Venceslav Winkler . ¦ Velikan na Kanclju Nenadoma se je prikazal na Kon- Srce mu je močno utripalo, ko je clju silen velikan. Ko so šli zjutraj zavil okoli skade na Konclju. Tam pod ljudje od Nemške vasi proti Fari k nizkimi bori je ležal velikan Nace maši, je sedel na skali, tolkel z lopa- Kompara. Obrnjen je bil proti Nemški tastimi dlanmi po zemlji in pel. Besed vasi in ni slišal sluge, ki se mu je pri- niso razločili, rekli so, da je bilo vse bližal in se globoko priklanjal. Ko pa skupaj le nerazločno grmenje. je Tone še nerodno zakašljal, se je »Velik pa tako, da je groza!« so vendarle obrnil. Kosmato lice se mu rekli. je raztegnilo v nasmeh, dvignil se je Počasi je iz tega narasla govorica napol in s krohotom vprašal: in okoli poldneva so že vedeli ljudje, »Kaj bi rad, človeček?« da je velikanu ime Nace Kompara in občinski sluga je začutil, kako ga da seze z nogami s Konclja prav do oblWa pot po vsem telesu s tresočimi Nemske vasi. ,,...,, . se rokami je vzel pismo iz torbe in ga Ljudje so ga hodih gledat, neka- ponudil velikanu. Velikan ga je debe- ten so lezli na Peskovec, drugi na lo pogledai in ga vrgel v travo: Bradatke, vsi bi radi poznali strašne- v ¦ , • *. ¦ ¦ % r> ¦ ± 1 ga tujca. Skrbelo jih je kdo je, odkod . >faj bl S *m PaPirJem! PoveJ tako' je prišel m kaj bi rad. ce bi kaj rad!« T . . ., , ,, Sluga se je se bolj stresel, ko ga »Joj, joj!« se je nenadoma zacudil je pa Kompara pogledal z žarečimi občinski tajnik. Saj še nima dovolje- QČmi Jn se še bolj dvignili se je ojuna. nja za bivanje v vasi. Koncelj' spada čU in razložn> kako in kaj. tako rekoč tudi v našo občino.« »Haha!« se je zasmejal velikan. »Ča- Hotel se je izkazati pogumnega in kaj no, precej pojdem nad župana! brž je poklical občinskega slugo To- Misliš, da se koga bojim?« neta. »Vem, da ne,« je ponižno odgovoril »Tu imaš pismo, uradno pismo, da sluga. »Ali smem zdaj oditi?« veš, s pečatom in podpisom. Nesi ga »Poberi se, kamor hočeš!« je zarjul na Koncelj. Tam leži potepuh, Nace velikan. Kompara mu je ime. Vprašaj ga po Občinski sluga jo je ubral z vso potnem ilistu, ali sploh po kaki legiti- nagllco po bregu proti vasi. Pri prvi maciji. To vendar ne gre, da bi vsa- hiši šele se je ustavil in se oddahnil. kega tujca kar tako pustili, da bi se Ozrl se je proti Konclju in — o gro- potepal po občini in kradel čas, kokoši za! — velikan je šel za njim. Bil je in denar.« velik, če bi vzpel roke, bi segel z njimi Občinski sluga Tone je pokimal in prav do neba. se cmerikavo nakremžil. Bil je juna- »Kompara gre, Kompara gre! je za- čen, treh fantov se ni ustrašil, tujec na kričal Tone in stekel skozi vas. Butnil Konclju pa ni bil kar tako, sto ljudi je naravnost k županu in se zadrl: bi pometel z enim zamahom. »Velikan prihaja!« »Služba je služba!« je vzdihnil vda- Tudi župan Dolfe Mršek se je pre- no, stopil še k Lavriču na požirek strašil. žganega, nato pa krenil proti Konclju. »Kaj pa zdaj« je pomislil. Bolj ko je lezel navkreber, bolj je v hišo so se zgrinjali ljudje, drug za trepetal. drugim so prihajali, kakor bi zaupali v »Kako naj mu pa rečem? Taki lju- žuParna' ki *ih bo rešiL dje so navadno brez srca. Poveš nerod- >)KaJ Pa zdaj?« so se vsi izpraševali. no besedo, pa te mimogrede pomeč- »Dajte mi sabljo!« je rekel čez ne- kajo.« kaj časa župan. Brž so mu jo prinesli. 18 Bila je stara, ležala je pod streho še plačilo pa bi dobil vsak dan tri hlebe iz turških časov. No, čez leta vse prav kruha in dve golidi mleka. pride. Župan si jo je opasal, resno »Tako bo prav!« so potrdili vsi zavihal dolge brke, stopil na prag in Ijudje. pomenljivo razložil: Šli so pravit velikanu, kaj so ukre- »Bomo videli!« nili. Sedel je na cesti, roke je imel Kmalu je videl. Po vasi je prihajal ?°**te. Pod koleni in ko so mu razlo- Nace Kompara. Bil je velik, gledal Zlh: kako misllJ°' * ^dovoljno poki- je preko streh, včasih se ie pripognil ma ' . .. . , , . in radovedno pokukaJ skozi okna. »Sa™> slepante mkar,« je rekel m Pred županovo hišo se je ustavil, na- se vz ^m ' smcjal sc in rckel ljudcni: \ - »A tukaj ste, ljubi moji! Čuvajte |l li / " ^^^^^^^" se, da koga ne pohodim. Kateri je pa /T Jk I v«^f|j]»^§li|Sw »Jaz sem!« je stopil Dolfe Mršek ^flLfil/ flBr^HM^Bi' IT^^1- »Ti si?« ga je malomarno pogledal ' W|[J il\y}'^f^1i/'/'/^|J^ Nace Kompara. »Torej, kaj bi rad?« I tftv ^l^ ^ ^^L^" "^/«jr^-/P>Hk Županu je postalo vroče, beseda mu | i|W ^^ %lil. W stimt^,lm w ni hotela iz grla. Nazadnje se je od- 1 :pr ^ iJSK^IJII^^^Bf^^hjt^^u/S »Postava je taka, da moramo ve- ^,^^(^E' ^i \||i I||/ deti, kdo hodi po občini. Vsakdo se umjBjBfefi&^^^^ \^™tt wL mora izkazati. Ti si pa prišel kakor jP^K^.iidffil \jk w^$$$sML Im cigani. Menda spadaš med brezposel- fi^J* sn Wv\t |m| BtoffiA^Hlit\wiI ne. Zato ne moreš kar tako ostati pri |*\ . g^p) IJImvMPtoIi otI nas. Postava je taka!« //// ^^&-9&^wtfiW^ $li \ »Papirnata postava!« se je namrdnil ibšlL' ,\ so /1 . Hn NJiraM/f/i vehkan. »Res sem eden lzmed brez- " yVJ vvv poselnih. Povsod iščem dela, a zame Dn|go jutrQ se je Nace Kompara ga nimajo nikjer.« s a na ddo §el je k največjemu »Mogoce bi se kaj naslo?« je rekel požiralniku. Kar z rokami ga je oči. zupan z vaznim obrazom. stil Jn zlezd do pasu yanj »Misliš,« se je vzradostil velikan. »Le čakajte, tako vam uredim, da Župan mu ni odgovoril, odhitel je bo na veke držalo,« je obljubil župa- v hišo in poklical ljudi za seboj. Začeli nu, ki ga je prišel gledat. so se prerekati, kako naj bi zaposlili Opoldne su mu prinesli tri hlebe velikana. kruha in dve golidi mleka. »Velik je in močan,« je razlagal »To je tvoja hrana,« je rekel župan. župan. »prav za prav se nikogar ne »Vsak dan ti jo bo dala druga hiša, boji. Če ga pustimo kar tako, bo več- začel sem jaz.« no 'ležal na Konclju, uganjal neumno- »Ze prav!« je pokimal Kompara. sti, ponoči pa kradel. Naj bi rajši Tako so tekli dnevi, velikan je de- delal!« lal, vaščani so ga hranili. Dolgo so se pogovarjali, nazadnje Nekega dne pa je prišla vrsta za so se sporazumeli, naj bi jim velikan kruh in mleko na skopuškega vaščana očistil požiralnike pod Faro. Leto za Tinača. Spekel je za velikana tri maj- letom že zastaja voda po poljih, zme- hne hlebčke iz najslabše moke, mleka raj javkajo, na romanje so že šli, tudi je pa nalil pol golide, drugo pa napol- procesijo so že napravili, ampak poži- nil z vodo. ralnikov pa še niso očistili in sami se »Kaj bi ga razvajali, nemarneža,« je nočejo. Velikan naj bi jih očistil. Za godrnjal, »saj niti ne ve, kaj je kruh 19 in kaj mleko, ko je drugačnih jedi va- kačen spustil nad požiralnike, jih v jen. Saj nisem norec, moke je škoda, trenutku zamašil in pokvaril vse, kar mleko pa dobro prodam. Poleg tega pa je napravil. moja zemlja itak ni nikoli pod vodo, »Tu imate, mešetarji skopaški!« se nepravično je, da ga moram tudi jaz je krohotal. krmiti.« Nato se je obrnil proti Pogači in Ko je velikan dobil hrano in je ves izginil v gozdu. Ljudje so vreli na ko- žejen pokusil mleko, se je namrdnil. nec vasi in trepetaje zrli na razdeja- »To je voda!« je zarežal. nje. Pri prvem deževju je bilo vse po- Ugriznil je v hlebček in grižljaj iz- lje pod vodo in je še danes. Nihče si pljunil. ne upa očistrti požiralnikov. »Kaj si mi prinesel!« je zakričal nad »Jaz bi jih že,« pravi marsikdo, »a Tinačem. Vzdignil je obe golidi in jih rnene se to ne tiče, mojega polja ni- razbil na njegovi glavi, nato se je raz- kdar ne poplavi-------—«