča. 81etni Škaper Ernest i Doličev je tekel iz šole in padel iko nesrečno, da si je zlomil desno pgo v podkolenu. Nahaja se v do-lači oskrbi.
[— Zaključek samarijanskega te-
aja. Od 4. decembra 1934 dalje se t vršil dvakrat tedensko po 2 uri ÌBsilski samarijan. tečaj. V petek dne 1. jan. 1935 se bo ta tečaj v obliki fcpitov zaključil. Udeležba je bila od nani gasilcev vso dobo predavanj jvalevredna. Vsi so z zanimanjem ledili važnim predavanjem ter se teo-etično in praktično znatno izpolnili kko, da bodo odslej svojo važno na-»go ob priliki nezgod in požarov zadovoljno in pravilno opravljali. G. novinskemu zdravniku dr. Lukmanu, je brezplačno z vso požrtvovalno-tjo vodil ves tečaj, se gasil, čete tem ptem za njegov trud najiskreneje ahvaljujejo.
[ — Društvo Jadranske straže ima [ nedeljo 20. jan. ob 15. uri popoldne i ioli svoj občni zbor. Udeležba čla-fov obvezna.
—	Družinska sreča. Na predvečer f. Treh kraljev so vile «Rojenice" loklomle priljubljenemu zdravniku g. ir. Lukmanu drugega sinčka-junaka nušana. S srečnimi starši se veseli-ao tudi mi I
VSAK TEDEN ENA.
V Črni gori je živil možak, ki I ob vsaki priliki izjavil : „Bogme, o je istina." Prišel je k njemu šoki, ki ga je hotel malo potegniti in lu je rekel : „Veš, za Božič sem po-■ril siromakom 500 Din." Možak je pveda odgovoril : »Bogme, ovo je itinal* »Saj ni res I Nalagal sem te," 1 je zasmejal sosed." .Bogme, ovo i istina," pritrdil je možak.
{Kaši delani i Franciji.
Poznam se dobro s sezonskim ,Mavcem, ki je bil že trikrat v Franzi na sezonskem delu in se namerami še vedno znova podati v Francijo. Tfelo me je zanimalo, kako pravza-Vav živijo naši delavci v Franciji in Itkšno delo opravljajo tam; zato sem pvprašal omenjenega delavca, ki mi 1 dober prijatelj, in mi je začel po-igoma tako- le pripovedovati : Prišli ino na delo meseca maja. Nam, ki $io bili it večkrat v Franciji, Izlk ni delal posebnih težav in smo litega gospodarja že dobro razumeli. 1 H gospodarju nas je prišlo vse-j skupaj 7 jugosl. delavcev, vsi yekmurci. Za stanovanje se nam je Ukazala velika baraka, to je bila ena
velika soba, v kateri smo živeli vsi skupaj. Barako smo potem predelali na več oddelkov in smo bili razen vlažnega stanovanja še zadovoljni, če pa drugače ne more biti. Mi Prek-murci se z vsem zadovoljimo. Naš gospodar je posedoval okoli 300 ha zemlje, ki je bila posejana s pšenico, ovsem in repo. V maju, ko smo prišli tja, smo opravljali razne posle, kakor okapanje sladkorne repe, sušitev lucerne i. t. d.
Kaj ste si pa navadno kuhali ? Kuhar je bil vsak dan drugi delavec ali pa je to službo vršil en teden eden delavec, drugi teden drugi. Kuhali pa smo zjutraj kavo ali pa samo mleko, kar je bilo hitreje, ker smo morali že ob 7. uri biti na delu. Delali smo potem do 12. ure, ko je moral kuhar pripraviti kosilo, kar ni bilo težko, kajti naš jedilni list je bil vedno isti, namreč krumpirjeva juha. Popoldan se je delo zopet začelo ob 1. uri in je trajalo do pol 8 ure. Hrana v Franciji je precej draga tako> da n. pr. 1 kg kruha stane 2 fr.
Francozi žanjejo žitarice s stroji, ki delajo mnogo hitreje, kakor človeške roke. Vendar se pa vrši okapanje in izdiranje sladkorne pese z ročnim delom, ker je preciznejše. Sladkorna repa je dolga, ker glavna korenika zraste globoko v zemljo in ravno ta korenika se mora radi svoje vrednosti cela izdreti. Za izdiranje repe smo imeli posebne kratke vile. Izdiranje se vrši tako, da moramo biti globoko sklonjeni in radi tega zelo boli hrbet, dokler se človek ne privadi delu.
Pretrpimo pa radi marsikaj v zavesti, da se nam to delo vsaj plača in imamo upanje, da bo nekoč boljše. Gospodar nam je plačal na dan 20 in celo 29 frankov. Stanovanje smo imeli, kakor sem že rekel brezplačno, razen hrane, ki smo si jo morali sami kupovati.
Koliko si pa pravzaprav prinesel denarja domov?
Ves moj zaslužek, ki sem ga dobil v Franciji, je okoli 12.000 Din, to je zaslužek v sedmih mesecih. De-narci so sicer lepi, ampak potrebna je skrajna štednja v jedi in pijači ter so novci res krvavo zasluženi.
sokol
Poslanica vsem bratskim društvom in četam za Novo leto 1935.
Čuvajte Jugoslavijo I
Bratje in sestre!
Naša velika jugoslovenska so-kolska rodovina je v minulem letu preživela znamenite dneve, ko je v Sarajevu, v Zagrebu in v Sremskih Karlovcih pokazala svojo telesno in moralno moč, svojo pripravljenost in disciplino. Imeli smo ob teh zgodo vinskih svečanostih v svoji sredi drage svoje slovanske sokolske brate in sestre, med katerimi je zlasti mnogo-brojno odposlanstvo bratske Češkoslovaške obce sokolske ponovno in najvidneje dokazalo in potrdilo neraz-
rušne bratske vezi med slovanskim severom in slovanskim jugom Evrope.
Radostno smo pozdravili v Zagrebu tudi brate bolgarske Junake, ki jih sedaj prištevamo med člane Zveze slovanskega Sokolstva. A naše veselje je doseglo v Sarajevu in v Zagrebu svoj višek ob pogledih na ponosne vrste naših bratov in sester iz naših sokolskih vasi, ki se v duhu sokol-skega bratstva, sokolske delavnosti in državljanske zavesti krepko dvigajo v novo življenje. Vstajajo v teh naših sokolskih vaseh in se množe novi neustrašeni borci za sokolske vzore požrtvovanja, poštenja, delo-ijubnosti, skromnosti in bratske ljubezni, ki z njimi krase in bogate naš rod in našo zemljo. Ideja je prešinila dušo naroda, a ta duša ji daje ne-sluteno lepoto in neizčrpno moč 1 Živi zdravo in krepostno samo to, kar živi v duši naroda 1
In ko smo tako stali na vzponu svoje delavnosti, da se dvignemo še dalje in še više s svojo tvorno močjo za blagor in čast domovine, je ta itaša ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. Sovražne sile so nam dne 9. oktobra minulega leta umorile našega viteškega kralja Aleksandra I tijedinitelja.
V	vseh nas je ena duša in ena misel, in iz te ene duše in ene misli se je tedaj izvil en krik groze in bolesti i Pesti so se stisnile, srca so zaječala, domovina se je pogreznila v najglobljo žalost. Naš pokojni Kralj je nosil v srcu tako silno očetovsko ljubezen do vseh nas, da je zarádi te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla vsako našo dušo, ki drhti še danes v trpljenju.
V	onih dneh obče narodne žalosti se je izpričala naša hladnokrvnost in disciplina v toliki meri in s tako velikim dostojanstvom, da smo zbudili občudovanje vsega sveta. Tako je naše trpljenje postalo obenem naša vrlina, ki je priklicala ob našo stran vse plemenito javno mišljenje in vse vodeče pravicoljubne činitelje velikih narodov vsega sveta, ki so obsodili oni strašni zločin in zahte. vali zadoščenja za nas.
V	Ženevi je padla odločitev. Naša pravična stvar je zmagala: dobo-jevali so nekrvavo bitko v našo korist z moralno obsodbo zločincev in vseh onih, ki so jih podpirali in jim dajali potuho.
Že so se majali temelji evropskega miru in užaljene pravice, stali smo takorekoč na ostrini noža, a v mrak negotovosti in v vihar razburkanih čuvstev je posijal zmagoviti plamen pravice.
Vsem sestram in bratom v domovini, ki so izpričali svoje visoko sokolsko dostojanstvo, vsemu slovanskemu Sokolstvu po vsem slovanskem svetu, ki nam je na katerikoli način dokazalo svoje bratsko in iskreno sočustvovanje s težko usodo naše kraljevine, izrekamo toplo zahvalo. Predvsem moramo zopet omeniti Sokolstvo bratske Češkoslovaške republike, ki nam ponovno zagotavlja svojo globoko in trajno zvestobo :
z vami stojimo, z vami hočemo — ako treba — tudi v smrt 1
To je govor sokolskega bratstva, ki odmeva iz duše v dušo ; od njih k nam in od nas k njim i
Po prestani težki preizkušnji, ko je bila v igri usoda domovine in čast naroda, se ojačani v svoji sokolski in državljanski zavesti vračamo k svojemu rednemu, a povečanemu delu po župah, društvih in četah. Pozivamo vse svoje pripadnike, naj imajo stalno v mislih, da je vse naie vzgojno delovanje neogibno in brez izjeme zvezano s sokolsko telovadnico v najširšem pomenu te besede. Strnimo, sestre in bratje svoje vrste v delu za moč in slavo narodove celote, bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo I Naj pride kakršenkoli klic domovine, jugoslo-vensko Sokolstvo je vedno pripravljeno s skrajnim naporom vseh svojih moči in z največjimi žrtvami dokazati, da je njeno v življenju in smrti 1 V tem smislu pošiljamo vsemu članstvu, naraščaju in deci iskrene in bratske pozdrave.
Zdravo! Slava Viteškemu kralju Aleksandru L Ujedlnltelju /
Beograd, 1. januarja 1935.
IzvrSni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije.
SPORČ
Propagandni billard turnir S. K. Mure.
V	zadnjem času je vsled naglega razvoja različnih športnih panog in drugih iger moderne dobe interes za billard dokaj padel. Da oživi zanimanje za to lepo igro, je priredil športni klub Mura propagandni turnir, kateri je izpolnil vsa pričakovanja. Turnirja so se udeležili vsi močnejši igralci Sobote in celo starejši igralci, ki so v zadnjih letih zanemarili billard, so posegli v boj.
Turnir, katerega se je udeležilo 20 igralcev, se je odigral po cup sistemu — igralec, kateri je izgubil, je izpadel iz nadaljnega tekmovanja. Po tretjem kolu so ostali samo Štirje tekmovalci Norčič B., Pertot, Kemeny F. in Fürst. G. — Norčič je odpravil FQrsta, Pertot pa Kemenya. Ob velikem zanimanju sta se srečala v finalni tekmi Pertot in Norčič B. Norčič je v začetku partije ušel za kakih 30 poenov in to prednost se mu je posrečilo več ali manj obdržati do konca in izvojevati proti izvrstnemu nasprotniku zmago z 200: 180.
V	borbi za tretje mesto je Kemeny premagal Fflrsta.
Vrstni red je torej sledeči : 1.) Norčič B., 2.) Pertot K., 3.) Kemeny F., 4.) Fürst G.
_J_1___
*	n ■■■ 5 deklic Iz dob-
apreimem nt dman, h so &
dovršile narodno šolo, ki znajo hišna opravila in dobro kuhajo ter bi se rade priučite nemškega jezika. Sprejmem jih takoj za dob« 6-12 mesecev v brezplačno oskrbo. EDVARD RÖSSLER, direktor v pok. Bodonci št. 86.

Iz delovanja Združbe trgovcev v THurski Soboti.
Davčne prijave.
Vsi obrati trgovski, obrtni in industrijski, vsa podjetja ter družbe z omej. zavezo, odnosno vse osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na poslovni promet, ki ga plačujejo pavšalno, morajo v času od 1. januarja 1935 do vštetega 31. januarja 1935 vložiti pri pristojni davčni upravi prijave o dohodku In poslovnem prometu, ki so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1934.
Prijava za prldobntno se mora vložiti posebej za vsak objekt, kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če trguje trgovec z mešanim blagom tudi z živino, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za trgovino z živino.
Prijavo Izpolni tn vloži:
1.	Lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, na račun katere se vodi obrat.
2.	V primeru zakupa vloži zakupnik.
3.	Za nedoletne njihovi roditelji ali varuhi.
4.	Za mase njihovi zastopniki.
5.	Ako je obrat v posesti več oseb, tedaj vse skupaj.
Prijava se mora izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno. Predmet obdačbe je enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, zato se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek v svojo lastno korist točno prijavijo, ker se je samo na ta način mogoče Izogniti kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Enoletni dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja ali obrata. Izdatki, ki niso v Stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove družine ali drugih oseb, se ne odbijejo od kosmatega dohodka.
V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun bilance, izgube in dobička, korespodence itd., če vodijo trg. knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi morejo dokazati točnost prijavljenih podatkov.
Prijava se mora oddati osebno» ali po pošti oni občini ali davčni upravi, na katerem teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku> ki je določen, to je od 1. januarja 1935 do vštetega 31. januarja 1935, plača kot kazen 3 % od osnovnega davka in ako prijave ne vlože niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni, pa plača 10% osnovnega davka.
Če se v davčni prijavi navedejo neresnični podatki z namenom, da bi s* izognili davku, ali če se zataji en
obrat ali vir dohodkov, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čl. 142 zakona o neposrednih davkih, ki pravi, da kdor zakrivi davčno utajo, se kaznuje, razen tega, da mora plačati redni davek, z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za katero je pretila državi oškodba.
V slučaju, da davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi.
Davek na poslovni promet.
Pri teh je razlikovati :
I.	Zavezance, ki so podvrženi občnemu 2% davku na poslovni promet.
II.	zavezance, ki so podvrženi tarifnemu skupnemu davku na poslov* ni promet.	»
Zavezanci, ki so podvrženi občnemu davku na poslovni promet so:'
1.	PavSalisti, to so oni zavezanci, ki obavljajo letni promet z blagom, ki ne podleži tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet, do 300.000 Din. Omenjeni zavezanci so dolžni vložiti prijavo o opravljenem prometu v preteklem letu 1934. hkrati s prijavo za prijavnino do 31. januarja 1935.
2.	Zavezanci po knjigi prometa, to je oni zavezanci, katerih promet kakor pod točko I. presega 300.000 Din. Omenjeni zavezanci so dolžni vložiti letno prijavo o skupnem prometu vsega preteklega leta 1934. najkasneje do konca januarja 1935.
Zavezanci, ki so podvrženi skup nemu davku na poslovni promet so : Pavšalisti, to je oni zavezanci, katerih letni promet ne presega 500.000 Din pa prodajajo blago, ki je podvrženo tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Omenjeni davčni zavezanci so dolžni vložiti prijavo ò napravljenem prometu v preteklenp poslovnem letu 1934 hkrati s prijavo za pridobnino (do 31. januarja 1935).
Telefonske pristojbine.
Prometni minister g. inž. Dimitrije Vujič je s svojim odlokom št. 370 od 4. januarja t. I. odredil, da se od Í. januarja plačuje telefonska naročnina in pristojbine za vzdrževanje četrtletno vnaprej in ne polletno. Naročnino za prvo četrtletje je treba plačati najkasneje do 15. januarja, za drugo do 15. aprila, za tretjo do 15. julija in za četrto četrtletje do 15. oktobra. Druge določbe glede plačevanja naročnine ostanejo neizpremenjene.
Pobiranje pridobninske davčne razlike odgodeno ...
Z ozirom na previsoko odmero pridobnine za davčno leto 1934 je bilo vloženih od davčnih obvezancev
zelo veliko pritožb. Da bi te davčne obvezance zaščitil pred eksekutivnimi ukrepi zaradi višje davčne razlike, dokler se ne popravijo davčne preti-ranosti, katere bi eventuelno ugotovil rekiamacijski odbor, je izdal finančni minister podrejenim oblastvom naslednje navodilo :
1.	S pobiranjem davčne razlike je treba počakati do konca marca 1935, ko se bo v konkretnem pritožbenem primeru pokazala znatnejša razlika v davku leta 1934 nasproti zadolžitvi leta 1933, če je davek odmerjen po uradno zbranih podatkih.
2.	Če je davek za leto 1934 odmerjen po višini najemnine (za stanovanje ali za lokal), čeprav so konkretno zbrani zadostni uradni podatki, ki bi upravičili nižjo odmero, se bo v primeru pritožbe do konca marca 1935 pobral samo tisti del razlike, ki ustreza davku, če bi se le ta odmeril, po uradnih podatkih. Ostanek razlike se bo pobral še le tedaj, kadar bo pritožba rešena, če bo pa pred koncem marca, se bo izvršila do konca marca 1935.
3.	Če je davek za leto 1934 odmerjen po višini najemnine, v konkretnem primeru pa ni nikakih, ali ne dobrih, ali ne zadostnih uradnih podatkov, se bo s plačilom viije razlike nasproti zadolžitvi 1933 v pritožbenem primeru počakalo do rešitve pritožbe. Ce se rešitev pritožbe uredi pred koncem marca, se bo ta razlika pobrala do konca marca.
■
Izjava ministra financ g. dr. Milana Stojadinoviča glede prevelike davčne obremenitve
Predsednik Saveza trgovačkih udruženja v Beogradu, g. Nedeljko K Savič, je bil 29. decembra 1934 sprejet pri ministru financ g. Dr. Milanu Stojadinoviču.
V imenu Centralnega predstavništva Zveze trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, mu je iznesel obupno stanje, v» katerem se nahajajo trgovci radi prevelike davčne in taksne obremenitve, odnosno radi neenakosti, s katero oblasti izvajajo te zakone in je prosil g. ministra, da čim-preje najde izhod iz te težke situacije.
G. minister financ mu je rekel, da je bil dolgo časa v raznih gospodarskih ustanovah in podjetjih in tako kot praktični strokovnjak pozna vso težino situacije, v kateri se gospodarstvo nahaja.
Obljubil je, da bo založil ves svoj trud in sposobnost, da bo v kolikor je mogoče, olajšal položaj gospodarstvenikov in da bo v vseh važnih vprašanjih konzultiral predstavnike gospodarstva in da se bo brigal, da se finančna politika usmeri
v duhu željš in nazorov gospodarsl krogov.
Predvsem je g. Savie rekel, naj vse naše organizacije obvesti, naj bodo naši ljudje pomirjeni, ker skušal v najkrajšem roku popra vse storjene krivice.
Dalje mu je g. minister na n govo prošnjo obljubil, da bo v d glednem času sprejel predstavni vseh Zvez, da se na daljši konferei pogovori z njimi o aktuelnih vprašan finančnega značaja, ki naše organizac najbolj zanimajo.
čržne cene:
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica: bč. ok Novi Sad bč. okol. Sombor, sred. gor. bč. Din 107-108 bč. ladja Ti 116-118, bč. ladja Begej 115-1 slav. 112—114, srem. in ^or. bi 107—108, juž. ban. 106-107. Korui bč. in srem. gar. kval. 58—59 bč. srem. sušena 63-64, ban. gara kval. 55—56, ban. sušena 60—i Ostalo neizpremenjeno.
Živina.
Mariborski sejem 4. januar Pripeljanih je bilo 54 svinj. Cene bile sledeče: mladi prašiči 5-6 ti nov stari komad Din 50-70, 7-tednov stari 90 110, 3 4 mesi stari 130 — 150, 5-7 mesecev si 220-250, 8 10 mesecev stari 300 360, 1 leto stari 560-670, 1 kg z\ teže 4 5 Din, 1 kg mrtve teže 6, do 8.50 Din.
Ptujski živinski sejem 2. jat arja. Prignan h je bilo skupaj 5 glav živine, kateri povprečne cene bile sledeče: krave 2-3 50 tej 2.75-3.75, voli 2 50-3.50, biki 2 do 3 50; konji so se prodajali kakovosti in sicer od 700 3.2 Din komad.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI j
Na stranskih poteh živlienia
(Seitenwege des Lebens)
Gl. vi.: IRENE DÜNNE. Režija: JOHN M. STAHL. Predstave se vršijo:
V NEDELJO, dne 13. jan. ob y2 4. uri popoldne in zvečer ob V2 uri.
I
Sprejme se
gozdni čuvaj ter kravi
• (gulaš) na konvencijo.
Zglasiti se v Prekmurski tiskarni
litem služkinjo
k enemu otroku. Gostilna Drvarič, Lipa Beltincih.
tt. ŠTIVAN ERNEST
trgovec
MURSKA SOBOTA.
•M

Najcenejša zaloga radio aparatov vseh vrst. Najnovejši
HriPNVPl-IONi baterijski aparati na 3 in 1I V/IVI* I rilUli e cevi, 2 Voltno akumulatorsko grijanje. Aparati za izmenični tok, Trix 3+1, Ma-scot 4+1, Rex 5+1 in Olimpie 9+1 cev. Rabljeni po najnižji ceni. Različni šivalni stroji že od Din 1900 naprej.
Pisalni stroji, novi in rabljeni. Kolesa, gramofoni, ioto-materijal i. t. d.