V spomin na domači kraj »Od zibelke do groba Naj bode dom ti ljub in drag. Vse naj te spominja na tvoj domači prag!«* *En poljub na vsako stran: zbirka voščil in posvetil. (1998). Kamnik: Harlekin, str. 96. Naslov: Lokalna zgodovina - učenje z odkrivanjem: Naloge malo drugače Avtorica: Danijela Trškan Izdala: Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Publikacija je nastala kot del raziskovalnega projekta z naslovom Vloga lokalne zgodovine v osnovni in srednji šoli v okviru Ciljnega raziskovalnega programa KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013, ki sta ga financirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Strokovni pregled: Vilma Brodnik, Mojca Kukanja, Sonja Trškan Jezikovni pregled: Alenka Žbogar Fotografije na naslovnici in zadnji stranici so zasebni arhiv avtorice. Grafična priprava: Studio Signum Tisk: Birografika Bori Ljubljana 2007 © Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2007. Vse pravice pridržane. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:93/94 371.3:908 TRŠKAN, Danijela Lokalna zgodovina - učenje z odkrivanjem [Elektronski vir] : naloge malo drugače / Danijela Trškan. - Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2007 Način dostopa (URL): http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/ DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Narava/Projekt/naloge.pdf. -Opis temelji na verziji z dne 13.06.2007 ISBN 978-961-6648-08-0 233616384 Danijela Trškan Ljubljana, 2007 REPUBLIKA SLOVENIJA Cf Univerza v Ljubljani MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE WSEBDNA Uvod 6 Naloge 8 Zaključek malo drugače 59 Seznam literature in virov za učence 60 UVOD Preučevanje lokalne zgodovine oz. domačega kraja je temelj za poznavanje in razumevanje dogajanja ter življenja najprej v domačem kraju, potem v Sloveniji, Evropi in svetu. Publikacija je nastala kot del raziskovalnega projekta 2006-2008 z naslovom Vloga lokalne zgodovine v osnovni in srednji šoli v okviru Ciljnega raziskovalnega programa KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013, ki sta ga financirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Eden od ciljev projekta je bil tudi prikazati načine, kako učence usposobiti za razumevanje in vrednotenje ter preučevanje lokalne zgodovine. Pričujoče delo demonstrira, kako lahko učenci s posebno metodo - metodo učenja z odkrivanjem, samostojno in kakovostno raziskujejo svoj domači kraj. Publikacija vsebuje 50 nalog, nanašajočih se na odkrivanje domačega kraja z grafičnimi zapisi, ki jih učitelji fotokopirajo ali povečajo na A3 format.1 Naloge zahtevajo samostojno preučevanje različnih predmetov, slikovnega in pisnega gradiva, zgradb in tematik, ki se lahko uporabijo za katerikoli domači kraj. Dodatne primere nalog najdejo učitelji v monografiji, ki je prav tako nastala v okviru omenjenega raziskovalnega projekta, in sicer: Trškan, Danijela (2007). Lokalna zgodovina - Učenje z odkrivanjem. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Nekateri možni objekti opazovanja in preučevanja na terenu KULTURNO-ZGODOVINSKI SPOMENIKI gradovi, grajske stavbe, obzidja, kmečke hiše, meščanske hiše, spominske plošče, kipi in spomeniki VERSKI OBJEKTI samostani, cerkve, kapelice, znamenja, nagrobni spomeniki in kamni ZGODOVINSKI SPOMENIKI V POVEZAVI Z GOSPODARSTVOM kozolci, vodni mlini, žage, plavži, kašče, zidanice, sušilnice INDUSTRIJSKI OBJEKTI tovarne, industrijski obrati, delavnice TEHNIČNI OBJEKTI stroji, mostovi, tuneli NARAVNI SPOMENIKI vrtovi, parki STANOVANJSKI OBJEKTI stanovanjske hiše, večnadstropne hiše, vikendi, počitniške hišice ŠPORTNI OBJEKTI stadioni, igrišča, telovadnice, hale JAVNI OBJEKTI bolnišnice, pošte, zdravilišča, zdravstveni domovi, javna stranišča, trgovine, banke PROSTORSKI PREDMETI pohištvo, okrasje, orodje, orožje PROMETNA SREDSTVA vlaki, avtobusi, avtomobili, tramvaji, kolesa, mopedi, motorji ULIČNI OBJEKTI svetila, znaki, prometni znaki, panoji, oglasni panoji, table 1 Ideje za grafične zapise so bile pridobljene iz: Pečjak, Sonja, Gradišar, Ana (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; World History Perspectives on the past. (1997). Graphic Organizers: Study Guide. Lexington, Massachusetts, Toronto, Ontario: D. C. Heath and Company; Critical Thinking Transparencies. (2001). Creating America. A History of the United States. Evanston, Illinois, Boston, Dallas: McDougal Littell. Možne teme in vsebine za preučevanje domačega kraja NARAVNO-GEOGRAFSKE TEME relief, podnebje, vodovje, prsti, živalstvo, rastlinstvo DRUŽBENO-GEOGRAFSKE TEME naselja (mestna in podeželska), kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo), industrija (železarstvo, kemična, elektro, strojna, živilsko predelovalna, lesna, tekstilna, papirna, kovinsko predelovalna, kemična), promet (cestni, železniški, letalski, pomorski), trgovina, prevozna sredstva, prebivalstvo, selitve, begunci, zaposlovanje, turizem (hoteli) NARAVNA DEDIŠČINA parki, jezera, reke, gore, hribi, korita, slapovi, naravni rezervati, naravni spomeniki, kraške jame, vrelci termalne vode KULTURNA DEDIŠČINA stavbarstvo, bivanje - stanovanja, gradbeni materiali, šege, navade, domača obrt (čipkarstvo, klekljarstvo, suhorobarstvo itd.), noša, koledar, narečja, prazniki, godci, pripovedke, pregovori in reki, ljudsko zdravilstvo, kovačnice, kašče, zidanice, mlini, žage, sušilnice sadja, gostilne NAČINI ŽIVLJENJA prehrana, oblačila, higiena, bolezni, družina, ženske in moški, otroci, oprema stanovanj, ogrevanje in razsvetljava, razvedrilo in prosti čas, bolezni, počitniške hišice, vrtovi KULTURNO-UMETNIŠKE TEME kiparstvo, slikarstvo, arhitektura, književnost, izobraževanje, jezik, šport, gledališča, koncerti, prireditve, pevski zbori, društva, plesi, kulturni domovi DRUŽBENO-SOCIOLOŠKE TEME vrstniki, mediji, šola in izobraževanje, družina, otroštvo, vrednote, državljanstvo, volitve, denar, brezposelnost, podjetja, sindikati, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, globalizacija, človek in narava, osebnost, politične stranke, cerkev in religije, potrošništvo, poklici, ekološka kriza, vzorniki, prehrana mladih, kultura, uporaba računalnika, uporaba mobilnih telefonov, televizija, radio, časopisi, bolnišnice, zdravstveni domovi, pošta, klubi, dobrodelne ustanove, vedenje in komuniciranje, človekove pravice OKOLJEVARSTVENE TEME prenaseljenost, nesreče (požari, potresi, vremenske posebnosti), prva pomoč, viri onesnaževanja zraka (vode, tal), varstvo okolja, varstvo naravne in kulturne dediščine, odlagališča odpadkov, preskrba s pitno vodo, kanalizacija, vpliv človeka na okolje Publikacijo lahko uporabljajo osnovnošolski in srednješolski učitelji zgodovine, učitelji drugih družboslovnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah v okviru rednega pouka ali v okviru izbirnih predmetov in dejavnosti (krožkov, šolskih projektov, terenskega dela, raziskovalnih taborov) ter muzejski pedagogi in učitelji v šoli v naravi. Naloge pa so namenjene predvsem učencem, ki bi radi spoznali krajevno oz. lokalno zgodovino s pomočjo metode učenja z odkrivanjem. Za strokovni pregled se zahvaljujem Vilmi Brodnik, Mojci Kukanja in mag. Sonji Trškan, za jezikovni pregled pa dr. Alenki Žbogar. dr. Danijela Trškan NALOGE Učenje z odkrivanjem je posebna metoda učenja, ki se uporablja tudi pri terenskem delu in je primerna za preučevanje domačega kraja. Pri učenju z odkrivanjem boste odgovarjali na vprašanja, ki se nanašajo na različne vire, najdene na terenu, ali pa si boste sami postavljali vprašanja, ki vam bodo pomagala pri reševanju nalog. Pred vami je petdeset različnih nalog, ki jih lahko rešujete individualno, parno ali skupinsko, po vrsti ali pa sami izberete vrstni red reševanja. Naloge terjajo raziskovanje domačega kraja, ugotovitve pa boste na koncu na raznolike načine tudi zabeležili oz. izpolnili predlagane grafične zapise. Ti vam bodo pomagali, da boste naloge reševali v ustreznem zaporedju, vas spodbujali k hitrejšemu učenju ter vam omogočali lažjo predstavitev vaših raziskovalnih izsledkov drugim (npr. sošolcem, prijateljem, staršem). Tako boste sestavili zbirko različnih slikovno-grafičnih zapisov o domačem kraju. Predlagane naloge z grafični zapisi vam bodo dale ideje za druge zapise in nadaljevanje zbiranja virov in literature o domačem kraju, kar vam bo omogočilo ustvariti novo zbirko ali mapo gradiva o domačem kraju. Raziskovanje lahko nadaljujete z zahtevnejšimi nalogami, kot so npr.: Priprava in izdelava: • glasila ali časopisa o domačem kraju, • žepnega vodnika, • brošure ali zloženke, • PowerPoint predstavitve, • raziskovalne naloge, • članka za krajevni časopis ali strokovno revijo, • elektronske učilnice, • spletne strani, • elektronskega albuma, • glasbene zgoščenke, • razstave, • gradiva za televizijski dokumentarec ali poročila, • gradiva za radijski oddajo, • gledališke igre. Ker so te naloge zahtevnejše, jih lahko rešujete s pomočjo sošolcev ali prijateljev iz domačega kraja. Izdelke lahko pisno ali ustno javno predstavite. Naj vas raziskovanje domačega kraja oz. lokalne zgodovine vključuje, bogati in spodbuja. Veliko zadovoljstva in uspehov pri odkrivanju lokalne zgodovine. Poiščite fotografijo, umetniško sliko ali razglednico, ki predstavlja domači kraj, in jo nalepite. Dopišite manjkajoče podatke. MOJ DOMAČI KRAJ Avtor fotografije, umetniške slike ali razglednice: Leto nastanka fotografije, umetniške slike ali razglednice: Naslov fotografije, umetniške slike ali razglednice: Ime domačega kraja: Število prebivalcev: Nadmorska višina: V muzeju, arhivu ali knjižnici poiščite najstarejšo fotografijo, razglednico ali umetniško sliko, ki predstavlja domači kraj, ter odgovorite na vprašanja. Kje ste našli sliko? Zakaj ste izbrali to sliko? Kdo jo je ustvaril? Zakaj jo je ustvaril? Kaj je po vašem mnenju avtor želel sporočiti? Katero vprašanje bi postavili avtorju? Kje je slika objavljena, shranjena ali razstavljena? Fotografirajte 12 zgradb ali objektov v domačem kraju v različnih mesecih ter izdelajte letni koledar. Vsaki fotografiji dopišite kratek naslov. V manjšem kraju lahko v različnih mesecih fotografirate eno zgradbo ali objekt. LETO JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Narišite javne zgradbe ali objekte, ki jih najbolj pogosto videvate v svojem domačem kraju. Na sredino narišite javno zgradbo, ki je najbolj povezana z vami. Vsaki risbi dopišite ime zgradbe. Zakaj ste izbrali to zgradbo ali objekt? Javne zgradbe, ki jih obiskujete v domačem kraju, razporedite v piramido. Tiste, ki jih najbolj pogosto obiskujete, napišite v spodnji del piramide in navedite tudi kdaj in zakaj jih obiskujete. Poiščite različne dogodke (kulturne, športne, politične idr.), ki so se zgodili v domačem kraju v preteklih desetih letih in jih v časovnem traku po letnicah kronološko uredite. Vsak dogodek na kratko opišite. Poiščite najstarejši ohranjeni pisni vir oz. dokument o domačem kraju. V uvodu krajšega sestavka navedite osnovne podatke o viru, v jedru opredelite vsebino, v zaključku pa pojasnite pomen tega vira. V svoji sobi ali doma poiščite predmete (spominke, značke, obeske za ključe ipd.) pisne ali slikovne izdelke (npr. knjige, razglednice, reklamno gradivo), povezane z domačim krajem. Fotografirajte jih ali jih narišite (v levi stolpec) in opišite, kako so z domačim krajem povezani. Predmeti/Izdelki Povezava z domačim krajem >- > >- >- Na puščice napišite imena glavnih ulic domačega kraja, v okvirčke pa, koga oz. kaj predstavljajo. >- >- >- Glavno ulico v domačem kraju fotografirajte z različnih zornih kotov. Vsaj tri fotografije nalepite na sredino. Odgovorite na vprašanja. 1. Kakšne vrste zgradb so v 4. Kaj dokazuje, da zgradbe ulici? Naštejte. niso iz istega obdobja? 2. Kakšno funkcijo imajo 5. Razvrstite zgradbe po zgradbe? starosti. 3. Kakšno funkcijo imajo 6. Kaj vam zgradbe povejo o pritličja v zgradbah? ljudeh, ki so tam živeli ali delali? Izberite pot, po kateri greste največkrat peš. Odgovorite na vprašanja. Zakaj ste šli danes po tej poti? Koga ste srečali? Kako bi s tremi besedami opisali, kako ste se na poti počutili? Kaj vam je bilo na poti všeč? Kaj bi na poti spremenili? Kako bi s petimi besedami opisali pot? Kaj dokazuje, da je pot obstajala že v preteklosti? Fotografirajte ali narišite najstarejšo zgradbo v kraju. Odgovorite na vprašanja. Obiščite javno zgradbo (npr. muzej, arhiv, knjižnico, grad) in odgovorite na vprašanja, povezana z notranjimi prostori. Upoštevajte vrstni red vprašanj. \ 1. Kakšna je bila funkcija prostorov v preteklosti? / , . \ 2. Navedite nekaj dokazov za te funkcije. / 3. Izberite en \ / prostor. Kako \ se je ta prostor \ / 6. Kateri prostor ima spreminjal? \ / najlepši razgled? 7. Kateri prostor je največji? Ime zgradbe: 8. Kateri prostor je najmanjši? 4. Kateri so bili razlogi za 9. Kateri prostor je najsvetlejši? te spremembe? Funkcija zgradbe: 10. Kateri prostor je najtemnejši? Skupno število prostorov: 11. Kaj videz prostorov pove o prejšnjih lastnikih oz. ljudeh, 5. Kateri so dokazi za ki so jih uporabljali? te spremembe? 12. Kaj videz prostorov pove o obdobju, / v katerem so bili zgrajeni? Poiščite katerikoli slikovni vir (npr. umetniško sliko, fotografijo, zemljevid, graf), ki govori o domačem kraju. Odgovore napišite v okvire. Upoštevajte vrstni red vprašanj. 4. Katera vprašanja si morate še postaviti, da boste slikovni vir bolje razumeli? 3. Česa vam slikovni vir ne pove? 2. Kaj lahko domnevate in sklepate iz slikovnega vira? 1. Kaj vam ta slikovni vir pove? Navedite vir za slikovno gradivo: Poiščite fotografije vsaj treh pomembnih osebnosti, ki so v preteklosti prispevale k prepoznavnosti domačega kraja, in jih na kratko predstavite. Preučite katerokoli starejšo fotografijo, ki prikazuje nek dogodek v domačem kraju. Odgovorite na vprašanja. Kaj vidite na fotografiji? FOTOGRAFIJA Kaj je v ozadju, v ospredju in na sredini fotografije? Kaj je avtor fotografije želel izpostaviti na fotografiji? Za koga je bila posneta oz. komu je bila namenjena? Kdo hrani izvirnik? Kaj se dogaja? Kje se dogaja? Kdaj se dogaja? Ali je bil fotograf blizu dogodka, ki ga je posnel? Pojasnite. Kaj po vašem mnenju fotografija sporoča? Kaj je avtor fotografije želel sporočiti? V krajevnem časopisu izberite fotografijo, na kateri je več ljudi. Odgovorite na vprašanja. Upoštevajte njihov vrstni red. V različnih časopisih in strokovni literaturi poiščite štiri opise istega dogodka, ki se je zgodil v domačem kraju, ter jih povzemite. Uporabite lahko tudi ustne vire ali informacijsko-ko-munikacijsko gradivo. K povzetkom navedite vir ali literaturo. Bistvo vseh štirih povzetkov napišite na sredino. 1. 2. 3. 4. Poiščite katerikoli pisni vir (npr. časopis, kroniko, zbornik, vodnik), ki govori o domačem kraju. Odgovorite na vprašanja in odgovore napišite v okvire. Upoštevajte vrstni red vpra- 4. Katera vprašanja si morate še postaviti, da boste pisni vir bolje razumeli? 3. Česa vam pisni vir ne pove? 2. Kaj lahko domnevate in sklepate iz pisnega vira? 1. Kaj vam ta pisni vir pove? Navedite vir za pisno gradivo: Preučite izdajo krajevnega časopisa. Odgovorite na vprašanja. Ali izhaja časopis dnevno, tedensko, mesečno, letno ali kako drugače? Komu je namenjen oz. kdo so njegovi bralci? Katere so osrednje časopisne rubrike? Ali časopis vsebuje tudi slikovno gradivo? Če da, kakšno? Če ne, zakaj ne? Ali je informativni časopis ali izraža mnenja? Pojasnite. Naslov časopisa: Datum izida: Številka, letnik: Število strani: Iz časopisa ali knjige prepišite krajši sestavek, ki govori o domačem kraju. Odgovorite na vprašanja. Navedite vir za sestavek: « Ali gre za primarni ali sekundarni vir? Kje in kdaj je bil izdan? Kdo je avtor besedila? Zakaj je to besedilo nastalo? Katere vire je uporabil avtor? Ali avtor poroča in opisuje ali podaja tudi svoje mnenje? Kakšno mnenje izraža? Ali je za ali proti čemu? Ali pojasnjuje ali prepričuje? Katere besede se ponavljajo in zakaj? Kaj besedilo pove? Česa besedilo ne pove? Kaj lahko sklepate iz besedila? Iz strokovne literature izpišite krajši odlomek, ki govori o domačem kraju. V desni stolpec še enkrat prepišite ključne besede iz odlomka. Odlomek kratko povzemite. Izpis besedila: Ključne besede: » « Navedba literature: Povzetek (50 besed): Raziščite eno od tem, navedenih v uvodu ter spoznanja strnite v krajše besedilo. V uvodnem delu napišite izhodiščno vprašanje, ki ste si ga pri raziskovanju domačega kraja zastavili. V jedru odgovore utemeljite s citiranjem vsaj dveh strokovnih del, ki ste jih med raziskovanjem uporabljali, zaključek pa naj bo strnjen odgovor na izhodiščno vprašanje. Besedilo naj ima opombe, v njih navedite vire oz. literaturo za povzete ideje ali citate (prepisane stavke). Citatov ne pozabite opremiti z narekovaji. Opombe: 1 2 3 4 5 Poiščite predmet, ki so ga uporabljali vaši stari starši. Predmet narišite ali fotografirajte. Odgovorite na vprašanja v okvirih. Upoštevajte vrstni red vprašanj. 4. Katera vprašanja morate še postaviti starim staršem, da boste razumeli uporabo in pomen tega predmeta v preteklosti? 3. Česa vam predmet o preteklosti ne pove? 2. Kaj lahko domnevate in sklepate o preteklosti na podlagi tega predmeta? 1. Kaj vam ta predmet pove o preteklosti? PREDMET Narišite nekatere predmete, ki so jih uporabljali stari starši, in jih opišite. Ime predmeta Risba Opis 1. 2. 3. t Kateri predmeti se namesto zgoraj opisanih uporabljajo danes? 1. 2. 3. Izberite enega in navedite podobnosti ali razlike med njima. Predmet nekoč Predmet danes V krajevnem časopisu preberite katerikoli intervju. Odgovorite na vprašanja. Vprašanja Odgovori O čem se pogovarjata sogovornika? Ali oseba govori o tem, kar se je zgodilo, ali o tem, zakaj se je zgodilo? Pojasnite. Ali se oseba zagovarja?; Ali zagovarja koga drugega? Pojasnite. Ali se izmika odgovoru na vprašanje?; Ali je oseba zadržana pri odgovorih? Pojasnite. Ali podaja lastno mnenje?; Ali se lahko ugotovi pristranskost avtorja? Pojasnite. Kakšni so odgovori spraševanca? Kakšna vprašanja zastavlja spraševalec? Katere teme izpostavlja in poudarja spraševalec? Kako doživljate pogovor med sogovornikoma? Stare starše (babico ali dedka) intervjuvajte na katerokoli tematiko iz domačega kraja. Navedite življenjepisne podatke o intervjuvancu in njegove prve spomine na tematiko. Postavite mu vsaj tri vprašanja in njegove odgovore dobesedno napišite. Na koncu navedite še njegove zaključne misli in intervju kratko povzemite. Intervjuvanec Kratka biografija Prvi spomini intervjuvanca na tematiko Odgovori na zastavljena vprašanja: 1. vprašanje: 2. vprašanje: 3. vprašanje: Zaključne misli intervjuvanca Kratek povzetek intervjuja Fotografirajte različna znamenja in spomenike v domačem kraju. Izpolnite preglednico. Fotografija znamenja ali spomenika Nahajališče Opis Vir za opis: Vir za opis: Vir za opis: Vir za opis: Vir za opis: Izpolnite primerjalno preglednico za domačo cerkev in za cerkev v bližnjem kraju. ZNAČILNOSTI CERKEV V DOMAČEM KRAJU CERKEV V BLIŽNJEM KRAJU Fotografija ali risba ZUNANJOST Kje stoji? Koliko je velika? Katere so še druge stavbe, ki spadajo k cerkvi in kakšna je njihova funkcija? Iz česa je narejena? Kakšne oblike so okna? Kje je pokopališče? Kakšen je zvonik? NOTRANJOST Kaj najprej opazite v notranjosti? Kakšni so stoli, klopi, okna in pohištvo? Kako so razporejeni stoli in klopi? Kakšni so stebri, strop in stene? Kako so razporejeni kipi in slike? Obiščite grad v domačem ali bližnjem kraju. Odgovorite na vprašanja. Ime gradu: Zakaj je bil zgrajen na tem mestu? v Kako se je spreminjal? Kaj to dokazuje? v Kakšna je bila funkcija posameznih prostorov? Utemeljite. v Kakšni občutki so vas prevzemali, ko ste bili v gradu in izven gradu? v Kaj ste videli iz notranjosti gradu? V muzeju izberite portret in ga narišite ter poskušajte odgovoriti na čimveč vprašanj. V muzeju izberite razstavni predmet in odgovorite na vprašanja. Kateri predmet ste izbrali in zakaj? \ Iz česa je narejen? v Kdo ga je uporabljal? / Za kaj se je uporabljal? / Zakaj se je ohranil? a Ali se je njegova uporaba spreminjala in kako? \ Obiščite muzej in odgovorite na vprašanja, ki se nanašajo na muzejske razstavne prostore. Izberite dva parka v domačem kraju. Če ima domači kraj le enega, izberite park v najbližjem kraju. Odgovorite na vprašanja. Odgovore napišite v okvirčke. Park: Park: Kje se park nahaja? Zakaj se nahaja na tem prostoru? Narišite skico parka. Kdo obiskuje park in zakaj? Kdaj je največ obiskovalcev in zakaj? Izberite gospodarsko panogo, ki je bila nekoč v domačem kraju zelo razvita, in gospodarsko panogo, ki je zelo razvita danes. Navedite ju. Poiščite po dva dokaza za posamezno panogo. Vsaki gospodarski panogi določite po dva pomena, ki ju imata za kraj. Posamezni pomen v nekaj povedih dodatno pojasnite. GOSPODARSKA PANOGA V PRETEKLOSTI: ▼ Vir, ki dokazuje razvitost te panoge: v POMEN t POJASNILO t GOSPODARSKA PANOGA DANES: t Vir, ki dokazuje razvitost te panoge: v POMEN ▼ POJASNILO f Poiščite vsaj štiri različne spletne strani, ki opisujejo domači kraj, in pomembne podatke vpišite v okvirčke. Zbrani podatki, vpisani na sredino strani, tvorijo izčrpen opis kraja. Ne pozabite navesti tudi naslove spletnih strani, iz katerih ste črpali informacije. Primerjajte naravno-geografske značilnosti (relief, podnebje, vodovje, prsti, živalstvo, rastlinstvo) domačega kraja z bližnjim krajem. Skupne značilnosti napišite na sredino. Domači kraj primerjajte z najbližjim krajem, in sicer glede na politični, družbeno-gospodar-ski in kulturni razvoj itd. Odgovore napišite na črte. Izberite eno od družbeno-socioloških, kulturno-umetniških in okoljevarstvenih tematik, predlaganih v uvodu, ter jih na kratko opišite. ZNAČILNOSTI OPIS DRUŽBENO-SOCIOLOŠKA TEMA KULTURNO-UMETNIŠKA TEMA OKOLJEVARSTVENA TEMA Izdelajte naslovnico, ki predstavlja domači kraj, in sicer za ovitek zgoščenke in zgoščenko. V naslovu in na naslovnici izpostavite tisto značilnost, po kateri je vaš domači kraj najbolj prepoznaven. Oblikujte naslovnico in hrbtno stran voščilnice z motivom domačega kraja. Hrbtna stran Naslovnica Izdelajte razglednico iz več sličic oz. fotografij. Razglednica naj predstavlja domači kraj nekoč in danes. a Podatki o fotografijah: Izdelajte različne slikovne motive, ki označujejo domači kraj za obesek, znamko, magnet, kovanec, bankovec, panjsko končnico, značko, nalepko in grb. OBESEK ZNAMKA MAGNET KOVANEC BANKOVEC PANJSKA KONČNICA ZNAČKA NALEPKA GRB V svoji sobi odprite okno ali pa se postavite na izbrano mesto v domačem kraju. V spodnje kroge glede na oddaljenost ali smer zvoka napišite, kaj slišite. S J Izberite šege ali navade v domačem kraju in vsaj tri predstavite. Opise vpišite v preglednico. Šega Letni čas Opis Fotografija Navedite vire za opise in fotografije: Izberite štiri znamenitosti domačega kraja, ki jih boste pokazali turistu, in dopišite, kaj mu boste povedali. Besedilo prevedite v enega od svetovnih jezikov. Prevod: Izdelajte 45-minutno kulturno-zgodovinsko učno pot po domačem kraju. Za vsak postanek pripravite vsaj eno nalogo. 15 minut 1. 2. v v Preučite zgodovino domačega kraja. Izpišite najvažnejše dogodke in jih kronološko uredite. Navedite vire za uporabljeno gradivo:_ Narišite in dopišite, katere spremembe se bodo po vašem mnenju v domačem kraju zgodile v prihodnosti. Opišite, kako bo v prihodnosti izgledal vaš domači kraj. Poiščite čimveč literature in virov, ki se nanašajo na domači kraj. Seznam uredite po abecedi avtorjev ali naslovov in po tematikah. Za vsako delo navedite avtorja (priimek in ime), naslov dela, založbo, kraj, letnico itd. Za časopise pa tudi letnik in številko. Seznam literature in virov o domačem kraju Abecedni seznam Tematski seznam w __w ZAKLJUČEK MALO DRUGAČE Sestavite še tri svoje naloge. Izpolnite preglednico. Ko boste predlagane naloge naredili, jih dodajte k tej publikaciji ali pa ustvarite novo zbirko gradiva za domači kraj. Naslov naloge Vsebina naloge Pomen naloge KI Napišite zaključno geslo oz. misel, ki v enem stavku označuje vaš domači kraj. SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČENCE V nadaljevanju je navedena literatura, ki jo učenci lahko uporabijo za preučevanje domačega kraja. 1. 101 slovenska prepoznavnost. (2004). Ljubljana: MK. 2. Atlas Slovenije. (1996). 218 strani topografskih kart 1 : 50 000, letalski posnetki Slovenije, 44 mestnih načrtov. Ljubljana: MK, Geodetski zavod Slovenije. 3. Baš, Angelos (1970). Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Ljubljana: Mladinska knjiga. 4. Baš, Franjo (1984). Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Ljubljana: Slovenska matica. 5. Benedik, Metod (1994). Dokumenti Slovenstva. Ljubljana: CZ. 6. Bernik, Stane (1998). Umetnost na Slovenskem: od prazgodovine do danes. Ljubljana: MK. 7. Bezlaj, France (1976-2005). Etimološki slovar slovenskega jezika (štirje zvezki). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. 8. Bogataj, Janez (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. 9. Bogataj, Janez (1993). Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Ljubljana: Domus. 10. Bogataj, Janez (1998). Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem. Ljubljana: Založba MK. 11. Bogataj, Janez (2000). Kuhinja Slovenije: mojstrovine nove kuharske umetnosti. Ljubljana: Ro-kus. 12. Bojc, Etbin (1987). Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana: DZS. 13. Cerkve na Slovenskem skozi stoletja: zvonovi, zvonite! (1990). Ljubljana: Delo. 14. Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si, 3. 6. 2007). 15. Enciklopedija Slovenije. (1987-2002). Ljubljana: MK. 16. Fister, Peter (1975). Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubljana: Slovenska matica. 17. Fister, Peter (1986). Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. 18. Fister, Peter (1993). Arhitekturne krajine in regije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za prostorsko planiranje. 19. Gams, Ivan (1998). Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana: MK. 20. Geografski atlas Slovenije. (1998). Država v prostoru in času. Ljubljana: DZS. 21. Gradovi v Sloveniji (http://www.gradovi.si, 3. 6. 2007). 22. Guštin, Mitja idr. (1996). Rimsko podeželje. Roman Countryside. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 23. Ilustrirana zgodovina Slovencev. (1999). Ljubljana: MK. 24. Interaktivni atlas Slovenije. (2005). Ljubljana: MK. CD-ROM. 25. Jakič, Ivan (2001). Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. 26. Knific, Timotej, Svoljšak, Drago (1991). Arheološka najdišča. Zbirka Slovenska dediščina. Ljubljana: CZ. 27. Kozinc, Željko (1999). Lep dan kliče: 150 izletov po Sloveniji. Ljubljana: Modrijan. 28. Kozinc, Željko (2001). Lep dan kliče 2: 100 izletov. Ljubljana: Modrijan. 29. Kozinc, Željko (2003). Lep dan kliče 3: 150 izletov. Ljubljana: Modrijan. 30. Kozinc, Željko (2007). Lep dan kliče 4: 100 izletov. Ljubljana: Modrijan. 31. Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. (1968-80). Ljubljana: Državna založba Slovenije. 32. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino (od leta 1953 naprej). Ljubljana. Zgodovinsko društvo za Slovenijo. 33. Kumer, Zmaga (1983). Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica. 34. Kurent, Niko (1998). Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Ljubljana: Družina. 35. Makarovič, Gorazd (1981). Slovenska ljudska umetnost: zgodovina likovne umetnosti na kmetijah. Ljubljana: DZS. 36. Melik, Anton (1931). Kozolec na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveno društvo. 37. Menaše, Lev (1982). Umetnostni zakladi Slovenije. Ljubljana: MK. 38. Mencinger, Borut (2004). Naravni parki Slovenije. Ljubljana: MK. 39. Mihevec, Janez (2004). Pot pod noge. 37 izletov v neraziskane kraje Slovenije. Ljubljana. MK. 40. Mlakar, Vlasta (2006). 100 družinskih izletov. Ljubljana: MK. 41. Mohorič, Ivan (1968). Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica. 42. Muzeji in galerije v Sloveniji (http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/, 3. 6. 2007). 43. Najlepši slovenski miti in legende. (2004). Zbirka slovensko izročilo. Ljubljana: MK. 44. Najlepši slovenski pregovori in reki. (2004). Ljubljana: Mladinska knjiga. 45. Narodna galerija. Vodnik po stalni zbirki. Slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja. (1998). Ljubljana: Narodna galerija. 46. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Belo Krajino in Kočevsko. Ljubljana: DZS. 47. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Gorenjsko. Ljubljana: DZS. 48. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Ljubljansko barje in Šmarno goro. Ljubljana: DZS. 49. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Notranjsko. Ljubljana: DZS. 50. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Pomuije. Ljubljana: DZS. 51. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Primorsko. Ljubljana: DZS. 52. Novak, Tatjana, Svetina, Bernarda (1997). Raziskujmo Štajersko. Ljubljana: DZS. 53. Okolje v Sloveniji. (1994). Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. 54. Pozdravi iz slovenskih krajev. (1987). Dežela in ljudje na starih razglednicah. Ljubljana: MK. 55. Radešček, Rado (1983). Slovenske legende. Ljubljana: CZ. 56. Radešček, Rado (1996). Slovenske legende 2. Idrija: Bogataj, ABC Merkur. 57. Raztresen, Marjan (2006). Kulturne poti: Od Aljaža do Župančiča. (Slovenija na dlani). Ljubljana: MK. 58. Rodoslovni podatki (http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/viri.htm, 3. 6. 2007). 59. Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem. (1993). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. 60. Sapač, Igor (2005). Grajske stavbe, Notranjska III/1 - Med Planino, Postojno in Senožečami. Ljubljana: Viharnik. 61. Sedej, Ivan (1976). Kmečka hiša na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. 62. Sedej, Ivan (1989). Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. 63. Sitar, Sandi (1987). Sto slovenskih znanstvenikov. Ljubljana: Prešernova družba. 64. Sitar, Sandi (1995). Z vozili skozi čas. Ljubljana: Prešernova družba. 65. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1970-91). Ljubljana: DZS. 66. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1997). Ljubljana: DZS. 67. Slovenija. Turistični vodnik. (1995). Ljubljana: MK. 68. Slovenija. Turistični vodnik. (2006). Ponatis. Ljubljana: MK. 69. Slovenska kronika XIX. stoletja. (2001). 1800-1860. Ljubljana: Nova revija. 70. Slovenska kronika XIX. stoletja. (2003). 1861-1883. Ljubljana: Nova revija. 71. Slovenska kronika XIX. stoletja. (2003). 1883-1899. Ljubljana: Nova revija. 72. Slovenska kronika XX. stoletja. (1995). 1900-1941. Ljubljana: Nova revija. 73. Slovenska kronika XX. stoletja. (1996). 1941-1995. Ljubljana: Nova revija. 74. Slovenska kuhinja. (1995). Ljubljana: MK. 75. Slovenska pratika. (2006). Ljubljana: MK. 76. Slovenska preteklost v ljudski pripovedi. (1997). Ljubljana: Samozaložba D. Kunaver. 77. Slovenske ljudske pesmi. (2004). Ljubljana: Založba Karantanija. 78. Slovenske ljudske pesmi. Junaške, zgodovinske, bajeslovne in pravljične ljudske pesmi. I. (1996). Ljubljana: Radio Slovenija in ZRC SAZU. Zgoščenka. 79. Slovenske šege ob božiču in novem letu. (2005). Ljubljana: MK. 80. Slovenski etnološki leksikon. (2004). Ljubljana: MK. 81. Slovenski pregovori in reki. (2006). Ljubljana: MK. 82. Slovenski veliki leksikon. (2003). (A-G, H-O, P-Ž). Ljubljana: MK. 83. Slovensko ljudsko izročilo: pregled etnologije Slovencev. (1980). Ljubljana: CZ, Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. 84. Sto slovenskih ljudskih pesmi. (2003). Dvojni CD 1. Ljubljana: Prešernova družba. 85. Sto slovenskih ljudskih pesmi. (2003). Dvojni CD 2. Ljubljana: Prešernova družba. 86. Stopar, Ivan (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 1. Območje Maribora in Ptuja: občine Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Ptuj. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 87. Stopar, Ivan (1991). Gradovi. Zbirka Slovenska dediščina. Ljubljana: Cankarjeva založba. 88. Stopar, Ivan (1991). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 2. Med Prekmuijem in porečjem Dravinje: občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk Filozofska fakulteta. 89. Stopar, Ivan (1992). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 3. Spodnja Savinjska dolina: občine Celje, Hrastnik, Laško, Žalec. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk. 90. Stopar, Ivan (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 4. Med Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-Ruše. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 91. Stopar, Ivan (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 5. Med Kozjanskim in porečjem Save: občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 92. Stopar, Ivan (1996). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska I/1. Ob zgornjem toku Save. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 93. Stopar, Ivan (1997). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska I/2. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 94. Stopar, Ivan (1998). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska I/3. Med Polhovim Gradcem in Smlednikom. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 95. Stopar, Ivan (1999). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska I/4. Ljubljana, grad in dvorci. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 96. Stopar, Ivan (2000). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska I/5. Med Goričanami in Gam-berkom. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 97. Stopar, Ivan (2000). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska II/1. Porečje Krke. Ljubljana: Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 98. Stopar, Ivan (2001). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska II/2. Med Bogenšperkom in Mokricami. Ljubljana: Viharnik. 99. Stopar, Ivan (2002). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska II/3. Porečje Temenice in Mirne. Ljubljana: Viharnik. 100. Stopar, Ivan (2003). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska II/4. Med Igom, Ribnico in Kočevjem. Ljubljana: Viharnik. 101. Stopar, Ivan (2004). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska II/5. Bela krajina. Ljubljana: Viharnik. 102. Štih, Peter, Simoniti, Vasko (1995). Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana: Korotan, Celovec: Mohorjeva družba. 103. Valič, Andrej (1994). Časovna in kulturna preglednica arheoloških najdišč Slovenije. Kranj, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. 104. Valvasor, Janez Vajkard (1984). Slava Vojvodine Kranjske. Izbrana poglavja. Ljubljana: MK. 105. Venčki slovenskih ljudskih pesmi. (2004). Kje so moje rožice. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. Zgoščenka. 106. Vidakovič, Jasna (2003). Sto slovenskih ljudskih pesmi. Ljubljana: Prešernova družba. 107. Vodnik po slovenskih muzejih: 252 muzejev in galerij. (2001). Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, Mladinska knjiga. 108. Vodopivec, Peter (2006). Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan. 109. Vrišer, Andreja (1993) Noša v baroku na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 110. Zadnikar, Marijan (1964). Znamenja na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica Ljubljana. 111. Zadnikar, Marijan (1991). Slovenska znamenja. Ljubljana: Družina. 112. Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. (1999). Ljubljana: Modrijan. 113. Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. (2003). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 114. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi. (2002). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 115. Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. (2002). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije. 116. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. (1991). Celje: Mohorjeva družba.