©*
Afriška Domovina
k IVI' E HI Gf% N—HOfVlE
AMCRICAN m SPIRIT F0RSI6N IN EANGUAttC ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8. Oj WEDNESDAY MORNING. APRIL 27. 1949
LETO LI.-VOL. LI.
VESTI
IZ SLOVENIJE
šKO- čah.
RESOLUCIJE PROTI FU Rožmanu zopet naroča komunistična stranka. Pišejo, da so imeli v Grosupljem konferenco duhovniki iz dveh dekanij. Navzoči so bili: Ignacij Žgajnar, Ciril Oblak, Vrtačnik Venceslav, Janez Zajc, Anton Plesic, Franc Mate, Jože Ogrinc, Anton Marinčič, Tone Ronko, Janez Jenko. Iz dveh dekanatov je torej prišlo vsega deset duhovnikov. Pravijo, da so bile sprejete resolucije z večino glasov. Ne povedo kdo je glasoval za, kdo proti. Sklenjeno je bilo med drugim tudi tole: Obsojamo izdajalsko in protiriarodno početje škofa Rožmana in njegovih maloštevilnih pristašev bodisi, da so doma ali v tujini. Cerkveno avtoriteto kot tako pa spoštujemo. Zahtevajo tudi, da se vrši vzgoja v bogoslovjih tako, da bodo mladi duhovniki zmožni sodelovati pri izgradnji socijalizma — v resnici komunizma v Jugoslaviji.
BILTEN, ki ga izdajajo nekateri odpadli duhovniki in njihovi sopotniki, poroča tudi, da je mariborski generalni vikar Dr. Cukala pozval vse duhovnike, ki so v zaporih ali ki so pred komunističnimi sodišči obsojeni, naj zapuste vse svoje duhovni-
Tito se namreč z zapadom le pogaja in to tudi priznava. Zanikal pa je vse te dogodke radi svojih kominformovcev, ki jih ima v komunistični stranki vedno več. Sedaj misli, da jih je že “očistil,” vsaj na važnih mestih.
KMALU POTEM, ko naj bi bil Tito na Brionih, se je general Rankovič vozil po Sloveniji. Bil je tudi v Novi Gorici, časopisje je v Trstu in Gorici poročalo o spopadu med upornimi četniki in vojaštvom na Tolminskem. 15. upornikov je bilo ubitih, 10 Titovih ujetih.
0 VELIKI EKSPLOZIJI mu-nicijskega skladišča na Otlici ni jugoslovansko časopisje poročalo nič. Pravijo, da je eksplozijo povzročila sabotaža, pa še niso ugotovili ali so saboterji iz vrst kominforme ali so kaki drugi uporniki proti Titu.
NOVI6S0B0V1
Mari/ Hočevar
V sred'o zjutraj 20 minut čez eno je v svojem domu na 1123 E. 67 St. umrla Mrs. Mary Hočevar. Bila je dolgo bolna. Sko-ro 26 mesecev je bila privezana na posteljo. Bila je 73 let stara, rojena v, vasiKuziitovc, župnija
Direktno iz .
Washingtons
porota STEPHEN M. YOUNG
Conmtsnron-at-Larre of Ohio
Kongresni posege! v
Washington. —! sek za preiskavo jiskovati delovanje
Washington, D. C.
Naša prestolica nikakor ni | vohunstva pri pbl; t najbolj vzorno med našimi me- štvu v Washington)
ingresni od-začel pre-Amer iškega Gre radi poslani-
Shanghai pade
Ameriška in Angleška mornarica ušli iz pasti — Ame-rikanci so ostali — Churchill predlaga bombe.
Shanghai, Kitaj ska. — Mestne oblasti so sklenile, da naj se mesto preda komunistom brez vsakega odpora. Hočejo 'pač rešiti čim več življenj tega, četr-
tega največjega mesta na svetu, spel general Claire L. Chen- j časno obiski niso dovoljeni.
sti. Res je sicer Washington eno naj lepših mest na svetu ali njegovi “slums,” zamazani in zanemarjeni deli, jo tudi med najbolj zamazanimi in najbolj
zanemarjenimi. Tudi prebivalci kazal na ta kongni da je v ko-
Washingtona se ne obnašajo kakor bi bilo treba. Columbijski distrikt je med tistimi, ki imajo najvišje število zločinov in največ poskusov ubojev in umorov je tu. če pa vzamemo skupno število umorov, ropov in tatvin, je Washington drugo mesto v Ameriki z naj večjim številom teh zločinov. Izmed 900,000 prebivalcev jih samo okoli 88,000 plača dohodninski davek. Res je to mesto samo prehodno prebivališče za precejšen odstotek ljudi. Ti niso navezani na;Peta tovarna Washington. Morda ta okolnost, nekako pomanjkanje lokalnega ponosa, povečuje število zlih dejanj, ki se tu dogajajo v neposredni bližini naših zakonodajalcev in najvišjega sodišča na svetu.
Državnik
Dr. Eaton, iz New Jersey, odličen
Kot znano je ji Clark proglasil Amd ski kongres za suij (Naš časopis je i kongresom v Detb
:ični tajnik slovan-jrzivnega. pred prvim javno po
Komunistične čete se mestu bli- nault, ki je med drugo svetovno Nova cvetličarna
munističnih rokah. Mnogo naših rojakov je dr elo za tem kongresom. Morda jodo sčasoma uvideli kakšna oristna budala da so bili kom' nistom.)
Kongresni odseki'je poklical na pričevanje glede aktivnosti slovanskega kongrlsa sodnika Guntherja iz Pittsburgha, ki je bil prvi predsednii kongresa, toda je odstopil še leta 1944, ko je videl, da so ga prijeli v roke komunisti.
Žajo z dveh strani. Južna kolo^vojno poveljeval Flying Tigers v Newburghu—
na hoče preprečiti, da bi mogli na Kitajskem. Ni hotel dati ni-1 Sestre Usovich so odprle novo
ljudje bežati pred novimi oblast- kake posebne izjave glede pool-cvetličarno na 8018 Mansfield
niki po morju. USA mornarica ^aja na Kitajskem, ker mora Ave., v Peskarjevih prostorih, je hitro izpremenila vse svoje najprej poročati uradnim pred-!Priporočajo se rojakom za na-načrte in zapustila luko. Sklep'stojnikom ali toliko je povedal, jklonjenost in jamčijo točno poje bil storjen tako naglo, da so'da smatra, da komunisti ženejo strežbo.
Amerikanci, ki žive v mestu,!na daljnem vzhodu zelo naglo v
uranium
Washington. — Komisija za atomsko energijo objavlja, da bo začela delati njena peta tovarna za uranium. Tovarna bo na višinski planoti Colorado-Utah.
kona Taft-Hartley.
Med tem sta trie
leral Elek->Uer
Grozna nevarnost
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poveljnik “Flying Tigers” sodi, da vžigajo komunisti na Daljnem vzhodu tretjo svetovno vojno — Situacija „ . . „ . pa za Ameriko še ni izgub- v to-niimci— . li<>na	Mrs. Frances filkully iz 1105
1	I E. 64. St., je bila zopet prepe-
San Francisco. — Sem je pri- Ijana v Charity bolnišniro. Za-
ostali na cedilu in se niso mogli tretjo svetovno vojno. Smatra,
vkrcati. Po nekih vesteh bodo da za Ameriko situacija na Ki-ladje še poslale čolne v luko, da tajskem še ni izgubljena ali tam bi rešile še nekaj ameriških lju- J nastaja mnogo hujša nevarnost di, ki so v obupnem položaju, nego je bila Japonska. General
Druge vesti pravijo, da to več ne'sodi. da se bo tretja svetovna
bo mogoče. Seveda se bo evaku-.vojska začela na daljnem vzho-acija Amerikancev še nadalje- du prav gotovo, če se bodo navala z zrakoplovi dokler bo to daljevali dogodki po sedanji šlo.	I smeri. Amerika mora po mne-
Iz luke Shanghai so odplule nju generalovem braniti sama tudi vse angleške vojne ladje.'sebe sedaj na daljnem vzhodu. Komunistični radio zahteva, da Svojo izjavo je general zaklju-naj vse sovražne tuje osebnosti, čil z mislijo, da mora Amerika posebno vsi Amerikanci in An- hitro prevzeti učinkovito vod-
gleži takoj zapuste kitajsko ozemlje. Ameriški konzul je izdal svarilo, da naj Amerikanci, ki bodo ostali v mestu, ne pričakujejo nikake zaščitke.
London, Anglija. — Winston
stvo odpora proti komunizmu v celem svetu in te sile organtei- Sinček je — rati povsod, ne samo v Evropi, če pa pustimo Komuniste, da dobe v svojo oblast vso Kitajsko, potom bo težko dobiti silo,
Zgubljen denar—
Fantek je zgubil v pondeljek večer $4.00 med 61. cesto in Glass Ave. Pošten najditelj naj pokliče John Oblaka, HE 2730. Najdeni ključi—
Najden je bil sveženj ključev blizu City Illuminating Co E. 51. St. Rdk>r jih je zgubil, naj se zglasi pri Kalcevič, 1006 E. 63. St. po 5. uri popoldne.
Prva obletnica—
V petek ob 7:30 bo v cerkvi sv. Frančiška na Superior Ave. piaža za pok. Frances Blatnik v spomin prve obletnice njene smrti.
Mr. in Mrs. Lou Trebar sta ponosna starša novorojenčka, ki se jima je rodil 26. aprila v Glenville Hospital. Ob rojstvu >tal 6 fug
ki so jo osnovali dekle Miss Zavodnik. Zapušča
komunistični duhovniki. Imela je svojo sejo v februarju. Poročal je župnik Janko Rojht. Napadali so seveda tudi kardinala Mindszenty.
TITO NA BRIONSKIH OTOKIH. — Pred par meseci so krožile novice, da je Tito na Brionskih otokih. Govorili so ljudje, da je šel tja radi pogajanj z za-padnimi zavezniki, da se pripravlja na beg pred Rusi in podobno. Ljudje, ki so bili takrat v Trstu so povedali tudi, da se je istočasno tja pripeljal neki angleški general. Tudi to so ljudje spravili v zvezo s Titovim odhodom oziroma z njegovimi pogajanji z zapadom. Belgrad je potem sicer vse to zanikal in menda je Tito sam povedal, da smatra zapadne države, posebno Ameriko in Anglijo, še vedno za največje nasprotnike Jugoslavije. Ljudje tega seveda tudi niso verjeli in so pač rekli, da se Tito jezi, da mu pogajanja na Brionih niso uspela. In so mu privoščili1. Sedaj kaže, da je nekaj vendarle bilo na tistih čen-
Trt na Am
Ohijska legislature ima predlog, po katerem bi dobil vsak voznik avta dovoljenje za vozar-jenje ob svojem rojstnem dnevu. Za plačilo seveda. Na vsak način hočejo pokvariti človeku še tisto malo veselja, ki ga ima ob svojem rojstnem dnevu.
Ohijska legislature ima tudi predlog, da se v državi Ohio prepove vsako barantanje s časom. Torej nič več “hitrejšega” ali “počasnejšega” časa. če imajo količkaj soli v glavah, bodo to sprejeli.
* • «
Svet gre nasproti — demokraciji. Komunizem je na umiku. Amerika je prevzela vodstvo v boju za svobodo. Tovariši, vzemite na znanje.
sina Frank, pri katerem je živela, brata John Zavodnik nekaj nečakinj in nečaka, pet vnukov in dva pra-vnuka Bila je članica Carnio-la Hive of Mačabees Št. 493 in Slovenske Ženske Zve-zle St. 25. Truplo leži v pogrebnem zavodu Grdina na 1053 E. 62 St. CaS (pogreba še ni dol.o-čen. Pokopali jo bodo ria Kalvariji, tam kjer počiva tudi njen soprog Jožef, ki je umrl v letu 1947.
Marija Kopač
Na svojemu domu, 686 E. 126 St., je včeraj malo pred drugo uro popoldan umrla Marija Kopač, rojena Kos, doma v Cres-nicah, fara Moravče na Gorenjskem. Pokojna je bolehala več let, stara je bila 65 let,a Ameriki 42 let. Zapušča soproga John, ki je doma iz Soteske pri Moravčah. Dalje zapušča sinove in hčere: Toni, Mary Janis, Jota, Stella Dailey in Adolf. Zapušča štiri brate: Tineta, ki je begunec v Argentini, Tineta, ki živi v Lukovici, Janeza v Krtini, ter Jožeta v Stražah na Gorenjskem. Zapušča bolno sestro Johana Klopčič na D4b-bold Ave. Bila je sestrična Tone Goloba, ki so ga ta dni pokopali. . Bfla j e članica društev: Sv. Ane, št. 4 SDZ, Srca Marije Staro in št. 25 SŽZ. Trupio bo položeno danes ob 5. uri popoldan na mrtvaški oder v pogrebnemu zavodu A. Grdina m Sinovi, 1053 E. 62-nd St. Pogreb bo v petek, čas bo naznanjen jutri. Pokopana bo na Kalvariji.
------o
ie
ske cerkve na Euclid Ave. Clevelandu. Najbolj znani član njegove župnije je bil John D. Rockefeller. Kasneje je Dr. Eaton zapustil duhovniški poklic in vstopil v veliko dobrodelno organizacijo, od tam pa šel v politiko. On je med najbolj cenjenimi in najbolj spoštovanimi člani kongresa. Nedavno je zopet nastopil s prekrasnim govo- jev? rom v korist podaljšanja in razširjenja evropskega obnovitvenega načrta. Tole so njegove besede: čestitam svojim mladim tovarišem. Vi vstopate sedaj v najtežjo in na drugi strani najveličastnejšo dobo človeške zgodovine. Jaz molim, da bi vi in narod, ki ga zastopate, imeli vedno dar točnega predvidevanja in dovolj veliko moralno moč, da bi mogli prav zgrabiti vsako svetovno vprašanje, posebno pa vse nevarnosti, ki sedaj prete in groze uničiti naše miselne zaklade in osnove značaja pa tudi naša ekonomika bogastva. Nevarnost je velika kot še nikoli ni bila.” Potem je pohvalil Marshallov načrt in Ve-
Začetek novih pogajanj za mir v Indoneziji
ba denarnih sredstev korpora- nisti niti protesta radi bombar-cij? Ali niso uradniki korpora-	--—'«-« »-»
cije, kadar tako delajo za ali proti kakemu zakonu, zapleteni v politično borbo? Ali je to pravilna uporaba denarja delničar-
Dodal
smi skušali vplivati na kongres, da bi- glasoval proti ukinitvi Taft-Hartley-evega zakona. Kaj pravite, ali je to pravilna upora-
nili milo za drago kot povračilo za bombardiranje angleških ladij v kitajskih vodah. Predsednik vlade Attlee je izjavil, da komu-
diranja niso hoteli sprejeti. Kri- gradilo 810,000 stanovanj iz ja-žarka Jamaica je. dobila naroči- vnih sredstev v naslednjih šestih lo, da odpluje iz Bermude na ki- letih. 53 senatorjev je glasovalo tajsko obalo.	Iza zakon 13 pa proti.
Naj bo to kakor že, ukinjenje Taft-Hartleyevega zakona je dobilo nov pospešek, ko je Gerald D. Morgan pričal, da je kot washingtonski odvetnik dobil nagrado 7,500 dolarjev, ki mu jih je plačal narodni odbor republikanska stranke za pomoč pri sestavljanju tega zakona. Ta denar je najbrž prišeliz posebnih koristi, ki so imele svojo zaščito v Taft-Hartleyevem zakonu.	•
POLICIJSKI NAČELNIK GEO. MATOWITZ OPOZARJA ft A VZROKE NESREČ
v slabem stanju 16 odstotkov
Teman oblak
Strah pred novo vojno je visel nad nami več kot leto dni. Ta teža je pritiskala in motila naš uiri m naše razpoloženje. Državljani Amerike nočejo vojne.
like uspehe, ki jih je ta mogoče« Dni imajo vsi strah pral njo in podvig dosege! pod modrim vod- pričakujejo da bodo'njihovi za-
stopniki storili vse kar -morejo, obnoviti dtihaiU* se nova vojna prepreči. Prani. Nikakor ne prečiti jo moremo v sedanjih
stvom Paul Hoffman-a. je: “Moramo Druge pomoči
more drugače človeštvo- na j ti[ razmerah le, če je Amerika ta-poti iz sedajnih hudih svetovnih,ko močna, da se jo bo vsak bal zagat. Obnova duha je prva'napasti. Dve stvari smo se po-nujnost. Slovesno izpričujem in|sebno naučili v drugi svetovni ugotavljam, da ni nič večjega na vojni: če že moramo vivojno, je svetu kot življenje Jezusa iz Na-jnajbolje, da jo vodimo ha sovra-zareta. V današnjem življenju žnikovem terenu in imeti mora-pa je to gotovo, da Amerika'mo veliko nadmoč v zraku: Zamora prevzeti odgovornost za to je kongres iz la3tne inicijati-
aprejet v senatu
Washington. — Senat je sprejel zakon o gradnji stanovanj. Zakon določa, da se bo
Kot kaže policijska statisti-
ka povzročijo avtomobili, ki so
Tri izmed petih avtomobil-
skih nezgod se zgode ponoči. Velik promet in jutranji mrak,
prometnih nesreč. Obrabljene ko ni mogoče tako razločno
zavore, nezadostne luči in obrabljene gladke gume (tires) za-
videti, še povečuje število nesreč. Zato pa v večernem in ju-
krivijo več kot polovico prijav- trenjem mraku vozite počasneje!
ljenih nesreč, če mislite na številne nesreče — dajte pregledati svoj avto, da bo v dobrem sta- Trije izmed vsakih štirih peš-nju!	cev ubitih v avtomobilskih ali
•	prometnih nezgodah so ali kršili
Vsako minuto v dnevu zahte- j prometne postave ali pa so po va avtomobilska nesreča po eno nepotrebnem v naglici se poda-življenje ali težko poškodbo, 'jali v nevarnost Prekoračiti ce-Prehitra vožnja povzroči po eno sto med bloki ali proti signalni izmed vsakih treh prometnih luči je absolutno nevarno. Pa-nesreč. Kam se; vam mudi? jzite, ko greste preko ceste!
Razne najnovejše svetovne vesti
Batavia, Java. — Voditelj liberalne stranke v Indoneziji je odšel na pogajanja v Batavio. Tam se bo sestal z nizozemskimi državniki, da se poskusi doseči sporazum. Zastopniki Združenih Narodov bodo skušali preprečiti, da bi pogajanja zastala in bodo v ta namen posredovali na obeh straneh.
vodstvo sveta, če hoče ali pa ne. In mi moramo plačati tudi ceno za to pozicijo, ki smo jo dobili po sili razvoja dogodkov."'
Taft-Hartley-ev zakon Vodje administracije pravijo, da bo kmalu sprejet novi za-
ve povišal število skvadronov našega vojnega letalstva na sedemdeset in je glasoval za potrebne izdatke v ta namen. To smo storili po predloga predsednika odbora za našo oboroženo moč Carl Vinson-a v namenu,
kon o pravilnem urejevanju da vsaj deloma odstranimo sen-službenega razmerja med delav-jco grožnje kakega - napada na ci in delodajalci. Proti koncu Ameriko. Mi moramo ohraniti tega meseca bo poslanska zb«* Ameriko kot najmočnejšo silo v niča razpravljala o ukinitvi za-Izreku in na morjih.
OTTAWA, KANADA. — Kanadski ministerski predsednik Louis St. Laurent je predlagal visokemu komisarju naj razpusti parlament in tako omogoči nove volitve v letošnjem poletju. Volitve bodo najbrž razpisane za začetek julija. Opozicijske stranke so navdušeno pozdravile to gesto ministerskega predsednika. * • •
BERLIN, NEMČIJA. — V Berlinu se je razširila vest, da hočejo Rusi opustiti vse reparacijske zahteve napram Nemčiji kakor hitro se bo organizirala vzhodno nemška država. Rusi so verjetno to storili kot diplomatično protipotezo proti zapadnim zaveznikom, ki so uspeli, da se sporazumejo glede organiziranja zapadne Nemčije in so dosegli tudi sporazum z nemškimi političnimi strankami.
IZ RAZNIH NASELBIN
Bombe jim nič kaj ne diše
Pariz. — 'Komunističen kongres za mir v Parizu ni nič drugega kot propgaanda proti Ameriki in proslavljanje Sov-NANKING, KITAJSKA. —,Kljub vsem obljubam, da bodo jetske Zveze. Uija Ehrenburg komunistične kitajske oblasti spoštovale nedotakljivost diplomatskih zastopnikov in njihovih uradov, so rdeči vojaki vdrli v zgodnjem jutru v stanovanje USA ambasadorja Leighton Stuart, ga surovo zbudili, mu povedali, da so prišli preiskati hišo in služab-ništvu naročili, da ambasador ne sme zapustiti hiše. Združene Države so protestirale.

Pneumatic Tool Co. v Clevelandu. 700 delavcev je prizadetih. Ne morejo se sporazumeti glede povišanja plač, glede plačanih počitnic in drugih določb pogodbe. Unija spdaj zahteva vsaj 11 centov povišanja na uro.
30 dnevnica—
V četrtek bo ob 7:45 v cerkvi Sv. Vida sv. maša za pokojnega John Valenčič v spomin tride-setdnevnice njegove smrti.
CHICAGO, 111. — Zakonsko zvestobo 3ta si obljubila naša dobra farana Mr. Jakob Petrich in Miss Ann Okorn. Mlademu paru želimo vso srečo in zadovoljstvo v novem stanu. Na že-nitovanjsko potovanje sta odšla v Florido.
V bolnišnico se je moral podati na operacijo dobro poznani rojak Frank Grili, ki je lastnik Pilsen Laundry. Prijatelji mu želijo, da bi čiihprej okreval.
Niso dosegli uspehov po načrtu
London, Anglija. — Moskovski radij o poroča, da sovjetska ind-ustrija olja, tleaa, organizacija transportiran j a in ribar-stvo- niso dosegli postavljenih in predvidevanih uspehov v prvem četrtletju leta 1949. Kadijo trdi, da so vsa druga podjetja in gospodarske panoge dosegla uspehe po načrtu. --------------o------
je govoril, da žele Rusi živeti v miru tudi z Amerikanci, pa se ne čutijo kaj varne, ker Amerikanci govore, da bi lahko vrgli “gotove” bombe na "gotova” mesta.
f I >►.*.#
'APRIL 27, 1949
gilfl Ameriška
Ponovim
■jaillliTTIT" ' 'i i"it»
(JA10C8 DEBEVEC. Editor)
on St CUr A«.	lIT Iiri - MN	CkmUnd t OM»
Publish*! dally axoapt Saturdays, Sunday« and Holidays
APRIL
mv ni aar
I 2
3 4 5 6 7 8 9
K) II u 13 14 5 £
* 17 l8 19 30 21 22 23
24*2617282930
NAROČNINA
Za Zed. države $M0 na leto; za pol leta $5.00; za čettt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per rear; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
•	•“	I
Sanje ali bo kaka uspešna akcija proti njemu sploh možna.
Kar je hujše kot to, da se bodo izravnale modi v vojaškem pogledu, pa je dejsvo, da bo polovico človeštva vsak dan bolj zastrupljeno s strašnim naukom sovraštva proti vsemu kar je osnova civilizacije in svobode človeka. Totalitarna mašina komunistične vzgoje bo oblikovala milijone novih ljudi za svoj namen.
Odpri srce, odpri roke.
P. Bernard Ambrohil
Entered as second_class matter January 6th 1908, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 83 Wed., April 27, 1949
Katastrofa na Kitajskem
Poročila z azijskih bojišč so mnogo premeglena, da bi mogli videti zakaj je moralo priti tam, do nove svetovne nesreče. Da, svetovne nesreče. Kitajski narod sam šteje petino vsega človeštva. Kitajski narod je najplodnejši narod na svetu. Kitajski narod je nosilec ene najstarejših kultur in gotovo ljubosumen na svojo nezavisnost. Pa je padel kot zrela hruška v komunistične klešče.
Gotovo je nekaj strašnega skoro petnajstletna vojska. Vojska z Japonci, vojska s koruptnimi, upornimi generali in banditi, vojska s komunisti. Gotovo so komunisti izrabili skrajno izčrpanost dežele in države v vseh teh vojnah zadnjih let na Kitajskem in kar ni mogel napraviti noben sovražnik, so končno uspeli komunisti, ki kot podgane in krokarji pridejo vselej nad narod, ki je že1, v zadnjih zdihljajih, ki se potaplja v gospodarski bedi, v kulturni agoniji ali, ki ga stre kaka zunanja nadloga.
Gotovo je tildi, da duhovnega zaklada odpornosti kitajsko ljudstvo ni imelo. Malodane vse živi še v temi poganstva. Pisati in brati redkokedo zna. Navade življenja so primitivne, organizacija države skoro nikaka. Življenjski standard je bil za desetine in desetine milijonov Kitajcev tako nizek, da ni nikaka umetnost za revolucijonarja nuditi kaj boljšega. Tudi ni bilo komunistom težko resnično dokazati kadar so dele Kitajske zavzeli, da tam življer nje ni postalo slabše. Mogli so dati vsaj nekaj, ker so imeli pomoč Rusije, dočfm nacijonalna Kitajska ni mogla nič, ker je imela opravka z bednimi od Vojska izmučenimi ljudmi, a od ostalega sveta pomoči ni dobila. Komunisti so s kruto disciplino mogli tudi vpeljati v svojem delu vsaj ner kaj discipline in nekaj produktivnosti. Še več kot to kar so komunisti v resnici storili, pa je učinkovala komunistična propaganda. Saj niti v kulturnem delu sveta ne vemo nič kaj točnega kaj se za železnim zastorom v resnici stori in dogodi kaj šele med nepismenimi Kitajci. Tam je propaganda mogla vpiti da so v komunističnih delih dežele zlati gradovi in narod je verjel pač vsaj to, da veliko slabše ne more biti kot se mu že godi. Zato odpora med narodom samim zadnji čas več ni. Upirali se bodo, kolikor poročila povedo, nekateri rodovi, ki so že doslej imeli veliko avtonomijo in so bili precej neodvisni od centralne vlade. Posebno povdarjajo muslimanski voditelji, da se njihove dežele ne bodo pokorile komunistom.
Rekli smo v uvodu, da je zmaga komunizma nad kitajskim narodom svetovna nesreča. Moramo podčrtati to. Kakor so se svobodoljubni narodi svobodno združili proti komunistični nevarnosti in povezali ameriški in evropski kontinent v odporu proti komunizmu in za obrambo svoje svobode, tako je komunizmu uspelo, da je z vojaško silo združil velik del Azije in Evrope v svojem imperiju. Svet je bolj razdeljen kot kdajkoli, vojna nevarnost se je bistveno povečala.. Dva silna tabora si stojita nasproti in bojevita, imperijalistična rdeča diktatura je zopet dobila adut, s katerim bo strašila ves svet, da ne bo mogel v miru delati in živeti.
Ni videti nobene meje kjer bi se mogla komunistična zmagovitost v Aziji ustaviti. Narodi Azije so še daleč od vsakega modernega vojskovanja. Nekaj moderne vojske so sicer videli, njene posledice; bridko občutili ali sami niso v stanju, da bi opremili eno samo tankovsko divizijo ali jato modernih bombnikov. Na drugi strani ima pa komunizem na razpolago sovjetske inštruktorje in tajne modernega vojskovanja, ki so jih komunisti pridobiti v drugi svetovni vojni v Rusiji od Amerike in Anglije. Zle posledice zavezništva med Sovjetsko Zvezo in zapadnimi velesilami se bodo še razvile v neizmerne dimenzije in še in še bo človeštvo strahotno plačevalo nenaravno prijateljstvo in zavezništvo, ki sta ga uganjala Churchill in Roosevelt s Stalinom.
Komunisti bodo poleg vojaške sile z večjim ali manjšim uspehom uporabljali v Aziji tudi staro, zakoreninjeno sowastvo proti Ameriki in Angliji, proti Evropejcem sploh in predstavili svoje gibanje kot reakcijo nadvladi belih ljudi v Aziji.
Ne še sedaj. Sedaj še ne bo mogla komunistična cen trala takoj uporabljati vsega velikega človeškega rezervoarja in zaklada naravnih bogastev Azije za svoje nadaljne imperialistične namene. Bo še preteklo nekaj let predno bo produkcijska mašina novega azijskega komunističnega imperija prijemala in grabila te zaklade. Toda kadar bo prišlo do tega stanja in razvoja, tedaj bo tudi veliko vprašanje, katera stran je močnejša. Amerika, to verjamemo, bo še vedno nadkriljevala in prednjačila v tehniki in mehaničnem orožju ali komunizem bo vendar razpolagal s tako silnimi površinami zemlje in množicami narodov in ljudi, da je vpra-
Jože Stalin — bolan! Stara “novica”! že kakega pol desetletja jo požiramo, včasih bolj na debelo, pa spet bolj na drobno. Ampak zdaj kaže, da je — res! Njegova bolezen je — izm. Pa ne komunizem, tudi ne rev-matizm.' Komunizem je za Jožeta zdravje, revmatizma baje njegova georgijska natura ne pozna. Pa je le nekak — izm. Ime mu je — titoizm!
Jože Brož je tudi — bolan. To je precej nova novica. Tudi ta siromak trpi pod nekim — i-zmom. Bolezni je ime — stali-nizm.
Lojze Adamič je tudi bolan. Baje se zdravi na Laškem. Hudo ga trgata kar dva — izma obenem. Zvijata ga, da je mož res vreden usmiljenja. Včasih bolj prime eden, včasih drugi. Potem pa pritisneta v skupni vpregi. Izmoma je ime — titoizm in stalinizm.
Titoizm doszdaj še nima drugega imena. Stalinizmu se pa lahko reče tudi — kloroformizm. • * •
To so hude reči. Obe bolezni vsaka zase sta močno — nalezljivi. še bolj sta nalezljivi, kadar potegneta skupaj. Človeka
Oh, oh, oh 1 Oni dan so se mo-pograbita tako zares, da se ne rali sam Trunkov ata znesti nad počuti dobro ne v Ameriki, ne neumnostjo kloroformistov. Z v Titovini, ne v Jožetovim. Mo- drugo besedo: nad neumnostjo ra se umakniti na Laško, da se ruskih “bušterhacov.” Takole malo oddahne in lažje živi. se zapisali:
namreč nekaj kritike — neka-'ti novo sveto mašo, potem je pa salezijancev v sosednem
a__i_______o„:	• I.LL. __I	. i s. j ________a____1.-JI- i— mnn/Ju So	no v fiflnti
— zavihal brke, pomežiknil Churchillu in od strani pobaral Roosevelta: Koliko divizij pa ima papež?
Pravijo, da je Roosevelta ob tem vprašanju mičkeno rdečica polila. Pa je obrnil pogovor na druge reči.
To je ena plat te zanimivosti.
• • •
Zdaj pride drugd plat.
Oni dan je prišel iz Moskve močan glas, ki je trdil, da sta Truman in papež v naših dneh največja agresivca ali napadalca, ki hočeta na vsak način vojno zoper Stalina.
Pravijo: Ko je tajnik Ache-son to novico iz Moskve povedat Trumanu, je Harry pomežiknil svpjemu državnemu tajniku, prijel za telefon in poklical Tay-lorja. Ko »e je Taylor na drugem koncu oglasil, je vprašal:
“Sir, poizvedi in odgovori, da vem odpisati Stalinu. Poizvedi in odgovori: Koliko divizij pa ima papež?
Se pač vidi, da Stalina že precej zapušča spomin, Trumana pa še ne prav preveč. Pravijo pač!
torih beguncev! Saj gi lahko mislimo, da med tisoči in tisoči beguncev,-ki so pač tudi ljudje s slabostmi poleg kreposti, ni vse samo zlato in ni vse sama lepota. Vendar ne pišem teh vrstic v prvi vrsti za tiste, ki ste naklonjeni beguncem, pač pa zato, da morda te vrstice pridejo pred oči tistih med begunci, ki se jih tičejo.	j f Jjj
* • •
Med begunci je namreč nekaj takih, ki so se v begunstvu vse preveč RAZVADILI. Da, celo POLENILI so se! Navadili so se na to, da vse drugi zanje naredijo, navadili so se na to. da se morajo vsem SMILITI, pa če se kje pojavi kdo, ki nima 100% usmiljenja ž njimi, postanejo HUDI in se pritožujejo pred vsem svetom ustno in pismeno. Taki pisarijo po vsem svetu in prosjačijo in prosjačijo ZASE in tudi dobivajo posebej pomoč od raznih strani, na skupnost pa vse premalo mislijo. In zdaj, ko je na vrsti preseljevanje Zunanji svet, pa še nimajo sponzorjev na primer v Ameriki, se JEZE, zakaj jih še nimajo. Za pisarije v svet izmečejo toliko denarja, da bi si lailko njim marsikaj kupili, in porabijo toliko časa, da bi si lahko SAMI MNOGO pomagali, če bi tisti čas porabili za kakšno pridobitno dejavnost in samostojen zaslužek.
postal še doktor teologije in končno prišel k nam, ne da bi se bil kdaj vrnil domov.
'Ali niste imeli pred kratkim misijon v vaši fari?”
Seveda smo ga imeli. Prezv. škof dr. Rožman je bil tako dober, da je prišel k nam sredi posta in imel 8 dneven misijon. Ljudje so ga imeli Bilno radi in so se misijona v velikem številu udeleževali. Tudi Hrvatje; saj jih je Prezvišeni takoj pridobil, ko jim je ob dveh nedeljah pri hrvaški sveti maši tudi hrvaško pridigal. Ob nedeljah imamo namreč pet svetih maš; ena je posebej za Slovence, ena pa za Hrvate.
Pa še nekaj vam moram povedati. Preden se je Prezvišeni vrnil v Cleveland, smo priredili njemu na čast lep banket hotelu St. Francis, enem največjih v San Franciscu, in še največjo dvorano smo potrebo vali za to. A kar se nam je najboljše zdelo, je bilo prav to, da niso samo Slovenci in Hrvatje, ki so prišli na banket,* temveč tudi mnogi drugi, ki so ga hoteli spoznati in počastiti. V nadškofovem imenu ga je zelo prisrčno pozdravil pomožni škof O’Dowd; prišlo ga je pa počastit tudi šest glavnih monsignorjev iz San Francisca, rektor jezuitske univerze, oba škofijska pod-ravnatelja, nadzornik vseh kat.
,Pa tudi če korakata bolezni
vsaka zase, je nalezljivost huda. Titoizm se šiel, iz.B«)grada proti Moskvi
širi, iz,Belgrade pro- Klanjajo, riisoisko zaDixi, an »m—•	------ .----
in med potjo seje tako zaslepljeni, da spravljajo «4
svoj'e bacile na vse vetrove. Po vseh svojih stezicah pušča strahoten strup. Deluje pa kot dvorezen meč. Nekatere ljudi pograbi na tak način, kot je pograbil Jožeta. Druge pa zopet popolnoma drugače.
Ra’Vno tako nalezljiv je stalinizm ali kloroformizm. Koraka nasprotno pot. Včasi se s titoizmom spoprimeta, da ljudje kar nič ne vedo, kateri je zapičil vanje svoje bacile. Dragič gresta lepo tiho drug mimo drugega, pa se nekateri dobro zavedajo, kakšni bacili šo v njih. Sploh — velezanimivo!
• * •
Tako nalezljivi sta bolezni, da .j davno ne trpijo pod njima le stari Stalin in mladi Tito, pa še bolj mladi Lojze, ampak je preluknjan že bolj ali manj ves komunistični imperij.
Vendar to vse še ni najhujše. Zares hudo je pa to, trpi ogromne bolečine že tudi ves tisti svet, ki ga za božjo voljo ne smemo prištevati komunizmu, če nočemo biti zapisani med krivičnike, smemo pa o njem zapisati
“Na vzhodu (pri Rusih)
da vsako zbližanje osorno
klanjajo. AH so tako zabiti,
Takim je jako jako težko iskati sponzorje kjerkoli, zakaj čisto gotovo bodo nezadovoljni, kamor bodo prišli. Mislili bodo še naprej, da jih mora ves svet na rokah nositi, pa naj vedo že naprej, da se to ne bo zgodilo. Kamorkoli bodo prišli, se bo od njih pričakovalo, da si z lastnim in trdim delom začno samostoj ustvarjati novo življenje. [.[Kdor se je v begunstvu “scer-il,” bo za samo nadlogo pov-
m ir
, kaže, no
no od-1 Kdo:
M. ali kljal
Richmondu, še več pa v Santa Cruz, kakih 70 milj južno. Menda bo pa kmalu prišlo še več slovenskih duhovnikov: nadškof je zelo ljubeznivo zatrdil škofu dr. Rožmanu, da jih bo na njegovo besedo z veseljem sprejel.
‘Zdaj nam pa še nekaj povejte : kaj pa mislite o naši Ameriški Domovini?"
Nedvomno je postala in še postaja glavni list slovenskih katoliških Amerikancev, ne samo v Združenih državah, temveč še daleč gor na sever in še bolj daleč na jug. Sedanje za Slovence tako težke razmere nedvomno dajejo Ameriški Domovini ne samo najširši delokrog, ampak tudi največje dolžnosti. Treba bi bilo, da ji vsi pomagamo, da se še lepše razvije. Osebno bi si seveda želel še marsikaj drugače: morda vam o tem ob priliki napišem kratek članek. Posebno bi pa rad, da bi polagoma izginili iz naših slovenskih listov in krogov vsi ozki prepiri in osebni napadi, ki nam gotovo ne delajo časti. Saj ni treba, da smo si takoj v laseh. Saj vam ne bom izdal nobene skrivnosti, če vam povem, da se z g. Trunkom najboljše razumeva, čeprav on piše v Glas Naroda . . . Dejal sem mu sicer, da bi se jaz dobro premislil, preden bi toliko sodeloval pri kakem listu, ko veste, kako ljudje brž vse po svoje
ravnatelja, iuuuuiiuk	ovc,	-j--j-	t-----
šol itd in še 40 drugih duhovni- razumejo in tolmačijo. A če ta
ves ostali svet proti sebi?” “Značilni so razni procesi, veliki in tudi manjši. Ostali svet trdi, da gre za golo versko preganjanje, torej za procese, ko se žali verski sentiment, ki igra veliko vlogo pri razpoloženju širših mas ali pri javnem mnenju. Na javno mnenje bi se morali ozirati, ako jim je za resno utr-jenje njih linije. Pa kaže, da prav namenoma dregajo v žerjavico in izživljajo ostali svet. Je njih lastna zadeva, le moji slabi možgani kaj takega ne morejo kapirati.”
“Kakšne možgane imajo ti vzhodnjaki?”
• > •
Oh, Oh! Kako so pred nekaj leti atovi možgani z lahkoto “ka-piralf” vse, prav vse, kar je prišlo od tistega “vzhoda.” Ampak takrat tisto tam ni bilo le nekak “vzhod,” bilo je “Slovan na dan,” bilo je "vstajenje,” bilo je “le vkup, le vkup, uboga gmajna!” Bilo je “po novem,” bilo je “nič več po starem.” In če je kdo le malo podvomil, takega dvoma atovi možgani ne
Nihče tu v Ameriki ali kjerkoli drugje pa ne želi pomagati,, da bi “scerkljani” in spestvani ljudje prišli kam jemat dobro ime drugim beguncem, vsemu slovenskemu narodu in nam ameriškim Slovencem posebe.
Zdelo se mi je, da je treba tudi to povedati. In sem povedal.
kvečemu to, da je vsaj bil, če ni samo niso mogli “kapirati,” ato-
še zmerom — sopotniški.
Človeku bi se skoraj srce trgalo, če ne obrne proč oči, ko se kar sami od sebe ponujajo prizori te bolezni v sopotniškem svetu. Hudo zavija sopotnike po trebuhih in črevesju dandanes. Nalezljivost titoizma in kloroformizma se zmerom bolj kaže na primer pri SANSu, sploh na Lawndalu, posebe pri SNPJ, in sploh povsod — vse doli do starega Trunkovega ate-ta.
Oh. tovariši, kaj še vse utegne biti!
* * *
Zanimivosti so še z drugega vidika na svetu dandanes.
Pravijo, da je v Jalti, ali kjei je že bilo, rajni Roosevelt namignil Jožetu, da bi bilo morda dobro, če bi tudi papeža malo pritegnili v posvetovanje o svetovnih problemih.
vi možgani so kar javno povedali, da noben tak dvom ne more prihajati iz — možganov.
Svet se še vrti, bi rekli ata, pa se tako vrti, da mnogo mnogo tega vrtenja — in svojega vrtanja ob tem vrtenju — atovi možgani spet in spet ue bodo mogli “kapirati.” Pa je to dobro znamenje. Niso namreč še daleč za nami časi, ko so atovi možgani mislHUda vse “kapira-jo.” Zdaj pa sami spoznavajo, da so “kapirali” — mnogo mnogo preveč <. . Iztreznenje do zelo potrebne mere je torej na vidiku. Ata zaslužijo čestitke!
. .
Razume se, da ne smem in ne morem zaključiti kolone brez besede o beguncih. Tisti, ki ste že “siti” tega proslavljanja beguncev, ki ga naprej in naprej prodaja moja kolona, boste morda zadovoljni s tem, kar bom
kov. Stoloravnatelj je bil eden najbolj znanih mestnih župnikov, ki je vzbudil s svojimi duhovitimi pripombami ogromno smeha in so bili vsi res najboljše volje. Prezvišeni je pa takoj pridobil vse s svojim mirnim, ljubeznivim nastopom; višek ve. čera je bil pa seveda, ko je imel najprej kratek slovenski nagovor, potem pa še kratek nagovor v angleščini, ki je bil sprejet z ogromnim navdušenjem.
Skoro bi pozabil: na banketu
ljem sprejel, saj je bil njegov za na$ list veselo poslovil od nas. brat g. Francis Turk, ki je usta- Njegovega prijaznega obiska
Pa pravijo, da je Jože mičke- zdajle zapisal. Zapisal bom
Prijazen obisk z zapadne obale
Cleveland, O. — V petek, 22. aprila, se je oglasil v našem uredništvu g. Vital Vodušek, župnik iz San Francisca. V nedeljo proti večeru se je s svojim avtom odpeljal od tam, sinoči se je pa ustavil pri Svetem Lovrencu. Spotoma je pa še obiskal g. Jeraša, g. Kapusa in g. Lavriha, ki so vsi nastavljeni precej blizu skupaj v škofiji Wichita v državi Kansas. Najbolj je občudoval njih napredek v angleščini: saj bodo kmalu že kar angleško začeli pridigati.
Marsikaj nas je zanimalo o San Franciscu in g. Vodušek nam je rad odgovarjal na nekatera vprašanja.
“Kakšna je pa vaša župnija tam ob Tihem morju?’
Kar velika je; saj imam vpisanih okrog 1000 družin. Pa bi jih moralo se precej več spadati k nam, a kaj, ko so raztreseni po celem mestu, številčno imamo največ Hrvatov; Slovencev samih je pa okrog 400 družin. Potem imamo pa še Slovake, Poljake, Čehe, Litvance in celo dva Rusa. Nobeden od teh nima svo-je narodne cerkve v San Fran-| ciscu in tako vsi spadajo k nam, j če tako žele.
Saj smo pa tudi kar trije! duhovniki zdaj : mladega kapla- i na Lojzeta Daboviča imamo, in1 še g. Trunk pomaga. Ta bo' kmalu že tri leta pri nas. G. Dabovič je pa iz najbolj južnega dela Dalmacije, iz Boke Kotorske, kot 18 1. je prišel v Rim v semenišče Družbe za širjenje vere, tam je imel pred tremi le-
prelata prof. Jožeta Turka, ki je prišel v San Francisco nekaj dni pred škofom dr. Rožmanom. Nadškof ga je z velikim vese-
ko hoče, ga pa nihče'ne ovira; pričkamo se pa tudi ne.
Končno se je g. Vodušku že mudilo. Samo za nekaj dni se je utrgal zdoma, pa bi rad še več prijateljev obiskal po raznih krajih, celo tam v Minnesoti, preden se vrne domov koncem meseca. Doma ga pa čaka veliko delo: popolna obnovitev cerkve in župnišča. Pred božičem so sicer napravili na cerkvenem bazarju 11 tisoč dolarjev čistega; popravila bodo
Onuiu ki a	gO| jjupi n v na	r*"
smo pozdraviti 'in počastili tudi got sedemkrat toliko, in čeprav
je že precej prihrankov, bo pa vendar še mnogo skrbi. Tako se je g. župnik iz daljnega San Francisca z najboljšimi željami
novil župnijo v San Franciscu in jo je vodil skoro 36 let, eden najbolj znanih in spoštovanih duhovnikov v mestu in v škofiji. G. prelat je zaenkrat kar v naši fari; čim se bo pa privadil angleščine, bo pa menda postal profesor v semenišču.
Nikdar nisem sanjal, nam je dejal g. Vodušek, da nas bo kdaj toliko v Kaliforniji. V začetku sem bil kar sam in moj prvi sosed kakih 1000 milj stran. Zdaj imamo pa v mestu nekaj hrvaških — dalmatinskih frančiškanov, nekaj slovenskih
smo bili zelo veseli, želimo, da bi kdaj tako naneslo, da bi mu obisk vrnili tam ob gorkem Pacifiku.
Pa še s korupcijo se je bavil
Sodnik: “Poleg bega pa ste se pregrešili z uradniškim podkupovanjem.”
Tat: “Toda, kako to, gospod sodnik?” „
Sadnik: “Policijskemu psu, ki vam je sledil, ste ponujali klobaso.”
* Skriti talent. — Rimski berač izvrstno igra na V'olino, na stojalu pa ima napis: “Kdor more naj pomaga brezposelnemu!" Ampak ta goslar noče dela kot muzikant kot pove spodnji napis, ampak želi dobiti dela kot mehanik.

XXKKlSKI DOHOVINX, APRIL 27, 1949
A. S. Puškin:
Kapetanova hči
'Kako to?’’ sem ga vprašal, je odgovoril, “da hočte zakla-
skrivajoč svojo nevoljo.
“Zato, ker so ti stihi vredni mojega učitelja Vasilija Kiri-liča Tredakovakega*) (Ruski pesnik (1703—1769), ki so ga v Pužiniovem času zelo smešili.) in me zelo spominjajo na njegove ljutoavtne kupletke.”
Nato mi je vzel zvezčič in začel brez usmiljenja mrcvariti stih za stihom, besedo za besedo, norčujoč se iz mene na najbolj zbadljiv način. Tega ni-
ti Alekseja Ivanoviča Svabrina in želite, da bi bil jaz navzočen kot priča? Smem vprašati, če je tako?”
“Tako je.”
“Za božjo voljo. Peter Anri reje vič! Kaj vam je vendar padlo v glavo! Z . Aleksejem Ivaničem sta se skregala? li to taka nesreča! Ena razža-ijiva beseda še ni cel konj. On vas je ozmerjal, vi pa ga opsujte; ako vas je on udaril
sem prenesel, zato sem mu iztr- obraz, udarite ga vi za uho —
gal svoj rokopis iz rok in mu dejal, da mu nikoli več ne pokažem svojih pesmi. Tudi to grožnjo 'je sprejel Svabrin z zaničljivim smehom.
“Bomo videli,” je rekel “ali boš mož - beseda, aili ne. Saj vem, pesnik potrebuje poslu-šavca, kakor Ivan Kuzmič čašice žganja pred obedom. A kdo je ta Maša, kateri razodevaš takomežno strast in ljubav-no napast? Pa menda nc Marja Ivanovna?’
“To te nič ne briga,” sem ga zavrnil, “ni ti treba prav nič ugibati, kdo je. Ne potrebujem tvojega mnenja, kakor tudi tvojih domnevanj ne.”
“Oho! Samoljuben pesnik in skromen zaljubljenec!” je nada-
enkrat, dvakrat — a potem pojdita vsaksebi, čakaj te, mi vaj u že pomirimo. Sicer pa, če vas smem vprašati, je li to kakšna čednost, zaklati svojega bližne-ga? Vrhutega pa, ako vi za-koljete mjeg& dobro — Bog ž njim, z Aleksejem Ivaničem: tudi jaz ga imam precej v želodcu . No, kalj pa, če vas on prestreli? Kaj pa potem? Kdo bo potem bedak, če smem vprašati?"
Modrovanje dobrodušnega poročnika mi ni omajalo naklepov. Ostal sem pri svoj i nameri.
“Kakor vam drago,” je rekel Ivan Ignatjič, ‘Vaša glava, vaš svet. Toda čemu naj bi bil jaz za pričo. ?,akaj neki to? Ka-
ljeval Svabrin, jezeč me čimda- kor da bi ne bil še nikoli videl,

lje bolj. “Toda poslušaj moj prijateljski svet; ako hočeš imeti kaj uspeha, tedaj ti svetujem, da se ne Zatekaš daije k pesmicam.”
“Kaj misliš s tem, gospod? Prosim, govori jasneje!”
“Z veseljem. Reči sem hotel, da moraš 'Mironovi Maši. ako hočeš, da bo hodila v mraku k tebi, podariti mesto teh nežnih stihov par uhanov.”
Kri je zavrela v meni.
O nji take mi-
štirih, ko bomo povedale, katera nega so obrodile obilen sau bož-bo tako srečna, da bo dobila ti- je milosti. Zadnji petek je bi-sto lepo posteljno pregrinjalo.
Vstopnina k razstavi bo samo en kvodriček in s tem boste zopet upravičeni, seveda kateri j«
kako se ljudje pretepajo! Hvala Bogu, pretepal sem se že dovolj s Švedi in s Jurki, vsega sem se že nagledal.”
Začel sem mu kolikor mogoče naitamko razkladati dolžnosti sekundata, toda Ivan Igna-tjič me nikakor ni mogel razumeti.
“Kakor vam drago,” je dejal, “če bi Be pa vsekakor mešal to reč, ne, tedaj bi šel najbrž k Ivanu Kuzmiču, da bi mu
po uradni dolžnosti naznanil,
sreča posebno naklonjena, do ene nagrade. Imele bomo tudi medsebojno zabavo s pokrivanjem številk in drugo.
Na razolago bodo tudi domači krofi in druga okrepčila, tako da ne bo nikomur žal. ki se bo udeležil. Tukaj boste videli krasna ročna dela naših članic. Zato ste vse članice, katere imate lepa ročna dela doma, prošene, da jih prinesete na razstavo, da bodo tudi druge članice videle vaše delo, ker vem, da imate lepe stvari narejene. Vabimo pa tudi članice ,od sosednjih podružnic, da pridete na to našo razstavo in si ogledate te lepe domače izdelke. Torej, na svidenje v nedeljo 1. maja popoldne dvorani šole sv. Vida.
Mary Otoničar.
“Zato,” je odgovoril Svabrin g peklenskim nasmehom, “ ker poznam že iz izkušnje nje nrav •in (navado.”
“Lažeš, nesramnež!” sem vzkliknil besen, “lažeš na najne-sramejši način.’
Švabrina so izpreletele barve.
“To ti ne odide kar tako,” je siknil, stisnivši mi roko; “gospod, daste mi zadoščenje.”
“Kakor ti drago; kadar hočeš!” sem mu odvrnil veselo.
Ta hip bi ga najrajši raztrgal.
Takoj sem se odpravil k Ivanu Ignaitjiču. Dobil sem ga, ko je imel ravno iglo v roki; na povelje kaipetanke je nabiral gobe na nit, da se posuše za zimo.
“O, Peter Andrejič!” mi je zaklical nasproti, zagledavši me prihajajočega. “Dobro došli! Kaj vas je privedlo sem? Po kakem poslu ste prišli, če smem vprašati?’
V kratkih besedah sem mu razjasnil, da sem se sprl z Aleksejem Ivanovičem in da prosim njega, Ivana Ignatjiča, za sekundanta. Ivan Ignatjič me je pazljivo poslušal, vp.rajoč vame svoje edino oko.
“Vi ste mi izvolili povedati,”
Sv. misijon smo imeli
Cleveland (Newburgh), 0.— V cerkvi sv. Lovrenca smo imeli od 3. do 10, aprila sv. misijon, ga je vodil naš prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Vsak dan smo imeli dve misijonski pridigi in sicer zjutraj in zvečer.
Prevzvii
čm. ki nasprotuje (državnim interesom ; alibi morebiti ne ugajalo gospodu kapetanu, storiti potrebne korake . . .”
Ustrašil sem se, zato sem začel prositi Ivana Ignatjiča naj ne črhne kapetanu o tem besede; ko sem ga za silo pregovoril in mi je on dal besedo, sem sklenil od njega odstopiti,
Večer sem kakor navadno preživel ipri kapetanu. Trudil sem se, da bi se kazal veseiega in ravnodušnega, da bi ne vzbudil kake sumu j e in da ii ušel nadležnim vprašanjem. Toda priznati moram, da nikakor nisem imel one hladnokrvnosti, s katero se hvalijo skoraj vedno oni, ki se nahajajo v mojem položaju. Ta večer sem bil nagnjen k nežnosti in sentimentalnosti. Marja Ivanovna mi je ugajala bolj nego kdaj poprej. Misel, da jo vidim morebiti zadnjikrat, ji je podajala v mojih očeh nekaj ginljivega. Tudi Švabrin je prišel. Odvede! sem ga nekoliko v stran in ga obvestil o svojem razgovoru Ivanom Ignatjičem.
“Čemu nama bodo sekundam-ti?” je rekel suho." Opraviva brež njih.”
Določila sva da se bova bila za stogi, ki so stali v bližini trd njave, kjer se morava sniti dru gi dan zjutraj ob sedmi uri. Razgovarjala sva se nav idezno tako prijateljsko, da bi bil kmalu Ivan Ignatjič od veselja vse iableknil.
“Tako je prav,” mi je dejal veselega obraza, “boljši je slab mir, nego dober prepir, čeprav ni časten, je vsaj zdrav.”
“Kaj, kaj, Ivan Ignatjič?” je vprašala kapetanka, ki si je ve-deževala v kotu na karte. “Ni som prav dobro slišala.”
Ko je zapazil Ivan Ignatjič na meni znake nevclje, se je hitro spomnil svoje obljube, prišel je v zadrego, da ni vedel, kaj bi odgovoril. Švabrin mu je prihitel na pomoč.
“Ivan Igpatjič,” je rekel, “odobrava najino spravo.”
“S kom pa si se sprl, ljubček moj?”
Podružnica št. 25 SŽZ
Cleveland, O. — (članicam podružnice št. 26 SŽZ v blagohotno pojasnilo. Ker iz tehtnega razloga ne bomo imeli igre na 1. maja in sicer je glavni vzrok, kci’ fcrr;o isti dan člani dr. Najsv. Imena svojo prireditev, zato smo se me umaknile, da jim ne bi škodovale, ker njih prireditev je v korist naše fare.
Imele pa bomo vseeno na 1. maja od 1 ure popoldne naprej razstavo ročnih del in sicer do
škim kruhom, 'da so vsa srca polna sreče in nebeškega veselja.
Beseda božja iz ust prevzvi-šenega škofa-misijonarja je luč ki sveti in kaže pralvo pot in ki obudi še tako zakrknjenega človeka, da se zdrami m pripravi za novo življenje. Neprecenljive vrednosti je sv. misijon v vsaki fari, ki je kot pomlad, ko jutranje sonce ogreva zemljo in daje rast rastlinam na pol j u. Tako je tudi sedaj v naši fari vse prerojeno v žaru milosti božje. Besede prevzviše-
Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
(Jošt Grdina)
Previdno sem hodil ob vlaku, zavil potem na drugi tir, kjer je čakal oni ekspresni vlak, s katerim sta se prej ona dva vozila. Ko sem prišel že precej daleč ob vlaku, zapazim na drugem tiru vojaka z puško v roki. Kaj delaš tukaj ? Proč se poberi odtod, me nahruli vojak. Zavedal sem se, da ni dobro stikati ob takem času okrog vlakov, pa vseeno mu mimo odgovorim: Rad bi se peljal pro-ti Birzuli, pa ne vem kateri vlak vozi tja ter ga vprašam za
la pridiga o Presv. Srcu Jezusovem. Ta govor je nadvse vplival na vernike, ko nam je govornik - misijonar ipoveda!. kako	j
neskoinčno ljubezni polno je Sr. H J
„	a	K/.r , / j re: Nobeden, ter mi ukaže, da
vet prvih petkov Zafredoma “ **<” Pcberem Pro4‘
prvih
prejme sv. obhajilo,
temu je
Ne, da bi spraševal še nada-
Jezus obljubil srečno zadnjo u- lje sem jo takoj pobral od tam
ro in to svojo obljubo Jezus tudi gotovo izpolni.
Na cvetno nedeljo pa je bil višek pralznika vseh dni; druga nedelja v mesecu in zate je dr. Najsv. Imena pristopilo k skupnemu ev. obhajilu pri maši ob 7:15. Bilo je okrog 260 fantov in mož, nanovo pa je pristopilo okreg 20 po številu. Izglodalo je, da je ta dan ipri sv. maši vsa cerkev pristopila k mizi Gospodovi. Po maši pa je imelo društvo Najsv. Imena zajtrk in sejo v angleškem jeziku. Udeležba je bila jako velika. Zvečer pa je bil zaključek misijona. — Naš prevzvišeni škof - misijonar nam je podal še papeški blagoslov in nato blagoslov z Najsvetejšim. Vsa cerkev je nato zapela zahvalno pesem.
Za spomin na ta sv. misijon nam je podal č. g. škof Rožman naslednje besede: Naše življenje na tem svetu je romanje v nebesa po poti Križa, zatajevanja in izpolnjevanja božjje volje. Milost Jezusa Kristusa nas
in sem bil kar zadovoljen, da ni bito slabše, kar bi 'bilo prav lahko v takih okoliščinah m ča-Šentaj vendar, kako naj pridem na vlak, ko je pa zastražen? Ko se mi nikakor ni obneslo, da bi prišel na vlak, sem se vrnil nazaj v čakalnico, kjer sem na moje veselje našel oba nova tovariša, Ceha in Rusa. Pravila sta mi da sta izvedela toliko, da 'bo ekpresni vlak odpeljal naslednje jutro proti Birzuli. Dobro, bodimo pripravljeni, da pravočasno pridemo na vlak, menim jaz ter vprašam kje bomo prenočili? Tovariša sta bila mnenja, da kar tu v čakalnici; češ, da bo najbolj praktično in poceni.
Moj nasvet je bil, 'da gremo rajši v barako Rdečega križa, ampak tovariša sta to odklonila, češ, da na ta način lahko zamudimo vlak. Torej prenočimo tukaj v čakalnici. Zadovoljen s tem, sem legel na tla, dal pod glavo moj nahrbtnik in ke>r sem bil zelo truden, sem
ne, katere je povsod več ali manj manjkalo. Kjer ni prav-vega poveljstva, tudi ni prave discipline.
Ko pridemo do nekega vagona, pravi Ceh, da stopimo hitro notri. Brž smo stopili v vagon. Pa se moramo vendar kam skriti, pripomnim jaz. Saj se bomo, pravi Ceh ter naglo odpre vrata kupeja Rdečega križa, kjer smo se naglo skrili, za seboj pa zaprli vrata kupeja. Hvala Bogu. Zdaj smo pa na varnem. Ampak tiho moramo biti, da nas ne izsledijo, sem svetoval jaz. Da se bolj zasiguramo smo močno tiščali vrata, v slučaju, da kdo pride, da bo imel vtis, da so vrata zaklenjena. Na ta način smo uipali, da se ubranimo vsakega nepoklicanega gosta.
V kupeju kamor mo se mi “zašancali” je bila raznovrstna kuhinjska ropotija, naječ pa je bilo vreč s pšenom in moko. No kaša je itak morala bili povsod po Rusiji in tako je bilo tudi tu. kaj dosti tega provijanta. Rus brez kaše, je toliko kot Italijan brez makaronov ali pa Čeh brez knedljev, pa Kranjec brez žgancev. Brez kaše pa brez kruha Ruš ne bo oral. Razumljivo torej, da je bilo tu dosti pšena. Mene je malo skrbelo, kako bo s to vožnjo na ekspresnepi vlaku in če ne bo kakih neprijetnih obiskov. Ampak Čeh je zatrjeval, da smo lahko kar brez skrbi. Za ta prostor pe samo kuhar, ki je na tem vlaku, on je pa zelo dobra duša, ki nas bo pustil, da se neoirano peljemo proti Birzuli.
DELO DOBIJO
Išče sobe
Išče se 2 ali 3 neopremljene sobe s kuhinjo v slovenski naselbini. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 6947.
Kuharica dobi delo
Mlajša ženska dobi dek> za pomočnico kuharici v restavraciji. Predznanje ni potrebno, če se hoče učiti. Stalno delo. Som’s Restaurant 6036 St. Clair A ve.
EN 6214	(84)
Delo na farmi
Starejši moški ali ženska dobi delo za pomoč na farmi (lahko delo), čist dom, dobi sobo in plačo. Za pojasnila pišite na« George Gabel, R. D. 1 Midle-ridge Rd., Madison, O. ali pokličite MAdison 3848.	(83)
MALI OGLASI
Išče opremljeno sobo
Moški želi dobiti opremljeno sobo pri privatni družini, če mogoče s pranjem in garažo. Najraje med St. Clair Avd. in Superior. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uredništvu tega lista.	—(84)
Hiša naprodaj
V bližini E. 186. St. hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem stanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garaži. Proda se po zelo zmerni ceni. Samo $11,-900.00.
Kovach Realty
960 E. 185. St
(85)
Iščejo stanovanje
Ker se moramo izseliti iz sedanjega stanovanja, nujno potrebujemo 3 ali 4 sobe. V družini sta 2 deklici, ki hodita v šo-
lahko
n j Mn so
slušali, ko nam je tako mojster sko in domače razlagal svete resnice. Njegov čisti in razločni slovelnski izraz, si je na mah pridobil vsa srca vernikov, ki so ga poslušali vsak dan. Zdelo se mi je, da je vsak dan pnsio več in več ljudi v cerkev. Nekaj rojakov sem bil opazil celo iz drugih fara, ko so izvedeli, da i-majo pri nas misijon prevzv. g. škof. Kakor žejni jelen želi hladne studenčnice, da si o-hladi žejo, tako so naš duše hrepenele po teh lepih beseoah božjih, ki so iz srca govornika prihajale in se vlivale v naše duše. Saj smo ga pa tudi mir-
tah zakramentov, iz vsakdanje spanja so me prebudile uši, ki	sm0 bjjj z(jgj brez gkrbi,
stanovfttne molitve in iz sv. maše, 'bre|z katere naj ne bo nobena nedelja. Brezmadežni devici in Materi Mariji se izroči v varstvo; njen rožni venec naj bo tvoja naj ljubša’molitev.”
Te besede si vtisnimo vsi globoko v srce, premišljujmo jih vsak dan in skušajmo po njih tudi živeti. Prevzv. škofu dr. Gregoriju Rožmanu pa izrekamo prisrčno zahvalo za tako lepe nauke božje besede. Bog Vas blagoslovi na vseh Vaših potih v tej novi svobodni donr rvini, kakor tudi naš trpeči narod tam doma. Farani fare sv. Lovren-
no in zvesto poslušali, da se ni- ca si štejemo v čast, da sle med
ti ena glava ni krenila drugam kot v govornika - misijonarja.
Zato je pa tudi vsak dan misijona vedho več faranov pristopalo k angelski mizi, da so tako nasitili svoje duše z nebe-
nami, Vas spoštujemo in Vas imamo radi.
Anton Mtljaič. o-------
— Beli krompir vsebuje od 11 do 21 odstotkov škroba.
so me grizle in obirale, da nisem mogel več spati. Preklicana golazen! Ce ni mraz, ali pa kaka druga neprilika so pa uši tem hujše, čim topleje je. Na tej poti sem se jih nalezel do dobra. Včasih pravijo ljudje: se je nalezel uši 'kot berač mraza. Pri meni je bilo kar vsega dovolj: uši in mraza. Zdaj eno zdaj drugo in deloma pa kar o-boje.
Zjutraj, ko se je zdanilo, pa pravi Rus: Zdaj je najbolj ugodna prilika, da* poiskusimo priti na vlak; biti moramo pa pozorni pred stražo, nakar poiskusimo svojo srečo, jo uberemo skozi sjtramjska vrata na presto, potem pa k ekspresne-
da bi kdo silil v kupej, ko je vlak brzel kakor za stavo. Čeh je pravil, da se vrača na češko; povedal je pa tudi, da je bil v Rusiji oženjen. In čemu greš domov, ko si se v Rusiji oženil? ga pobaram jaz. Pa mi pove, da ne mara več tam živeti; oženil se je pa zato, da ni trpel pomanjkanja. Ne, to pa ni prav, da si tako napravil. Pa se misliš vrniti potem nazaj v Rusijo? ga vprašam. Odgovori mi, da ne. Kaj je pa žena rekla, ko si odpotoval? Pa je povedal, da ji je rekel, da gre domov samo na obisk, a potem, da se vrne. Kar pa ne misli. To pa ni bilo lepo od tebe in nepozteno, ga zav/r-
mu vlaku, ki je stal na progi, nem jaz in mu povem svoje mne-Vojaka nismo videli nobenega.
Se najbrže niso preveč natančno držali predpisane d'scipli-
nje. Končno je obljubil, da se vrne nazaj. Ali se je ali se ni ne vem.
Drugi sopotnik Rus je bil vojni ujetnik v Avstriji, menda največ na štajerskem, kjer se je dobro naučil slovenskega jezika. Ta je bil pa po mojem mnenju prav pošten fant. šel je v Rusijo in ko je videl kaj se v Rusiji godi, se je obrnil pa šel nazaj na štajersko, odkoder je prišel ter hotel ondi začeti mirno življenje. Da ga ne pogrun-tajo v Rusiji kdo je, se je izdajal za Avstrijca. Tudi mene sta vprašala, kaj in kako mislim jaz, pa sem povedal, da sedaj grem domov in bom nekaj časa tam, potem pa najbrže grem nazaj v Ameriko, kjer sem bil že prej. (Dalje prihodnjič)
Christiana Lodge and Cottages ^
Edwards',urg, Mick.
The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-lcan-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests.
Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9126FS
P.O. Edwardsburg, Mich
Iščeta stanovanje
Zakonski par želi dobiti 3 do 6 neopremljenih sob. Kdor ima kaj naj pokliče HE 6806 po 5. uri popoldne.	(84)
fUdur
orotl ognju, •e lahko In
m artensotUe.
m
L Petriek—I? 1874
Zračni orjak obiskal New York. — Juan T. Trippe, predsednik Pan American World Airways je pozdravil newyorekega guvernerja Thomas E. Deweya malo prej leo so se podali na polet s tern zračnim orjakom m 45 minut nad mestom in okolico. Ta Boeing StratocruseP’ ima prostora za 76. oseb in ima sobe v dveh nadstropjih m bo kmalu nastopil prekooceansko sluibo.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St KE $691
MANDEL DRUG CO. 1S7QR Watering M.
Two Sisters Flower Shop
8018 MANSFIELD AVE
Naznanjamo vsem Slovencem in Slovenkam v fari sv. Lovrenca, da sva odprli nove cvetličarno v Peskar prostorih.
Se priporočamo ob svatbah, pogrebih, posebno še za materinski dan.
Točna in vljudna postrežba.
Sprejemamo naročila tudi po telefonu.
TeL trgovina VU-3 7710 Doma Dl '

nmnSKA domovina, april 27,1949
Stara mama
(POVEST)
4iiiiii!iiii[]ii!iiii!iiiiniiiiiiiiiiii[:iiiiiiiiiiiiU!iiiiiiiii»i!iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiuoiiiiiiiiiniii»iiiiiimiiiiiHiaii«!
Sama pa je deja'a, da dala tudi Juditi in Noehi, ko je njena nočna obleka, pokri-jsta naslednji dan prišla na ta zgolj z dežnim plaščam in, obisk h gospe Klari. Novica o
rešilnnim pasom, po r.ekaik-šnem čudežu v obnašanju po-
Štefanu ju je zelo zanimala. Judita se je spominjala “starega
stala povsem primerna in pra- Štefana”, kakor ga je klicala va obleka, tako da so se druge; pred leti, in se je spominjala ženske zavite v kožuhovino, j tudi bradavice, ki jo je imel na Stvar enem licu. Tedaj je prvič vide-
zdele ipireveč našarjene. si lahko jako, živahno predstavljam.
“Mene vedno muči zavest, da nikoli še nisem stori'a nobene reči tako popolnoma ko Millicent. Vedno je prepričana, da ima prav, in nikjer ne vidi nobenih zaprek. Ko so Gordon, Erik in Noel odšli na vojsko, je to nikoli ni vznemirjalo, temveč je mirno čakala, da se ibodo zdravi vrnili in se še zmenila ni, da je vmes toliko drugih možnosti. Po mojih mislih si jp predstavljala, da ima Vsemogočni posebno paziti na Pemdleone in Greg ryje. Kaže, da je za to že morala imeti posebne razloge, le Judita pravi, da je pozab, la misliti na Noelovo roko.
“John, njen mož, je pia,v tako brezpomemben, kakor je vedno bil. Ne moreš si misliti, kaj (pravzaprav ti na njem ni všeč, ralzen da ti je zoprna praznina, kakor je zoprna naravi.
“Če (pomislim na Connie — uboga moja Connie! Štefan, ne vem, kje se nahaja, niti ne vem, je li živa ali mrtva.
“Porkpaj svojo putiko in vse druge reči ter pridi v Anglijo. Saj navsezadnje lepšega kraja na svetu ni ko je An-grlija. Čaprav am o sredi zime ter je premog pičel in drag, m čeprav so se potomci padar-ski hčerk nauntroožili, da je grolza, in vedho glasneje vikajo: Daj, daj, daj! In čeprav se zdi, da še otroci dandanes potihem godrnjajo, kakor jih godrnja toliko, da je Anglija vendar se najboljša dežela na svetu, in ti moraš priti spet semkaj in jo spet vzljubiti, preden —pa ti na to nočeš misliti, , zato besede ne bom izgovorila.
“Prihhodnji teden ti bom spet ipisala, ko pa ti moram povedati toliko reči. Za zdaj pa ostani zdrav.
Klara.”
2. poglavje
Dawson je mislila, da je njena gospa najbliže začela pisati svoje “spomine”, tako dolgo je bilo injeno pismo. To je pove-
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRII DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Salmick
ki Je nas zapustil dne 21. aprila 1947 Sonce žarko na gomUo sije, kjer počivaš dragi Ti, duša pa plačilo uživa, tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
ŽENA in OTROCI. Cleveland. O. n. aprila 1949.
la bradavico, in še dolgo časa potem je ta griček na njegovem licu zamenjala z grički, ki so jih krti narili na trati; in je mislila, da je morala tudi l.a Štefanovem licu bradavico napraviti kaka manjša vrsta iste živalce.
Kot otrok je imela izreden sipomin- ki se je zdelo, da presega vsakdanje življenje- Ta njen spomin je bil tako nenavaden, da se je mati ob njem zgražala, stara mama pa se ga veselila. Milicent je prav užalilo neko vprašanje, ki j: ga je punčka zastavila, ko je bila štiri leta stara.
“Mama, čigava punčka sem bila, preden sem postala tvoja?"
Kajpada ji je Millicent odgovorila:
“Prismoda mala, bila si ves čas moja punčka”.
Judita pa ji ni verjeia prav nič, in je zmajevala z glavico, da so ji kodri frčali na vse strani.
Ko jo je o tej stvari vprašala stara mama, je pa samo ponovila:
“Imela sem neko drugo mamo pod visokim drevesom”.
Millicent je bila prepričana, da samo zato tako govori, da bi
jo jezila.
Tudi Noel je itnel kot fantek nekaj čudnih posebnosti. Močna godba mu je vselej dražila oči, je pravil, in kadar je sli-žal hrupno godbo na pihaiha, je vselej oči tesino zaprl in vpil:
“Kako je to ostudno! Tako je rdeče in meni je ta barva zoprna.’’
Gledal je v glasbi zmerom barvo in v barvi slišal glasbo, in ves čas ni vedel, da je drugačen ko ostali, dokler ni prišel v šolo, pa so ga tovariši tako dolgo dražili, da je pozabil. Le pomislimo, koliko posebnosti v poedincu zatre šola (da postanejo 'boljši ali slabši) 1 Gotovo je predpekel ipolr. otroških pojmov in čudnih žarkov znanja.
Ta popoldan pa sta oba svojo babico zabavala še bolj ko po navadi. Pred gospo Klaro nista imela nobenih skrivnosti, kar je gotovo najgloblji poklon, ki ga mladi morejo napraviti starim.
O Juidiltinem samstvu je začel govoriti njen brat. Pred tednom dni je zavrnila enega njegovih prijateljev, in Noel se je delal, kakor da ga zadeva resno razburja.
“Zdaj nima v svojih načrtih niti enega meškega”, je- rekel gospe Klari. “Ubogemu Pat Enderbyju je dala košatico, in naj me vrag vzame ,če vem, kaj bo zdaj naredila. Še kake stare škatle nima. da bi jaz zanjo vedel.”
“Dragi moj fant”, je odgovorila Judita z drugega konca zofe, “imam še čas do petintridesetega leta. Dotlej pa je še skoraj osem let. Če v tem času nikogar ne najdem, mi bo do-
kaz, da nisem za Kako n”.
‘Vsaka ženska je za zakon”, je dejal brat, kot da ima ne vem koliko skušenj.
“Neumnost. Na vsak način pa nimam namena, -da bi se metala na moškimi”, se je branila sestra. “Sem kar zadovoljna, če sem sama, dokler imam tebe.”
“Prismoda”, jo je zavrnil Noel, kakor da mu to ni žlo do srca. “Jaz hočem cel kup nečakov in nečakinj, a Gordonovi bodo strašni pusteži”.
“Taki bi uteglnili tudi moji", se je odrezala Judita. “Nihče ne more naprej vedeti. dejala. Kdo bi si mislil, da je naša mama hčerka gospe Klare?”
“Prav. Ča bodo puščobe, jim bo njihovi stric Noel to kmalu izbil iz glave. Sicer pa če ne vzameš kakega pusteža — česar te Bog Obvaruj — ni nobenega razloga, zakaj ne bi bili čisto pravilni mladi paglavci.”
“Zdi se, kakor da se dobro razumeš na iižboljšanje rodu,” je pripomnila gospa Klara, m oči so se poredno smejale. Sedela je pri ognju v starem stolu z visokim izrezljanim naslonilom. Rada je poslušala njune nesmiselnosti in ju celo spodbada-la k še večjim.
‘Domišlja si ras, da nekaj ve,” je rekla Judita. Toda odkrito povedano, pred samstvom me je vedno manj groza Ženske bi morale biti nanj celo (ponosne in ga pisati za svojim imenom kot nekakšno pt sebno zaslugo. Jaz se bom začela podpisovati ‘Judita Pend'eton’,
8.S.V., to se pravi: samska samovoljno, Ali se me ališ: to izredno letfo?”
“'Grozno!” je vzkliknil Noel. “Vsaj jaz s tako rečjo ne bi maral delati reklame. Menim, da je samstvo nekaj strašnega. Skoraj bi dejal, da bi te rajši videl kot lahkoživko, kakor pa da ostaneš stara
ta.”
“Kaj pa čvekaš. Noel!” je viknila Judita. “In to vpričo gospe Klare!”
“O, ta mi nič ne zameri,” se je rogal Noel. “Poleg tega pa se tudi strinja z menoj. Kajne da se, gospa Klara?”
Videti je bilo, kakor da go-devica, Judi- spa vprašanje razmišlja.
“Mislim, da bi samstvo z leti (postajalo mam j pusto,” je govorila. “Navsezadnje pa tudi nihče ni bolj prost vseh vezi —če si kdo tega želi — kakor ravno sodobna neomožena ženska.”
“No vidite,” ji je pritegnila Judita. “Noelovi nazori kažejo, da je še smešno mlad. Jaz
Zadovoljna, če bi imela nekaj lastnega denarja, svobodo in nekaj prijateljev.”
“Nesmisel,” je spregovoril mož skozi Noelova usta. “če misliš tudi na moške prijatelje, naj ti -povem, da se moški -bojijo neporočenih žensk, ki so stare petintrideset let ali kaj takega. Ne morejo jih pogrun-tati, kaj pravzaprav so: ne me-
zase bi mogla biti popolnoma so ne riba ne perutma.”
Slika nam predstavlja dva delegata za zasedanje J'IN. Levi m sliki je sovjetski delegat Andrei A. Gromykov, v ozadju slike pa se smeje zunanji minister Kuzma Kiselev, ki je delegat Beld-Rusije. Ko so 'časnikarski poročevalci obstopili Gromykova, jim je rekel, da nima nič posebnega povedat.
POŠILJANJE DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Od sedaj naprej zamorete naročevati STANDARD PAKETE z jestvinami. V cenah teh paketov so ; | vključeni tudi prevozni stroški in zavarovalnina do NAJBLIŽJEGA PRISTANIŠČA ALI LUKE PREJE-MALGA V Jugoslaviji. Paketi so zavarovani samo za POPOLNO IZGUBO (TOTAL LOSS).
Paketov št. 1 zamorete odposlati največ pet, na pet raznih oseb.
Ostale pakete št., 2, št. 3, št. 4, št. 5 in št. 6 kolikor ; | želite, ampak vsak paket mora biti naslovljen na ; | DRUGO OSEBO.
MOKA	j
Pošiljamo še vedno prvorazredno belo moko v vre- ; j čah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča s PLAČANO ; | PREVOŽNJO DO REKE in po $12.00 za vsako vrečo s PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin, penicillin in druga t zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz ; j Jugoslavije.—Pakete z jestvinami priredimo natan- ;j čno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi: BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEK- 11 TRIČNE STROJE ZA PRANJE itd.
Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas. PAKETE IN MOKO ODPOŠILJAMO NA REKO '	VSAK DRUGI TEDEN,
OPAZKA.—Tem potom naznanjamo pošiljateljem, ;; da smo mj za vsa naročila le posredovalci pošiljate- ;; Ijev in tukajšnjih oblast', in da radi tega vsako na- ; j-ročilo postane takoj lastnina pošiljatelja,
VAŽNO
čeki in Money Ordri morajo biti naslovljeni na DOBROVOUNI ODBOR.	‘
URADNE URE: Od 9. uri dopoldne do 6. ure popoldne. OB NEDELJAH URAD NI ODPPRT.
Ako nimate na razpolago naročilne pole, napišite RAZLOČNO kar želite na lastni pisalni papir.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOUNI ODBOR
245 We.t 18th Street	New York 11, N. Y. i!
Tel.: W Atkins 4-9016
STANDARD
PAKETI
Zavoj št. 1.Cena $35.00
STREPTOMYCIN
Pošiljamo s zračno pošto v vse dele Jugoslavije ln sicer po sledečih cenah:
10 gramov.......$12.50
20 gramov ......$25.00
30 gramov.......$36.00
40 gramov.......$ 46.50
50 gramov	55.50
100 gramov....,....$105.00
V gori navedenih cenah je všteta tudi zavarovalnina PENICILLIN ln druga zdravila tudi pošiljamo z zračno pošto in priporočeno. Lahko pošljete kolikor hočete.
DOBROVOUNI ODBOR
245 West 18th St.	New York 11, N. Y.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (Or
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.	I
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
114« E. Sl. St.
JOHN OBLAK
HE 273«
10 lbs. Spaghetti
lirSa^ean,
5 fbs. Barley
5 Jbs. Split Peas 3y2 lbs. Farina 2 lbs. Lentils
1	Ib. Noodles
2	lbs. Cocoa
y lb. Hard Candy 5 lbs. Lard
6 cans Tomato Paste, 6 oz. per can
2	cans Powdered Milk, l lb. per can 4 cans Sardines^-3J4 oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can)
1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread 1 pkg. Assorted Needles 18 pkgs. Lipton Noodle Soup /2 lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj st. 2......Cena $15.50
12 lbs. Macaroni 10 lbs. Rice
1	l/2 lbs. Farina *
5 lbs. Coffee \y lbs. Luncheon Meat
5	lbs. Sugar
4	ozs. Bl. Pepper
12 pkgs. Lipton Soup 2 lbs. Lard
Zavoj it.	3......Cena	$15.00
47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soap 4 lbs Lard
2l/\ lbs. Luncheon Meat
Zavoj It.	4.....Cena	$16.00
20 lbs. Sphagetti 7 lbs. Rice
3	lbs. Sugar
4	lbs. Green Coffee
1 lb. Powdered Milk
3	cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4	ozs. Black Pepper
Zavoj it.	5......Cena	$14.00
20 lbs. Rice 8 lbs. Spaghetti
5	lbs. Sugar
3	Ibs.Coffee
Zavoj it.	6.....Cena	$16.00
7	lbs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee
5	lbs. Sugar
1	lb. Barley 5 lbs. Rice
2	lbs. Lard
1 y2 lbs. Corned Beef
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
2	cans Tomato Paste
4	ozs. Black Pepper y lb. Tea
y2 lb. Cocoa 1 lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem tužno vest, da Je dne 17. marca 1949 po nekat
previdena s sv. zakramenti, v gospodu zaspala, naša ljubljena sopi mati in-stara mati
Frances Hren
(ROJ. MAROLT)
Pokojnica je bila rojena 9. marca 1872 v Mozirju na Spod. Štajerskem. V Ameriki odi leta 1913, ves čas v Ottawi, 111. Bila je članica Družbe sv. Družine dr. št. 5, in dr. sv. Cecilije št. 213 W.C.U. Pokopana po katoliških obredih na pokopališče sv. Columba, v Ottawa, 111.
Najprjsrčnejša hvala dr. sv. Družine, dr. sv. Cecilije, in sorodnikom iz Milwaukee, Wis. Muskegon in Hesperia, Mich., iz La Salle in Ot-tawe, ter drugim, za krasne vence ln sv. maše.
Posebna hvala gre Mr. in Mrs. Frank Less, tajniku dr. 5 sv. Družine, za vso pomoč in tolažbo v uri žalosti.
Hvala Družbi sv. Družine, za hitro in točno izplačitev posmrtnine. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in nas tolažili r uri žald-sti.
Tebe dtaga soproga, mati in stara mati, bomo ohranili v trajnem spominu in želimo, da v miru počivaš v hladni ameriški zemlji.
Žalujoči ostali:
i
RAFAEL HREN, soprog;
MARTIN HREN, sin; FRANCES GRADIŠEK, hči;
HELEN SIMON, vnukinja; LARRY GRADIŠEK, vnuk;
Ter več sorodnikov v domovini.
Ottawa, 111.
27. aprila 1949.
Chicago, 111.
-AND TUN WORST IS YET 10 im -ta najhojše šele pride
G. WHISKERS