J Kdini alorcaaki dnevnik 2 T A Qt TWT A A i ** I | :: ▼ Zcdinjenih driavah s: • | | fVJ ; /V i^f 1 1 I 1 /I S :: in th. United State,a I j Velja za vae leto... $3.00 9 VJ UXXkJ ^ lUiV/J-Zn, * toned every day except • Ima nad 8000 naročnikov. K _ g Sundays and Holidays: tOtHMt»MOOMMI List slovenskih delavcev 7 Ameriki. 5 ____________ «L«F0M P IB ARM«: ««87 OORTLANDT. Entered at Second-Claw Matter, September Jl. 1903, at the Port Office at New York, W. Y, under the Act of Concrete ol March S, 187t. TELEFON wmrni. «4117 ^ftltTT.ai«T» NO. 76. - STEV. 76. _NEW YORK. TUESDAY. APRIL 1, 1913. _ TOREK, 1. MAL TRAVNA, 1913. ~ VOLUME XXI. — LETNIK XXL Situacija v Dayton 0. se polagoma izboljšuje, -O- Voda pričela rapidno padati. — Predpriprave za čiščenje mesta. BOGATI IN REVEŽI NA DELU —o-- Priglasilo se je tudi mnogo žensk, ki pomagajo čistiti ceste. -o- - Dayton, Ohio, 31. marca. — I)<> i sedaj mogoče očistiti nesnage po ce-| Icm mestu, bo preteklo najmanj j dva meseea. Da se pa pride stva- j ri v okom, bo najela ohlaSt vef ' tisoč delaveev iz drugih krajev. ; če jih bo le mogoče dobiti. Zanimiv je i>i 1 danes prizor, ko | je nt n I milijoner K. J. Barney, lastnik največje tovarne železniš- j kih vozov na svetu tudi v vrsti i prosjakov za kruh, katerega se deli prizadetim redno vsaki dan. j IVgovine še namreč niso odprte, dji hi za mogel kupovati življen-ske potrebščine. Minuli teden je ponujal ta milijonar $1000 za ste-1 klenieo žgalnega špirita, da bi I zatnogel z njim skuhati mleko za' svojega otroka. - | Jutri se namerava zopet otvo-J riti nekaj trgovin. Potrebščine za ljudstvo se bo prodajalo premožnim za lastno ceno. revežem pa zastonj; skupiček prodanega blaga se hoče uporabiti za splošni j pomožni sklad. V Davton je do- > spelo iz raznih mest toliko proti-j anta, tla bo zadostoval za več me-neeev. V dolenjem delu mesta popravili so že tudi električno razsvetljavo, ter telefonsko in brzojavno omrežje. Mesto Cincinnati je poslalo tudi semkaj več parnih . dedščine pod jako čudnim pogojem. Strie mu je namreč prepovedal v oporoki, da ne sme nikdar več vživali mesnih jedil in s» naj preživlja samo kot vegeterijanee ; v nasprot netil slueaju se ima razdeliti zapuščino v dobrodelne namene. Hugo Masten bo skušal sedaj živeti tako. kakor je določeno v oporoki. ^ Haywood obsojen. Vcdja delavske unije I. W. W. William D. Haywood obsojen na C mesecev ječe. —— Patcrson, N. V.. 31. marca. — Pred tukajšnjim polieijskiui sotl-nikom je hit danes obsojen znani vodja delavske unije "Industrial Workeres of the World". William I). Haywood na šest mesecev težkega dela v passaiškj o-krajni ječi. Ravno laka kazen je bila odmerjena tudi organizatorju stavkujočih tkalecv s\ile A-dolj)h Lessigu. Oba sta bila obtožena vsled nepostavne udeležbe pri neki protestni paradi stavkar-.jev. Haywood je menil, da se ga ho morda stavilo pod -fl00<> varščine do prihodnje porotne obravnave. a policijska oblast mu tega ni hotela privoliti. Med stavkujo-čim delavstvom v Patersonu .je nastalo vsled obsodbe obeli nave-denccv veliko ogorčenje; v nekaj dneh se namerava prirediti velikanski protestni shod in zahtevati oprostitev Haywooda ter i Lessiga. Pred Weidmanovo tovarno je bilo včeraj aretiranih 'M stavkar-jev. ker so branili stavkokazom na delo. Stavili so vsakega izmeti teli pod .+.">000 varščine. J Borba pred smrtjo. Auburn, N. V., 31. marca. — Ko so peljali danes zjutraj zloglasnega morilca, zamorca \Vm. Twyrnnna iz mrtvaške celice do električnega stolea, je pričel ob-sojence besneti kakor blaznež. S težko silo se je posrečilo konečno paznikom posaditi morile« na zasluženo mesto. Predno so mu položili smrtonosno čelado na glavo. ga je moralo s silo držali sedem paznikov. Smrt je nastopila za tem v nekaj minutah. Na predvečer elektrokucije ni hotel govoriti obsuj.-ni zamorec z nikomur in tudi se* ni liott-l spraviti z P.<»-gom. Mehiške grozote. ' Častniki predsednika Huerte vr-1 žejo governerja pod vlak. Strel konča smrtne muke. E1 Paso, 31. marca. — Diaz-j •Huertovi častniki so vrgli Abra-J hama (ionzales. konst itucijonal-nega governerja države ('hihua-j hua in prejšnega ministra za no-1 tranje zadeve za časa predsedui-šiva Madera, pod kolesa vlaka. Grozodejstvo se je dogodilo v Mn-pula, majhni postaji južno ftd Chihuahua, ob priliki, ko so ga kot jetnika spremljali v Mejico riudad. Tako pravijo poročila prijateljev umorjenega governerja. Vlak je guvernerjevo telo pre-' rezal skoro na polovico, a kar ni bil mož na mestu mrtev, je neki častnik potegnil revolver ter u-strelil v agoniji ležečega governerja. Predno je bila eskorta prišla v Mapula, je imel (ionzales roki | ; zvezani na hrbtu. Na tej postaji i so častniki stopili v voz, kjer sej je nahajal Gonzales. Rekli so j mu, naj se poda v sprednji voz. (j Na mostiču med vozoma so ga porinili pod kolesa. kjer je naše! grozno smrt. ' ; ' . -- 'i Plača delavcev na farmah. Washington, D. ('., 31. marca. , Statisnični urad ])oljodeljskega J departmenta je obelodanil stati-jstiko. ki dokazuje, da so se mez- ] de farmskih delaveev v preteklem ] | letu zvišale za 3.2 odstotke, te- ] | kom zadnjih dveh let pa za 7 odstotkov. Od leta 1!»<>2. so poskočile plače za 34 odstotkov. Pov- ] prečni zaslužek delavcev na farmah znaša ^*J0.S1 na mesec, s prostim stanovanjem in hrano. Mezde so različne v posameznih dr-1" žavah 1'nije. V Nevadi se uapri- 1 mer ])lača brez oskrbe H»«r>6.o0 me- 1 sečno, v M out a ni $53.80 in v Ida- 1 ho $r>l.b0. V South Carolina zna- f ša mezda mesečnih $17.10, v Mis- * sissippi $1«) in v Alabama $1!>.50. ' c --II I L'mestno navodilo pri štrajku. j Pittsburgh, Pa., 30. marca, —j Danes popoldne vršil se je v La- i bor Hali dvorani shod sta v kuj o- £ čili delaveev Oliver iron Co. je- 1 klatile. Na tem shodu je priporo-ji čil delavski vodja Wm. K. Trant- t man povsem umestno navodilo]; pri štrajku. Predlagal je namreč. 1 uaj se izabere med delavstvom ( 100 najlepših deklet iz mesta, katera naj bi stala jutri pred vhodom v tovarne. Naloga teh junakinj naj bi bila odvračati s po- -ljubi in objemi stavkokaze in 1 stavkarje od dela. Trautman tr- i di. da se je ta način tudi pri zna- r ni stavki v Lawrence Mass. do- i bi ■o obnesel. V to svrho priglasilo 1 se je prostovoljno že nad 200 de- . > klet 1 ' J. P. Morgan. i Včeraj v Rimu umrl. — Bil je najizrazitejši tip doslednega ameriškega finančnika. I p* — t j Rim, Italija. 31. marca. — Da-I nes je tu po daljši bolezni umrl •John Pierpont Morgan. Bolehal !je dalj časa. vendar se je šele od Velike noči zagotovo vedelo, da so njegovi dnevi šteti. C mrl je po kratkem smrtnem boju ter je ležal že od pretekle noči v nezavesti. Zamrli bankir se je rodil leta LS:!7. v Hartford, Conn, kot sin j bogatega bankirja. Po dovršenih študijah je stopil v upravni svet i očetove banke. Do pomembnosti, pa je prišel šele pozneje, ko je s spretnimi transakcijami saniral Krie železnico. Cstanovil je paro-i brodili trust. International Mer- j cantile Marine Co. ter učinil Tennessee Coal Iron & Railroad Co., | I-dino družbo, ki se je ustavljala jtrustu. Banka Morgan je postala I polagoma velika moč. ki je tudi i vladi več krat pomagala iz zadre-ige, posebno za časa finamčne krize leta P)07., ko se je izkazal : Morgan s svojo trdno voljo. Mor-j gan je hil ustanovitelj več dobro- ! [delnih zavodov ter imejitelj naj-j dragocenejše umetniške zbirke na | svetu. Ker ni hotel plačati uvozne j carine je imel večino svojih umetniških zakladov v Londonu. Njc-i govo osebno premoženje cenijo na 100.000.000 dolarjev, dočim kontrolirajo od njega ustnnov-lejna podjetja in banke svrvto kakih $10 386.482.000. ___ i Novi poslanik Združenih držav v Londonu. Washington, D. <'.. '{L marca. — Walter H. Page iz Garden City, h. L je sprejel ponudeno mu mesto poslanika Združenih držav v Loildontt. Imenovanje potrebuje seveda še odobrenje angleške vlade. Page je imejitelj velike založniške tvrdke Donbleday, Page & Co. v New York. Znan je tudi kot pisatelj. Roparski napad. Danes zjutraj so udrli trije mo- , žki v "Lakewootl Lunch Room" ] št v. 440. šesta Ave. in prisilili z revolverji v rokah blagajnika, > natakarje in goste, da se niso ga- [ nili. (kidali so več strelov. Nek'j gost je smrtno nevarno ranjen.;; Roparji so odšli brez plena. Poli-!, eija jim je baje že na sledu. - i' Sufragetke pri Wilsonu. [, Washington, I). C., 31. marca. | — Danes je sprejel predsednik! Wilson v avdienci odbor sestoječ | iz več sufragetk. Dokazovale so i mu, da vlada v onih državah, kjer t imajo ženske volilno pravico ve- j liko blagostanje. Predsednik je ; vse s zanimanjem- poslušal, obljubil jim pa ni ničesar. t j Ve'ika nagrada. —o— f Časopis "Daily Mail" je razpi- ■ sal $50.000 za onega, ki bi preletel AtlantiSki ocean. London, Anglija. L aprila. — ' Ker se je v zadnjem času začela ' aeronavtika tako lepo razvijati.! I je razpisal dnevnik "Daily Mail"' $f)0.000 za onega zrakoplovca, kij 1 bi preletel v hidroplanu Atlanti-' - ški oeeau. Pot mora narediti v dvainsedemdesetih urah. Tekme j se lahko udeleži vsak, ne glede' na narodnost. V zrak se mora i vzdigniti v Združenih državah ali ; Canadi oziroma na Angleškem1 ial-i Irskem. Za pot so ugodni po-' jsebni zrakoplovi, ki v slučaju n'e-j j sreče ali kakega druzega nCdo-jštatka, lahko tudi po lhorju na-j jdaljuje svojo pot. •j $2">.000 je razpisanih za polet j preko Anglije in Škoeije. Do na-i j grade so upravičeni samo angle-j i ški zrakoplovei. __ , j Iz delavskega sveta. j Boston, Mass.. marca. —! jStavkujoči krojači so danes spre-; i .je!i ponudbe fabrikantov. Od se-! j daj za naprej so bode delalo 48 ur na teden, plače se zvišajo in j j tvrdke pripoznajo unijo. Providence, K. -L. 31. marca. ---Danes je 800 krojače.v zapu-1 stio tlelo. Zahtevajo povišanje j plač in dvojno plačilo za posebne i ure. Auburn, N. V.. 31. marca. —; Onih 700 pletiluih delaveev, ki : so prenehali v soboto delati, za-j hteva, tla se jim plača zviša za 10 odstotkov in da se ne plačuje Meči od kosa. Tovarne zaenkrat še ni-j so ugodile zahtevani. Orkan ob reki Hudson. Haverstraw, N. V.. 31. ma vosi. j — Ze dolgo časa ne pomnimo tako hudega orkana, kakor je div-1 jal danes popoldne tu okoli. Nepričakovan orkan je prišel od se-vero-zapadue strani preko Rama-' po gorovja po dolini Hudson. V Ilaverstrawu je naredilo to ne-; urje najmanj $f>0.000 škode; naj-! bolj prizadeta je tlružba Gardner-, jeve opekarne, ker jo je vihar] skoro do cela porušil. V Garden- , j vilic se je vsled orkana podrla šele na novo zgrajena hiša Win. > i i Heksheria, Vredna $5000; tudi'f ; stolp pri metotlistovski cerkvi se [< j je podrl; poškodovanih je tudi i več gospodarskih poslopij po bli- : Jžnjih farmerskih naselbinah. 11 Armada naseljencev. O.l leta P>07. ni bilo še zazna- II , movati v pristanišču New York J toliko priseljencev kot včeraj. Ker i pa je vladala gosta megla, je pri- j Šla na otok le polovica. V celoti!! je dospelo 9400 ljudi, katere sol j privedli različni parniki. j t Kro«ni in brzl parniki ( (Av*fro- American projre) ( ! MARTHA WASHIN6T0H i ! odpluje v soboto dne 3. maja Kaiser Franz Josef I. j ! odpluje v sredo dne 14. maja | vo?nja do Trsta same 13 dni. J do Trstm al« Rek« - - $37.00 \ Ceni »»onih lirikov: do LjuMpin«* ... $38.18 r do Zagreb« - - • - $38.18 ) Z* poselim* kthmt (otlilelfk mnl II. in III. r»xr*Mlriin) io?oj» t f taato vri »a * Jrt.»>f«t t* or»oVf |«r»tovir». 'I a **-:)rn*iii |>ripf>r«>A«mo L VoiBif H »tke j# dohiti pri FR. ^AKStFF, rnrtl«»itt' M.. \nrb. f Letošnje M O H O R J EV K KNJIGE so sedaj dobiti za $1 in sicer šest knjig. Imamo jih še 150 v zalogi. SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY, 82. Cortland t St. New York City, N. Y. NAZNANILO. Društvo Marija Trsjit štev. 10!) I .F. S. K. »I. ima redijo mesct-iu* ; j.' vsiiko tretjo n^iluljo v nu\stui j dvomili. Pristopnina stane se vedno samo in bode v kratkem povišana. Bolniška podpora sr plaen, a ko j<- kedo ver kakor p«*t dni hol;iii> po na M.esr<*. To- rej, rojaki, kateri še niste pri društvu, pristopite takoj in ne odlašajte, ker sedaj se vam nudi še lepa prilika. Z bratskim pozdravom Josip Majerle, predsednik. Kje ji- moj brat YlWENC /A'-1'ANrir? Doma je iz vasi Konpolje pri Dobrempoljn. Pred enim letom mi je zadri j ii* pisal iz .Toliet, 111. 1'oroeati mu imam važno starokrajsko novico. Jolin Zupaneie. liox CUT. (iilbcrt. .Minn. 1-4—1) SLOVENKA ali HRVATICA dobi dobro službo v hotelu za po-stiljati 16 postelj in snažiti prostore. Kuhati ima samo za sebe in še eno osebo. Plača na mesec. Vprašajte pri: Louis Kehanbv. a 1 i pa •John Deves, (1-2—-4 i Lewistown, Mont. SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA prirejena za slovenski narod po drugih slovnicah. S sodelovanjem več strokovnjakov, je izšla te dni; založila Slovenic Pubi Co. Cena v platnu vezani $1, Ta slovnica je skrbno delo ter se delalo na ji j i precej časa. Nje obseg j«': Glasovanje. Oblikoslovje. Vaje. Pogovori iz vsakdanjega življenja. Besede, ki se največ rabijo v navadnem govoru. Pri tej slovnici nismo štedili denarja niti časa in to samo za^ to, da naš narod vendar enkrat dobi dobro poučno knjigo v tej leželi prepotrebnega jezika. KRETANJE PARNIKOV KEOAJ OD PLUJEJO IZ NEW Y0BKA Pabnik odpldjs t La lonraintr.. . April Havre ....... ,, 4 Southampton Rochambciu---- ,, .'.Havre Oceanie ....... ,, Southampton Lapland ...... ,, \ntwerpen Nordam...... ,, s Rotterdam Prin« Fr. Wilh. ,, s'hrcmen La Lorraine...., ,, Ji. Havre. t're.s. Grant---- ,, pi Hamburg Philadelphia.. ,, 11 Southampton America.. .. ,, l'i,Hambnrg Olympic (novi) ,, P2;Southanipton Chicago....... ,, 1*2 Havre Kroonlan.i---- „ 12 Antwerpen G. Kuriuertt... ,, i:, Bremen Ryndam ...... „ 1". Rotterdam. Baltic .......... 17 Liverpl Pretoria....... ,, 17 Hamburg ......... . u HaTre Majestic...... , ,, j!i Sonthomptun Zealand........ tt 1<) Antwerpen George Wash. ,, i'j Bremen. K. tVilh. d. Gr, ,, 2x Bremen Rot ten lam --------22! Rotterdam Oceania ........ ff 23,Trat - Fiume. J5 Prov-nce.. . „ -23 Havre Cincnii ft i ..... ,, 24 Hamburg Adriatic......| Liverpool Glede eene za parobrodne liatke n vsa druga pojasnila obrnite m ift: FRANK 8AJUBEB, f2 Cortlaudt St., New Tort Cltj. Kako muči lakota oblegana mesta. ' —O — Turki bi bili radi pred pade« m Odrina prepričali svet, kako dobro st.-i Odrin in Skader preskrbljena /. živili. Nedvomno st:i obe inesli imeli časa za obilno preskrbo /, živili in istolako gotovo sta ta čas tudi dobro uporabili. Toda treba je pomisliti, da je bi-; lo n. pr. v Odrinu poleg okroglo 1 40 000 vojakov še dobrih pol-drngslotisoč civilnih prebivalcev in beguncev i/ okolice; in d;t j<-1 bilo mesto nad tri mesec«- herme-tično pri o. da torej od zunaj iii m«»glo ničesar dobili. I';i naj je bilo se tako bogato založeno /. živili — toliko število ljudi je v 1 t«di ineseeih nedvomno dodobra izpraznilo zaloge. Kako se v tem oz i ru godi oble-1 ganim mestom, nam kaže Pariz o priliki obleganja leta 1870 lh71 . Obleganje se je začelo dne 10. septembra ls7u, mesto s<- je pa I podalo 20. januarja IHTI. Da s i lije bil l*ariz z vso deželo zvezan i/ gosto železniško mrežo in so " preti obleganjem na vso moč hi-Jlteli z zbiranjem živeža, je vendar 'kmalu postala vladarica mesta ' lakota. Kruha je imel Pariz za II LiO do 140 dni. Prodaja kruha je ' bila strogo urejena : za vsakega odraslega človeka je bilo na dan določenih .{0(J gramov, za otroke pa po 150 gramov kruha. Ž«1 začetkom obleganja je imel Pariz • 62,000 volov. »70.000 ovac, V2.l>00 1 svinj in krog 100.0<>0 koni. Vse ' to so je kar hitro stajalo. Že oktobra so klali po f>00 konj na dan. V decembru so prišle na vrsto >,v-et; in eksotične živali iz zooiionkcga vrta. N'a trgu so pro dajali pse. mačke in — podgane. Novembra je stala podgana 60 ■santiniov, proti koncu obleganja pa 4 franke! Zraeunali so. da j«-takrat Pariz pojedel krog 2d milijonov podgan. -m m m _ Rana Velika noč Letošnja Velika noč je padla na dan 2-'{. marca in je bila glede zgodnjosti na drugem mestu. Po določbi cerkvenega zbora v Ni-'•e.ji pade Velika noč, kakor znano, "na prvo nedeljo po polni luni po začetku pomladi". Po tej določbi se obhaja najzgodnejša Velika noč, ki sploh more nastopiti dne 22 marca. Tako zgodnjo Veliko noč je pa izmed dam's živih ljudi le malokdo doživel; kajti zadnja Velika noč, ki je padla na 22. marec, je bila leta 1818. dve prejšnji pa v letih 1761. in 1693. V današnjem in dveh prihodnjih stoletjih pa Velika nočna dan 22. marca sploh nikoli več ne pade, marveč še-le Ie1a 228."» in potem leta 2'4'tA iu 24:57. Tudi letošnja velikonočna doba na dan 2-'i. marca se jako redkokrat ponavlja ; v minolem stoletju so imeli tako zgodno Veliko noč le 2krat: leta 1845. in leta 1856. Po letn 101». nastopi zopet v letih: 2008. 2160, 2228, 2»80 in 25»2. Seveda je pa lahko mogoče, da se med tem velikonočnim praznikom določi stalen dan v letu. k Ar se že že dolgo namerava. Želim sezna'ti. kje se nahajajo JANEZ 1 STENIC', JANEŽ in IVANA ŠKOF. Prvi je doma iz < 'irkniee na Notranjskem. Kedor izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Jacob Mele, Rox 286, James City, Pa. (1-2—4) Imajo pa. vkljub vsem sladko-i stim. eno veliko in neodpustno napako: ponosne so. trde. neizprosne in nepristopne. kot tisočletne sive skale, na katerih stoj«' hiše slovenskih Friskovcev. lil kaj pomeni to za samce in peč- ( larje. kakor smo mi. to si lahko j mislite. — Delavske razmere v San Francisco, kolikor sem nut- ] gel videli in zvedeti, niso posebno ugodne. Plače so primeroma1 male, stanovanja draga in ljudi j je mnogo brez tlela. Cul sem v tem oziru mnogo tožb. — Kdor je slišal kaj o San Franeiseu, slišal j«* gotovo tudi o znamenitem Idolden (Jate parku, ki je v resnici vreden, da si ga človek ogle-; da. Vide! sem že umogo lepih • parkov. ;i tako krasnega še ne. i kot je ravno imenovani. Park je e vrste z dolinicami, ravninami in soteskami, koder rastejo melanholični borovci, magnolije, ponosne palme, vrtnice, agave, pn petnajst čevljev visoka praprot in vse mogoče vrste drevja, grmovja in cvetlic, ki jim ne vem imen. Po umetno napravljenih jezerih, ki jih senčijo košate pal-j me, s«' vozijo beli labudi, divje I race in gosi in kaj vem kakih vrst vodne ptic«' še. Neniogoee mi je popisati vse krasote parka omenim naj le še muzej, ki se tu ili nahaja v parku in ki me je za ninial zlasti radi lepega, številu krasnih kipov, ki so večinoma vs izklesani iz belega kararskega ' marmorja. Tam j«' videti doprsn : kip .Marka Avrelija, Avgusti <'lesarja, njegovega poznejšeg.i . naslednika, grozovitega Nerona vojvod«- Walb*nsteina, bivšeg: avstrijskega generala, Cleopatr« ' in več drugih. Zelo lično delo i« i -, • rdnč (tisher hov), krasna je H«' i * •• b«'ka pri studencu, ki je napojih . ; ž«'j nega Jakoba in njegove ka mele in' ravno tako mikavna ji slika Dalile, koje lepota je imeli moč /.vezati Samsona, najmočnejšega Izraelca, ki j«* tisoč Fili [stejeev pobil z oslovo čeljustjo. Dopadel se mi j«* tudi Savel, prv | j izraelski kralj, sedeč na prestoli v vsem veličanstvu starodavnega ' 'iespota. Zanimiv j«* kip Laocoo "I na. ki jo bil baje duhoven bogi 1 Apola,- in dva njegova sinova, k so napadeni in oviti od strupenil 1 kač. Ka j krasen je kip žensk«', k predstavlja poletje, eden naj bol. 1! ganljivih in pomenljivih pa ji i kip, predstavljajoč "Enianeipa '! t ion Proclamation", kažoč naše 1 ga velikega Lineolna, ki je ztlro bil verige sužnja in mu oznanja da je prost. Brezdvonino najlepš |j;i je kip. ki predstavlja našt pramater Evo v naravni veliko isti, sedečo na kamena, okoli ka ■i . . . . [terega je ovita kača, v roki p i drži utrgano jabolko. Tako čudo vito lepo in naravno izdelanegf kipa sploh še nisem videl. Sieei je pa to že stara stvar, da Eviea oziroma njene lepe potomke s< I mi ž«' od ne*kdaj dopadejo. saj | da se izrazim s Prešernom: "Žalostna komu neznana je res niča, da jih ljubim. V spisih mojih vedna. sama govorica, da jih ljubim, Ve že jutro, ve ž«^ poldne, ve ž«' mračni hlad večera Tiho tožbo moj'ga bled'ga, vel'-ga lica, da jih ljubim I'a mi še verjeti noče kaka Mica. da jo ljubim!" Jaz sploh ne morem razumeti, kako se je Adamu moglo š»«'ti v tiik velikanski greh, da ga moramo baie nositi vsi potomci, če ga j je zmotila in zapeljala Eva, edina. deklica na svetu in še če je bila tako krasna, kot je ta, ki jo j«' umetnik izklesal iz marmorja. Po moji sodbi pa je bila živa št* tisoč- in tisočkrat* lepša. k«*r sicer ne bi mogla svojim potomkam, Evicam preteklih in sedanjih časov, zapustiti toliko bajne krasote. In povrh tega je bil Adam še čisto necivilizovan, niti navadne ljudske šole ni nikdar videl! Koliko jih zapeljejo Evice, ki niso niti napol tako lepe. zame n. pr. bi zadostoval že sam odsev take krasote v devetem kolenu, it še za tako se plete slabil, oziroma se sploh nič ne plete! — A. J. Terbovee. SLOVENKA, >tara »5 let, želi dobiti službo v kuhinji. Je dobro izvežbana kuharica in zmožna gospodinjstva v privatni hiši. Za pojasnila se obrnite na uredništvo "Glas Naroda". (1-2—\) Slovenske vesti in dopisi. Brooklyn, N. Y. ! Rodbini Orehek j*1 umrla najmlajša hčerka Ljudmila Friderika.! P»il j«4 ljubezniv. š«-l»* «is**nt mese-!eev star otrok. Pogreb bo«le «la-nes ob 2. uri popoldne. Naj v miru počiva ■ San Francisco, Cal. — Zgodilo s" mi je nekaj nečuvenega. Pri-|š»-] sem gledat svetovno razstavo j v Sail Francisco, našel sem tam [razstavili prostor iu kaj menite, I kaj sem vid-t-l tam ? Pravzaprav j nič. ako odštejem nekaj ion kamenja, prahu in polomi jenih i ,plank, pa plot. ki s«' šele gratli. i Povedali so mi tam. da se nisem; 'zmotil nič več kol samo za dve i I let i in meliljal: * 'Danes bom svetil.*' Počutil se je j vsaj tako dobro kakor Napoleoni po bitki pri Austerlitzu. — Srečal ga je prijatelj Fran, pozdravil in vprašal: "Gospod Jurij, ali ste slišali o j grozni nesreči, ki s«- je zgodila to; noč * 1 )va vlaka sta trčila sku-'PaJ- " Ilahaha! Slišal sem, slišal. Pet tisoč mrtvih, tri tisoč ranje-; nih. vlaka pa sta zletela narav-i nost v zrak! Hahaha! Veste kaj. j gospod Fran? Vi ste prebrisan,; jaz sem pa zvit! Sluga!" Debelo je gledal gospod Fran! "za njim iti majal z glavo: "Kaj j«» to? Taka nesreča — in on se smeje. Znorel j«'." Frno je kora-j k;il naprej s svojo novico. Ko je prišel Jurij v urad, se ; mil je približal uradni sluga : "Gospod svetnik vas prosi. d tedaj živi Jurij Dreta kakor tisoči in tisoči drugih ljudi: zjutraj vstaja, potem j«'-, potem gre v urad, potem večerja, potem Igre spal ; nato zopet vstaja itd. I d an na dan. I^epe poetične želje ; nima več, zato pa včasih stopnju-je: "Lepo j«- biti sani, lepše je i biti poročen, a najlepše je ostati sam." MELISSENGEIST, v Ameriki poznan pod imenom SOROL, se dobi v steklenicah po 25c v lekarnah ali pa naravnost iz znanega laboratorija: F. Ad. Richter & Co., 74—80 Washing-♦on St., New York. — Išče se agente. (Advertisement.) —— —■ i Rad bi zvedel za svojega brata IVANA JAGER, Pisal mi je. da je dne 1. marca odpotoval iz Trsta s parnikoin "Martha Washington". Ako se nahaja kje v Zedinjenih državah, naj mi pismenim potom naznani. ( kje tla je, ali pa če koji drugi] rojak ve za njegov naslov, gaj prosim, tla mi javi. — Frank Jager. Box 97, Jronton, Minn. 1.1-2—A) Prvi april. —o- Piše Mikula Letič. — o— Zjutraj je vstal, potem je je-delt potem je šel v urad. potem je obedoval, potem je šel v urad, ) pol eni je večf.-jal, potem je šel I spat. potem je zopet vstal itd. — {dan na dan. Kdo? Ne boj se, dragi čitatelj! Jurij Dreta. Živel je ločno po ravnokar navedenem receptu; bil j je ugleden mlad mož. poštenjak, j skratka: mašina od nog do glave. Vendar pa se j«' v enem razločeval od tisočev in tisočev, ki ■ {vodijo isto življenje: imel j«' željo. Ne morda navadno željo, ka-| kor na primer, da bi bilo vsak dan lepo vreme, ali da bi kar čez noč pomrli vsi tisti, ki so mu na. poti za avaneiranje. ampak lepo. poetično željo, željo namreč, da bi ga gospiea Marta Silo uslišala. Kaj se hoče? Lepo je sicer biti sam, toda človek se tudi t«'ga naveliča. Dosedaj. ni poznal drugega nego stare, bolj ali tnanje — : čiste gospodinje; potepal se je od , meblovane sobe do meblovane ! sobe, vedno pripravljen izustiti {ritmične besed«-: "V petnajstih dnevih grem": Cigan v cesarski službi "meblovani"" gospod. Človek je povsod zanemarjen, povsod tuj, povsod Sam, sam... Kako vse drugače, prijetnejše I je. ako si poročen ! Prihajaš u-trujen i/, urada, sladka ženica te i že čaka na oknu Ln ti od daleč maha z robeejii pozdrav; li po-spešuj«'š korake, utrujenost izginja. ženka te objemi je in poljublja ; prinaša ti obeti, dišečo večerjo, in ti j«*š. ješ, in ona kramlja, pripoveduje — ure, dnevi. I«'ta ti potekajo kakor v snu. — Eh! Za vsak "lepo" ima slovnica en "lepše"; lepo je biti sam, |lepše j«' biti poročen. Ju on, Jurij Dreta, je fant za to; on j«: pomete«, pošte«, mašina, ima do-j bro službo s penzijo - in ona, i Marta Silo. bi bila ludi za to, sa-1 mo če bi hotela. Spoznal se j«' z njo pred 1 remi {zimami, dobrih dvajset zim po I • - njenem prvem nastopu na odru .življenja, in vs«' tri zime j«» pre-Iplesal z njo. Prvo zimo jo je vedno vpraševal: ' Kako je kaj?" j in ona tnu je odgovarjala: "1)0-j bro!" Drugo zimo jo je vpraševal: "Ali se me še kaj spominjate,'" in ona je odgovarjala: "Da." I retjo zimo pa .jo je vprašal: *' A li hočete biti moja žena?" i« ona je molčala. < >d tedaj se je Jurij Dreta razločeval od tisočev in tisočev drugih eksistenc: imel je željo. — Molčala je; odgovor je bil torej tako na sredi med "tla" in J "ne". Najprej je bil Jurij malo osupnjen, skoro užaljen. Če je stvar taka. zakaj j«- potem ple-' sala z njim tri zime? Koliko lepega. zdravega spanja i«» zamudil s tem ! Toda, k«^r se je bil že izneveril enemu svojemu principu in preplesal tri zime, izneve-j ril se je š«» drugemu principu in začel je — misliti. Gospiea Šilo na njegove besede konečno res ni j mogla storili drugega, nego —I molčati. Stvar jej j«* prišla n« pri-1 ča kova no, in odgovor na tako važno vprašanje treba dobro pre-ndariti. Odgovor pride na vsak način, in odgovor bo po vol jen,! samo časa, časa treba, do tedaj pa mu ostaja želja.-- Lepo jutro je bilo in Jurij Dre-ta je vstal dve minuti prej, nego po navadi. Ko je stopil v jedilno sobo, je gospodinja začudeno po-glcdovala zda j nanj, zdaj na uro. Nekaj ni bilo v redu. l'ra je bila dosedaj vedno točna, ampak ravno tudi gospod Jurij; a danes stii narazen za dve minuti. Kdo i ima sedaj prav, ura ali gospodi Jurij? Na vsak način poslednji. Odločno je potegnila stolieo k zidu začela navijati uro. "Kaj pa delate, gospa Mirni?" "Pro navijam, danes gre dve j minuti prepozno." Gospod Jurij je kar zažarel od ponosa, da se njegovo točnost toli upošteva, in milostno se je nasmehnil: ' Ne. ne, gospa Mimi, ura gre prav; jaz se ni vstal dve minuti I>olj zgodaj." "llihihi! Danes torej blagovolile tudi vi malo pošaliti se." "Zakaj tudi jaz?" Ker s«1 danes ves svet šali; danes je prvi april." Saj res! Na to ni bil niti mislil, j Dobro, da ga je opozorila gospa Mirni. Lani so si bili njegovi ko-j bgi dovolili z njim par neslanih' šal na račun prvega aprila; no, naj pridejo letos! T*h, to jim po-sv.-ii! Videli bodo, da ima tudi on nekaj možgan! Počasi je zapustil Jurij Dreta *SUS NARODA" (Slov«nlc Dally.; OtKd mad jmbfrriMrf by tbm tBtov«nlo Publishing Ca ; (•corpontion.) F&aNK SAJL6ER, Prwwdeni. JAMKO PLEfiKO. 8*ci«Urr. UJUIO BEN EDI K, Trusanr. , ■ JPWee al BmImhb of the corporation and | rcm— of sbove officers Si Cortland* |ftr«»t. Borough of ManbAtUo New York my, H. Y IMMB^hhmmammhhhmmmi i Qb celo leto vel)« list za Ameriko in Canado ....... . *3.00 « pol leta. ....... 1.60 IMo za mesto New York . . 4.00 " £>1 leta za meeto New York 2.00 * Evrope za ,ae 10 * " polleU. . . . , 2.50 « " četrt leta .... 1.75 SkllMMWMaBaMK'Wi rQLAh NARODA" izheja vsak dan izr \ ▼aemši nedelj in praznikov ♦QUA8 NARODA" ("Voice of the People") |jvwwrf day, except bondays er.d Holidays. du been p t ion yearly $3.GG. eitle»nwiteor. agreement, i Dopisi bret podpiu in osobnoeti m n« prfwii i ijn Denar naj se blagovo.1 poei))ati po -Money Order« Pn spremembi kr-a)a naročnikov iprotiUno, da ee nam tod i proJAnJe bivališče naznani, da hitreie uajd»> mo naslovnika. Dopiaom *n podiljatvam naredite ta na «ov - KlUAS NARODA" »Cortlandr Si , New York City. Telefon 4C87 Cortlandt iVfl*^«—rn-■-----;----- Triamf Slovanov. —o— Nevvvorški lisi "Sun" prinaša sleo-pi sil jejo navdušenje, ki je vladalo v ruski dumi, ko se je zaznalo o padcu Drinopolja, kažejo do evidence lakt, tla pomeni za Slovane leto 1913 toliko, kot je pomenilo leto 1813 za Nemce. Xe samo, da so se Jugoslovani na Balkanu otresli turškega jarma. ki jih je tlačil petsto let, temveč ho poleg tega naenkrat zgradili neprestopno ograjo in nepremostljiv jez proti nemškim aspi-rneij&m, ki se obračajo proti Mali Aziji čez Solun in Drinopolje. A ne le Bolgare in Srbe je razveselila vest o zmagah. Hrvati. Srbi. Slovenei, Cehi, Maloru&i, Poljaki, milijoni Slovanov, ki žive v Avstriji in kateri so stoletja živeli pod pritiskom Nemcev in Madjarov, vidijo v teh zmagah obljubo oprostitve in rešitve. Sreer nekoliko prenagljeno, a Vseeno se lahko reče, da bo konečno Avstrija prevzela ulogo "bolnega moča v Evropi*', ako ne opusti dosedanje politike tla-čenja in zapostavljenja Slovanov, stauujočih v njenem ozemlju. S padcem Drinopolja je nadalje za vselej uničen sen vih avstrijskih politikov, ki vi-1 dijo v duhu Veliko Avstrijo, se-j gajočo do skrajnih mej balkanskega polotoka. Bel grad. Sofija in Atene lahko 7. vso upravičenostjo slave svoje zmage, ki pomenjajo konečno in absolutno osvobojenje. Tudi Pe-trograd s»- lahko veseli tlokonea-nja tlela. katen»ga so započele ruske eete, ki so dvakrat zavzele Drinopolje z edinim uspehom, da so ga morali zopet, odstopiti Turkom. Kar je pomenila bilka narodov pri Lipskem za Nemce, katere je bil ponižal Napoleon 1., pomeni Lule Burgas za Slovane. Drinopolje kot Waterloo pomeni dokončanje narodnega osvobojenja. Iz tegji vzroka je grmenje bolgarskih topov pred Drinopoljem vzbudilo v Berolinu in na Dunaju isti neprijetni in grozeči odmev, kot ga je ono nemških in angleških na ulicah Pariza. MT* Trgovec z zlatnino ~"WE M. POGORELO Madison St. — Room 1112. Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. Cena vožnja. Parnik od Austro-Araericana proge OCEANIA odpluje dne 23. aprila. Vožnja stane iz New Yorka do: Trata in reke $34.00 I.jnbljane 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri Frank Saksar. ft2 Cortlandt St., New York City. Slovensko katoliško B ' B j podp. društvo svete Barbare a- Zedlnjen© driave Severna Amerika. Sedež: FOREST CITY, Pa. ^ Inkorpurirano dne- 31. jar-uarja 1902 v državi Prnnwlvaiti* WWWj tfMii.mtl MAIS VIM »anten A N. dUt, F«rwrt ov. IA ^•tf^rcdBednlk: JOBS* P EM KRNEL, Box If WMoak. r«. ■ tajnik: IVAN TKLBAN, Bo* 707. Forest City, Pm II. U.jjitk: JOHN OS O LIN, Box 4!«2. F or to t city Fa. ■laCUslk: KAJLVLN KUHIC, mo* %rt. For«« City. NADZORHISli FrMMams umreti« odbora: K ARO L 1ALA1. Boa («7. V«r«l CXty, Mk L Mdsarnllt: 1QNAC FODVAHMK, »7*4 Hatfield St., Plttafearm n fcad»oralk: F1LANK HUNK, t« Mill BI., Lu»m«, Pa tnlk: MARTIN OBRR2AN. Box II. Mix.oral. XaJU. U AKDMU RLAK, 7711 la»l»r to. VRHOVNIZORAVNISt • « I1LIB1A1, «l»7 iu Ci*lr A v«., CkTtlu«, Oia. (>«>»l«d mrn$ m y«*UJ*0« L UJxlkM iTAJt VR&RAJIt R. H. m§ m, Otr. M. SraltTM* glMUol l-R^AR VAlCSi^. _GLAS XARODA. 1. TRAVNA. 1013. GLAS NARODA, 1. MAL. TRAVNA. 1913. II ** S A L A. Med žeonimi tatovi. — "Sramota prve vrsti-! V«4«1 | raj mi je ukrade] eden izmed do brili tovarišev mojo lastno žepno! uro." — "Jeli bil;« dosti vredna .'" | — "Ne posebno; — a imel sem jo za drag: spomin na mojega pokojnega očeta. ki jo j,- nekemu grofu ukradel." Predolgo govoril. Neko irsko drušlvo je povabilo lansko leto svojega domačega i župnika, da bo nastopil z slavno-' stnini govorom ob priliki srebrne-! ga društvenega jubileja, i Župnik je imel j>;t že od nekdaj i navado, govoriti in pridigovati ! prav dolgo časa. tako j.- prieer iu-i ili pri tej priliki svoj «rovor o |>o i menil podpornih društev že ->b uri dopol. končal irj| .i1' P51 oh Pri tej priliki je stavi! navzočim . vprašanje, jeli želi kdo še kako posebno pojasnilo. Kmalu nato se oglasi nekdo izmed poslušalcev: "Gospod /,up-! ni Iv. prosim koliko je ura '." Samo ena. — "Ste li z vašo drugo Ženo popolnoma zadovoljni !" — "Kaj še. Zadovoljen sem bil i samo z en o. in to je bila moja prva žena. Samo ta me je dobro razumela. — "Ali vam ni pobegnila v A meri ko ?'' — '"Da, ker me je predobro razumela." Dvoumno. r r Lahkoživ«-e. ko je zasnubil bogato vdovo: "Nikakor mi uc za-inorete verjeti, v kaki zadregi so nahajaui " Vdova: "<> tem sem že cula tu-i di od drugib strani. Dokaz. Ti si bil hišni posestnik. Bc-] /i. beži. Kako pa moreš to doka-t za t i.' j — Ale.jš. .. hišni kiju«'- imam še I -— to je veinlar dovolj dokaza. Umestne razmere. (iospml Lisjak živi res v jako j umestnih razmerah. Ima namreč ' lepo plačo, je brez dolgov, poleg j tejra se j.- pa zadnji teden še raz-poročil. VZROK HITRE VOŽNJE. A.: "Nas grašeak se vozi o!> ičajno bolj počasi svojim avtomobilom: danes vam pa dirja ka kor L1 i - k proti kolodvoru". B.: "Ali ne ves. da pelje k b rzoviaku svoj«, taščo, ki se je mudila pri njem na ohisku .'*" Praktično. Sorodnik mlade vdove: "Kako pa kaj /. vašim novim zaročencem.' Ali vas je zopet pustil na cedilu .'" — "Kaj še.' Sedaj se nahaja v Kneippovih toplicah vsled izredne debelosti; ko zopet malo shujša. da mu ne bo obleka mojega pokojnega moža pretesna. — se bo vršila poroka." Na veselici. — "Gosp. grof že zopet poročeni? Kako se vam kaj sedanju že-( ua dopade?" — "Jutri jo bom tožil na loči-1 tev zakona." Prijazna žena. — "Aloja mlada soproga je v resnici nad vse uljudna in prijazna. Takoj po poroki spisala je odstopna naznanila za vsa društva, h katerim sem spadal. Jaz senij ista samo potrdil z lastnoročnim' podpisom. j Pri bolniku. Zdravnik: "Še nekaj. gosp. Petelin. Vi ne smete preveč govoriti med časom vaše nevarne bolezni.' — "Molčanju sem že rtalc privajen. ker ne smem dosli govoriti. tudi če sem zdrav." Čudno spoznanje. Zaljubljence piše svoji novi iz-voljenki: Pričakoval Vas bom torej v ponedeljek popol. ob II. uri v Narodni kavarni pri tretji mizi v kotu na levo. Na levem prstu boin imel zlat demantui pi>tau vreden K 450.—. Huda rotitev. Jud: ".laz bi želel, da bi ti imel tisoč dežel, v slehrni deželi tisoč mest. v vsakem mestu tisoč ulic. v vsaki ulici tisoč hiš. v vsaki hiši tisoč sob. v vsaki sobi tisoč po-I stelj, in bj moral ležati v vsaki . postelji tisoč let in da bi te ves i čas zob je boleli !'' I i Električna razsvetljava. Novodošel ietoviščar v gorenjskih hribih: "Pisali ste mi. da se : nahaja v hiši tudi električna razsvetljava." Kmetič: ".Meta prinesi gospo« ■ du oil o električno žepno svetilko, i katero je pozabil pri nas lansko . leto pri nas nek profesor. Vedno isti — Zeiiitovanjski posredovalec: j''Dama. katero bi vam priporočal ui več mlada. — a vseeno zelo zabavna in polna humorja." ; — • 1'rednik šaljivega listat "Vse mogoče. Pa kaj naj počnem j s staro šalo T" I Razne zanimivosti. I —o— BOLGAR 0 SLOVENCIH. V Sofiji je te dni izšel i'Slo-: vanski koledar". Slovencem sta! v tem koledarju posvečena dva j sestavka, izmed katerih je enega ! napisal Podravski pod naslovom . "Najnovejša slovenska književ-uost in njeni predstavitelji". Re- > feriruioč o tej knjigi. piše V. Sokolov v oticijoznem listu bolgar- - ske vlade "Miru" to-le: "Prvi in drugi članek v knjigi - se bavita izključno s slovenskim narodom in njegovo književnost- - jo. O Slovencih se pri nas malo ve. da ne rečem — čisto nič. To- ■ da za to. četudi malo vejico ve- > likega slovanskega drevesa, ki s j toliko energijo brani že stoletja > svojo narodnost nasproti trem > velikim narodom (Nemcem, Ita-j ; lijanom in Aladjarom). bi bilo j i treba, da se vsaj nekaj ve. To • velja zlasti za nas Bolgare, ki; smo po krvi in jeziku tako blizu j - bratom Slovencem." i Sokolov govori nato o razme-p rah slovenskih pesnikov in pisateljev novejše dobe — o Jurčiču. Jenku. Krilanu in Gregorčiču —i j in vzklika ob koncu: "Izmed vseh teb slovenskih pesnikov in i pisateljev je pri nas poznat samo i Anton Aškerc, ki je preteklo le-1 i to umrl v Ljubljani. Izmed nje- j - govili pesmi jih je prav mnogo; i prevedenih na bolgarski jezik." Čudni običaji Arabcev, Kadar vstopi Arabec v hišo svojega prijatelja ali soseda, si sezuje čevlje, uikedar pa ne dela posetov z odkrito glavo. Svojega konja zajezdi vedno z desne strani : med tem ko njegova žena moi-ze kravo z leve strani. Arabec j stavi pri pismu vse pozdrave in izraze spoštovanja na zunanjo . stran lista. Svojo glavo ima vedno gorko zavito in to celo v poletnem času: za obuvalo se dosti ne briga če hodi v zimskem časti tudi skoraj na pol bosonog. Arabski trgovci ne merijo tekočine "kakor pri nas, temveč isto le tehtajo ; nasprotno se pa prodaje na i Arabskem žitne pridelke na mero ; Arabce čita in piše z desne na le, 1 vo. Arabci nimajo navade zajutr-kovati, tudi za kosilo ne marajo dosti: njih glavno krepčilo je sole zvečer po storjenem delu. Slanine ondi ne poznajo: njih običaj-" na začimba je olje ali surovo ma-I slo. Pri jedi sedi običajno oče s svojimi sinovi skupaj: njegova žena in hčere jedo pa vedno šele Kasneje. Kadar jaha Arabec na svojem konju ali osliču, koraka nje-^ gova žena za njim. Arabski rokodelci proizvajajo razne izdelke M pona jvee sede na tleh: pri leni vporabljajo tudi noge za priponi oč. Arabce pije mrzlo vodo z žlico: v mrzli vodi se koplje le tedaj, če biva blizu morskega obrežja. Na Arabskem Je zmernost ^ poglavitna čednost, kajti le red-kokedaj se vidi kakega sina puščave da bi se opijanil. i Kako je nastalo ime mesta Solun. Znamenito albansko mesto So-j lun ali Saloniki, katero je padlo ; v zadnji vojski v roke Grkov, in . kjer je bil pred nekaj dnevi u-morjen grški kralj Jurij, pozna . zgodovina že nad 2500 let dasi-j ravno se istega ni vedno tako nalivalo. To mesto je prezidal in pregradi 1 Aleksander Veliki še t leta 315 pred Kr. r. Govori se tudi, da je krstil kasneje maeedon-[ ski kralj Filipisto po svoji hčerki » Thessaloniea, ker je ravno na dan - njenega rojstva premagal Thesal-ce. Kraljičina Thessaloniea je bila polsestra slavnega Aleksandra Velikega, ki si je istodobno pod- ( jarinil skoro celi svet. ' Najljubše zabave ameriških predsednikov. Tekom zadnjih 40 let je imel skoraj vsak izmed naših predsednikov v Beli hiši kako posebno športno zabavo. — Naš sedanji predsednik Wilson je vnet prija-tel j kolesarskega športa ; kadar mu je dopuščal čas. se je vozil še kot profesor na Princeton univerzi kaj rad z bicikljem. Predsednik Grant je ljubil ježo: Arthur je posvetil skoraj ves svoj pro3ti čas ribolovu: Cleveland je bil strasten lovec na divje race: McKin-lev se je vozil najraie v malim, enovprežni kočiji; Roosevelt je bil prijatelj telovadbe in lova •. Taft pa je bil vnet za igro "goli:" na kakem morskem obrežju. Kmetovalec, ki se zanima raje za politiko nego za svoje gospodarstvo, ne bo imel dobre žetve. Iz več tehtnih uzrokov se nisem' hotel ravnati po nasvetu Mr. Sed-| wick a, da bi se nastanil v Man-j hattau hotelu, temveč v boarding-housu prav blizo postaje, i Ko sem posegel v žep, da bi plačal moje stanovanje za par dni i vnaprej, mi je prišel v roke časnik, kterega sem vzel i z košare v Sedwiekovi sobi. Takoj sem videl , da je bila številka dva dni stara. Brez težave sem dobil ua postaj; od prodajalca časnikov še jedno številko od istega dne. Pogledal sem po izrezanem prostoru in v neizrezau list. ter našel da je bil Izrezan mali oglas z vsebino: "Lucy! Lepo vreme. Zdrav. Veliko potovalno poželjenje. Ke-daj? Kam? Kitty." j To je bilo zelo malo: toda še tako prefrigan vohun bi težko kaj izvohal v kake j zvezi so Lucy Kitty in Air. Sedwiek. Vsejedno I pa sem šel drugi dan na postajo j in si ogledal oglase v "New York ^•Herald": preje adala v njegov žep. temveč je bila last tvrdke. Najbolj ua mestu bi bilo, da bi tvrdka Potter & Co. zadevo takoj uazuuuila državni policiji in ta bi s svojim obširnim aparatom zasledovala pozabljivega. blagajnika , Toda tako postopanje ni nič pri i ljubljeno pri velikih tvrdkali v j Zed. državah, ker te so preveč po- j uosue ua svoj kredit iu dobro ime i Dokler svota ni prevelika nečejo napraviti veliko hrupa in raje po-l skušajo lopovom odvzeti plen, h^ zato se raje obrnejo na kako mol-; čečo detektivsko a gen turo, nego na policijo, ktera vse izda javno-1 rti. Pn-d-stojnik nase agenture mi j je uaročil: "Ni nam za tata, ampak za denar!" Preskrbljen sem bil z vsemi potrebščinami, tako | da bi v potrebi lahko zahteval od j javnih organov, da bi lopova are i tirali, toda objednem sem imel tudi poluouioč, da bi Air. Sedwicka lahko pustil teči, ako bi izročil u-j kradeno svoto. Seveda teči bi ga lahko pustil ako bi ga le že zasačil. Naročilo zasačiti je bilo veliko ložje, nego isio tudi izvršiti. Zelo dober sled sem kmalu našel, toda mož je bili bolj zvit. nego marsikak drug j kteremu sem bil kmalu za petami v mojem dosedanjem poslovanju Sedwiek je ostal v Zed. državah toda razumel je bežati, da ni vstavil slodu kakor so to delali nekdaj Indijanci, ali pa kak zajec i kterega zasledujejo psi. Ni bila sieer moja zvijača. pačt pa bolj neumnost, da se mi je ko-,nečno veradar posrečilo dognati-da se je Sedwiek nahajal že tri! dui v Quincv. v državi Illinois inj sicer v Manhattan hotelu. Toda o' neumnosti raje molčim in poveiu i resnični dogodek. Popobioma si-i guren nisem bil o vsej zadevi, a vtsejcdno sem vtihotapil v sobo Kister Hendersona, seveda v njegovej nenavzočnosti. Ta Alister Henderson se je uknjižil v knjigo i za tujce za potovalca večje groee-rijske tvrdke. kar bi mož tudi prav lahko bil. Ako se kakemu detektivu posreči vtihotapiti v sobo kakega sumljivega človeka, se ne sme nemarno vnesti na stol in pusiti cigarete. Tudi jaz nisem polenil in zgubljeval časa, temveč z mojimi bistrimi očmi ogledoval vse kotičke male sobe. Navedeni Hendereofi je nameraval moje delo olajšati in zato pustil precej velik, ali slah kov-čeg odprt. Pri hitrem pregledovanju nisem našel druzega v njem kalor obleko in nekaj perila. V , omari je bilo nekaj ponošene obleko, predali pisalne mize so bili pa prazni. V košari za papir je ležalo zmačkanih par številk 'New York Herald', kter je dobiti vsak dan na postajih v Zed. državah. Deloma vsled dolzega časa, deloma pa, da bi brz o vstopi vsi Henderson ni imel mnenja, da sem popolnoma nedolžen obiskovalec j njegove sobe, sem pričel ogledo-| vati jedno Številko toga lista. Nič ui 6ik> v njem kar bi me zanima- GLAS NARODA. 1. M AL. TRAVNA. 1913. § = ZLATA ZRNA. = I I . — I 0 Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. Hx. J5t 45» iftt *5t. «5* *S» ♦»-» »»♦ ... .«. j. .i. j. ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... .. ! Vedoželjnost. hrepenenje po znanju in spoznanje, to je pravi kvas človeštva. Ali "oniue nimi-uni vertitur in vitlu m". Pol oženje po imetju je zdravo, ohrani človeštvo koristno; prestopi naj svojo meje in zdajci se spreobrne v Iakomnost, skopost. bolezen, kateri ni zdravila. Taka bolezen, imenovali bi io "Faustovo bolezen". je tudi brezmejna vedoželj-nost. 1'bogi človek, resniea t«' mika in vabi; ali ko tekaš za njo. j beži pred teboj kakor lepa večer-inica pred otrokom, ki teče za njo z razpeto ročico. Jos. Stritar. I Veliki pesniki se porajajo malokdaj, iu čim manjši je narod, item manj utegne pričakovati trli jveleumov. Ti redki pesniki imajo j posebne svoje rojcniee. in kolikor i manjši je narod, takisto žalost nej-ša je pesnikova usoda. Velik pesnik deluje za vso človeštvo in za ^ pozne rodove, ker njegovo obzor-jo daleč proseza duševno obzorje inavadnostnih vrstnikov; zatorej |vrstniki velikega pesnika ne čislajo po njega vrednosti, ker je j največ ne poznajo. Zakaj sam j mora biti pesnik, kdor hoče veli 1 kepa pesnika prav ceniti. Takih . pravili eeniteliev jo zlasti v majhnem narodu malo. in prav zato marsikateri pesnik šele onda. k<> mah porase nad njim. učaka pra-I ve ga conitelja. ki poznim rodo-jvom osvetljuje, kolik duševni velikan je bil pokojnik, o katerem so nam njega vrstniki poročili ta-( ko malo. Jan. MrnHnciT. \ est črnii vse daljine preleti, za senco njunih kril pozna se sled; : list sahne gori/polju vene cvet a ni era lovca, da jo ustreli. O. Zupan?!5. Več žensk v bližini budi vedno misel lia grobo telesno uživanje. A ena sama ženska kaže kakor jeziček na tehtnici na ravnotežje, ki naj vlada med našo skrbjo za dušo in telo. Ena sama ženska postane lahko pod našim vplivom naša vodnica, ki nas vodi -očasi. a neprestano više in više na goro harmonične sreče, v ono ljubezen, v kateri se telesno druženje tako čisto in božansko uživa kakor duhovno. Dr. Iv. Prijatelj. Veda čisti življenje, nazore, pojme; išče vrednote življenja, kazati hoče življenje v pravi luči. ne more se torej ukloniti nikomur drugemu nego resnici: ne človeku, ne cerkvi, ne državi, ne veri. ne starim knjigam. Absolutna resnica pa je nedosožna, gre torej -»red vsem za resnico v življenju. In tu veda osrečuje človeštvo s tem. da išče poti k spopol-njenju človeka in družbe in pomaga k splošnemu blagostanju' ljudstva. V iskanju resnice je spopolnjevanje življenja. To more del at i le neegoistična. neeerkve-na, svobodna šola. Svobodna Misel. Vedite, da je ljubezen vedno močnjša od sovraštva! Ljubezen je najmočnejša sila. tem močnejša. če se zgrne čisti sveti ogenj dveh src v velik zubelj. ki more uničiti .sovraštvo tisočerih src. Kr. Govekar. 1 ! Visoko, nizko rojeni — vkovani v spone smo jeklene; ! na smrt smo vsi obsojeni, prej tega. tega slej zadene. J os. Stritar. \ ekov skušnje so veljavne, a mi pa lo včerajšnji smo. brez skušnje, malo le vemo. Sim. Gregorčič. J Romanoviči na Roškem, j Od (J. do 9. marca so se vršile I jubilejne slavnosti; proslavljali! so tristoletnico ruske vladarske j hiše Romanov. Po žalostnih razmerah v Rusiji | se je sešla v letu 1613 v Moskvi [ j velika narodna skupščina, da bij j dala ruski državi vladarja. Vseh ;oči so se obrnile na mladega Mi-; j hajla Feodoroviča Romanova. In ta je zavladal. Hiša Romanov je dala Rusiji velike in modre via-1 j da rje. Že prvi car Mihael (1613| —164")) je močno povzdignil Rusijo. V znotranjosfi je napravil mir in red. s Poljaki in Švedi je ; sklenil mir, v Aziji je pa razširil I rusko oblast čez Sibirijo celo do Kamčatke. Najznamenitejši vladar iz rodovine Romanov je pa j brezdvomno car Peter Veliki (1689—1725), ki je celo prenovil rusko državo. Lota 1730 pa je hi-j ša Romanov v možkem kolenu izumrla s carjem Petrom IT. Aie-ksijevičem. Carica Elizabeta ni imela otrok, zatorej je za svojega naslednika določila Petra Teo-; doroviča, sina svoje sestre Ane. j vojyodinje Holstein-Gostorpske. Na Ruskem torej vlada danda-' nos hiša Romanov lo po ženskem kolenu. Vladajoča družina pa čuti rusko, govori rusko in zasleduje politiko vladarjev iz hiše j Romanov. Povodom velike proslave 300-j letnega jubileja sedanje ruske dinastije je car Nikolaj izdal 5. marca zvečer ukaz, ki odrejuje: 1. Veliko akcijo za preskrbo sirot kmečkega prebivalstva brez, razlike konfesije. !• 2. Deset milijonov rubljev iz j plemenitaške agrarne banke v j povečanje kapitala za podpiranje j plemenitašev. 3. T)0 milijonov rubljev za usta- • novitev raznih institucij, ki si'j imajo baviti z zboljšanjem položaja ruskih kmetovalcev. 4. Odpustitev denarnih kazni. 5. Olajšanje položaja državnih uradnikov. 6. Amnestijo za tiskovne prestopke do 6. marca. 7. Zopetni sprejem onih dija-1 kov na vseučilišče, ki so bili reli-girani radi raznih prestopkov. 8. Amnestijo za navadne in državne zločince do 6. marea. 9. Na smrt obsojenim se spremeni kazen v 201etno prisilno delo. 10. Ruski podaniki, ki se nahajajo v inozemstvu kot begunci. se smejo zopet vrniti v domovino. Onim, ki so bili obsojeni radi prestopkov zoper državni in javni red, je kazen odpuščena, onim. pa, ki so pod policijskim nadzorstvom, se nadzorstvena doba zniža. 1'kaz odrejuje tudi celo vrsto odredb za Finsko. Tako 10 milijonov rubljev za ustanovitev raznih dobrodelnih institucij iu odpust denarne kazni in zapora. K ruskemu jubileju so prinesli praški "Narodni Listy" lep članek izpod peresa dr. Kramara. Dr. Kramar pozna Rusijo in njeno vprašanje, zato imajo njegove besede še posebno vrednost. Ko govori o razvoju Rusije, se ustali pri Stolvpinu. ki je zadržal reakcijo na njenem pohodu. Rusija potrebuje notranjega miru. Tega ji more zagotoviti samo zdrav parlament. Rusija pa ne sme pozabiti, da je slovanska država. Slovanstvo bi ji moralo biti vodilna ideja. Na jugu je delala Rusija slovansko politiko, na za-padu ne. To je slabo vplivalo, j Doslej je bila Rusija protektori- j ca — sedaj mora postati vodnica zaveznikom. V tem znamenju naj stopa v četrto stoletje rod Romanov — v tem«je iije bodočnost. Ruski carji iu carice- iz rodu Romanov: Mihael Feodorovič od 1613 do 1645. Aleksej Mihajlovič od 1645 do 1676. Fedor Aleksejevič od 1676 do 1682. Peter in Ivan Aleksejevic od ]1682 do 1689. Vlada Sofije Aleksejevne. Peter I. Veliki od 1689 do 1725. Katarina I. od 1725 do 1729. Peter II. od 1729 do 1730. Ana Ivanovna od 1730 do 1740. Elizabeta Petrovna od 1741 do 1762. Peter III. umorjen 1762. Katarina II. od 1762 do 1796. Pavel T. od 1796 do 1801. Aleksander I. od 1801 do 1825. Nikolaj I. od 1825 do 1855. | Aleksander II. od 1855 do 11881. i Aleksander III. od 1881—1894. J Nikolaj II. od 1894 do danes. noči sem krulil kot kak pijan prašič. Tresel sem se kot šiba na vodi ter šklepetal zobmi, tako me je tresel mraz. Well, gentlemen, do šestih zjutraj sem prepeval. Konečno je postal medved zaspan ter je stoje zadremal. Fantje, to I sem letel v taborišče! Oni tam soj mislili, da je priletel kak norec,1 ko so me videli nazega kalopirati.J Dve uri pozneje suiq medveda u-! strelili."7 Hob jo utihnil. Tedaj pa se je oglasil Bili. gostilničar: "Zdaj bom pa jaz enkrat postregel. Naj žive ameri-' j kan ski medvedje! Prosit, greenhorn !" Uboj v Črnem potoku i pri Litiji. (Izpred ljubljanskega porotnega (sodišča.) —o— Tgnaeij Bučar je delavec po poklicu in je doma iz Šmart na j pri Litiji. Bučar je majhne po-j stave, govori zagrljeno in je dru-1 gače še precej dostojen človek. Lo nekaka potnimjenost gleda iz' njega. Ta potuhnjenost pa je ze-! lo podobna sramežljivi mirnosti! in bojazljivosti značaja. Njegova' glavna napaka pa je, da rad pije žganje. Kdaj bodo prišli ljudje do spoznanja, kako velikega so-l vražnika imajo v tej pijačiKaj ni alkohol vzrok skoro večine vseh nesreč, ki se jih izvrši vsled vživauja te pijače. Tak slučaj žalostne sorte nam bo pokazala naslednja zgodba, katere glavni junak jo bil Bučar. Dne 5. januarja t. 1. je Nace Bučar popival v Črnem potoku pri Litiji, v Zoretovi gostilni. Pil j«- seveda žganje. Izpil ga sicer ni veliko in vse bi bilo dobro, ko no bi potem se pil vina. In tega je izpil precejšnjo mero, poldrugi I liter. namreč. Razume so. oa mora biti človek, ki mesa žganje in vin.i precej pijan. Tako se ga je tudi Nace na lezel. Ko ga jo imel j že preeej pod kapo. je šel klicat v Zaretov hlev nekega hlapca K uhlja, ba bi Šel z njim v Ko-strevnieo. V hlevu se je ta čas nahajal delavce Janez Skubic. ki j je ležal bolan »na svojem ležišču Razun Skubiea je bil navzoč v hlevu tudi dninar Janez Možina ki so je pogovarjal s Skubicera Ko je Nace Bučar stopil v hlev ni našel one'ira hlapca, katerega jo iskal. Radi tega se je nekaj '/jezil in je rekel kar tjavendau: < "Pr.. -M.:. . a.?" Janez Možina je nato Načeta Bučarja vprašal če ve, kaj to pomeni. Pri tem pa je tudi korenito oštel. Bučar pa < seveda ni ostal dolžan Možini od- i govora. Začel se je med obema 1 prepir, med katerim je Možina Bučarja vrgel v jasli. Tam ga je < začal tiščati za vrat. Bučar jo na to začal vpiti: "Janez pusti mej kaj me pa daviš?" Janez Možina se je te besede ni bogvekaj brigal in je Bučarja! se nadalje tlačil. Takrat pa jof potegnil Bučar iz žepa nož in su nil z njim Možino v levo stegno Bučarja in Možino je nato spravil narazen oni hlapec, katerega je Bučar skraja iskal. Bučar je nato šel v krčmo nazaj in Janez Možina za njim. Ko sta prišla iz hleva sta so začela zopet prepirati. Kmalu pa je začutil, Janez Možina slabost v telesu in jo šol nazaj v hlev. Prijel se je za jasli , omahoval nekaj časa. nato pa se je zgrudil na tla. Janez Skubic ki je ležal na svojem ležišču, se je tam sklonil kvišku, in je vprašal Možino: 'Janez kaj si pijan?' Ni bilo več odgovora. Janez Možina je bil že mrtev. Kmalu nato so prišli v hlev ljudje, ki so hoteli zvedeti vzrok Janeza Možine slabosti.. Nenadoma so videli, da je Možina ves krvav Sezuli so mu čevlje — vse polno krvi. Slekli so mu hlače — hlače so bile napojerie s krvjo. Nato so zagledali rano v levem stegnu. — Bučar je pri sunku prerezal Možini eno izmed glavnih žil, žilo odvodnico. Smrt je nastopila hitro nato vsled izkrvavljenja. Bučar je bil tisti čas v krčmi Ko mu je prišlo na uho, da je Možina mrtev in da je umrl vsled njegovega sunka z nožem, je Bu čar udaril v jok in jadikoval; "Kaj sem napravil? Kaj sem napravil?"-- Na vprašanje, ali je Tgnaeij > Bučar kriv uboja, so porotniki - odgovorili z vsemi glasovi, da ne - Nato je predsednik senata raz-i glasil oprostilno razsodbo. I [ Reven bolnik ima to prednost > | od bogatfga, da ne »koša pri ■ 1 njem zdravnik daljšati bolezni. r stvo božje," je rekel Billy ter na-I točil. "Škoda, da nisi pri vedel s seboj svojih štirih bratov, kozlji-( ček," je rekel obžaovaje Jim ( row. "Ali naj pri vedemo vzvišene sinove tvoje matere semkaj?" jej vprašal Jimmy Jeffers greenhor-na. "Prosit, fantje!" je zaklical Billy. In možje so pili vsak svoj whiskey. Bob Bowerie pa je zopet začel. "...hočem ravno zlesti na breg, kar zapazim, da voha velikanski medved mojo obleko. Vsi svetniki božji, sem si mislil, to je pa lepa reč. In dočim sem premiš-i Ijeval, kaj naj storim, me je med- ID "V" RESNIČNO RESNIČNA POVEST IZ CALIFORNIJE. y Po nemškem viru, iz žrela. Tedaj naju je zapazil medved in mrmraje je prišel iz skrivališča, eno šapo še vedno na ; petelinu. Že je dvignil Jack puško — takrat pa zazveni strel. Medved je bil sprožil petelina in I kroglja iz moje puške v njegovem gobcu je zadela Jaeka. Prav j v sredo čela. rečem vam. da je pa-; del kot kup slame. No, iu nato sem seveda medveda ustrelil. Dva strela sem oddal, ravjio v oči. Mr-1 tev je bil. Nato sem se uprl z no-1 "He. kako je bilo to?" je vprašal od vrat sem .J i in (. row ter stopil k mizi, za katero so sedeli trije možje. " ..zapazil «»em, da so postali; moji patrom radi dežja nerabni ter nem p »rinil grizli ju kopito pu- j Rke v žrelo, je ponovil Jimmv " Jeffers. Nato je malo prenehal, potegnil par dimov iz kratke p if) ice ter izpil ostanek whiskey-ja, ki jo bil v kozarcu pred njim. ved že zapazil ter letel nazdol proti meni. Splaval sem nazaj v vodo. Medved je šel v vodo ter j plava za menoj. Plaval sem koti norec, seveda za svoje življenje ter upil na vso moč na pomoč. A živa duša me ni slišala in medved je bil kakih deset korakov za menoj. Suval sem z rokami in nogami po vodi kot še nikoli preje v življenju. Nič ni pomagalo. Medved je bil vedno bližje. Moj Bog, to je bilo plavanje za ta košček življenja ! — Kakih de- gama proti njegovemu trebuhu ter vlekel z vso silo svojo puško iz žrela. Ni šlo. za hudiča ne! — Letim nazaj na staeijo po ostale in po konja. Tega sem pripregel pred cev in konečno je z božjo pomočjo vendar šlo." Zopet je nastal odmor, tekom kojega so poslušalei praznili kozarce. "Sem tiuli doživel nekoč komično dogodbo z medvedom." se je oglasil ravnodušno Bob Bowerie. "Stal sem niti pet korakov M'< I 1 «1 ■■ ■------- ■ — — ■ "In potem — kaj »e j«- zgodilo potem?" je vprašal poln radovednosti mladi Kaps, greenhorn ali k«»zlji<-ek, kakor so ga imenovali zlatokuj i. "ILn hm," je menil Jeffers ter s.- prijel za grlo; "Prokleto Kozljiček je razumel ta nežni migljaj ter zaklieal proti bari: "Hallo, Billy! še tri kozarec!" i "Tri.'" n« je oglasil -lini Crow," pa boš vendar pil z nami, kozlji-ček . set iniuut sem še zdržal, nato sem ■ se pa z zadnjimi močmi zvlekel na breg. Z ♦•nim samim skokom je bil medved za menoj. Tristomili-jon hudičev! Zgubljen sem bil! —j (Joodbye, Bob Bowerie, goodbye! — in v čisto zadnjem trenutku sem se spomnil na nekaj, kar mi je služilo v rešitev... " Odmor. — Jim Crow je pol razumevanja snnil greenhorna v j .stran. od njega, brez puške, da bi mu jo; mogel potisniti v grlo." "Povej, povej," se je Oglasil kozljiček. "Dolga stvar to. No, če mi obljubiš, kozljiček, da ne pustiš mene in te gentlemaiie poginiti žejo med pripovedovanjem —" "Še enkrat!" je ukazal kozlji-j ček. Billy je v neverjetno kratkem j času na točil kozarce ter jih pri-j nesel na mizo. ^ "Torej štiri!" je naročil kozlji- Billv, krčmar, je prišel složno k mizi, vzel prazne kozam- ter šel dostojanstvenih korakov za baro, kjer ie napolnil kozarce. "Počasen s svojim uataka-njem, Billy, kut moja rnnjka teta Bet tin*, je zavpit Bob Bowerie. "Ne počasen." je odvrnil stilniear. "A truden, truden po-j stane človek od samega nataka- ^^ EDMA SLOVAKA TVRDKA.^ ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE lff||§ PEČATE IN VSE POTREBŠČINE PIPI ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. ^^^J^P Delo prve vrat©. C«ne nizke. 1 t [j F. KERŽE CO. 3616 S. LAWNDALB A VB., CHICAUU 11-1^ SL0VFN8FF. CINIKE POSTLJ.iBfO ZASTONJ , .t-^i-tyt ^yi^ynirui "TA n l^j Phon« 246. i I ^gSš^ FRANK PETKOVSEK, 41 Jjfe*" laynI nctar - Public, , * 7>*'7Z0 Market St., WAUKE0AN, ILL. \WSlW&. . jdSK PRODAJA fina vina, najbolje Žganje te-| I I^^^J^^^l^^^Sf izvrvtne smotke—patentov ana xdrm \HBsJ.*,-PORAJA votne lisixe vseh prekom«r j f ^^^POŠILJA denar ▼ star kraj »aneiljlvc ^ , UPRAVLJA vse t notarski posel spada-_ jota dela. J 1 Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..NewYorl. « I JlpXXtf^l—Mi^ww^PH^O*—II 'P CP* Velika zaloga vina In žganja. jfi&s Marija Grli! Prodaja bela vi** po..............70c. gallva JwH^^HjwH^ Črno vino po ............. c. I jBB^H^HV^ Orolaik 4 galone ta....................#11.Oa Brinjevac t> steklenic u..«............$1X00 JNH«f 4 gal. (sodček) za.................(iN Za obilno nai-očbo bc priporoma V MARIJA ORIUL, 8308 St. Cialr Av«„ N. E., Cleveland, O ——■ ——trni dfas aftls o^fts of^b o^k o^b o^b oAflb cjtfao o tiho |>ili. . . "Well, slišal sem bil namreč, da ljubijo medvedje godbo ter da i so zelo sprejemljivi zanjo. Nato i sem' sezidal svoj načrt. Opustil : sem misel na beg ter obstal. Gramofona sicer nisem imel pri sebi \ ler sem moral zato sam delati godbo. Pričel sem torej peti: glasovno lestvico od spodnjega e pri-čeliHi. Ko je zaslišal medved glasove, je obstal. Pričel sem takoj v d I dur u. Nato sem zapel Yankee Doodle, Star Spangler Banner in Hvalite vsi tiospoda. Medved se je medtem postavil na zadnji no-t od vain sedemdeset milj od niko- ! i der. St-1 sem ravno k reki, da pri-j I neseni vode —" i "All devils! Kdo pa pije vodo.'" ga je prekinil Hilly, go.stil-j niear ter izpil svoj kozarec. ! "Za umivanje zob." je odvrnili Bob. 'To bi lahko že preje povedal,', jr mrmral Hilly. "Damn it!" je nadaljeval Bob, | , "dobri Bog j<> hotel dobro z nami! isti dan. kajti soluee je kaj prijazno sijalo, Tako vroče je bilo, 'da je pri<"el tobak tleti p redno s! "Ali sli>iš, ko/.ljieek," je rekel .Tim ('row, "Biliv truden. Zapreti hoee but i ko.' "Torej pet ! je naročil kozlji- " Dobra akustika v tem blaže- j i»ei»t pi^fstoru," je menil Jimmy Jeffers suhoparno. "Naj ti ohrani tios|hhI še vria-' pr«-j tvoj ostri razum, green-liom! je rekel ktvinar ter prinesel hitro zahtevano pijačo. "Prosit, fantje. <•rtenhoi-n naj ži- M«>/.j<» so t r«* i i i s kozarci. "In kako je bilo naprej z me*l-vedomT* je vprašal Ka]»s. «ra nabasal v pipo Well, d»rsti vži-galie smo prihranili takrat! Ko sem tako si al pri vodi, ine je prijelo veselje, da se grem kopat. Slečem se. ter položim obleko na breg. Skočim v vodo ter plavam nekaj časa po vodi nazdol. Obrnem se ter hočem ravno zlesti na breg — kar — -sH^HHBBiSEil^HESKttM "Hm — ja. Torej medved se jej apel na zadnji nogi ter me je hotel s svojima šapama poln ljubezni pritisniti k wbi. Odprl je tudi (polvec. tla mL d« sladak poljub. Medved, rečen, ti kozljiček, tako velikanski km- trije drugi skupaj, katere si morda kedaj videl v kaki mene/eriji. Well, potisnem mu s celo močjo puškino kopito v žrelo, las > ^r k t • k>>t sem 1<-mogel. Prokb to jt» moralo medveda ščegetati, kajti naenkrat se je obrnil ter zbežal, s puško v gobcu. '' Jeffers je zopet prekinil ter iz-( pil kozarec. Kozljiček pa je vpra-1 "In poteui :H "Allright, nato sem šel nazaj v j šotor, vzel drugo puško ter pokli-j eal Jerk O'Bricna. rudečelasega i Irca. Tudi ta je vzel svojo pihal-ko in zasledovala sva sbnl v neko grmovja, iz katerega sva čula mrmranje. Tam notri sc je torej ■ skril Master Teddy. Previdno «e plaziva j>roti mestu. In kaj vidim? Tam je sedel medved ter skušal s šapama potegniti puško Obmolknil je. ter se popraskal za ušesi. "in potem?'" je vprašal kozljiček. "Hm, hm." je mrmral Bob. Moram za kake pol ure prenehati. Prokleto me ščegače v grlu. Ne smem tako dolgo govoriti, sicer dobim zopet bronhijalni katar." "Billv, še enkrat," je zaukazal kozljiček. "Blagoslovljen naj bo trenutek, ki te je prinesel v to kralje- pel o majhnem Kolinu. Ob devetih nisem ničesar več vedel. Začel sem torej sam pesniti in komponisti. Pel sem: Predragi medved, sladki ti, poberi se izpred oči. O-peval sem gozd in reko ter zeleno listje na drevju. Drevesa so zelena, nebo je višnjevo. Dobri Bo-gec, obljubim ti. da ne bom pil Celi dan whiskey-a, ako me oprostiš te grozne pošasti. Prepeval sem. Ob enajstih ponoči sem bil že hripav ter sem cvilil kot staro zarjavelo kolo. Ob dveh po pol- 1 a =, a iugislovmki ffiwA Katol. Mbta . Irfc:rponrana dne 24. Januarja 1901 v državi Minnesota. ^dež v ELY, MINNESOTA- VRAM[R)| miMllft ITAM , 607)0 »Tj Tu »r Box VI lnlli^. Mim»til>: IVAN PBZMOZIC. Bvelet*. Mina. Bo« Mi •toval tajnik: QBO L BROT1CH. Et, Kina.. Bo« 1M ritan—1 tajnik: MIHAEL M RAVI NEC. Omaha, H»k, Ut< M U «w li ■hfffft IVAM OOOZB, Kly, Minn., Bo« 1M. Z+uitnlk: JUojb VuiRt, U>i>» tm aoaarac kB|mb %a «§TB«t ktevatallta J*4*oM 1—i—i BtaMlo: fB&AB MAKOM". novice iz stare domovine. NA* GOSPODAH, edini ilovenski magazin ▼ Ame riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesee in velja za vse leto iaim j $1.00. Prinaša poducne članke zn j gospodarstvo, goapodiujstvo, le j pe povesti, razprave o naših gi banjih in zanimivosti iz celegfc sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenae, (10-8 ▼ 2 d) Chicago. Tli 1913! Svetovalec 1913! Vse. kar morale vedeti o PA- KETNI POŠTI, POŠTNIH HRANILNICAH! — Kako postanem državljan. Najnovejša slovenska •izdaja < 11» 1 -i > z novimi zakoniti-1 mi cdredami. Vs.- v eni lir-ni pri-! roeni knjižici. Koristno za vsa-j kogar. <'ena samo 2"»e. Na roe i se I pri: Bert P. Lakner. 1595 3rd | Ave.. New York. X. V. i (25-—:i v 2 <1; | vredna vola in vprežna oprema, listo noč pa tudi posestniku Ja-| nezu Grahek iz Lokve zeleno | barvani voz. vreden 120 K. Zju-ftraj rano je srečal neki posestnik pri Narajcn tri delavce, ki so ti-1 irali z voloma vpreženi voz. Vola ista bihi velika, rdečkaste barve z ■ belo liso na križu nad repom, z j zakrivljenimi rogovi. Takoj je padel snin na M i jo Majaeiea, železniškega delavca, kateri je pri | Drganeu stanoval in s*1 dan pred j tatvino poslovil z motivacijo, da, gre na svoj doni. Ves orožniški j ; aparat je stopil v funkcijo in posrečilo se je izslediti storilce. Mijo Majaeie je najel za to tatvino še svojega očeta Tomo Majaeiea in brata Jakoba. Ti so Drganca j in (iralieka okradli. Izsledili so jih na njegovem domu v Dalogi. i obeina Jererane. okraj Brinje. Volov pa niso dobili, temveč se' je našla pri njih veeja svota dr-} narja. skupieek za vola in voz. j Zaznamovani so kol izurjeni brinjski tatovi. Kje so vola in voz prodali, se še ni dognalo. Tatove so zaprli. Nevarna igrača z dinamitnimi patronami 14lelni čevljarski učenec Fran Stalnpe iz Nove vasi. o-\raj Krško, je dobil od prijatelja Alojzi'a Pirnarja sedem dina- j milnih piitronov. Fantje so se s; temi patrom brezskrbno igrali. 1 Ko jih je neki Zobarič zalotil, .je Stampetu vzel patrone. Fant je i rekel, da jih je vs<» oddal, pa sej. je zlagal. Ne samo. da jih je ne- i, kaj še pri drža 1. nego je še drugo od Pirnarja dobil. Hotel je z nji- j .ni napraviti poskuse. Ko se je. n egov mojster Povh iz delavnice odstranil. je fant vz»'I patrone, pobral iz njih vso razstreljivo tvarino in jo basal v drugo, navadno patrono. Pri tem je rabil papir in da bi nova iznajdba bolj držala, je naboj potolkel s kamnom. Nastala je v delavnici huda eksplozija, da so mislili, da se hiša podere. Eksplozija je dosegla njega levo roko ter mu jo deloma raztrgala. Dva prsta bosta ostala trajno mrtva. V dotični delavnici mojstra Povha živi j mojstrova družina in le slučajno j i--, da razstrelim razen "izumitelja" samega ni nikogar poškodovala. Vcjaki ljubljanskega domačega pešpolka na Obiru. Dne ti. suš-ea sta dva oddelka strojnih pušk pešpolka št. 17 pod poveljstvom stotnika Žerjava in nadporočni-ka Gressla vadila na Obiru. Na goro so odkorakali ob 8. zjutraj, ob 2. popoldne so bili že na vrhu. 2043 m visoko. Razgled na Obiru je bil krasen. Viedli so kranjski •Janezi Ljubljano in Celovec. PBIM0RSK0. Iz Gorice se poroča, da je poslanec prost Faidutti nevarno o-bolel. Umrl je v Mirim posestnik M. . Faganeli. v bolnišnici v Trstu pa kn'inar Ivan Katnik iz Gorice. Oba moža sta bila zavedna .Slovenca. Iz Gorice poročajo, da so aretirali v goriški okolici 21 letno služkinjo Ano blagajne zaradi I detomora. Gozdni požaiv Pod obeliskom t»ri Opčini je pogorelo ob progi državne železnice 15,000 štirja-•^kih metrov mladega grozda in travnikov. V Barkovljah pa je pogorelo 4o inu |ia avstrijske oblasti prepovedale polet iz Trsta, je sklenil Vidmar, izvršiti polet iz Be-j netk v Rim. Dvignil se je 11. suš-! <-a ob 6. pop. na otoku Litin in od-I plul proti Raveni, kamor je Vid-: mar srečno dospel in odplul proti Anconi. Stavka v Stabilimento Tecnico v Trstu se še vedno nadaljuje. - ' štajersko. Iz Ljutomera. Umrl je vpoko-jeni župnik in pisatelj Peter Skuhala. star 66 let. Žnpnikoval je v Središču in pri Veliki Nedelji, od leta 1895 pa je živel v pokoju v svojem rojstnem kraju Ljutomeru. Izpred sodišča. Pred mariborskimi porotniki je stal te dni 38 let stari delavec J. Reiter, ki je v Studenieah v prepiru ubil svojo vedno pijano ženo. Vprašanje o umoru so porotniki zanikali, pač pa potrdili vprašanje o uboju in Reiter je bil obsojen na 6 let težke ječe, O razveljavljenju občinskih volitev v Brežicah. Zaradi sleparij pri zadnjih občinskih volitvah od strani Nemcev so se Slovenci pritožili ter so razveljavljene. Glav- I Pozor slovenski farmerji! ! Vsled občne zahteve, smo tudi letos naročili večje število pravih domačih A* KRANJSKIH KOS. | V zalogi jih imamo (toltie po 65, 70 in 75 cm. Kose I so izdelane i/, najboljšega jekla v znani »tovarni na ) Štajerskem. Iste se pritrdijo 11a Itosišče z rinkcami. | I *--Cena 1 kose je $ 1.10.--- ■ > \ jj| Kedor naroči 0 kos, jih dobi po $1.00. I v zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; ) 1 ■! . =» cena garnituri je $1.00. :--.— —■:■ = | a Dalje imamo fin«? jek lene arpe po SOc. } i Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. J Pri naroČitvi nam je naznaniti poleg postne postaje | 3 tudi bližno železniško. ^ Naročilu priložili je denar'ali Postal Money Order. I Slovenic Publishing Co. t 82 Corlianrit Street, New York, N. Y. I Uai z v ed»* 1 za svojega brata •JAKOBA (JADNIK. Doma j.-i/. < i r ga rja na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če ke-. .Mayburg. I'a. I (28-3—1-4) Rojaki! Rojakinje! I Ako hoTete uči. i anglfšcjine in l k po p is j a , pišite na nas po pojasnila. Učite se do-i uju. Izvirne učne zvezki*. Popravljamo I pismene naloge. Pouk lahko traja uie-ei ev. Sedaj je šolnina 7n^.aiia na po-i toviro. 1'i^ite pc> pojasnila še danes. • Slovenska Korespondenčna Šola (ill!) St. Clair Ave., Cleveland, O i SLOVENIC PUBLISHING CO„ 82 Cortlandt St., New York, prodaja sedaj nastopne knjige. MOHORJEVE KNJIGE sa leto 1913 po $1.00 poštnino prosto. P^AT I K E *a leto 1913 družinske in Blaznikove, poza mezni ixtis velja 10«f, 50 iztisov $2.75. 100 Iztisov $5.00. Dobiti so tudi v podružnici: H014 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Wi ^ I Frank Sakser5 ^ . Glavni urad : 82 Cortlandt St., g Podružnica: 6104 St. Clair Ave., ^ ^ NEW YORK, N. Y. | CLEVELAND, O. V S yf* ^ Pošilja * Prodaja fep U DENARJE 1 PAROBRODNE ^ j v staro domovino | LISTKE rr X^ potom c. kr. poštne |S zavseprekmorske ^ hranilnice na Dunaju; hitro | parobrodne družbe po izvirnih L* T Mr in ceno. S cenah. J^B R Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro i < tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. 23 fe ni kri\-ei v nemškem taboru so v kazenski preiskavi.— Nadalje so Nemci tudi pri volit vi delegatov \ v okrajno bolniško blagajno zelo i sleparili. hoteč ji s,- za na prej v i svodih rokah obdržati. Vendar jim j.' tudi tu pritožba s slovenske si ran i prekrižala račun s tem, < I da je vlada razveljavila sedanje volil ve in bode prihodnje volitve vodilo okrajno glavarstvo. Nemška turnarska slavnost se j vrši letos v Celju, pri kateri bi naj nastopili tudi učenci deželne j meščanske šole in že po vseh razredih se pogovarjajo o nastopu. : Ali vodstvo n«* ve. da j«* na zavodu več Slovencev kol Nemcev in da take stvari ne spadajo v šolo? j Slovenskih otrok heilovci ne bodo izkoriščali v nemške namene! KOROŠKO { Velik požar. Iz neznanih v/.ro- ; kov je izbruhnil v hiši poslanca | Krana Kirchnerja v Žihpolju o-genj. ki se je hilro razširil, tako. da so v kratkem času gorele že' 4 stavbe, med njimi tudi pošta, j Pisma in knjige je bilo mogoče i še rešiti. ("Zasilnih del se je udeležilo šest gasilnih društev, toda manjkalo j»- vode. Skoda na poslopjih znaša 30.0O0 K. na krnii-i lili pa 8000 K. Poslopja so bila zavarovana. Na železniškem prelazu pri , Vkovah je padel vol. ki je peljal j voz kamenja, malo pred vlakom ! na progo. Hlapcu se je posrečilo, j da je vola pravočasno izpregel, toda strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti. Stroj je tr«"il v voz -i in ga razbil. [ Nepričakovana posledica. V št. Vidu ob (ilini se je med službo nenadoma zgrudil in onesvestil železničar Kar! A m lerwald. Oil-peljali so fra k njegovi materi in tu je v kratkem, ne da bi si* j.a-vedel, umrl. Pj-ed letom mu je v skladišču padel na glavo težek zaboj na glavo in mu pretresel -možgane. Bot v glavi se je razvi- j | iala iu posledica te nesreče se je: pokazala čez leto dni. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi velikih elementarnih nez- j ; god, poplav in viharjev, ki so se dogodile v zadnjih dnevih v za-j padnih in osrednjih državah, je prekinjen skoro ves promet s te-j , mi deli Združenih držav. Radi tega tudi nam ne dohajajo pošt- ] ne pošiljatve iz teh krajev ter prosimo vse. ki čaka jo kakega j i odgovora ali pošiljatve, da poča-' \ kaj o par dni, dokler se nanovič J1 uiede prometne zveze ter obnovi | redni železniški in poštni pro- j t met. ! I Izšla je času primerna, lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU", j Priredila c. kr. prof. Anton Suš- ! nik in Vinko Šarabon v Ljubljani. Vsled vsestranske želje naroči-! li smo več iztisov te knjige in je sedaj cen j. rojakom na razpo- i lago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 12 posameznih sešit ko v, | obsegajočih skupaj na večjem formatu 17G strani. Delo je o-premljeno z 240 slikami tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen :1 tudi večji slovenski zemljevidi' balkanskih držav. | Posamezne zvezke je dobiti po > l.V. vseh 12 sešit kov skupaj pa? stane s poštnino vred $1.70. Na- ^ roča se pri: Slovenic Publishing Co., F 82 Cortlandt St., New York City. ' OGLAS. jgm m Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 35f gal.; belo vino iz Mnskatel in Tokaj grozdja 354 gal.; Riesling ■ 4Q< gal. Vino od leta 1911: Zin - fandel 40«f gal.; belo vino Ries-' ling 45c1 gal.; staro belo vino od . leta 1010 50* gal. 100 proof rao . čan tropinovec 4V» gal. $12, 10 gal. $25. . Vino pošiljam po 28 in 50 gal . Vinarna in distillerija blizo po staje. Pošljite vsa pisma na: S. .la k še Vinery. -I^ot 161, Santa Helena, Cal. Gozd zažgal. Postopač Feliks Kožar iz Javorja, ki je bil radi vlačugarst va že mnogokrat kaz-1: novan. j«' 4. marca zažgal gozd i uroia Leva Auersperga. Zgorelo | , je kaka dva joha mladega smrc-!' kovega gozda. 12letni čevljarjev j( sin K ran Kramar je Kožarja vi- ■ 1 del na licu mesta. Kožarje dejal:!1 •"Le naj gori, saj ima čas." Ko- 1 žarja so nato Auerspergovi čuva- i I ji izsledili iu izročili orožništvu. Kožar je videti slaboumen. Ško- j do cenijo nad 1«MMt K. j I Priporočljiv postil j on. V Toplicah je služil kot post iljon Jo-j sip Pepel i/. Toplic pri Smarjeti. ' Vozil je pošto iz Toplic pri Stra- f ži na Laze. Meseca februarja pa 1 je začelo zmanjkovati več pošt- 1 nib pošiljatev. Tako je Offnerju ' v Predlogah iz pošiljatve zmanjkalo o srajc. Strašniku ščetka, 1 Ohemu kava, Erlibti milo. Mihel-iiii spodiije * hlače. čepiea in »8 robcev itd. Več teh reči so našli J pri Pepelu, katerega so zaprli, i Škode je nad 100 K. 1 Delavsko gibanje. 13. marca se je z južnega kolodvora v Ljub- J Ij.mi odpeljalo v Ameriko 8 lir- ^ vat o v in 12 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in Hrva- | tov. 15 Hrvatov j«* prišlo i/. Ti- , rolskega. IH.tesačev pa iz Ogrskega. » Lahov se je odpeljalo ' na Ogrsko. :t p:( v Spodnjo Av-st rijo. Velik ogenj v Zagorju na Kra- j su. Dne 12. marca popoldan j'* nastal strašen ogenj sredi vasi. i V trenotku je bila v plamenu) Medvedova hiša in Stričeva s pri-1 tiklinami. Ljudi ni bilo doma. Živino so rešili, drugo je 'vse zgo- i elo. Zažgale so cigarete. K sreči ni bilo burje, t'e bi bil ta požar prejšnji teden, ko je bila silna burja, bi šlo vseh 133 številk s cerkvijo in župniščera vred. Oa- -•ili so z gnojnico. Redka zvestoba. Dih- 0. marca | je umrla v Ljubljani TOletna kuharica Metka Troutelj. imejite-Ijiea jubilejne kolajne za 401etno zvesto službovanje. Pokojnica je skozi dolgih .">4 let služila p.ri eni. m isti družini pok. ljubljanskega j odvetnika Pfeffererja: ves ta časi je bila vzor nesebičnega izpolnjevanja dolžnosti, požrtvovalnosti i in ljubeče udanosti do gospodar-; ! jeve družine. Zgledi take velike j zvestobe so vedno redkejši, zato, zasluži pokojnica tem častnejši 1 spomin. Tri velike hiše zgradi "Kranjska hranilnica" na vogalu Ura-1 dišča. Simon (iregorčičeve in Ce- j sarja Avgusta ulice v Ljubljani. V hišah bode nad 40 stanovanj. J Hranilnica je že dobila stavbno i dovoljenje in prične nemudoma! ■ z zgradbo. To bodi menda edina j j hiša. ki se bodo letos gradile v Ljubljani. Poleg "Krafi.jske hra-! nil nice" bode edini I. Brudar na Cesti treh cesarjev gradil malo pritlično hišo. za zgradbo je že j dobil stavbno dovoljenje. Slovenska Matica v Ljubljani je izdala za leto lf*12 naslednje knjige: 1. Kadivoj Peterlin-Pe-truška: Po cesti in stepi. 2. Dr. Fr. Detela: Tujski promet. 3. A. M. Dostojevski. Vladimir Lcv-jstek: Zapiski iz mrtvega doma. 4. Zabavna knjižnica. XXIV. zvezek. 5. letopis Matice Slovenske za leto 1012. fi. Zbornik. XIV. j zvezek. Velika tatvina. Koncem februarja t. I. sta bila ukradena iz hle-, va Janezu Drganc iz Ilfiba pri j Semiču dva 4 leta stara in 800 K i KRANJSKO. Mcnsigncr Tomo Zupan j«- dne i It man-a praznoval 5(Hetni jubi-|ej svojega tnašništva. Jubilar je i bil lojen 21. decembra bta 18«) \ Siinikuču pri Brezniei na <«o-l-erijski til in je l»il 14. rnarea l ], os večen za mašnika. < »d L 186H do 1. P»0"i je bil gimnazijski ka-t- het najprej v Kranju, potent v Ljubljani in se ga njegovi miio-gošlevilni nčenej spominjajo hvaležnega srca. Monsignor Zupan je bil mnogo let vodja Aloj-/ijevišča, član deželnega šolskega veta in mestnega šolskega: svela ljubljanskega, in je povsod uspešno sodeloval. Vsa Slovenija ga po/na iu spoštuje kot mnogo-; 1<1 nega predsednika družbe sv.. < i li ia in Metotla. V tej lastnosti; in zarad' družbe sv. Cirila in Metoda je moral monsignor Zupan od gotove si rani 'prebiti mnogo bridkosti. Monsignor Zupan je bil \ se dni. kar je stal v javnem življenju, toleranten mašnik, naroden skozinskoz in veren nosi-! tel j tradicij blagega, še vedno! n<-poz.abljenega škofa Pogačarja,; in nob« nega dvoma ni. da je o-sial zvest sam sebi. tudi odkar se je umaknil iz javnosti. Monsignor Zupan je telesno in duševno zdrav iu čvrst. Vsi. ki jfy poznajo. mu žele iz vsega srca: Se na mnoga leta! Umrli so v Ljubljani: Marija Kits, /asebnica. 7:1 let. — (iabrie-la 1 Virič. hči mizarskega pomočnik«. U mesecev. Tomaž Stei-iier. posest nik. Ki let. — Martin Marine, hiralee, S2 let. — Frančiška Bari. \ pokojena delavka tobačne tovarne. 6t» let. Marija i • rejw<»riii. pos -st nikjova žena. 3!» let. — Janez (Jaljot, dninar. "sK let. — Ivan Mohorčič, sin že-lezniške^n čuvaja, II let. — Til-ka Marean, hči mesarskega moj-s1 ra 3 lire. Umrl je \ ljubljanskem Leoni-šču po Notranjskem zelo znani župnik Karol Lcitasi. Žnpnikoval je v Koš*«ni. Umrla jc 14. marca v Zatičini gospa Marija SehaffiT. mati tr-govea .lurijik Sehafferja. Umrla je TOletna pl. Langer. mati sodnega svetnika viteza f.ang« rja v Beršlinti. • G. Gerdesič, vpokojeui predsednik okrožnega sodišča v No-\eiii meslu, se je te dni podvrgel operaciji, iu sicer so mu morali odrezati nogo. Operrieija je dobro uspela. Nesreča. Dne 13. marca si je konjski trgovec Matija Kodelja ua kolodvoru v Sežani pri nakladanju konj dvakrat zlomil nogo. Prepeljali so ga v dež bolnico. Ljubljanski nadškof in ženska moda. Zadnji pastirski lest ljubljanskega škofa je našel primer-no oceno v dunajski ** Mušketi". Ta prijav I ju pesem, v kateri se krvavo norca dela iz škofovega nastopa zoper žensko modo. Vse-kako je pa pred leti škof še bolj iznenarlil svet s svojo znano rdečo brošuro za ženine iu neveste, kakor pa r. označenim modnim pa«ttirskim listom. Nova oroiniška postaja se list anovi v Mirni, politični okra i Novo mesto. Nova postaja že posluje. Nova postaja nadzira občino. Mirita in davčni občini Lu-tovk in (cšnovk. V novomeškem okrajnem glavarstvu je zdaj 14 orozniskih po«taj. Začasno poslujeta, dokler se ne dogradi belokranjska železnica, |«oataji Ru-preče in Šmihel. Hir50,006V fPpMg KNJIŽIC ll^DiNjB Popolnoma Zastonj iH^B^^^HHHMHH Vsak moški 1.: moral uemmkuna. pisati po r.nš.i knjižico. ki se r.amera-vajo ženiti — bolni možje — raoi.jo, ki u>l:un i>i;,a.u- ^^^^ SgH^^^HHHHB^MBlM ee\anju, pouodevajnjn in raznim strastnini uav.niam — možje, so ^^^^ I : H^^MJ^H^^HB osialiljeui, rervozni in iz«'-ri>.iiii —• možje, ki ai>u zmožni za d'-lo iu ^^H ki inorejo v polni meri uživati radosti življenja — ti možie "bi ^^H morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako ino/.ie ^^^ nni^u.ie.jo =vnja življenja, tako se nalezejo rasnih bolezni iu kuko -i z:anore.jc zoper j»rnloi»iti po-jn lno zdrai je, mo bre7. najmanjših H ^^HHk obrnnfiti napram nam. JP 1M K < ^^^^^^ Poiljite nam »aig ime in ^ * * na«toT ie d»nn. ■ ... .„ - f S ULICA in Ster. aii box......................................... ■ MESTO........................Driava........................ ■ ____GLAS NAHODA. 1. MAL, TKAYX.y 1013. Av^Ipo« Ain^rikanska ipreje bratje Cosulich) i Miorioravneiša to naicentiša oaronrodna črta n Slivence m Hnrifc I^cvl parni* na dva vijaka. -M*«Tt<» W-sHHfSTOw"" x^ulerna vožnja med New Yol kom, Trstom in RttSi^ i^tar vomil bstov iz New York« u BI raoed i ^ spodaj UTiifil mot! ft**- tmta .....,...„.,,JTT-„1-1TTT....r. ,,,_.________#3100 T^ LJUBLJANE.............................................34 60 breiiiini bno)»T t ALIOS, LAUMJU BBKB................................................34.00 1UJITHA VAflHDVeVOV, ZAGBHBA..........—..........................................................35.20 ^BOBNTIMA« KABLOVOA______________„________________________________________36.25 _0WAWA______w-rtkm Vutbftai «1mm M «4, ti—» FUIi '•IBf U. RAZRED do TBSTA all BBKB: Martha Washington «55.00, d mrl f«0 do Ifll. Phelps Bros. &|Co^ Gen.AgentS, 2 W..hin*too Street, NEW YORK. AMERIKA IN AMERIK AN CI. I ' i |i (Spisal Rev. I. M. Trunk.) ■« —o— jj } Ta lična knjiga je sedaj popol-j J i noma dokončana in tiskana v 12; j izveskih ter obsega 608 strani v i josmerki. V knjigi je najti mno- j ;go zanimivosti o ameriških Slo-i vencih in tudi poučne zgodovin-jske tvarine. Polna je lepih slik ! nanašajočih se na naš slovenski ' 1 živelj v tej deželi. I 1 Vaa knjiga velja $3.60 in sa 1 j vsako slovensko hišo lepotičje; j za vse rojake, ki se pa vrnejo v ! staro domovino pa trajen' spo- j min. Da se is knjige kaj ne izgn- i bi je priporočati da se da vezati in tako lepo ohrani. Izdajatelj je imel zato velike: stroške pri tpj knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost veže, da um olajšamo breme ter ; po knjigt sežčmo." Dobiti je ,pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku,, "Villach, Austria, aTi pri Rev. Alqjzij.Blazniku, Haver-j straw, N. J., pa tudi mi radi po-|sredajenjrO v tp^ako se nam zue-'i ; sek $3.60 doposlje. : Rojaki, s€^zite po tej lepi in za-! nimivi ^njigi! ! OBJAVA IN POJASNILO. j S tein sporočava cenjenim ro-Ijakom, da sva zopet pričela s pro-I dajo našili zemljišč. Sporočava, ! da je odšlo že več družin gori in '! da jih pride še vee, tako da jih j bode skupno kakih dvajset ali še i več že to leto gori. Zemljo zamo-i re kupiti samo naš rojak, in sieer ; tak. ki se naseli prej ali slej. Ta- j j ko postaja naša naselbina naj-; večja in prepričani smo, da bo-j mo imeli v teku dveh let nad sto družin v Michiganu. . Tisti rojaki, kateri so nasi ; vprašali po zimi za zemljo, naj se! j oglasijo zda j ali pa naj pridejo t i naravnost v Chicago, odkoder! ! gremo skupno gori. Kdor se mi-I sli naseliti letos, mu priporočali ! mo, da pride vsaj do konca aprila, ker je treba na novi zemlji j pripraviti to in ono. Poročamo i zajedno, da nimava nobenih a-'gentov in naj se rojaki ne obra-j oajo nikamor drugam, kakor na j nas. kadar si žele ustanoviti svo-• je domovje. Če nočete, da se bo-idete kje med tujei kesali vse živ-1 jljenje, obrnite se na naju, pa bo-! j dete imeli za sosede same svoje i j rojake, kar je veliko vredno, j Pomnite torej: edina slovenska naselbina, kjer ne more kupiti j i j zemlje drugi kakor naš rojak, jej :samo tista, ki jo prodajava pod-| pisana. Če se torej želite iznebiti j večnih kriz in nevarnega dela, oglasite se še danes za pojasnila. Če pridete v Chicago, ne pozabi-|te poklicati po telefonu: Lawn-dale 7449, pa pride eden na po-; stajo po vas. Ne dajte pa se za-: peljati prav nikomur in zahte-i vaj te od vsakega, da se izkaže z našim pooblastilom. Pomnite, da i je v naši slovenski naselbini te-i kom poldrugega leta kupilo nad petdeset naših rojakov in da jih ! je zdaj že naseljenih da dvajset družin. Kri« Mladič Land Co., 2616., Soutji .Lawndale Ave., i __Chicago, 111. ■ - as vmMm tajik apbiMV al Uf mm ae inniiWb m snlalHia ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 27 let, želi se se-, jznaniti v svrho ženitve z od 21 ! j do 30 let staro Slovenko, katera! I mora biti dobra gospodinja in j dobra kuharica. Imam svoje po-; slopje in stalno delo "fireman".: Ženiti se moram, ker imam že < staro mater. Katera resno misli, { naj mi piše in priloži sliko. Filip Plat ar. i P. O. Box 19. Susie, Wyo. j ^ 1 ; Iščem MATEVŽA KRIZMAN, j rojenega v Št. Jurju na Do- j lenjskem. Jaz njegova mati j Jera Križman prosim, da naj j se oglasi, če je še živ, drugače j moram jaz premožeuje prodati.' Če kateri moj drugi fhija-; tel j ve za njegov naslov, ga prosim, da mi naznani. — Jera t Križman, vas &t. J ur je. pošta ".Grosuplje, - ■ .Kranjsko,- Austria. (29-0—1-4). DELO! DELO!! DELO!!! Delo dobi 30 mož za drva delati. Delo stalno, plača po $1.20| do $1.30 od klaftre. Šuma bode! večinoma cela, ker ni nobeno J drevje ven vzeto. Za pojasnila obrnite se na: ' Hubert Mihie, Limestone, N. Y. j Iščem svojega brata RUDOLFA j LEVCA. Rojen je bil v Trstu j in je star sedaj 43 let, po poklicu je mesar. Pred 28 leti sva bila skupaj v Bares na O-grskem. Oče nama je umrl v Pečuhu (Pčos, Fiinfkirchen)! na Ogrskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov j naslov, da ga mi javi, ali na j j se pa sam oglasi. — Frederick! Leve, 407 4th St., Hoboken.i N. J. (29-3—1-4)1 ~ POZOR SLOVENGII T j Kedor izmed rojakov ima do | biti kaj denarja iz starega kra- j ja, naj nam piše po našo poštno i položnico, ali pa naj nam nazna-' ni naslov, kam se ista v stari: kraj odpošlje, potom katere ae denar na pošti vplača, in mi mt>: ga tn takoj po prejemu izplača- i mo. ker to je edina pot, po ka-' teri pridete najprej do denarja, | kar «e je že marsikdo lahko pre- j pričal. Frank Sakter, S2 Cnrtlandt St.. New Tork CHj. j BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM. Naselnik, ki misli, da je bil » osleparjen, ali ki je bil okraden j ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opehar-j jen pri nakupu zemljišča ali hiše, j pri vložen ju, pošiljanju in menjanju denarja, ali ogoljufan po ka-i kem notarju, pravniku, agentu i vožnih ali železniških listov, eks-; presmanu, v kakem hotelu ali na; kak drugi način oškodovan, dobi' v tej državni pisarni sveta in po-j moči. Ravno tako posredujemo: vsakemu zasluženo plačo, ako; isto sam ne more dobiti. Urad se nahaja v. New Torku v hiši 26 E. 29th St. Uradne nre so od 9. ure zjutraj do 5. nre popoldan vsaki dan in v sredah zve-i Čer fid S. do 10. ure. i V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building. New York State Bureau of Industry * Immigration. Hamburg-American Line. ^ Edina direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oakrbljena s parni le i na dva vijaka: Kaiaeria Aafaate Victoria, Amerika, PrcuJnl Graat, Prerideat Liacob, Cltvelud, Ciadaaati, Pr atari«, Patricia, Pcaaiylfuii, Graf V alder »ec, Pria* Oskar iifria Adalbert, katerim sledi v kratkem nov pamik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 čevljev dolg, 50.00«) ton, največji par- j nik na svetu. Izvrstno poslovanje.— Nizke cene. —! Dobra postrežba. 1 Za vse podrobnosti obrnite ee na: iflambarg-AmericM Line, j 4145 Broadway, New York City ali lokalne agente, j-- Pozor, rojaki I Dobil aem te 1 ' J^M^P^f^k Washing-tona ¥ r jfSftih llMigSM^fc. zasvojezdra- lefld" 9?y.-^TrJ^jM vila aerimlno U*^ J ' Številko, kte- V 1/«t/l H V^j« r* iam£i, da I -10" fe^^S aoznrariia Lrf\U SP- WU prava in ko- ! ^KjC. ^MST Po doltrera ! t^a^flHHjfl^a časa ae mi je posrečilo iš - najti pravo ^m^^H^HL Alpen tinktii- ro in Pomado i tjtfPBBPBi^^^^Hi?^'!."^^ prooi iznad a-i . - i -1' nju in ca raat I > iaa. kakoHnc ie do tedaj na aTeta nI bilo. od kata« . ' n in lanaJrim gosti In do 1*1 laija rmalt- ! I na popoteoma Uraatolo in n« bodo re« Izpadali. ! tar na aaivaii. Kamo tako fcoiktn v 6. tednib ! fcraanl brki popolpoma araatejc. Haamatisem v I trk noaafa in krtiiUah t 8 dneh popolnoma oa-dn>Tim. kurja o6aaa bradavice, pote« o«aa In amm-' hUaa aa pnpoinama odatranijo. Da ja to r«anica | fi»>t-< a $600. PfUta po eaoik katerega aoiUaaa JAKOB VAHfilč P. O. Bas 69 Cleveland. O- HARMONIKE bodisi cakortnekoll vrste Izdelujem it popravljam po naj nil jih cenah, a dele trpežno iu zanesljivo. V popravo tane •Ijlvo vsakdo polije, ker sem ic nad 16 let *akaj v tem poslu in sedaj v svojetr j lastnem domu. V popravek v zamero j ' kranjske kakor vse druge harmonike te ( ' računam po dela kakortno kdo zahteval i brez nadaljaih vprašanj. JOHN WENZEL, | 1017 £. 62nd Str.. O Ifcir TAlKO U VIAXXIA ' f SLOVBMOAI t m k potsik, k teri potuje ako« I New York bodki ▼ atari kraj ali pil is starega kraja naj obiiče tWl ILOVBKSKO-HBYAT1X1 fMOTEL AUGUST 1101, .41 Watkinftoa it^ .. Ha Tark, Corner Cedar 01. N Hm razpolago so vedno list« - sobe fn dobra domača kram« pe . aixkik eenak.___ ; Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovanlc Publlahins Company, r . i R2 Gortlandt Street, New York RED STAR LINE. IPlovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zvezajpotom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ^8694AfD t KR00NLAND FINLAND Jggjg^^^^^^^b VADERLAND ZELLAND 12,185 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imeno-j.vanirni deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji ! razred obstoji od malih kabin /.a 2. 4. G in 8 potnikov. /a nadaljne informacije, cene in vožne- listke obrniti se je na: RED STAR LIINE. 1306 "F" Slrert, N. W. 20S Me Dcraat A**.. {NEW YORK. WASHINCTOWN. D. C.' WINNIPEG. MAN. M Suie Street. I 219 St. Ck»rle» Street. 319 Gc*rr Strwt. BOSTON. MASS NEW ORLEANS, LA. SAN FRANCISCO, CAL. „702L?»d N W- Waahinfto* & U Sail« 121 S«. 3rJ Street. SEATTLE. WASH ^CHICACO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN. 1319 Walaot Strert. 900 Lot vet Street. ]| Ho.p.til S*rMt. PHILADELPHIA. PA. ST. LOUIS. MO. MONTREAL. QUEEN. RO.JAKI, XAROCA.rrK src NA "C.LAS NARODA", NAJ- Vl-^.T i IN NA.ICKNK.JS] DNKV NI K. compagnie generale transatlantique. (Francuska parobrodna družba. Direktna črt« do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane. PoAtnl parnlkl soi{ LA PROVENCF" /LASAVOIE" "LA LORRAINE" -FRANCE" aa dva Tliaka aadTavt]ak» »a dva vUafcr aa CaHd vfiaka < 1 j PoAtnl parnlkl aoi "CHICAGO" ' U T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA" 11 Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, corner Petri St, Cbeiebreagb Buildlas. Piraiki odplaieio od sedaj naprej redno ob četrtkih is pristanišča iUv. 57 7. dne 12. apr. 1913. ob 'i popol. •NIAGARA odpl. s pom. št. ">7. dne 'J(J. apr. 1913. ob 3 popol. *ROCTTAMBEAr odpl. s pom. št. ~>7. 3. maja 1913. oli 3 popol. Partlki i zvezoo zataaoiovaal Ima}« ptjjfi rl|«k« ^ Paraiki t križen imajo pa »tiri vijaka. TM I I I — ' 1 ■ ---■ iij.i i :-: MADEŽ.:-: j' ROMAN. J . Spisal r. Jacafca«. - Za "Glas Naroda" poaloeenil J. T. V Rilo je \-roee poletje, in soince je žarko pripekalo na veliko Ktiriojtiato dvorile — obdano krotrinkroj? s zidovjem, in zido- ^ v je je bilo tako visoko, da bi mu elovek ne dosegel vrha, tudi ee r bi stopil drugemu na ramo. Zidar je potresel po njem ostrih ere- ( pin in tako natančno zadelal vse presledke med opeko, da bi še e*lo mačka ne dobila nikjer opore, ee bi hotela priti na drugo . stran. Iz pohojene iloviee ni raslo nobeno drevo, noben grmiček. ^ samo v sredini prostora je bilo za dobro ped vele trave, na kateri je Hrtal star možak v modri uniformi z medenimi gumbi po prsih ^ in sabljo ob strani. Sablja je bila preeej zarjavela, pa to ni ni- ^ kak čude/, neustadtsku kaznilnica je daleč od mesta, se eelo de- ^ želna eesta ne pelie tam mimo. V krogu okoli njega je korakalo deset kaznjeneev v rujavih J oblekah; vsi so bili obriti in ostriženi. Tako je prepisano. Ravno tako je tudi predpisano^ da morajo ^ korakati pet korakov drug za drugim, ker drugače lahko nastane kako žepetanje ali