je J . | ">.t ni^s^S*"* g I "-— n>i tho>& : — Tečaj III. V četertck 17. prosenca (januarja) 1850. list 3. Vsiin ni vstreči. CPrilika.') __' * ' I i).. .. J§|eki mlinar in njegov sin ženeta osla na prodaj, ter srečata konjika, ki ju tako nagovori: „Sta pač pametna, da pustita osla praznega, vidva pa za njim k nogam caplata, mar ga naj eden zajezdi." „„Res je taka"" pravi mlinar in veli svojemu sinu na osla. Ko gresta dalje, doideta nekega voznika, ki dečka tako naleti: O ti nesramni paglavec; ali se spodobi, da ti jahaš, tvoj oče pa za teboj sope? — Fantič stopi tedaj doli, in oče se spravi na osla. Malo časa po tem srečata pa kmetico, ki je lo-canjko češenj domu nesla, in mlinarja pozdravila rekoč: „Vi ste vender kaj neusmiljeni, da tako široko in prostorno na oslu sedite, sina pa v blatu pustite! — Mlinar vzame zdaj še sina k sebi na osla. Komaj prideta malo dalje, začne že neki čednik, ki je blizo ceste živino pasel, na nju vpiti iri pravi: To se pravi živino terpinčili, to, o ubogi osliček! pri vama mora gotovo v nič priti. „Kaj hočeva pa zdaj storiti?" vpraša deček svojega očeta, da bova ljudem vstregla." „„Kar koli storiva"", odgovori oče, ne bova vsim vstregla, torej si pa dobro zapomni moje be- 18 sede: Stori, kar veš, da je prav, in ne poslušaj, kaj ljudje od tega govorijo. Vm . ---------- Klasje. CPrilika.) - V nedeljo popoldne je bilo. Oče se gredo na polje sprehajat, gledajo po njivah, kako se žita zore, kdaj bi bil naj bolj pripraven čas za žetev in setev. — Tudi Mihec, Jakcc in Marijanca gredo z očetom, veselo žvižgaje in skakajo po zelenih traticah. Aridite oče, kako nektera stebla glave po koncii derže, pravi Mihec, gotovo so boljša od drugih, ki se tako v tla derže in glave pobešajo. Oče se sklonijo in vtergajo dva taka klasa, ki sta glavi po koncu deržala. „Mihec! pojdi sem,'" rečejo oče, „ti bodem pokazal kako so taki klasi polni, ki glave nad druge povzdigujejo." Klasa so zmeli, pa le enega dobrega zerna niso dobili v obeh. Zdaj vtergajo tudi enega z nisko pobešeno glavo. „ Vidite", pravijo oče, „koliko dobrih zern je pa v tem!" Sošteli so otroci dobra zerna; bilo jih je 65. — „Vsi taki klasi, ki ošabno po koncu glave vzdigujejo" rečejo oče dalje, ,,so prazni in niso za drugo kot za steljo na gnoj. Vsi tisti pa, ki se tako ponižno pobešajo in priklanjajo, so dobri in polni naj lepših zern." Oče zdaj svojim malim to resnico še dalje dopovedujejo. „Dobro si zapomnite Ijubčki moji"', rečejo dobri oče, „pri ljudeh je ravno/taka kot tu pri žitu. — llavno tisti, ki prevzetno in ošabno govore, visoko hodijo in po koncu glave nosijo, se z dragimi oblačili in lišpi bahajo, so večjidel prazne glave, prazni vsega dobrega in pravega. Taki ljudje niso za drugo, kot za napotje in grenkost drugim, ki so ponižni in polni pravega duha. — Bodite zmeraj in povsod le ponižni in pridni, da ne bodete podobni visokim pa praznim glavam. — Vsi trije zdaj očetu obljubijo, da nočejo nikoli ošabno hoditi in glave po koncu nositi. — Obljubite nam tudi vi, predragi bravci, da se hočete 19 visokosti in napuha vedno varovati. Netegoma pričnite lepo čednost, ponižnost, ljubiti in si jo prisvojevati, da bode-te pred Bogom in ljudmi kaj veljali! — a. Praprotnik. ------------ Babja vera že spet nekoga ob denarje pripravi. Resnična zgodba. Ponevedoma mi pride te dni zasledovavni list tretjega listopada (novembra) 1849 v roke, to je tak list, s kterim se kakšen hudodelec zasleduje. Kaj berem v v njem? Sledeči popis: „28. kimovca (septembra) 1849 proti večeru ste prišle dve ženski kakor ciganki v mlin v Dimbaški fari, — in ste vedle mlinarju in njegovi ženi z vražnimi lažmi, da bodete ubogo dušo rešile, da se bode njima dobro godilo, da bodeta štirikrat toliko denarjev nazaj dobila i. t. d. denarje iz skrinje spraviti, in potem ko ste denarje v ruto polomile, jih zavije ena svoje čire čare delaje, kakor se zdi, v predivo in še v druge reči in zapove mlinar ju in njegovi ženi ojstro, cule pred tremi dnevi ne od-vezati. Ko jo potem mlinar odveze, je bil namesto denarjev kamen v njej. — Denarjev je bilo 198 gld. v dvaj-seticah, med kterimi je bilo za kakih 15 gld. šmarnih, potem 3 bankovci po 5 gld. in 1 bankovec za. 2 gld. Vsih denarjev je bilo za 215 gld. srebra." Kamen, ki ga je bila ciganka podvergla in namesto urno zmaknjeuega denarja v culo zavila, je bil presneto drag. Naši lanski bravci še pametijo, kako je bila tudi ciganka nekega belega Krajnca, ki je šel v Šmarje volov kupovat za denarje preslepila. Resnične zgodbe, mla-dež slovenska, naj te tedaj prepričajo, kako brezpametno je v čare ali copernice verovati, ki jih ni nikjer, jih ni nikoli bilo, in jih nikoli ne bode. Kakor so si ljudje nekdaj tako imenovanih „storij" ali pripovedk brez števila zmi-slili, tako tudi pripovedke od čar ali copernic. Vse kar 20 se od copernic kvasi, vse je zmišljeno. Nobeden prebrisan človek, ki se je hodil v šolo učit in ne samo hlač tergat, dan današnji v copernice ne veruje. Večjidel si mislijo nevedni copernice ciganke in stare babele. Ko bi umele ciganke denarje osrečevati in pricoprovati, bi jih gotovo sebi najpred pricoprale, in se ne vlačile kot strašila v razterganih capah po svetu? — Kvasijo, da copernice po zraku letajo. Kako bodo stare, pokvečene, revne babele po zraku letale, ki še skoraj hoditi ne morejo! Kdor pa hoče v copernice šiloma verovati, naj le veruje, in naj da pervič ciganki denarje osrečevati; znabiti, da bo bolj umen, ko dobi namesto denarja kamen v culi, ali pa prazno mošnjo nazaj. j. N. —i-------------------------------------------------------------- Bi o n j. —I Ena naj lepših in koristniših žival je konj. Ne, da bi bil samo za plug in voz, ampak je po dobri reji tudi kaj ponosne postave. Potaji svoj naravni ogenj in pogum, se uči glavo nakvisko nositi, noge tako postavljati, tako korakati, kakor njegov gospodar hoče. Pazi na naj manjši miglej, naj manjši stisk jahača s koleni, in veliko čez svojo moč dela, ako je njegov gospodar tako ne-vsmiljen. Malokje je konj tako obrajtan, kot pri Arabcih. Tam ga skoro k rodovimi štejejo, in gospodar, gospodinja, otroci, kobila in žrebe — vsi skup na stelji ležijo. Kot za otroke skerbijo za mala žrebeta, jih gladijo in jih naj manjše nesnage varujejo. Navadijo jih svojega glasa, in jih zumijo, se po besedah obračati. Nikdar Arabec svojemu konju nič zalega ne stori, in ga le z lepo marati uči. Zato mu tudi z vsim nagnenjem voljo izpolni, in nikdar ne grize. Arabci navadijo konje poklekvati, in se tako zaja-hati pustiti, različne veržene reči, sablo ali kaj drugega pobirati in prinašati, široke jame preskakovati, tiho stati, • 31 če jahač pade, in na vsak klic prihiteti. Ti konji svoje gospodarje tako dobro poznajo, da prec ušesa nategnejo, ako jih že od daleč govoriti slišijo. Kdor konja kupuje, mora skerbno gledati, da ga pro-dajavec ne prevari. Včasi je konj lep viditi, pa ne velja piškovega oreha. Posebno se mora na noge in oči paziti, ako so zdrave. Oko se ti bo prav zdravo vidilo, pa je slepo. Dobro je tedaj skušene može, ki so s konji že več časa opraviti imeli, posebno pa kakšnega živinozdrav-nika zastran te reči za svet poprašati, preden se gre kupovat. *) A. N. n i —--------------— . Kako se lepo bere. — n j Med lepim, razumnim branjem in pa dolgočasnim kvakanjem je velik razloček. Lepše je godce poslušati, kakor pa žabe reglati. — Samo brati zadosti ni; treba je gladko in prijetno brati znati. — Ako naše navadne šole po kmetih obišemo in učence brati slišimo, hitro po branju spoznamo, koliko šola velja. Eni kričijo, kakor bi vrabce podili, eni lajajo, kakor bi zajce gonili, eni krožijo enoglasno, kakor kolovrat pozimi. Malogde učenci tako lepo in razločno berejo, da bi jih bilo veselje poslušati. Kjer pa znajo učenci prav lepo brati, tam gospod učenik in učenci pohvalo zaslužijo. — Prav lepo in razumno brati, je treba ločnice prav razločiti*, pa tudi glas po vsakem znamenju oberniti. Pri vsaki ločnici pa se manj ali več potihne, glas se povzdigne ali pade. Gospod učenik vam bodejo to reč bolj natanjko razložili. Za branje velja vodilo: Beri ravno tako, kakor se lepo govori. Drugači zavije človek glas, kedar vpraša, drugači, keda,r odgovori, drugači, ke-dar se začudi. Nekteri to dobro vedo, pa se sramujejo 22 tako brati. Rajše jo krožijo enoglasno, kot kolovrat pozimi. Tako branje je nemarno. Pri takem branju se lahko zadremlje, kakor pri kolovratu. Se enkrat tedaj, dobro naj si vsaki zapameti: Beri ravno tako, kakor se (lepo) gOVOri. (Po Drobtinicah 1850.) .iliv Ukradeni Konj. ' Nekemu kmetu je bil po noči konj iz hleva ukraden. Ko gre drugi dan na terg, da bi svojega konja, ako mogoče, nazaj dobil, ali pa druzega kupil, pride med ter-govce, in k sreči zagleda svojega konja. Tje tedaj hiti, ga prime za uzdo in reče prodajavcu: „Stojte prijatel, ti konj je moj; kje ste ga kupili — pred tremi dnevi je bil meni ukraden." ,,„Ne bo dal'"", mu reče prodajavec, „„jaz ga že čez eno leto imam. Vaš konj je bil menda temu le močno enak, da ste se tako premotili."" ,.Ni mogoče, jaz svojega konja dobro poznam." ,,„Jaz ga tudi, pa pravim, da je moj."" „Oe ga pa tudi Vi poznate", reče kmet, in zatisne konju oba očesa, — „povejte tedaj, na kterem očesu je konj slep?" Tat se prestraši, pa vender hitro odgovori: ,,„Na levem."" „Ni res, z levem očesom konj dobro vidi." Se bolj plašen reče tedaj: ,„,Kaj sim mislil, ni ne na levem, sjm se zarekel, na desnem je slep."" Vlastnik vzame roke proč, in vidilo se je, da je bil novi posestnik tat, ker je konj z obema očesoma dobro videl. — Vsi pričujoči so se smejali, in prebrisanemu kmetu ploskali, tata so pa — v ljukno peljali. u. SoO .>hr.q if:; ongib.vv m o j. Ptica noj (Strauss) živi po vročem pesku afrikau-skih pušav. Popolnoma dorašen je od nog do glave kakor konj skonjikom vred visok. Noge ima visoke ino močne, precej dolg vrat (šinjak) ino tak male peroti, da komaj to ime zaslužijo. Po tem takem ne more nič letati, beži pa kot konj, ino pri beganju mu peroti veliko pripo- 23 morejo. Noj tako debela jajca nese, da se z enim trije ljudje nasitijo. Jajca v topli pesek zakapa, kjer se po solnčnej vročini mladi zvalijo, kateri tudi še skoro zluši-no na herbtu ročno beže. Perja so po životu belega, čer-nega in rujavega. V repu pa imajo posebno bela, svitla peresa, katera tainosnji prebivavci ino tergovci sploh zlo cenijo. Imenitnim gospam, ki jih na klobukih nosijo, jih namreč drago prodajajo. Da se pa peresa ne okervave, nojev ne streljajo, temuč jih z vervmi love. Kedar noj begaje pred lovcem že opeša, da ne more dalje, vtakne glavo za perot ali pa v kakšen germ, ker si misli, da njega lovec, kakor on lovca, ne vidi; — ino po njem je. ¦ , i ... ' Rttdoslae. »t » "'¦-* A-v;.'. '».V Umen slepec. Neki slepec je bil na vogalu svojiga verta pet sto goldinarjev zakopal. Njegov sosed, ki je to vidil, gre drugi dan in slepcu zakopani zaklad vzame. Čez nekaj časa gre spet slepec denarjev izkat, pa le prazno mesto najde. Nobeden razun mojega soseda mi ni tega storil, tako si misli ubožec, tfipa k sosedu in začne tako govoriti: Pet sto goldinarjev sim zadnjič zakopal, pet sto sim si jih še prihranil za druge potrebe, kakor sim mislil, pa vidim, da jih ne bom potreboval, kaj praviš tedaj ljubi sosed, ali jih naj na obrest dam, ali k unim poprejšnjim zakop-ljem. ,.Jaz menim, daje bolj gotovo, če jih k unim za-koplješ, mu reče sosed. Ber/ po odhodu slepca pa je nesel ukradenih pet sto goldinarjev nazaj z namenom, si pozneje ves zaklad vsvojiti. Ali slepec, če ni dobro vidil, je pa bolj urael, je spravil svojih nazaj prinesenih pet stotin in — je šel. — a. u. Kako so stari Slovani cerlie imenovali? ___ Stari Slovani so čerke takole imenovali, in jih Slovani, ki z glagol iti co in cirilico pišejo, še dan današnji imenujejo: 24 A Az, B Boga ali Buki, V Viedi, G Glagoli, D Dobro, L Est, Z Živite, -Z Zemlja, J Iže, K Kako, 1> Ljudi, J/Mislite, iV Naš, O On, P Pokoj, R Rci, S Slo/7 vo,vr Tverdo,vU Uk, F vFert, Jf Kjer, CvCiv (zdaj car O Cerv (zdaj Človek), Š Sa (zdaj Saka), Še Sča. — Druge serbsko- In rusovsko-cirilske čerke, ki jih med zgoraj zapisanimi ne najdeš, so bile razun več skrajškov kasneje znajdene. *) ------------• il .ojhm j Smeš niča. Neki bebec je djal: Jaz nimam nič zaupanja v koze ali osepenice, ki jih otročičem stavijo. Poznal sim lepega otroka, ki je že drugi dan po cepljenju vmerl. — Ni mogoče! —'¦ se začudi nekdo. — Pa j.e vender res, oporeče bebec, revče je z visokega okna palo in pri tej priči inert-vo obležalo, kar zganilo se ni več. Kaj tedaj pomaga koze staviti? — ----------- SJove bukve. Drobtinice za novo (V.) leto 1850, letopis učiteljem in učencem, starišem in otrokom v podnčcnje in za kratek čas, so letos prav zgodaj na dan prišle, in po navadi spet veliko lepega, kralkočasnega in podučnega prinesle. Na pervem listu je nad podobo Ljubljanskega mesta letos krasna podoba sv. Miklavža, godovnika ali patrona Ljubljanske škofije, na koncu je več lepih pesmic z napevi vred. Navadna nizka cena je 40 kr. Na prodaj ima v Ljubljani bukvar gosp. Juri Lercher, v Ce-Ijovcu gosp. Janez Leon. Slovensko - ilirski slovnik. -Beračica, beračica, prosjaki- nja. Berbali, berbati; berbanje, berbanje. **) Berbrati, berbljati; berbra- nje, b erbij »nje. Bercali, bercnili, biti, udriti koga nogom. Berdice, berdašce. Berdo, berdo. Bergla, štaka. Berhek? krasan. Berilo, čitanje. Berk, beik; berki, berke ali berklje, berci, berkovci. Berkal, berkat. Berlog, berlog. Bersa, bersa. ') Pis s i a r o s 1 o v a n s le i (glagoliliea in cirilica) s cirilico popravljeno, doklada zadnjega lista lanskega Vede/a, se dobi se pri gospej R o zali i Kger na četerlinskem listu po 2 le r, naprodaj. **) Nekteri pred čerko r namesto pnloglasncgn e a pižejo, nekteri ga izpusajo, postavim: barbati aLi brbati namesto berbati. Natiskarica in založnica Kozalija tiger. - Vrcdnik J, Navratil. V Ljubljani.