mm >. uwwuw AH. OfflM at VuMMMtaai
Mil gouU UwnfaU tm
GLASILO SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTE SjfSJTg 2TY ¿JT¿¿UTSS	CMtlto, HI. Mrtok. 21. oktobr» (October 21). 1926.
.SuUfiiptton
ff iW Ttirly
Evropski in ameriftkl densr n i carji ao isdali manifsnl aa odpravo carinaklh mej v Evropi.
. London, 80. okt. — Mednarodni finančniki iz Evropo in Amerike so včeraj objavili manifest, v katerem apelirajo na vas drtave v Evropi, da upeljejo svobodno trgovino, ako hotajo "osdraviti" Evropo od aodanje ekonomake depresije, valutne krize in bremena dolgov. Bankirji priporočajo odpravo carine ln svobodno trgovanj« med evropskimi delelaml.
Now York. — Ameriikl bankirji, ki ao podpisali maniftst sa svobodno trgovino v Evropi, so J. P. Morgan, Albert H. Wiggin in Gate« W. McGarrah.
Socialistični déUvcl isgnani is atanomnj.; Katoliftkl učitelj umorjen. — Zaroto sa «mor Muasolnija nI bilo. — Varoki sa aretacijo in obsodbo MltilstiMjcvega morilca saradi rastoče* ja Mussolini-ja. — Gospodarska k risa ae
Zdaj ima otokMno na nogi. Dr-
lava jo sakljstila a svojimi
pričami
Los Angeles, Cst—Revsrsnd-ka Aimée Btfnple MoPherson j« zopet "naglo zbolelo," Ko Jo zadnja drftavna priča končala 18. t. m. svojo lipovod —> lipo-ved, ki Jb prisad Jala sir park i najhujli udarec — je Almsc padla na tla In odnesli ao jo is dvorane. Rasprsvs je bila ponovno pretrgana. Njen odvetnik je pojasnil sodniku, da js njegova klijentinja bolna "na nogi."
Zadnja priča, katero je dla-triktni pravdnlk Keyes pridrftal
FSSPSI VW»> Wl l«"»l| mm m JI* |rW««l ■ ./
obtelllneJAo evidenco proti duhovnici. 6n Jc pričal» ds je ena ln ista roka pisala pridigo "Luč In tema", kater« rokopis so naill v ročni torbici duAne psetlrlco v kopa I i Mu Ocean park dne 18. maja t. 1., in naroČi!ne Hat kr sa grooerijako blago, katere aotis-III v hišici v Carmelu. Csrjaon je tudi primerjal Almasno lUaa-vo omenjenega rokopias e podpisi ns prejemnik potrdilih «s rsxne telegrame, katere js prejela "Misa X", kl je blvgla z Or-mlsionom v Carmelu In mnogih hotetfh, ter potrdil, ds Ja to pt-sava ene in Iste roke.
Zdaj pridejo na vrsto priče zagovorniltva. Kakor Js izjsvil njen odvetnik Gilbert, vztrajs Aimee pri svoji pripovedki, da Je bila s silo odvedena v «tehilko pulčsvo. Razprava le tfsja ae-demnajst dni.
ki St> nezadovoljne s svojimi progi In učile ao se srednji?*» ikih receptov ssstrupljevsnjs. ftest članic je le zaatrupilo svoje mole. Pet voditeljic kluba j« bilo aretiranih.
Ho zlorabil neko trinajstletno
deklic,. Hodnik mu Je rekel, naj bo vesel, da ns llvl kje na
Moli, kjer bl g« 11 ni aH ss tak
Bl -
Chicago. — Mod biviim i vojaki, ki so slulill v svetovni voj-ni, naralča Itevllo alučajev bisz-noatl z vaškim letom. Dr. Kran-cie J. Gerty, glava PsyehORgthlc Hospitals v Chicagu, Jo poročal v sredo, da j« bilo v Um letu do zdaj sprejetih 880 blvlih vojakov v umobolnico.
sodnljo ne bo prilel in afera se bo potlačila t denarjem. ,
Medtem ko ae odifrsvsjo ti dogodki v Italiji ps prihaja bli-le In blU* gospodarska kriza Mlnoli todon so topotali na borzi drug drunemu na uho o velikih bankrotih v Milanu, Turin u In Genovi. Pri teh bankrotih et gre za več milijonov Ur. Na drugI atrani se pa drsi«' llv-I jonske potrebi* I ne. Draginjo postaje neznosna In delavci prihajajo iz delja pod kap. Ta po-totaj je Uko slab, ds so slUi. ds so kovjneki dels vel sestavka -li v Novarl In tipograffenl v Udi-nah, akoravno so sUvka prepovedano. HtnvksrJI libtevajo povilanje mesde.____
narotrre m knjigo
ROSVETA
OLASILO ULOV EN MB NABODNB PODPOBJUI JEDNOTB
LASTNINA 8I/)VEN81B NARODNE PODPOBNB /BDN0TB
C«M OffiMOV PO
BFitdfaDMO drl*»« (1st« Chi«««) 16 00 m Uto, ISJO w •Mi« StJS «a tri bnM! OMetSo to Otosr« 9*SO m tolo. SIJ» ss sol
LSS M	I
• Mubv Hfnkiriaa
-PROSVBTA"
HIT-II S*. UwmHU Anm. Chlss*
-THE ENLIGHTE)
Oriu «f to« «Vmm Ni
t veri v današnji človeški družbi izkoriščani, zapostavljeni in trpeči razred, o katerem se reče, da bo gospodarsko in politično enakopraven, še le tedaj, ko pade zadnja forma dtožnosti, t. j. kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije z vsemi njegovimi priveski.—(Dalje prihodnjič.)
M
Četrtek. 21. oktobra

•WEMBtR of TRS FEDERATED PRESS"
« oklepaju n. pr. (Sept. SS, 1tM) paSf T.*#f. i 4a va» )« • U» d«»« M astari llat.
JE V TAKTIKI DELAVSKEGA GIBANJA SE
PONAVLJAJO IN dE VZDRŽUJEJO.
<.<mpodnrsko in drušsbno delo-vaaje v naši naselbini.
Coasmavgh, Pa. — Delavske razitilre V okolici Johnatownc, Pa. ao se nekoliko izboljašlc. Za -slutek je pa srednji. Rudniki in tovarne dbratujejo vsaki dan. Preiftogerovl zato vsaki dan obratujejo, ker se priprsvljsjo za generalni štrajk.
Poročati tudi moram, da bo rudnik od Conemaugh Coal Min-v tkrk Hillu, TPa., pro-vni dražbi. Pri tej kom-delalo več Slovencev, o Ae neizplačan za-ej vsak, kdor Ima Še naj se o prsvem čada ne bo prepozno, naselbini imamo tudi slovensko zadružno prodajalno, katera* bi lahko boljše napredovala,
podpirati. Zadnje čase smo mo-rali radi sklepa direktorjev eno odpustiti in to ker se ni izplačalo
Veliko ikodo v delavskemu gibanju tvorijo blodnje, ki pe pojavijo od časa do časa v taktiki delavskega gibanja in ki imajo včaai več, včasi pa manj priata^v. No-eftelji in razfiirjevalci teh idej'o taktiki v delavskem gibanju, so v zadnjih šestdesetih letih nastopili pod riižiMmi imeni. Na kratko bi lahko imenovali te noeitelje in raz-širjevalce blodenj v delavskem gibanju blodeie," ki so prvič objeti od stalnih misli, drugič se pa ne dajo prepričati t nobenimi argumenti, da so v zmoti, tretjič menijo, da so razmere po vsem «vetij enake hi ljudje v njih. Ti blo-deli pridobivajo podpornike in tako ustvarjajo blodnjake, skupine ljudi, ki so prepričani, da so blodeži v pravem, ker ae jim njfh nauki zde lahko razumljivi, ali ker njih lurukov sploh ne razumejo.
V začetku druge polovice minolega stoletja, nekakj šno v šestdesetih letih je Viljem Liebknecht stal na stališču, da parlament nima nobene vrednosti za delavce. Takrat so bili parlamenti v Evropi redka prikazen, bili bo orodje privfligiranegajiloja in ljudstvo—široke ljud-ske mase—sploh ni bilo zastopano v njih. Liebknecht je svoje mnenje o parlamentih fn parlamentarizmu izpre-menil v trenutku, ko je spoznal, da je v zmoti. 12 nasprotnika parlamenta se je razvil v najbolj prominenU nega parlamentarca in tako dokazal, koliko lahko parla-«Wht koristi delavstvu. *
Anarhisti njegove dobe so se držali le Liebknechto-vih protiparlamentamih naukov, ki jih je priznal za res-rtkfo, dokler ni spoznal, da so ti nauki zmota. !)o izbruha svetovne vojne so se anathisti norčevali iz prfflamenta-rizma in ao zagovarjali nasilni preobrat Pred vojno pa, niao bili samo anarhisti, ki so bili nasprotniki parlamentarizma in se norčevali iz njega. Nekateri teh skupin ao ae imenovali neodvisni socialisti, radikalni socialisti, sindikalisti itd. Zadnja struja je bila posebno močna v Franciji in v drugih romanskih deželah. O nekem shodu sindikalistov, ki se je v^šil v Parizu pred nekako dvajsetimi leti, so časnikarji poročali, da je neki kovač parlamentarizem ubil na shodu na tale način. Bil je izredno močan človek z izredno močnim glasom. Ko je stopil na govornico, je s svojo orjaško pestjo* udaril tako silno po mali mizici, ki je stala pred njim, da je zabobnelo po vsi dvorani in so poslušalci postali polomi nanj. Pričel je s besedami: "Tovariši, delavci!'* Nato je padla sopet pest po mizi, v dvorani je pa donelo Hilno odobravanje. "Volili smo v parlament pristaše te stranke, ln kaj smo dobili, tovariši, delavci? Nič!" Padla je sopet pest po mizi in v dvorani je bilo čpti ploskanje in odobravanje. Takb je kovač naštel vse stranke. Pri vprašanju, kaj smo dosegli "tovariši, delavci," in odgovoru "nič" Je vselej padla njegova orjaftka pest po mizi, in v dvorani je vselej sledilo odobravanje, ki je naraščalo. Ko je. naštel zadnjo stransko, je k temu dodal: "Vidite, da parlamentarizem ni nič vreden za delavstvo," udaril je še enkrat ailno po mizi in ftel z govornice, v dvorani je pa nastalo tako odobravanje, da je bilo treba shod za nekaj časa pretrgati, preden je bil zopet mir v dvorani, da so lahko nadaljevali s shodom in govorili drugi govorniki. Caaniški poročevalec je dostavil koncem poročila vprašanje in odgovor: "Kdo je imel ljudsko maso za seboj?—Kovač, ki je govoril koma; pet minuL" Zakaj? Masa pričakuje hitro rešitev social nih problemov, in kdor obljubi, da se lahko take iapre* membe izvrše čez noč, ta ustreie masi najhitreje, kadar je vzhičena, ker vzhičenost vmori v človeku za čaaa vzhi* Čenoati trezno mišljenje in preudarno sodbo.
Ti elementi, ki ao pred izbruhom evetovne vojne učili, da aocialni preobrat pride čez noč in vsakčaa» ne gl če je delavstvo zrelo za tak preobrat, če ga ogromna ve* čina šeli ali ne, da je parlamentarizem za nič in da delav akemu gibanju jt-mlje najboljše moči, so pred isjNd svetovne vojne precej pripomogli do tega, da vpliv delavstva na javnoet ni bil tako velik, kakor bi bil moral MU, kadar ae pred takozvnnimi kulturnimi Ijudetvi vae- jjj)^ ga eveta pojavijo vaina vprašanja, da se taka vprašanja!u» rešijo % korist vsega človeštva, posebno pa delavatvm, kiltoeHa, tajnik.
Piše Hugo Geresbaek. urednik revije "Science and Invention".
pojma le nimamo,-'Čemu je vae
to.
Dozdeva se mi, da ne bomo znali dosti o našem telesu niti o materiji sploh, dokler ne bomo imeli aparata, ki nam pokaže končne delce materije, ki so — kot danes smatramo — elektroni In protoni. Mnogi znanstveniki so danes uverjeni, da člo* veške oči ne bodo nikdar videle teh delcev. Jaz seip drugačne-kh mnenja. Uverjen sem, ds pride čas, ko bqdo ljudje videli vrteče se elektrone kakor vidimo, danes planete in aolnca. V tistem,: času bo Čf" dvorano za milijone,
8redi minulega stoletja je neki uradnik v am^itkem pa-i j||rd faktov ^tejle in mof-tentnem uradu pusti/ službo r dfl ^ u znfi]^ kateremu d*
,vo ne- zanimiva
ne mili
prepričanju, da je še vse iz-najdeno, kar je vrednega in da
iSt fcffii	m p» ¡n
finitivnemu cilju » potaje. t Dà-nes se Še vedno plazimo v temi
iz izkušenj bolje naučil, je mislil, da je svet dospel na vrhunec z iznajdbami in odkritji. To je bilo okrog leta 1860.
Od tistega časa je prišel r.a svet moderni brzojav, telefon, fotonegmf, kinematograf, X* žarki, jradij, radio in na tisoče drugih važnih stvari! Napre-
________dek v zadnjih §tp letih je fak-
če bi jo hoteli domačini »tično večji kajtor v kateri drugi
dobi zgodovine človeškega rodu v zadnjih lOiOOO letih.
ln še dknes se dobe ljudje, ki mislijo, ds smo danes na vrhun-
vse to.
Ko pride ta čas, tedaj bo laft-ko razpredeliti znanost. Toliko in toliko vemo Za gotovo — bomo rekli —- in zdaj moramo izr vedeti še to in to, pa še to. Na naše sedanje znanje bomo takrat gledali kakor na znanje divjaka ali pea. Tako je prav, ZOanje mora prihajati korakoma. Kolikor bolj sposoben je človek, tohko večje njegovo znanje. Današnji človek ima toliko znanja kolikor ga je vreden ht nič Več. Ako U na primer danes dobili v roke atomsko silo
dela
vsled _	__
voritl bjago na Park Hill in Bonyu praktične inanosti in znan- bl mo*ja razstrelili svet ali po-
A.r, Prt večjih naročbah še se-1 atvenejra napredka; ljudje so, ki	.....
daj odjemalcem iz omenjenih zak|jUČUj€j0 _ kakor omenjeni
lcra/ev doetavl jamo blago na dom. — Dolžnost Slovencev bl bils, da podpirajo to podjetje; kšjtl čim večje odjemalcev, tem cenej le bo blago. Zs'pomhite si, ds gotovi "cash stores" vas poznajo samo toliko Čaša, dokler imate denar; kadar je fttrajk ali brezposelnost, pa zapro svoje prodajalne. — Zakaj ne podpirati svojega podjetja, katero vsm tudi pomsgs v šili. "
Naše Slovensko hranilno in posOjpno druitvo je eno ne j bolj nsprsdujočih nsših podjetij v Ameriki. Večine SloVfrtčev v tej okolici je dobila denar pri na-em društvu, da Si je posUvila domove. Tudi prebivalci drugih narodnosti so nam naklonjeni. V dokaz tega je, da se Želi Frank-in-Cortehisugh Bufldlng and oan Asfoclation of Conemaugh, s., katero je bilo pred dvemi etl ustanovljeno, z nami združiti.
Kakor vsako druitvo sli p0d-etje, ims tudi to svoje nasprotje (kikarje), za katere bi bilo bolj fte, da so člani istega, ker bi to bilo v njih lastno korist. 0-sebnosti nsj bl nlkdsr ne vze-mall y obzir.
tmamo slovensko pevsko ln izobraievslno društvo "Bled", katero je eno najstarejših te vrste v Ameriki. Obstoj tega dru-l itva je zasiguran. Lahko bi bilo večje, da so delavske in druge razmer« drugačne. — Ker to društvo nima direktnih dohodkov, Je sklenilo prirediti dne 23. oktob/a 1026, ob 7. zvečer vinsko trgatev. Kakšna postrežba 6o, toc bom opisoval; kajti vsak ve, da pri naših prireditvah ni bilo pomanjkanja te ali one stvari.
Vstopnina za moške je KOcila^ Ženske 26c. (Zena v spremstvu mola Je vstopnine prosta.)
Ker bo to ene najbolj®h zabav. kšr ae jih bo vrlt!o to jesen, Je pričakovati najboljši po-set.
H koncu moram še omeniti, da bo na tej zabavi igralmnš pe-vovodja John Potokar n» harmoniko. Njegove komade tudi lahko slišite na Vlctor ploščah! toda vsledtega ne emete oeUtl doma. ampak prMite na trgatev da ga osebno stišKe.
Vinska trgatev ee bo vršila v Slavonskem delavskem domu i Conomaughu, Pa. — Cks ime
jiatentni uradnik pred 76 leti — da je že vse Iznajdeno m kar Še pride, bo manjšega pomena.
Resnica pa je, da vse dosedanje Iznajdbe so le — praske na površju. Mslenkostni napredek zadnjih dvesto let ni nič v prlriteri s tem, kar še pride v prihodnjih^,000 letih.
Večina ljjidi navadno prezre dejstvo, da (aterakpli nova teorija, ki poi
Jehnatewn, Pa. — Delničarjem Slovenske zadruge na ICox ha mu namenjam, da ae bo vršila skupna delničarake seja dne| »4 oktobra v •ovenakem Oelav. škem domu. «aja se prične toč-no ob 2. popoldne Posivi jan» vae člene, da ae eeje pelaošt*-vflno udeležite. Ker je to meeeč-na eeje. je vsak Man dolžan, da se \tdeteŠi.	f
PriporeCam tudi. da nadzoru pregleda tnjlgr (n druge r pregledovanja do neje U t m. - Pra^l
to ali'ono večjo iznsjdbo, prejalislej porodi ti-^soč drugih koristnih novosti. Vsaka nova Ihnajdba ima za seboj sto ali tisoč drugih iznajdb. £e povečamo le za eno tlsočinko odstotka povečalno silo mikroskopa ali ttfeskopa. se nam odpre na milijone novih svetov, od katerih nismo prej ¿Hč vedeli. Kljub temu le nismo videl! nič. 9e vedno blodimo v temi in naš um je še vedno skrajno primitiven.
Kadar mravlja obktpne pred majhno lužo >ode, ze ji morda zdi, da stoji pred velikanskim oceanom, katerega je nemogoče
prekoračiti. Tako mislimo tudi mi, kadar imamo opraviti s kakim teljim problemom. Se vedno gledamo na velika vprašanja kakor gleda pes na kompliciran radio aparat. Pea vidi aparat ln sliši glasove. On ve, da je radio fizičen predmet, in to je vae, kar ve. Naše'dosedanje znanje je enako pasjemu znanju, kadar ss lotimo navidezno enostavne ptvari okrog nas.
Cltaš te vratiee, ne veš pa, ka ko besede, ki sepn jih na pisal, prodirajo .v tvojo za vednoat. Svetloba, ki odxc\a s tega Časoptte v tvoje oči In prenašs te besdde v tvoje možgane, nam je Še tajnost. Ni-česar še ne vemo o njenem notranjem deloVaaju. Ce apustiš ta časopis na mizo. pade p6d?gl| vlačnostjo nekejille. kateri pravimo gravitacija, toda kaj je ta eila, kako delaje in kako bi so mogla kontrolirati, še ne vemo
Zelo malo je Še v naturi, kar bl dodobrs razumeli. Ml le vi dimo predmet, vidimo in Čutimo učinek gotovih manifestacij ampak kako ae proizvajajo in iz •česa obuta J s jo, ne vemo In morda ne bomo fte znali tisočletja Gledamo okotf po svetu in sku lamo doznatl mnogo" reči, tode stvar, ki nam je najbližja, naša leatna telesa, so nam v veliki jneri fte tajnoet. Ne razumemo mnogih procsaov. kl ee vrle našem telesu ln čeprav je med! dna stara »e več kot 10,000 let, vam vsek pošten zdravnik lahko tPove, da marsikatero
dela in Bernard Shawava "Hearthreak Houše". Vstopnina k tem dramskim predstavam je po $1:50, za «ane Art Instituta pa 75c, kar se dobi v zameno za kupone. I
Prdbavaej«. — V Art Institutu se nudijo skozi vso ^imo predavanja o šolah
moderne umetnosti. Predavanja so ob petkih ob 2.30 popoldne. Člani Art Institute ne plačajo vstopnice. Ta petek bo pré-davanje o sodobni umetniki šoli na Angleškem. Drugi petke, 29. oktobra, o »sodobni Umetniški šoli na Nizozemskem, potem na Španskem,- Nemškem itd. Predavatelji imajo za ilustracij» sVojih predavanj razne BHke in umetniške produkte.
bili sebe. Bilo bi morta taka kakor je z divjaki, ki dobe v roke smodnik ali dinamit. Divja, ki se pobijejo, ker ne znajo ray-rtati z eksplozivsmi; ista bi bila z nami, če bi danes naenkrat d^-bili atomsko silo, katere še rie znamo pametno porabiti.
Natura je zelo modra v teln oziru. Ne dela skokov, temveč koraka naprej počasi, normalno, postopno in vsekakor boleče. S lerManikifa naporom fte mora Človeštvo šarho dvigniti na višjo stopnjo. Zgodovina nam to do* bro kaže. In če bo Človeštvo žii. velo Še sto milijonov lOt^jg ne bo znalo vsega.
Človek zna toliko kolikor more absorbirati, sprejeti v svoje mofcgane. Mi vemo več kot so znali naši pradedje pred 10,000 leti. Medtem se je pa veliko znanja izgubilo, ker ni več po-trebno. Tisto, kar je bilo silno važno in potrebno v dobi Cezarjev, je danes brez važnosti, zato je pozabljeno. Človek ohranja Od roda do roda vse, kar je koristno in meče proč vse, kar mu ne koristi več. Solarček ve danes v splošnem več kškor je zna) Arhimed, ampak Arhimed je imel velikansko zalogo znanja /a avojo dobo.
Človeški um je kakor goba, ki popije lc toliko in ne več. Kar je preveč, se Izcedi in pozabi.

KULTURA
(Buletin čikaškega Art Instituta.) Nedeljski orkestri v\Fullerto-novi dvorani (Art Institute) so zopet pričeli zadnjo nedeljo. Vršili se bodo kakor običajno vsako nedeljo do spomladi. Kon cert začne ob treh in konča ob 4.15. Simfonični ansambl igra samo Izbran in klasičen prot gram
ni plod temeljitega• znanja, več ugibanja. NI moj da bl pobijal medicino, pač pe <mienlm le toliko, da smo ee salo malo nsučOJ v 10,000 letih In da je pred nami še egre te znenoeti. katero ei prtdsbm. Res je. de smo ras-rezali človeško telo. Ni je pikice v telesu, de si je ne bl le ogledali pod mikroskopom.
Neva amsrišks razstava oljnih slik bo otvorjena dne 28. oktobra v levem krila palače Art Institute. Pri tej rasstsvi bo ukljočenih tudi več kiparekih proizvodov. lUsstavna sezona se Obeta Jako bogata. Na raz-atavo ponudenih alik in risb je
bilo le prscej razprodanih. •
Slike v rednih barvah. — Pop Hart Jih Je razstavil celo galerijo In bodo oetale na razstavi do 15. novembra. V teh sliksh je najbolj šlvo vpodobljeno življenje Is tropfcnih krajev, zlasti pa Iz Mehike.
•
* Drama v Art taatitefe—Ken sdravilo j net h - Sawyer - Doodman Tbea
ter je otvorilo svojo sesono ene IS. oktobra s ameriško komedijo "Why -notr Skoči vso letošnjo sesono do spoariedi namerava vprizarjati igre ob sredah. četrtkih, pltkih in sobotah zvečer ter ob petkih popoldne ob 2.80. Igralska draftia je pro-fesi j on« I ha In znana Is los ti kot Repertory j ki So Mos v
so od najrazličnejših proslavljenih pisateljev, kot na primer: "Mašita in obraz" od ^.uigi Chia-rellija, "Tajnosti Makropoluaa" (Čapek); "fgra ljubezni in smrti", Rom a in Holland; "Neslanski
Zima prihaja — kraljica jt ,)ri. šla — govorimo o Marsu!
-♦^i«» n..ma*- <Mi«kiPfti»»ri»vji Dnevniki spet pišejo o Marsc.
stolp , Dumas, Shak^ar^vj KaAlir poHti€ni in g skan j
ovenčani listi poročajo o Marsu. mWS biti nekaj važnega, fte* je. Ta teden se Mars spet pri-bliža zemlji za več jnUijonov milj in znanstveniki, oboroženi i teleskopi in drugimi aparati, napenjajo oči iiy možgane. Vprašanje; če je življenje na Marsu, je ponovno v ospredju
Življenje na Marsu je! Misel, da je samo en svet, naš, me j centimilijoni svetov v vsemirju, ki ima življenje, je absurdna!
Kakšno je. življenje na Marsu, je pa drugo vprašanje. Morda šo le bakterije, mogoče samo rastlinstvo ali temu podobnu življenje. Logično bi bilo, da je življenje na Marsu popolneje kakor naše, ker je starejši planet, a ravno tako je logično, da so izpremenjene okolnosti (pogoji življenja) zaobrnile razvoj in potisnile življenje na stopnjo žuželkam podobnih ali mikro-ekopičnih stvorov. In ti stvori so lahko umna bitja, veliko ra-zumnejša kakor ljudje na zem-
Zmota je, če sodimo vesoljno en je po naš&n. Pogoji za ftfte na našem planetu še niso pogoji £a Življenje po vsem vsteimrju. Celo na zemlji nima Vse življenje 'enakih pogojev. Vfce je prhSgodeno klimi in tlom ter imtiu dobivanja hrane. Zakaj ne bi bilo življenje na katerem -drugem planetu prilagodi no mrazu 500 pod ničlo ali vročini 1000 stopinj?
Znriota je tudi, če mislimo, da mbrajo biti razumna bitja podobna ravno nam. Na Marsu je inhko evolucija nšredila žuželkam ali rfcptilom podobna bitja razumna. Marsovo "človeštvo" morda nalikuje našim rastlinam ali pajkom. Le slučaj je nanese!, da je človeška vrata življenja na zemlji razvila moč uma. Drugsč-ne razmere bi bile vsekakor po-rodile drugo formo mislečih bitij. In nobenih garancij ni, da se to Se ne zgodi.'	..
ČIKAdKA OPBRA. U
.S Z fJBLmmmi'.' iT;. ,	WQ
Za operno sezono 1926-2? Chicago Civic Opera družbe je že izbran program. Sezona, bo otvorjena s predstavo "Aide", v kiateri bo nastopilo par novih jpevskiH moči. Svo| prvi nšstOp v Ameriki bo (mel Aroldo Lin-ci, švedski tenorist, ki poje damesa. Nova pc^ka je Florence Misgen, ki poje vl()ae duhovnice. Kakor že več let be tudi v letošnji sezoni, pela Clau ki se je najbolj pro-
tudi
ravno s svojim» nastopi H". Drugi pevci vTAm

bodo isti kot lani, namreč Kip-nis v vlogi kralja, Cyrena Van Gordon, v vlogi AtMlbrfo, Lazza-ri v ulogi velikega duhovna; Formichi v vlogi Amonasra itd.
Nova pevka, gdč. >iiagen je .ameriško dekle, ki je bila, navadna prodajalka v Prescottu, W1b' consin, a: je pozneje dobila glas beno naobrazbo ,po zavodih v Wisconsinu in fowi. Lindi j? vrodom Sved ter je še kot deček ubežal od dela v rudnikih. Kot mornar je prišel v Voston in bil vposlen v delavnici za glssovir-.je. Tu je dobil #Hko, da je razvil svoj naravni talent. Pel je pri številnih amaterskih pev skih skupinah in ga je kbt takega našel premožen ljubilec pevske umetnosti. Poslal ga je študirat na Laško in pod njegovim vtisom se je Lipdi razvil v opernega pevca.
ZA SENAT6RJA BUTLERJA.
rTJ x '.^'J 7\ • 1
Zelo težko je odgovoriti na tdko vprašanje.
; Boston, Mf^s.—Alfred Baker Lewis, kandidat socialistične stranke za senatorja v drŽavi Massachusetts, je* vprašal senatorja Butlerje, naj bo tako prijazen in razloži, kako je repub likanska stranka prinesla državi in narodu prosperiteto?
Baker ga seveda opozarja na dejstvo, da Je 40 odstotkov čevljarskih delavcev brez dela in da ae plačujejo tedenske mezde po $18.21 v tekstilni tovarni, ki je lastnina senatorja Butlerja. Opominja ga, da se naj spomni teh faktov, kadar bo podal avojo razlago o prosperiteti v državi in narodu.
Senator Butler seveda še nI odgovoril in tudi še ni pritel z Razlago o prosperiteti.
rye v eon o upajo, aa se pnaaze
Bog
'TMMi,'
HbM. —
Vernon
Ewing, ki je minulo poletje vodil par sto oneb v hosto in molil, naj se prikaže Bog in s tem u-i^. . . trdi kristjane v veri, da res eksi-	"Ltko
stlrs. je naznanil te dni, de uprizori enako molitev* na letošnji božič.
Cvetličar krešel
rože
Omaha. Neb. — Nenavaden slučaj tatvine je bil odkrit v O-ntahi. Cvetličar Carl GuleU je kradel venee s grehov na pokopališču, katere je prej t proda1. Ko so ga zaaačiU. je «sjal. da Mrliči ae potvebafejo in Jih
R m. 10. akt. — Paâftetovska
bi
Pertinentna vpoašanja._
Zakaj noben slovenski list v Ameriki ne ponatisne Robinso-
na Crusoeja? (Silno okusna povest!)
• • •
Malo po malo izvohamo vse.
"Tribunin" editoričar, ki jc včeraj zahteval, da romunska kraljica plača . za ogledovanja ameriškoihenažerije, se je dane» izdal aškaj je to zahteval. M<>/ je patrijot. On želi, da ameriik: kraljice požanjejo vso kralj« \ skojčsst doma. America first!
e • •
, Coloradski k lepe tec.
Cenjeni K. T. B.! Ali si čital v A. S., kako te Je g. Trunk "ujel", ker si enkrst — ne vem, ali je bilo lani ali letos - zspj-sal, da gre 2arkomet na počitnice? Prihodnjič zapiši, da greš ti na počitnice, Zarkomet pa gre na Mars. V velikem tednu tudi pravijo, da gredo zyo-novi v Rim in rabijo klepetec za tiste dni. G. Trunk i» ima klepetec celo leto. — Miha Mi-batov, Terre Haute, Ind.
ase Pravljica.
Kpkrat je bil delavec, ki je šef v farovž. Gospod župnik je bil doma in vpraša delavca kaj b» rad. Delavec pravi, da bi rtf plačal za eno mašo sa dušo svojega očeta. "Koliko pa ta*lu-Šite?" vpraša župnik. Delavec
grlecs
je zelo revna. "Koliko čase ps je še mrtev vaš JjJ^ nadalje župnik. "Ttfdeect M bo le," odgovori deUvec. NsU'
reče župnik: "Vaš oče so v tem čaau gotovo še v nebesih. tsw bi bils škoda tratiti denar is maše. Le pojdite domov in P^ rabite denar sa otroke, da n< bodo lačni in raztrgani Ts*o je rekel župnik in od|pm. " Uvea. DeUvec je pa odšel ao-mov in gredoč hvalil Bogs ima fars tako poštenegs tupn" ka.
• • •
¡V Kavi
ji *
lasi
T. *
21. OKTOBR A
Vesti iz Jugoslavije
DOLÍWIK PASlC IN NJMOVl HPPMKI.
(Finančno menični in polilični film.)
Zadeva Pašičeveka sina se v vsakem pogledu prav imenitno razvija. Kako se anketni odbor trudi, da razčisti korupdjske afere imenovanega, pišemo na drugi strani, kako velijo revež je Pašičev sin, pa bodi tu na kratko povedano.
Rade Pašič, o katerem se je govorilo in piSalo, da je najbogatejši človek Jugoslavije, hoče *edaj pokazati osupnjeni jugoslovanski javnosti, da je v resnici do kraja pauperizirani pro leter. Napovedal je bankrot in odjadral začasno v tujino. Nje govim upnikom pa to ni bilo še zadosti in so zahtevali, da se jim dolgovi poravnajo. Ker se pa Pašič junior za te njihove zahteve ni doBti zmenil, so ae obrnili na sodišče, da uveljavi njihove terjatve. Sodišče je mladega Pašiča pozvalo, da predloži bilanco in razpisalo prvi narok za "glihanje". "Glihanje" bi se moralo vršiti v sredo pred bel-grajskim prvostopnim sodiščem. Toda medtem, ko so se oškodovani točno odzvali, nista prišla k razpravi niti Rad^ Pašič, niti
kakor banke"
vlagatelji tSlavansk*
ni bilo od nikjer. Končno je sodišče naznanilo, da znašajo terjatve 14,392,242 Din; Radičeva imovina pa iz ene hiše v UiloSa velikega ulici, cenjena na 500.000 Din, ter avtomobila, cenjenega na 50,000 Din. Ta vest je izzvala med navzočimi silno razburjenje in Čuli so se klici: "Kaj pa rudnik v Sofiji!" — "Pa hiša v Berlinu, nego v . . . Afganistanu!" — "Z Afganistanom nimamo .., konvencije!" "Naj se postopa po zakonu!"— "Ne budali!" — "Sfrčali so naši milijoni!"
Med splošnim dirindajem je sodišče sklenilo, da so mora* izvršiti natančni popis , Radičeve imov ine itd. in da se uvede pred «tečajno! postopanje itd. itd., da »e dožene, kaj je s PašičevimI rudniškimi koncesijami, da se njegov avtomobil proda na račun konkurnega postopanja brez sodnijskih formalnosti in da natančno formulirajo zahteve upnikov. Te zahteve so pa bile formulirane tako-le:
Cirim Savič Din 50,000 na menico; Stanard Oi| Co. Din.
Požar za požarom. V okoliških vaseh Kranja zopet beleši kronikar vrsto požarov, podtaknjenih od zločinske roke, ki nemoteno te nekaj let aem bega tamošnje ljudstvo ter spravlja •teVflne posestnike skoro ob gmotno eksistenco. V svežem spominu, je še ostal iz lanskega leta obupen položaj prebivalcev vasi Prinskovo, ko je neka oseba zanetila v tedenskih presledkih celo vrsto pošarov. Slično letos v (Šenčurju.
V noči 2. okt. so naspali v o-kolišu vasi Predaselj, pil ure od Kranja, v dveurnih presledkih na treh različnih točkah pešari, ki so uničili do tal trem posest-nicam četvero gospodarskih poslopij. Malo pred polnočjo so zapazili sosedje ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Marije Ahlin, ki se nahaja sredi vasi. Le hitri in izdatni pomoči domačega gasilstva in gaSflbev iz Kranja, Šenčurja in Primskove-ga se je zahvaliti, da je bil ogenj lokaliziran in tako rešena vas hujše katastrofe. Kranjski gasilci so se že okrog dveh zjutraj vrnili v mesto. Kar so jih alarmirali v drugič. Sedaj Je gorelo dvoje gospodarskih poslopij po-
njegov advokat in tudi bilance/*CBtnice Zergaj, komaj par sto
metrov nižje od prvega pogori-
^^■■■■■HpHii
Po dveurnem gašenju so se zasvetili v tretjič ognjeni zublji par minut vstran obeh pogorišč. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje posestnice Kveder, kjer so pozno v jutro kranjski gasilci preprečili razširjenji požara. ■yse tri posestnice, ki so vdove, imijo veliko škodo, ker jim je ogenj uničil vse poljske pridelke. Le uspešnemu gaševal-nemu delu, zlasti gasilcev iz Kranja pod vodstvom R. Mayer ja in pa sadnemu drevju se je zahvaliti, da ni zadela vas popolna katastrof*. V zadnjem trenotku so rešili-gotove smrti PCJ Zergaju dvafanta, ki sta *p*ia v zaprtem. gorečem poslopju. Preplašeno ljudstvo je trdno prepričano, da je vse tri požare podtaknila zločinska roka in s strahom gleda v bodočnost.	v .
Samomor liletnega dečka. Na
Obrhu pri Toplicah se je obesil llletnl dečko Joško Besal, in sicer iz strahi^ pred ksznljo, ker je z dežnikom udaril po glavi svojega sošolci, da se mu je po-
■■III v slovenskih ob* činšh čedadake. idrijake in emWseake podpr afektu re so imenovani: za tog Anton Cu-der, za Trento Josip lori, za 2ago Andrej Domovšek, za Sr-penico Andrej Logar, za Kobarid. Kred, Drešrtico, Idrsko, Trnovo Dominik Petelin, za Lju-bušnje Ivan Berginc, ze Livek in Sovodnje Josip Faletič, za Breginj in Sedlo Josip Lssar, ta St. Viškogoro Ivpm Prvanje, za Sebrolje in Pooikve Anton *U>-jec, Cekovnik in Dole Štefan Premerstein, sa Godovič in Crnl vrh Fran Poženel, za Vojsko Peter Vončins. Za Bovec, Sočo in Cezsočo. je podešUt Josip Gorgoli, za Sp. Idrijo in Ledin* D. Galzigna, za Biljano in Me-dano baron Godelli, za Košbano Ivan Fergacich.
Ob šaau nearečs brez lopa-nov. Nalivi in pooodnji so posebno hudo prizadele našo gore in kraje ob reki Idrijci. Idrija je popolnoma odtrgana od ostalega sveta. Dolgo časa bo trajalo, preden bo promet omogočen. Skoda je velika. Nekateri ljudje so vsled te povodnji prišli na bereško palico. Za ponesrečence že nabirajo. Tudi vlado pozivajo, naj priakoči na pomoč. Vi-demski prefekt se je nahajal v tis teta trenutku, ko so se nesreče vršile, že na mestu in je na lastne oči Videl vse. Kako se mu je godilo pri Maruškovcu, smo
ottgtjenl In Skrbi sa iiravjo.
Pfosersi ZfcRiVO NEVESft) I Ismu, U dovede doaslepitvs, št
7 . ii i I se n« leči; kratkovidnost, dalo-Greh sem storila, ker kovidnost. prirojeno škiljenje .•m	«« svetsigo lfillk, i^g«nsraciJe organih
ma; kurje slepilo očituje slaboten. bolehen organisem, slepota za barve je dedna bolezen; nehotno nihanje llkljev js znak Živčne bolezni r rumenkasta barva apojnic očituje zlatico ali J*, vbčina pozsbi. Ns srečo so p6'|trn* in šelodčne bolezni, bleda
smiela, da tfcipira meša kot to-1 gojsercah, plez v«rièics njeyevs v totkt tlvljen- j mi, vrHfrjn cepinom, tja gori,
ada še etfetá tlhota, ki jo saksofon jaz*
nisem poznsls ne ne ilvljenjs"
Fr. Ävki Julijan	Sevtf\ Vaak iant pravi na vprtfanje,
-kakino hole nevesto:	Lepb,
mledo, i pridno, fregsto.	To
ideal novnste. *§ravo?	Na
a
ski' borbi	VRH
UnakO Severno kotIone mat«, rt ao tudi cvse, ki bolujejo ns živčnih boleznih, histerične, iju-bosumne, občutljive in prepir* •Jive ione so peklo v Mil.
Tudi takoavani moški ali an* drogini tip šene ni sa možitev r ozki. moški boki. mala nerssvl-ta prss, krepki nišiči in kosti, «loške, Okorne kretnje, globok glas. moško israšaaje goVora jih izdaja—da, v vsem bistvu \itvb, hašanju, tudi v obleki spominja, jo na moška: ta šone so tudi du*
jem lepa krfjo navadno s pri- njih bsrva slabokrvnost; nagU ševno in spalno napačne.
li),749; posestvo Bogdanovič cedH* tari. Dečko ima namreč
Din 10,000; Milah Ristič Din. 100,000 na menico; Živko Zivko-vic Din 140,000 istotako na me-"h >; Drago Miličevič Din
40,000; Milan Pavjovič Din l .950.000; Kosta Popovič Din 116.000; Jovan Neškovič Din 11500 na menico; Ilija Gavri-lovic 1*0,000 (brez dokazov); 1 • (¿ičen 902.000 na menico; Dragotin Pavlovič 1,950.000 na menico; Sudarevič in Sankovič ir'.400 (brez dokazov); Rijca Kilar 00,520; Boša Nešič 61,500 menico; P. Curič 50,000 na-menico; S. Sarič 50,000 na me-8. Sarič 653,000 na pobot-Morlc Tiler 4,084; "Lom-tonina kreditna banka' 1,960.-(,o« na menice in pobotnico; "Slavenska banka" 6,580.000 na menice ter končno terjatev davčnega urada za neizplačanega davčnega predpisa v znesku !)in 2000,000. '
D tega sledi, da Je bil naš Hade Pašič mojster za "pufe" "a menice in priznanice, da se ni l,al »'ti malih, niti velikih mili* vnukih dolgov, in da Je po vsem Mo,''m dosedanjem zadrževanj«' ><*ieč, smatral, da ti dolgo-¡»niso dolgovi, in da so bili naj-}'n" ¡"tega mnenja tudi tleti. 1 "i" denar poeojevali, vsaj dotlej, dokler ... nI izbruh-zadnja vUfcns kriza. T| di je iz toga razvidno, ds šlavenska banka" najbrž* 1 '^o predpostavko rada in iK>"oJevals Radetu Paši-(u ,n ds j« potamUkem precej liJ><n0, mknj jo bila '«lavenska
Unka'
m tisti, ki so r tej banki
-I', še do nadnvna tako
n «skaj J« tedaj ta banji Enkrat tsko slaba . . . HÍiÜ"J ie torej eedaj Jes-
mom zdravvdasi premsogOkrit Pššsnje ilit^||6N'Jltgsati tudi ne In el z lepo ženo pript«. h^korno boleien aH ledvično Ije mož v hišo holeren. Vendsr bblezen tudi živčne bolezni In pa v splošnem velju pravilo; neke nalezljive bole/ni posebrto Zdravje je lepota.	Sifilis; neenake Mike očesti*
Išlladenič ei izbira neveato na- Wnlce so dumljive in se je treba vadno s sroem, essnj z rasu* Pbsvetovitl i zdravnikom, nom —. to šele, čim je etarejli. Medel obraz z bledimi ustni-Da. si izbir* s sreem. je dobru, csml in dlesnimi kaže ns slabo-ker teko pride M prva nevesti* ttvnost ali ns teŠke bolezni, ki fte lastnost v pošte v lepota — rhzjedajo teloj sinja barva ust-zdravjo rn-mladost telesa in du- nic ali celo Uca-^he na močnem še. M Kakšno naj si kdo izbere I obrazu—kaše na irčho napako; nevestOi Sli tudi šenins, mi bJrudeČe velike liso po licu, poseb* bilo peč teško svetovati, ker no proti večeru so znak jetike imamo polno temnolasih in zla-lpluč, rumenkasta barva obras» telesih, temnookih in modro- očituje zlatico aH bolezen jeter okih, visokih, nizkih, krepkih, In iolča; kratek debel vrat sa nežnih, sanjavih, veselih, tem- naklonjenost k mrtvoUdu; rane nopoltih, belopoltih itd. a srčna po vratu ali nabrškle'bezgavke nagnjenja so različna; zato mi [na Škfofulozo, golša je znak dobo lažje avetovetl, kakšna naj [ generacije in' mnogokrat dušeV-nevesta is ženin *ne bosU, kak- ne manjevrdaiibstl; vidne, ptave Šnih napak in bolezni naj se u-1 tile po sencih In vratu so znak še pmčsli. Tam se je stienil k miksta. da bodo otroci zdravi telesne nedovolfne rstVftokti>
ter zdravje in zreča v hiši doma. I ilabotnosti, pri «emur je tUdI
V prvem redu je važnejšo duše vnos t svojevrstna. sdrgvje otrok In smčo v hiši, daj prsl mnogokrat^znSk poučilo je širna — mati poginoma zdra-f Jettke, posebno vpSdle fsmlce va, zato hočem dsnes govoriti o| nsd fnf*pbd ktfbčnleo bolezenskih napgkah in naklo-«JenoeClh deklet, katere vsled tsk napak nleo za množitev. Da-'do so po zunanjosti videti mno-Igo napake in bolssni, ki kažejo, katero deklo ni sa nevesto, ni
stroge starše. — Lansko leto se je v bližini obesil vojak domačin, kasneje nato starček, ki se je naveličal prenašati bridkosti tega sveta. ^ /i >
Sploh se jo v tamkajšnji okolici is vršilo zadnje šaae mnogo zločinov. Svetovna vojna z vsemi zlem i poaledicami vplivaj strašno na nedoraslo mladino. Starši, pazite na svoj zaklad, da ga ne okuži povojna gnusoba izprijenega sveta,' da se ne pripeti voč noben tak grozen 6in mladega bitja.
Peneveril državni denar. Mo-starska policija sasleduje 28 letnega Rudolfa Beltrana, bivšega blagajnika na železniški postaji v Mostaru, ki je poneverll okrog 50,000 Din državnega, denarja, nato pa neznanokam pobegnil.
Smrtna nesreča lovca. Lovec Canzer iz Skok pri HoČah se je smrtno |K>nesreŠil. ' Ko je drial puško na tleh, je pritekel mimo pes, ki ga Je hotel Canzer broni ti od eebe. Pri tem ps se mu je sprožila puška in strel mu je šel skozi trebuh, Takoj ko ga je rešilna postaja pripeljala v mariborsko bolnico, jš težko ranjeni umrl.
ida v kamnolom«. Ig*
letni Friderik Rosek je pri Sv. Florjanu pri Rogatcu streljal v kamnolomu. Pri tem delu j«* bil tako nesrečen, da mu Je odtrgalo tri prste leve roke in si je ranil še desno roko tn desno oko.
Vaška *IJobavaa tragedija. V Žagarju v severni Dalmaciji je prišlo te dni do^ težke ljubevne tragedije. Orožnik Iven Beri j s-vlč se Je bil strastno zaljubil v
1maIUU Anvolirin Krt*,.
lepotico AnfflllnO rv»»fi,
ki pa mu ni vrečala ljubezni. Iz ljubosumnosti Je oreinik Angelino nevarno obstrelfl t<*r
peči in se grel in sušil. Baje 'ja bil uevotjen in razočaran, ker ao imeli pri hiši sgmo tri Jajca, lačni pa so bili štirje mošje. Lahko se je prepričal, da je naše ljudstvo ubošno in posebno v tej nesreči podpore potrebno. Iz zagate so rešili prefekta ravno tisti ognjegasci, katerim je pre fekt prejšnjo nedeljo prepovedal prireditev. To so si ognjegasci zapomnili, naj si zapomni še g. prefekt! Par dni pred nesrečo j s izšel odlok, da preneha oblast doeedanjih "županov" in obč. svetov, novi občinski načelniki (podeštati) pa niso bili i-menovani, vsaj niso prišla imenovanja pravočasno. To je povzročilo, da so bili nafti kraji eb časti nesftče brez županov, nihče pa ni vedel, kam <ae obrniti, vladala je dva dni popolna anarhija. To Je nedopustno. K4or je zagrešil to, zasluži največje graje. Se nekaj. Tistega dne, ko je prenehala oblast županov, so bi-li pozvani hribovski župani, naj spremijo prefekta na njegovi poti v Idrijo in se mu taip pokloni jo. župani so ubogali — vendar niso vedeli, aH gršdo v Idrijo kot župani — ki glasom dekreta niso več bili, sli kot obč. načelniki, kar je razrešilo vreme, da ni bilo treba ne enih ne drugih. Manj parade, pa več resnega dela bi bilo potreba; danes pa Še kmetje opazijo kontradlkclje, Id Jih delajo gospodje v Vidmu.
Roke nam povejo marsikaj o iaju »ene. Turtt če so obdela* in fnlJsVe mrlkodl, pač ps kažejo na pridnost lir tnartjlvbst ali biti morajo pri tsm tudi Ihn-ske, vesele, vitke; čisti ntfttN-
«S možitev in ne mere ImetiUitUjejo čut za Čistost; ob ko-zdrave dece. Niti ni potreba za tenu plevkhstl nohti dajo sumi-to zdravnika, vsak mladenič- ti srčno napako, laik ae lahko tnga do gotove foe- Stroka suha ramenu niso n« je nsužl In to mu bo samo v lepa ne šenekar grbaitsže sll ns p^d, - ^	J	mH kil kostno vnetje; okkl
Vežo* je «oblika glave: Grobo, poki Vašelo na otjco msdenfco, štlrioglato delo z zveriženo kost- na ven skrivTjene noge *a rajo ksle ns prestaro angleško hitiš, isto kriva, gosja hoja. Ls-bolezen, rahitis; žena z rahltič* Vater, oče fiziognomlčne VTde, nimi znaki, n posebno rahitično j to je* vede, ki iz dbTSsa In teles-medenico, težko rodi ali Sploh ni h form fcere značaj In dtttevno prirodno roditi ne moire. Velike, vrednost človeka, tJfivI: KMVft grobo oblikovanj glava kaže nslpos^va, krfva usts; kriva hoja, mbžgarisko vodeniko v zvezi z [kriva »pisava fsedaj1 levo, seda) slaboumnostjo; Izrftino mala desno, sedaj pokonci) kaže ns glava * nazaj padajWfm čelom(krivo,'nedosledno, tvijačno Ivo-pri drugače dobro; rszvitbm to* f>voljno mišljenje In«nečaj poln lesu kaže na jako diftsneracijo notranjih nasprotij, in-sh^oumnoat; brazgotino po Za zdravo rodblmiko iivlje-glavi, obrazu In jeKIku kažejo nje in zdravje otrok pa ni po* na padavldo-epilepeljo; alabo trebno samo edravo telo mater • rasti I, redki in suhi taaje so in očeta, ampsk t od I rdrsvs du-znak globlje holehnbsti Sli tež- fte. Otrok dedi tUdI vzgojno svo kih preležanih bolezni; llšaj'po| jo duševnost in znašaj od eUr-
■■■MMOT nino-gokrat homoseksualne. Najno-vejša Ženska moda stremi že tem, stvoritl vsaj na zunaj Ii žene takšen tip—ravno ta moda daje naši dobi pečat bolne, ns* zdrave duševnosti.
Vsekakor moram nazadnjs o-menitl še razliko v starosti med možem iti š«no; prevelika rasli, ka, kakor jo aplošno znano, ni nikdar dobra, niti ni dobro In prirodno, is ,Jo šena starejša, najprirodnelša Je, Če Je mož jisr let starejši, nikakor pa ne pre* ko deaet let. Enaka ovira ss srečo v rodbini more biti preVdltka rarilka v lfobraibl, Iona mora možs v vsem razumeti, da pa bi bila ona študirana in mož ne, tega si ne faoremo «»misliti; narobe pa js mogočo In so tsk-
u,
In i /.skoni: mnogokrat prav no nad skstirtvfti Shlid}^
srečni. IMož se boi l jk> prlrodnem zakonu za obstoj rodbine in jI pridobiva vdakdsnji kruh sli na ltolju Šli v tovarni ali v pisarni, lena pa mu Je umna družica In pomočnica, mati njegovih otrok tn gospodinja — katera nevesta in lena ta svoj poklic tn nalogo razume, ta je v resnici dobra ip duševno visoko stoječa.
Stanovske razlike kot ovire zakona In njegovo sftče danes vedno bolj ginejo kot zttnanje In društvene formalnosti In na njih mesto atopajo vrednote duha \u Izobrasbe. Denar in bogaatVo ter revščina na drugI strani so ps pri veliki veČini človeštvo še ved* no mogočni-flktorjl, ki onemogočijo sil unišijo milijone sreč» nlh zakonov; ls mala količina i«-branih duhovno in moralno, naj višje stoječih ljudi je v stanu, da se vzpne *nad te vsakden^i materljslne zapreko^MlÉ^H srčne človeške sreče.
kjer vli
ne mot( noben banda.
Tukaj aplahni vsa ganca: tanke Svilene se moraju umakniti v< dragocene košuhovine 1< pudri, šminke, kolne rnonoklji in podobna navlaka izgine, namestu njih pa zavladaj" razne mM« zoper solnfoo opeklino in naočniki za sneg. t #io besedo: ljudje postanejo ljudje! To se pravi: razumni ljudje.
Tsko sltromno spiš v skupnem ' ležišču v .planinski *očl |n 'nikdar ne Veš, če ni tvoj *,mmmri roma soseda, s katero deliš pičlo odejo, mogoče *ate#a ailtfleškega UnKirja Prav za prav Je1 boljše; č^š to nikdar ne ve.
•,
Dolomiti, Mser alpinist Rna << kupfi i a Je lepša kbt dr tki Lanrtro navtgOr do ! koris ls Triih 35fnn. Od t navzgor do skalnih * in < t rdnja v H.^Chlštaln iflf < ha pbd 1 skupino Bella tftri ■maragdneMenl IMsSlk <1 molade h kraljici 'D«l6r Zspsdna stran je eldorkdo ple-1lileex": f Bknpina VaJolet rfSVo. Umi stolpi ,
■•Avgustov» solnce flarCIKHsi-
hak JuŠnl veter plM>ji Mlaurins gori do nss;k|^ molče ns omottšno ostrem v Male Zinne.-m6tt6KorHin II pbd naml so kavarne, s jarki, štčne ovire, železni d in skupni grobovi.	1EB
To so šalostni ostanki voJn« /a katere se tu gori nlh" zmeni, Tods vžVIlono vo teh gor no potrebuje vanja ljudi, ns ¿meni hove neumnosti iri nit I sivimi glavami ne kMlju/< njimi.

obožavanje evropske kraljice." — -Ali ee Je p» klonila tudi božiča Svobode?"
London, 20. okt.—Lopdonekd časopisje skrbno zasleduje pom-pozno sprejemanje rumuneke kraljice v ameriških mestih lu se pridno norčuje is ponoene a. meriške demokracije, ki se valja po tieh prad kronano žensko.
Naslovi v Ustih ae vrste kot sledi: "Ameriška republika v srednjeveškem pompu. Histerij no obožavanje evropske krelj!. ce. Newyorški župen v fraku In s cilindrom v roki se je Izkazal dobrega dvorjana in lakaja." Itd.
M8tandard" celo vprašuje, če se je kip Svobode v newyorŠki Iski tudi priklonil kraljici.
obrasu kà«e ns dolgotrajne bolezni ; močno razvito, koščeno ll< ce, possbno dolnja čel j est / primeri z lobanjo ksže ns pomen j I
še v, \ prvem redu od matere. Pomanjkanje duta sa oMÉnest in čistočo v hiši, lenoba s drogi* mi naglavnimi napakami 1n gre-
kanje duhovnega Življenja pii hi vred pri vneteri Je leU 'n#ere. ženi, polog tšga še velike, dobe. «a za rOdbfno In otroke kot bo* le, meenate ustnke in usta jo lezen in napravi rodbino navad-gotovo znak surovosti, živin- no še nursšmjšo, ker Ji vssmo m t v«, pohotnosti; nos z upadlo I čast In Jo Izobči iz peštese člo nosno kostjo keže na podddova- veške druibeln očetovstva no sifilis; od oblike nosa mnogo Hčerke iz glkoholičrttti rodbin zsvisi lepota obraz« — čim pra- «o sumljive, da tlč| v njih vse vtlnejli tn primem^l'bos, tltn polno tskih napak, dasl so tudi lepši obrez In navadno tudi *J»e- drugače navidezno (¿eleeno sdrs* čij žene ;*;rime'1n l»rittottne v re in lepe, vsnder nspake tiče v nosnicah so všdno SiimdjlVe« Sli zssšsju, v duševnosti, v vtgejl. kažejo na Sifilis ali Ha Sktofulo* zo 1n tuberkulozo Sit tpdi rta I rame druge hdlezni; smrad 1z I nose in uht kaše na etfo vrsto j bbleznl in mkldenič se Ustnik-tivno odvrača od tskSn« ftem-j te. rZobje zverifteni, rsziedeni.
A.4 KopInŠek :
DOLOMITI
»Snsfco dvomljive vredhosti kot žene mster^eo todl fea Je» dinke hčere; one kežejo ne eni strani ali bolehnoet stšršev in njih izumirajoč rod ali na njih velik «tÑssm, ki se Ja hranil truda, skrbi in izdatkov za
Ljut boj preti kratkim krilom ne Tokio. 20. okt. — Amerišlv modo kratkMi ženskih lasi in kril js končno invadlrale Japonsko, toda naletela Je na ljut odpor med moškimi. Časopisi In rasna organisas!je vodijo Intenzivno kampanjo proti deškim frisurgm in kratkim krilom s geslom, fe Jo ta mode skrajno nemoralna za iaponke.
_	tlUjl# razpis nagrad ..................... ...... _ ........
^ revoš, še vočji revet I seoce. Oetefje na mestu »rto%.1 prfcUWvaaJf novih élsnovî ro na trahom ali egTptovsko I»»-j umna,' modna lutka,
J* k*j hočemo; Rade Pašič si potem pognal kroglo v desno
rujsvi, Ašejo v prvi vrati nuj otrok; na drugi strani pa je Je-prestano rahitis, tudi Se pode- diska hčerka še po krivi, prens-dovgno MTnis j če pa so «smo a peto ih njo osredotočeni in rs ' nemsrjnnl, psho to Nns4o šo po certani vzgoji premnogokrat sledloo «godnv. hiranje In Me-1 k varjena Uko, ds bo metu i, h «nje dotlčne «ene VHed slahr-1 Isla paklo v zakonu, a M mu ga šrte^ee tn črevesni ftstsrov "tri ogla pri hiši neiplroJg.'"Tu. poleg da Spričujejo njeno di čs prinese večjo doto nI fcori ■Vfts nemarnost ftpl-Isti, ker Jo timprajs ssgrsvi uhtjs s peiVMMoms prirsa- Brez strogo vigo^e hi gtohTjs Hm ohljevtm Jerlčk mi kešeta ne žlvl/eseke Izkušnje je pobdini 1 skoz vam* atevlstične snake de- otrok telesno in duševno slebsj generacij«, iecotak*. tesali preVe-Iši hi nsfadno HtfhntHna, to Je, liha k"*na koemstosi	Iv razvoju zaostala — rs zun če
Iz /»čl ddsevs značaj In dnis Je bHo voč otrok In eo drugI pt,.
človekov«, dobrot/i t
Hi pokrvar ' ts> M
oči v zvezi s<#evorto*
tn fpenešeidem ofltofefo |p
in ho Jasni Jo
t»red SVet»oh.	• »i® tkrof i
loco, hranit m» vnetje fs sinntji
n
mrli vsled nepododovdMh ni, Takšne rskmaeena jMigks hočs videti meša vedno v^./t nl#tfr\ 4lr-a m «vojsgs mollira, ki II mors vs# mdhe k^diHli, dru-
vsHa
tie v srnji kmofcf In «na ttflffi
k večjemu, da naatopa kot ne-
nima pa
Dolonlltl I To jo Ime Čarobne alpske pokrajine. osmo ob zvoku toge imena utrlplje srce hitreje In spomin ti pričef* lo enkrat vso ljubko domsčnont teh lepih pokrajinskih slik: r&i-noTdhči skalo! atolpi kipijo v vi* JoliČno večerno nebo, Um spo-da/ šumijo pršvljlčni gozdovi In bsJUo razsvetljeni grzndhotell so posejsnl vsepovsod "kot* boli MsŠH na slnjsm" bsržunsstem dnu. Vmes so zsressne nešts* v line serpentine belih dolomit» hklh cest, pd katerih drevljo noč in dan najmoderneJAl avtomobl-
' V teh bosanskih krajih se sprehajajo' elegantni ljudje nejrsellčnejšlh nerodnosti In priv pridne zamenjavajo svoje funt« sterllsgšv in delsrje v Ii« re, 4	\
Mala IcI#|Im» ki vosi od To. blschs (Dobiaero) skozi oski doline gori In doli proti CortJn! D' Ampeszo, Skrbi stalno sa o* ne številne mhošiee, ki ne pre* morejo svojih avtomobilov, II* brane! prve kategorije t« sedijo ob, volanu s1 cigsreto "Threc Csstles" v ustih in z rumenimi evtotnobllsklml .naočniki pred o#ml ti s hladnim pogledom mo* tHJo i »okraj i So v kraljestvu Monte Cristalls.
Pogovor v viseh svetovnih Je. zlklh e« sode okoli mode tn športe, JSZ*b«nd« in p<>r»ol<1sn^l<in« čaja. Včaal nanese besede na rezervirano *ap|>artemente v Pa« lest CrlsfiillA aH na ehariešton In tnngo mllongs
Na kolodvoru se komaj preH* ješ skosl fmpozsntni špalir livri-rhitfh hotol4k>yev, In fctr ne %fv ti v glave, da so * ravne tM pred nsfksj leti nssprszsli strel-«ki Jkriti.
•• •
Neka gotova pravičnost ps le j
obafojl na tsm svetu Kdor ho* A» dllti vso prfliio lepote le delale, ta mora iti v strinšKs de*|
line nsvzgor, "lestnbnešno" v!
m
Hoeiallstl so
«kih vbntVhh
ÉÉHiNstav,
«Mštičns stramts v trth. sdrulens g' clallat ičtio inširnscl
.LJÜ—.I-M UlJlláttL •
ooeinssin voiiTvnn \
tieVsl Pteo,<kl'*e' Vinel U Pampa,
».JI, -M .
zmago, rnuorna ti
sedeže ■ v ^■HHjHg^l IgStbpu Eds j so BOSI! f*tthr mestnih Občlnsh v*<ÄNin-tlnljl v več^l.
Zanimivo jo, de se sotrllHIhthv *mm mestfh, ki so Mis prvn
sgVsjena mest«, ko Ju člVMlSti
Ja |H' Itn ar Urals v te n<d smerne prarije veliko bolj ranimsjo ts občlnsk.. uprave, kot pa ka državno in narodno politične. V mestu Getiers! Piso sCeSfisttatl doMII dvakrat tolHro gtssov,' kot Jih Je bilo oddanih la proM-
HÜMi liapitnttvms. fleolsll* NtičnPlMMsl|e so prejeli «10 gfssev, predstavniki kapital U
▼	■« ORWMl »
dvsssa!, IT Ji AVí, ta
KU/fâ 1.1, f. X.
real cera* zim w. m »r, H. I, g, W. p/|. ^
n'iljoto rio "htnlifs v
nr. n. m, a. v. s.
arsds S4
r
n.
KAŠOJ IzúMfe. "" ■ wmwmt ru» aarsras
Several Cough
Četrtek, 21. oktobra.
Velika razprtfcja grazájt
na 80. Aahhuid A v«. in 27th SI.,
'^P^Hi®® P" Ameriki iarrttee Mehom, kakor J« u tis* rojakom znano, da ao bile moj« ki* baoo iam*ao vaako leto, in ktoa ^ bodo ta boljte. Danar m m« oaia. ki niao sadorotjnL U1 judno m priporočam mojim starim in norim odj* maleem aa obilo naročil. Cona s* funt Pottnina ni vtUU. Deiur ^ ftljito a naročilom ali po ram poil*« na C. O. D.
Httef» kraaaefa jutra a* po-, kopnvali kologijakega aaesorjs CiHld Ivanoviča Vjvllonova, ki je okri ta dvema boleznima, ja-)co močno razširjenima po nali domovini: od zJe ione in alkoholizma- Ko ae je začel pogrebni .prevod pomikati od cerkve r^tl pokopališču, je viol eden pokojnikovih slušfcenlh tovarl-neki FopUvekij, izvotčka,*» oddfdral k svojemu prtjaUlju ümforiju Petroviču Zapojkinu, mlademu, a vendar fte dokaj popularnemu človeku. Kakor w rimogim bralcem znano, ima ZjMfrin oni redki talent, da nerton» kot Kovomik na svatbah, . uhlji jih in pogrebih In sicer, ne da bi ae prej količkaj pri-pravljaJ. On vam lahko nastopi kot govornik, kadarkoli hočete! spe, natege, v močno vi-njenem etanju a|i v hudem razburjajo. Govor mu teče gladko, pravilno, kakor voda po odvodni cevi, ter goatofcsedno; taloetnih besed Ima njo** go-vomliki slovar mnogo več kakor n» jc *č«rkov v katerikoli atarlji. Govori vpeUJ v isbra-nlh beeedah, na dolgo in na široko, tako, da je bilo včasih, oso-' Mto pa na svatbah trgovcev, po-
»klicati policijo na pomoč, istsvt.
Slovenski tovovci bodete rojaka« solo ooteogli, ako bodete Imoli r** klobaso v aalogi. Pišite po <**. Vu plana in naročila pitito sa:
JOSEPH LESKOVAR
610—14th Street, Racine, Wk
-	p ■	—.
"AKO BI PUBJB LE VEDELI, kako hitro "Soma's Eako adravi befe ispabke, Ja* aem gotov, da Um rabili ulflim Swill> " plio Mr. Miki Osedsel, Fnfaston, Uteh. «Ja. mo trpel vel mesecev pAeče upahke, ao-bene storilo ni alé ranagalo, dokkr niaom naročil Sovara'a Eako. Tabj po prvi aporabl ao srbefina praa*. hale in t kratkem moja kola j« bik adrara." — Kupite 60 eaotov Ioni* 8orara'a Bsko mašila pri rašam k-kantaris. W. F. Severa Co., Calar Rápido, Iowa.—(Adr.)
AfitlrtJte a "Prosveto"!
Podortnll V. M Zalar.
¿; kk megla rakriva Horizont. Veleti pe lieni ravnini, polni íevee, po katerih ae ofij/tHa. Odram se ns Bologno. Left! v ju-ti%ftjl megli ip vtpenja v njo svojo «tolpe. Ns vlMÍoJori rpedio-rdeča zarja. Stars írnosla. 'Slavna univerza. Tam nekje are* mesta je Palazzo del Podeste, kjer je dvalndvajeet let spdel v Jtfl sin največjega H^henaUufov-ca» cesarja Friderika iL, svetlolasi krdsnt Entio. Zaman je obljubljal cesar vse mogoča. Sttii in raiiJrjenjs otemlja svobodni mastni ftMitki — avojega ujetnfta ni izustila. p**! Änilo je poen« v svoji jači, ljubil je svojo Lucijo, kl Je rsdOfoUno prebivala s njim v ječi, v-ječi je pretivel «nrt svojega nečaka K**adl*s, ftej M je imrt.ta prah te«* tad-njetaV HohenaUufovca leii Um v neki cor-kvi . . . Kakšen preobrat bl bil lahko nastal v surovini Evrope, ko bi bill bolognski Welfi izpustili mladega ghlbellinakega Junaka? Oh, hudič earn je stal na strani tega. ki ae Je ime-
novml boš j i namestnik na zemlji l---
• v Vlak se bllfta pQ0srJu. il katerega «trle tttesti vrhovi proti nebu. Mafiji liáftja. Cisti reda ročke Reno 10 Podi po skalah. Vlak bobU In ee pne navzgor Meato** tsflnja se-len je popolnoma in fore kaiejo avojo skalnato notrasjoat. SemtcrtJa naaclhitf ^ t»<Mj*, kako so ljudje snfeh rišH aem. Predor za '.predore!* Mcstbra*-strmoglavijo potoki ln .mi« v visokih slaporih navzdol. Raz Joden* pobočje in eratično skale kalojo, kaka Je pač tu ob čaeu viharjev in deievja. Divje gore, zaprte in le saee ftiveöo — končno torej gorovje, ki mJ ugaja.--w
y, Ne človeka nI tu, ne šivali. La v višini .¡plava aa razpetih kriMh čm ptič. orel all ja-jb*b, na lovu za plenom. Vrhovi eo vedno vitji |n višji, sdl ae ti, da ee njih oeti «badajo v sinjlno neba, prodori eo daljši in dsljil. vlak utrujeno h rope na vigor — očivldno smo na grebenu Apeninov. — Sofije Petrovna epi.
Vil.
Vlak drdra še menda ekesf dvajseti predor. . Ta pokrajina bl ee pa res fte lahko Itpre-menila! Toii ee U po širokem obeorjul
. In naenkrat ee pokaše široko Ofcsorje. Ogromna doHna t nizkimi griči ee odpira na levo. V sivi zeleni, kakor s cestnim prahom eptmieui. tonejo meeta, naselbine, poaamezne vila. ci presni drevoredi ee temnijo kakor molki. in krono temnih pinij ae rišejo ne temno-modrem nebu. —
—	Sofija Petrovna. Toskana! —
Odpre oči, smehljaj Iz sanj le« ie v njih.
—	Pravkar sem bila na Ruskem. Pri materi- Veete, ona je Sterorualnja in ima eladko-M<noei, rev »ca — —
Vlak ae sasufte in ee a pušča dol. V dešelo oliv, ki ea oblačijo v arlstokratično sivo selen. Veliki vinogradi na desno in levo. Temnordi-či, kakor a slano pokriti grozdi vlečejo e avojo telo trto k tlom — bodi pozdravljena, U granatna kapljica. Chtantl. dete solnca, preganjalec temnih trenutkov, trnih misli In valljlvlh Ho Jasni'. ,4 v
. Bnmkvo, mandljeve! In Uvorike alušijo tej trti aa-oporo namesto natega kol j s. ln nje girtaade ao sponjajo od drevesa do drevoea In ti vinogradi ee kakor slavnostno pripravljeni sa •vrr)*>m goeta Dlanjrea in njegovega aprem-etra. Ti pomni pnganakl sok. krščanstvo si le je izpooodlio 1% ta napravite sa največji simbol svojih tolaterijev —- ti pa ee ne meniš za to povišanje In varen svojomu pradavnemu .n mu. ti dar OHB^Ueev. vlivaš v našo kri aaoc T|iv1|enja. kakorlno jo bilo svojo U
Meeta po vrhovih. Nekatera imajo fte srednjeveško, utrdbe a stralnicami in stolpi. Rodilča slavqUi slikarjev In kiparjev, in vaaka cerkev jc tu takorekoS muzej. —
Osameli dvorci. Po drevju rasobešenl koruzni storil. Opaljeni nagi otroci ee pode okoli hiš. In povsod oljčni vrti In blagoslovljeni vinogradi. v
TAM 8B POBM HA UUO TfJDI TIA UBMBKA tO¡»MKíU