DoliMijsk« Novico izliHjnjo vsíiIí (-('(i-te];; ako : : jo ta dan pnimiik, dmi [loprcj. : :
tVijiu jim je za celo leto (oil aiirihi Uo aprila} ."i K, za |iol leta l'ôO K. Nnročiiiiia /a Nemčijo, lioHrio iii dnifrfi evropske (iršave xtiasa îi'oO K, za Amoriko +'">0 1Í. [iisi lil oglasi sn pliičii.jojo iiii{in\j.
Vse	i];ii'<)ěiitiio in (iziiiitiila
S])rejoiiiiL tiskariiii .1, Krajec nasi.
Trozveza.
(Zgodovinski lloiiiiHljnj.)
Ti oxvc/a j(i initva. Več kot 30 letno zvezo jo razdi'la italijatiskii nezvestoba in zavratiiosL Nikoli veiS ne ho i,a zveza nanovo oživela in največjo Škodo bo imela na tem Italija sama, kajti kdo bo v bodoče še botol imeti zaveznika v tližavi, ki po-staiie v sili izdajica in zalirbtno napade svoje dosedanje prijatelje. Nezanesljivosti italije nismo spoznali 5e-le itmja líJlT), ampak že od nekdaj je veljala ta država, kar se tiče njene politike, za eno iiaj-iiezanesljivejšil). „Će govorimo o Italiji", pravi grol' lieventlow, „in pravimo: Italija zastojia to ali ono politiko — je ta Italija festo satno en sam mož, ki ga mogoiie jntj'i že ni več, ker ga tiosi in vrže časovno »(iprei'ačnnljivo ljudsko mneiije." Mi že od nekdaj nismo veliko dižali na italijansko zvestobo; mnogim se je dozdevalo sploli nedosledno, da je zlasti Avstrija zvezana z Italijo, ko bi moralo vendar jwspeševanje iredeiiiisiii'iiiii stremljenj gotovih avsti ijsko-ilalijanskib krogov kazal i Avstrijo preje kot sovražnika Italije kakor njenega prijatelja.
Kako se je sMenila trozveza? Kako to, da jc k tej zvezi pristopila Italija, Cije Ijmlsko^miienje ji tako malo odgovarja? Na ta vpi'ašatija skiišajino nakratko odgovoriti.
Že prvi pogled na zemljepisno kai'to •lam pove, da so Netiičija, Avstro-Ogiska Italija določene za skupno zvezo že P" geogi'aiični legi. Zdrnžitev teli ti'eli držav je zgradila skozi sredo Evrope močan 0(1 sevej'nega do jiižnega morja in tako žii naprej otežkočila položaj napada željnih sosedov. Za eventuelne vojne ojieracije pi'»ti osrednjim .silam je bila mogoiia le še yzlioíitia in zahodna fronta; prava obkolitev ie bila izključena.
Se mimgo važnejše pa je, da so vse države v enaki meri gojile sknpno zanimanje za ohranitev inirn in za nemoten napredek in i-azvoj. V letih 1KG6 do 1 K7 1 se je 1'odila za si'e(inje-evi'0])skc velesile popolnoma nova dfjba; svetovna zgodovina J"" je, kot trčiti novitii državam, postavila
v svojem itačrtn nove eilje. Lelo IBtJO je Avsti o-Ogi'sko kotično ločilo od neittškega cesarstva in postavilo jircd tiovo italogo: zdrtižil.i narode v eni državi k sknptietnu delil in tia ta način postati kiiltnrni jk)-sredovalec za male narodne enote jugovzhodne I'lvropii. V teh letili 1870 — 71 je bilo ustvarjeno novo nemško eesarstvo pod vodstvom Priisije in inn je bila dana voiika naloga, nemško ljudsivo, ki je bilo več stoletij neediiio in raz(;ei>ljcno, spojit.] v narodno in državno kulturno celoto, ki naj bi stremila jio razvoju vseh svojih vrednotnih sil. Istotako je bilo leta 1H71 delo italijanskega zedinjenja dovršeno, Italija, ki je do sedaj veljala v zgodovini le kot „geogratičeii pojem", je slojiila prvikrat kot dižava na svetovno pozorišče.
Iz tega se razvidi, da so morale vse tri države obračati glavno skrb na to, da za svoj bodoči novi razvoj zagotovč mir. Pohlepu ])o osvojitvi sosednjih evi'opskih dežel niso bile ndane. liodočnost Nemčije z ozirom na njeno razširjenje je bila na vodi, to se pravi, da so njena stremljenja gledala na lo, da si priiiobi kolonij, da se more za svojo cvetočo industrijo zalagali s surovinami (bombaž) ter da si |)oiiČe iigodnili tal za svojo trgovino. Italijanski interesi pa so bili : moč iia Sredozemskem niorjn in pridobitev vplivnejših poki'ajin v severni AiViki. Za Avstrijo je jirisel samo liitlkan v poštev, pa tudi ne za osvojitev, ain])ak za ])ridobitev kullin'iiega in gospodarskega vpliva.
Natančtio vzelo, so imele toi'ej vse tri države eno potrebo; po ohranitvi mini v Kvropi, da so se mogli nenioteno posvetiti rešit vi notranjei)olit.ičnih problemov kakoi' tildi gospodarskemu razvoju in vplivu. Ta velika skupna potreba je tvorila pravzaprav podlago za jiostanek t.rozveze, ki po svoji naravi ni bila sklenjena za napad, am])ak edino le za obramiio.
2. Pretiliodnik tro/v«ze.
Dve evropski velesili sta pi'išli v jioštev kot nevarnost za mir: Francija in Rusija. Z Hiisijo je Avstrija jirišla prav lahko v konflikt, ker je imela tudi Htisija na Balkan olirnjene ot;i (vsekakor na Čist.o
drug način kakoi' Avstrija; kajti cilj Rusije je bil l azpad Turčije). Za Italijo in Nemčijo pa je bila Francija stalna nevarnost, za Italijo radi rivalnili stremljenj na Sredozemskem niorjn, za Nemčijo radi maščevalnosti za leto 1870/71. Trajalo pa je l>ač iirecej Časa, predno je stopila na dan zveza srednjeevropskih držav. Njen pravi oče je liisntarc.k.
Ko je iz nemško - francoske vojske vziastlo novo nemško cesarstvo, je bila za železnega kanclerja največja skrb, da to svoje delo zavaruje proti vsaki nevarnosti. Čeprav je mogla Nemčija brez vznemirjenja zreti na eventualni spopad s Fianeijo, bi bila vendar nova taka vojna težka ovira za povzdigo cesarstva. Pred vsem je mogla računati z možnostjo, da bo nekega dne stala Nemčija nasproti zvezi več sovražnikov. Treba je bilo tedaj misliti na zvezo, proti kateri bi se tudi več združenih moči pomišljalo začeti vojno.
V prvi vrsti je iskal Bismarck združitve z Avstrijo in liusijo. Ker interesna nasprotja med Avstrijo in Busijo na Balkanu v začetku 1H70 niso bila še tako izrazila, se je ta zveza 1872 tudi sklenila; v tej trocesarski zvezi so bile tu vojaško najmočnejše sile združene — najzanesljivejša garancija za mir. Vendar zveza ni trajala dolgo (1872—1877). Njen konec je povzročila zlasti turško-riiika vojska (1877). Ta se je za Rusijo končala ugodno, vendar pa Rusiji ni bilo dano žeti popolnega uspelia svoje zmage. Mir, ki ga je sklenila s Turčijo v San Stelano, so na berliiiskent kongi'esu bistveno spremenili. Po miru v San Stei'ano naj bi bila Srbija, Crnagora, Rumunija in Bulgaiija (zadnja pod formalno turško odvisnostjo) od Turčije ločene, Armenija naj bi pripadla Rusiji. S tem raziiejanjem Turčije pa niso bile zadovoljne druge velevlasti, zlasti Anglija in Avstrija ne, in zato je bil leta IH7H liismarck sklical berlinski kongres, na katerem naj bi se mirovni pogoji odobrili ali zavigli. Rusija se je morala zadovoljiti le z nekaterimi deli Armenije, autonomna Bulgaiija je postala manjša (po miru v San Stei'ano bi bila segala že do ege.jskega
iitotja), Bosna in Hercegovina stopita pod vojaško upravo Avstrije, Dardanele jia so ostale kakor preje za ruske bojne ladje zaprte. Ta rezultat je Rusijo očaral Postala je nezaupna nai)ram Nemčiji in uspeh Avstrije glede liosne je dal zopet duška stai'i rivalnosti na Balkanu. Tako je postala nadaljna zveza Nemčije in Avstrije z Rusijo za priiiodnost nemogoča. Ruska politika se je barvala vedno bolj s sovia-štvom do Nemčije in Avstrije in se tako bližala francoski.
Po izločitvi Rusije iz ti'ocesarske zveze je trajala dvozveza med Avstrijo in Nemčijo štiri leta, dokler ni k tej zvezi pristopila Italija in prekrstila dvozvezo s trozvezo. Povod k tej Jijeni priklopitvi je
dal i'avno beilinski kongres.
(Konec prilwdDjiii.)
Naše zidanice.
Dasi zelo slikovite, so iiaŠe zidanice vendar jako slabe kleti za vino.
Popolnoma ali po večini nadzemeljske kleli v njilt, kojili vrata so pi'oti jugu obrnjena in čestokrat, radi varnosti, Se z železjem obita, so iz])ostav!jena najhujšim spremembam toplote. Pozimi vino v njih zmi'ziije, jioleti pa v njilt vre.
Zima in vročina zelo slabo vplivate na vino. V premrzli kleti se vino skali, se ne more razvijati iii se zlasti kislina v njem ne zmanjšuje, kar je pri naših, po veČini kislih vinih, gotovo prav neugodno.
Se slabše pa vpliva na vino vročina, Si)arjeno vino izgubi veliki del finih dišečih snovi (cvetico) in ogljikove kisline, katera dela vino rezko in pitno. Y sparjenem vinu se pa posebno hudo pomnožujejo škodljive glivice, ki povzročajo v vinu kan, cik in zavrelko.
nekaterih letih se na Dolenjskem jiokvari na ta način na tisoče hektolitrov vina. Krivo je tega pred vsem slabo ravnanje z vinom, zlasti to, da se vino o pravem času ne loči od lahko gnijočih tvarin, to je od di'ož ali kaleža, S tem sc še mnogi vinogradnik ra<l pobaha, češ, ,,to vino ni bilo še nikoli pretočeno, še zdaj leži na ilrožeh'-. Tak izrek je le spričevalo rev-
LISTEK.
Moja pot k sv. Petru.
K Tekavčevi Manci sem sla v vas jo povabila- s seboj k sv. Petru. Ze par let sem gojila v srcu tiho ^«Ijo, da bi šla enkrat k sv. Petru, na oiHi visoko goro nad Sotesko, ki se kot najvišji vrh gorskega grebena vidi tako daleč naokoli. Venomer so mi pripovedovali, lííiko prijetno je zgoraj ; kako je lep razgled, zrak, kako venča vrh zgodovinsko ^''lamcnita cerkvica sv. Petra, nekdaj tako «'»veča božja pot. Zanimali .so me tudi i^očevarji, ondi bivajoči, ki govore sredi iKinii svoje čudno nc.m.ško narečje, Na nedeljo jio prazniku sv. Petra in ^^-U'la g(j,.i vsako leto cerkveno žegnaiije,
In'č'"'	'""j	Sama
Ifet	videti in okusiti. Zato sem se
če 1	odloČila, da p(»jdeni gori,
vati '''' ju'eslabo vreme, Sramo-' " se morala, da službujem v bližini
J^io znamenitega hriba in bi ga ne bila "dcoli obiskala.
Krasno jutro je poslal sv. Peter. Nobenega oblačka na nebesnem svodu. Hladna sapica veje po dolini. Kar vse vleče človeka ven v božjo naravo. Sle smo jirecej zgodaj, da bi lahko počasi se Setaje vse ogledaie, kar bi se nama pojavilo zanimivega na poti. S seboj smo vzele velik kos kruha in še nekaj pečenega zraven, ker najl)rž gori ni! bo ničesai' dobiti za želodčne zahteve. Kočevaiji so že odnekdaj siromašni. Zemlja jim rodi radi dolge zime in zgodnje jesenske slane le krom])ir, bob, letno jišenico in oves. Drugo morajo vse kupiti. Kaj .šele sedaj v vojski, ko Se za drag denar ni dobiti skoraj najpotrebnejšega. Še to omettim: krilo sem oblekla nalašč najmoderncje ukrojeno. Tako široko, veste, in nnguhano, kakor ga nosijo gospe na slikah iz srednjega veka. To pa zato, da bi jiokazala drugim gosiiodičnam in tudi nekaterim kmečkim dekletom, ki pačijo svojo nošo in bi se rade oblačile kakor gospoda, kakšna jc najnovejša moda. Zvedela sem namreč, da je večidel žtižiim-bei'Skih in lopliških gosjtodičen v modi dve leti zadaj, da nosi še (uia ozka krila,
tiste neumne vreče, ki v njih človek nikdar ni varen pred nesrečo, če bi bilo treba hitro bežati ali se globoko k tlom prikloniti. Prijateljica Manca mi je sicer zatrjevala, da se oblačijo po starem ne toliko radi nci)oznatija najnovejše mode, amjiak zato, ker jim primanjkuje denarja, da bi si kupile toliko blaga, kakor ga požro široka, nagubana krila. Sama ne vem, ali bi ji bilo verjeti ali ne. Najbrž bo na vsakem nekaj resnice.
Hladna setiiia visokih bukev in ])o-življajoči vonj leporaščenih smrek sta naju spremljala skoro celo pot. Semintja naju je objel tako teman gozd, da me je bilo skoro strah, Paikiat so se razgrnile jired tiama tudi iirostrane senožeti.
Utivno sem se zabavala nad glasnim petjem či'iiega kosa, ko steče Matica tja za grm in se skloni k tlom. Radovedna, kaj bi bilo i)ohitim za-njo in — cela greda samih leičii rdečih jagod, ki tti zore nekoliko kasneje. Ne morem i)ovedati, s kakšno slastjo smo jih uživale.
Ampak nekaj nanut ni šlo v glavo. Po hosti je ležalo vsevprek polno hlodov,
smrekovih in drugih, debelih in dolgih, nekaleri že čisto trhleiii in nerabni, Poieg sevetla suhe veje in dračje.
(Hej no, sem modrovala z Manco, ko smo se ogibale štorov in lezle čez nastavljena bruna, koliko se dela tu Škode. Kcdiko drv se tu konča, <ločitn jih doli v dolini komaj dobimo za drag denar. Naj bi prišli vsaj revni ljudje in suhljad odnesli. Matica mi je pojasnila; vsi obširni gozdovi od Žužemberka do Kočevja in tostran do i-riiomlja so dedna last knežje hiše Auerspergov, Ljudem ni dovoljeno pobirati drv, niti gob ne, menda zato, ker so ljudje taki, da, če jim ponudiš prst, ti zagrabijo ceh) loko. Ce bi se jim dovolilo poliirati matij,šc stvari, sulic veje in podobno, bi kmalu šle za njimi tudi večje veje in celo stoječa drevesa. Da se to pre|)i'eči, je prejiovedano docela vse. Skoda se pa vendar dela zelo velika.
Vlopijene v to modrovanje naju prehiti kmečki fant, ki naju obgovoii, čeŠ: K^ako j{! to, da hodimo same, in si nismo lireskrbele spremstva, ki bi tiajii kratkočasilo. Dobro vedoč, kam cikajo te besede,
šćiitc za dotiinega posestnika. Morda že par ttííiiiov kasneje jia teče njegov» vino v jai'ek ■Ail zidanico kot, zi^vrelka,
K teimi seveda še po.selino inipojiiure slalia klet, v ka(.eri se vin» s])ari in di'ože ali kalež jjriěiie v vinu gniti in ga jiokvaii.
Niijljoljša toplota za vino je 8 do 12" R, to je K) do 15" C. Kleti, ki iniaj» l.ako toplot», so poseljno ugodne za vino in vsak» vino v taki kleti na dobroti Ic pridobiva.
i)a inia klet tak» toploto, je niogoGe doseči le s tem, da se jo napravi ]) » d /einljo. Kleti, ki leže vsaj dva nietra pod zemljo in so pri vliodu in pri oknih jiroti zunanji toploti dobro zavarovane, kažejo stalno toploto, ki odgovarja srednji letni toplod dotii^nega kraja in ta znaša v naših krajiii 11" G.
To bi moral viJoštevafi in izkoristiti vsak jiameteti vinogi'adnik i)ri napravi novo kleti. Kjer je le niogoce, naj se napravi tedaj klet globoko pod zciidjo, najraje pod hišo. Kjer pa take terenske razmere ne dovoljujejo, naj se iiajiravi klet zadaj za hišo. To je posebno pri stiini legi naših vinogradov jirav laîiko izvršljivo. Zidanice st-oje navadno oh vznožju vinogradov. Tam naj bi se izkopala in obokala klet naravnost v lirib, pod vînogi'ad. Take kleti najdemo na Nižjem Avi^ti'ijskem in Moj'avskem in so to izhoi'ne vinske kleli.
Matiipulacijski prosto]', to j6 prostor, kjer se grozdje melje in stiska in kjer v kadeh ali sodih tiiošt kipi, naj leži vedno višje in bodi laiiko ()ost-oi)en. Pri prvem pretakanju po kipenjit se ])o ceveh izpusti vino iz njega v vinsko klet.
Po tem načelu itiiaiiio v Ti'ški gori jiri Novem mestu zglajeno le eno samo vinsko klet, to je klet in zidanica gpdč. Mimi Seidl, posestnice v Novem mestu.
Vsak, kdor misli napi'aviti novo zidanico, naj bi si jo ogledal in bi se jej p» svojih razmerah piilagodil.
Pri napravi večjih kleti in zidanic vpraša naj se pa vselej [loleg zidaiskega mojstra tudi vešeaka v kletarstvu, ki bo veilel mnogo praktičnega in koiistiiega najjraviti. Potem vsaj ne bodo nastajale lilaninske koče v naših vinskih goricah, kakor se dogaja.
Pa tudi že obstoječe, staie naše zidanice bi se dale v nuirsikterem oziru zboljšati. Že s teni, ako se zunaj oblože s slamo, kar sem videl v nekterih zidanicah v Slatenski goii, se ini'az in vročina od kleti odvi'ača. ňe boljše jia je, da napra-vitiio pri takih tiadzenieljskili zidanicah dvojne stene, to jc da zunaj, kakili 20 cm od sedanjega zidu napi'avitiio nov, čei)rav tenak zid. Med obema zidovoma nastane potem prazen prostor, v ktei'eni se nahaja zrak. Ta pa, kot slab jirevoditelj gorkote, ne pi-epusti zunanje topline, da bi .segrela
ali ohladila noti'anji zid in s tem neugodno vi)livala na tojiiolo v kleti. Kdor se boji izdatkov, narťdi lahko mesto zunanjega ziilii le leseno steno in piostor tiied t,o steno in zidom izpohii naj s kakim shiliim prevodnikom gorkote, kakor s plevami, žaganjem itd.
Tako se da tudi skiha klet neverjetno zboljšati. V laki nadzemeljski kleti je pa seveda ti'eba skrbeli posehtm tudi za to, da ne prihaja zunanji zrak — bodisi da je prevroč ali jjremrzel — pri »knili ali vratih v klet. Zato je vhode vedno dobio izolirati. Okna naj bodo dvojna. Zrak med njima ne prepusti gorkote, če iie sije solnce na okna. Zato mojajo imeti okna, ki leže proti sidncu, zunaj vedno lesene okenice (balkne), ki se zaprejo, kadai' sije solnce naravnost na oktia.
Zlasti dobro morajo biti zavarovani vhodi. Vi'ata, ki iieljejo v vinsko klet, ne smej» voditi nikdai- naravnost od zutiaj v klet. Pred kletjo bodi vedno drug zapi t pi'ostor, ki varuje znotranja vrata (zno-tranji vhod) jired vplivom zunanje t,oplote.
Čim večji iti bolj zaprt je ta prostor tem bolje je. Taka predklet ali i)red-soba služi lahko raznim namenom bodi.si kot liianijujlacijslii prostoj- (za stiskalnice, kadi itd.), bodi za shrambo al: podobno.
Oe ni drugače mogoče, naredimo jii'ed vhodom v klet vsaj leseno uto (lop») z dobro zapirajočimi vratini. Že ta bo odvi'ačala najhujši mraz ali vročino od kletniii viat.
Klet mora biti tedaj vsieiej tako napravljena, da je dobro zaprta in zavarovana proli škodljivim učinkom zunanje toplote, bodisi mi'aza ali vročine. 1'ri tem pa mora biti vendai -le tako lU'ejena, da se da lahko in dobro lu'ezi'ačiti. Kakor hitro se zunanja toplota približa oni v kleti, po leti v hladnih nočeh pozimi pa ob topliii dnevilt, odpi'imo hitro okna in diišnike, da se klet prezrači. Cist zi'ak koristi viiui ravtio tako kot človeku idi živali.	B. Skalický.
Vojni pregled.
Italijinisko bojišče. — Na liojni Ěrti med Brento in Adižo li-ajajo živnliiii boji dalje, kakor se 14. iii 16. t. m. uradno iwroca. Na več iiiestili našcg-fi obrambneg:a odseka med Cima Died in Monte Kasta napadle so po obstreljevanju a topovi znatno italijanske sile; severovzhodno od Moute Kasta, kjer je sovražnik izvedel deset naskokov, so se posebno ljuto bojevali. Vse na])ade sovražnika so naše vrle Oetc zopet odbile z najtežjimi izgubami za sovražnika ter obdržale vse svojo postojanke. Našo črto severno od doline Positia je sovražnik (juto obstreljeval s topovi. Močni sovražni napad pri l^asuliio smo odbili. Z vedao VCĚjo silo uapadiijo Italijani na.šo bojno črto mej (.'ima Dietni in iHonte Kustu in to se ponavlja dan na dan, brez da 1)1 doslej zamogli na kakem mostu predreti. Ker smo si mej
Fnmjo Neubauer.
Naša dekleta.
-Tečmen je že požet, veže ga zbor deklet, vež« in pesmico poje tako:
„Žito iHU'ezano, v sno])o povezano! Kdaj boš pa zvezan ti, fantič, z menoj?"
Fantje kosé seno, deklicam odjiojo, deklice slušajo l>esem niolČé:
„Fatd, bo zapustil vas, s saidjo ga zveže pas, ti pa jokala boš sama domá,"
Ueklice slušajo, pevaii skii.šajo, ali glasove jim žalost duši.
Kose pa režejo vse, kar dosežejo, devam kot sabljice bridke zvene.
Nabi'useni so srpi, naklčpane kosé, žanjice pa za kosci prelivajo solze.
Oj njiva žitorodna,
oj cvetni travnik ti! Kdo vaji naj požanje, kdo vaji i)okosi'?!
A diïklîce so vslaie,
zadele so koso; -— ko solnČece je vstal», sušil» je sem'»,
A (U) večera ječmen že ležal je požet, ])e,vaje v vas domačo liit(d je zlnji- didilet
Dekleta, kje vaši so kosci?
„Nad tijimi koso zavilitela je smrt!" Dekleta, kje vaše je petje?
„0(i žalosti bridke mu glas je zatrt,"
ňki'janč(ik pa teka ob njivi,
brezski'ben vzleti pod nebesni o!)ók, ti'epi'če s perutmi in i)oje
veselo kot srečen, nedolž(;n otrok.
„Oez ki'atke mesce tri pšenica dozori, takrat zagledajo s|)(it moje te oči."
Zapel mi jc tako poslcdnjič za slovo, a moja radost vsa zaŠia je za goro.
V doiiuičo ni ga vas! Zori že drugič klas! Ah, tretjič ga mortiá požanjem žalostna.
Asia<io in Arsiero tiovo bojno črto severno oii Assa prepada izvolili, izpraznili srao voj^el Assa-Aatico pri Pedoscale, Pri premešůenju bojno črte VKcIo so naSo feto vplike nmožine zapleiijenega težkega streliva a seboj. Posamezne sunke sovražnika proti na.šiui postojankam severno doline Posîna in nek vočji napad na itrelaz Horcola smo odbili. — „Baseler Nachr." poročajo, da jo pri razstrelbi v mestu Speziji, kjer se ni unci samo en zaboj streliva, kakor se je prvotno poročalo, v resnici zletela v zrak cela tvornica. Mod 480 delavci ui ostal niti eden živ, med odraslimi in otroci, ki so se kopali v morju, jih je bilo nad 300 ubitih. — „Innshrucker Nach rich ten javljajo, da so v Italijo poheji'jega iredentista dr. Eattisti-ja, ki je služil sedaj kot alpinski stotnik v italijanski armadi, în katerega ao sodaj naše čete ujele, po vojnem sodišču, katero so jo takoj sestalo, obsodili na smrt in 13. t. m. vsleti razsodbe (io določilih nagle sodbe usmrtili. — Uradna poročila 17, in 18. julija javkata, da Italijani ljuto nadaljujejo obstreljovanje naših postojank na prelazu Borcola, kakor tudi na na istega meječ odsek do doline Astach. — V odseku Tofane odbili snio ponovne napade Italijanov. Na bojni črti v Dolomitih, severno dolino
se obrnem ogorčeim k Manci : „Suni vendar z solnČnikom iiredrztiega fantalina med 1'ebra! Stnrkov pob, komaj šliriiajst let star, pa ti kaj tacega zine! Nobene olike ne pozna, nobenega si anni in stj ahu ! O, da bi bilo že skoraj vojske konec, da bi se p»vrnili starejši fantje d(im»v in bi ustrahovali razposajeno svojat, ki se sedaj šo])iii doma, se Čuti gospodarja cele vasi in so repenči, kakor iietelin na gnoju!"
Še nisem končala, ko naju prestraši silno vidtje tatu odnekoil. Slišal se je krik, ukanje, i»etje, govoi-jenje, smeli, pokanje, kakor in se poilile coprnice ih> gozdu, HiušČ piihaja vedn» bližje. Tu kaj zagledamo: tropo otrok, deklet, žen in mož, ki so bili namcjijeni kakor me dve in so si stetn zabavali j)» ]K)in. No, liog jim po-žegnaj nedolžno veselje! Meni sti'ah menda ni škodoval. Ôe mi pa b», se bom jiokadila s tavžent ložann in smi-ekovimi storži.
Jiližamo se vrlin. Od vseh plati se zbijajo množice. 1'riliajali so, kakor na božjo pot. Neka ženica je zatrjevala, da s» več kot od sedmih i'ai a naokoli, tiosposki
iti kmečki, vseh je bilo dosti. Kar ostrmela sem přišedši lui vrli spričo toliko ljudstva. Za eno vojsko bi nas bilo, ako bi bili vsi moški. Tudi Kočevarje sem si ogledala od vseli jdati, Sicei' se mi niso zdeli na-liaČni; le jezika nisem nič mogla umetî, četudi znam hîp» nemški. Zdelo se mi je, kako)' bi ljudje lajali, kadar so govorili. Vsak p» svoje, kaj ne!
Razgled z gore je zares nekaj veličastnega. Polovico tega nisem pričakovala. Poslai'en mož je menil, da vidi cel svet. Šele, ko mi na moje vprašanje, kje je vojska, ni mogel pokazati mesta, se je uveril, da se moti. Sami hrild, iloline, ceste, gozdovi, vasi, zvoniki in reke pa potoki!
„Glej otidi je moja i'ojstna hiŠa," mi pokaže Matica z roko na belo točko tam ob cesti daleč v dolini.
Beži no! Tako natančno se pa tndi no razloči vsega, vsaj brez ilaljnogleda ne. Ti si taka kakoi- hribolazec, ki je trdil, da vidi s Triglava čretlo ovac na i'jrni Prsti, ena ovca si je pravkar zlomila zob, ko je ugriznila nekaj ti'dega.
Manci ni bila všeč moja opazka. Pa šali ni zamerila. Med prijateljicami se lahko marsikatero ugane.
Kaj pa ona gniča tam V Kmetica kaže z rok» na ono plat., omenjajoč oka-menele Ijndi. Uadovednost naju zvabi k ženici. Prosim jo, naj še nama i'azodene, kar hrani njen spomin.
„Glejte onostran grape tiste kamene sredi travnika! T» so okameneli Ijndje. Neka nevesta je prišla s svati iz liibnice ali iz K»čevja, sama ne vem natančno, sem gori obhajat ženitovanje. Tam na travi so jedli iu pili. Solnce je silno žgalo. Nevoljna nad neznosno vi'očino se zagovori nev(!fita: o, <ia bi !e okamenelo to vroče solnce! ~ Za kazen je okamenehi »na s svati."
Ženica je verjela vse kakor čisto resnico, Meni se je pa le čudno zdelo, kje bi sc dobila tako neumna nevesta, ki bi prišla v te strme bregove svat»vat in okamenjevat. Rekla nisem ničesar, da je ne bi biez potrebe užalila.
(Kouď [uibodiijić.)
Pellegrino in v ozemlju Marinokta, na koroški bojni črti v odsekih Seet>ach in Itabl so ljuto obstreljevali Italijani naše postojanke. Itali-jannkti pehotno oddelko, katori ao prodivaH
v dolini Seebach, smo prepodili.
liusko bojišče, — Po poročilu vojnega poročevalca dne 15. julija stoji boj na severno-vzhodni črti pri Bučaču v sredini včerajšnjih dogodkov, kateri se je z največjo ljutostjo nadaljeval. Mej tem, ko sovražnik predvčerajšnim ni doseifcl uikakey^a uspelia, temveč imel ogromne izgube, kajti naštelo se je v odseka euega samega jiolka 1200 ruskih mrtvecev, ponovil je včeraj še z večjo Ijatostjo svoje ua|)ade, Z malimi presledki trajal je boj na posamezuih delih dalje kot dvanajst «r. Trikrat uapadio so sovražno kolone, zahodno in sovero-zaliodno Buíaía valilo so se vrsta za vrsto od Stripe som proti višinskim poato;'ankam naših. Boj je trajal cel [lopoldan ; dva na. ida v globoko-strnenili vrstah sta bila odliita, i<o__jo napočila noč, navalile so čete generala Cerbačejeva v tretjič, a zopet bo bile na večjem delu napadalne točke odbite. Samo pri Oleszi, zahodno od Przewloka, kjer so bili jarki ia ovire oil predvčenijšiiega boja poteptani in vzravnani, posrečilo se jo liusoiii v od.sek udreti, a zopet so bili z ogromnimi izgubami iz istega vržoni nazaj, llusi tnlé, da ao zasedli Delatyo, toda to ne odgovarja resnici. V trenutku ieži ta v dolini se nahajajoči kraj mej sovražnima rojnima črtama in ga obvladujejo topovi naših topničarjev. Neka ruska komiiaiiija je pač udrla v mestece, a bila takoj zopet pregnana. Ob Stoliodn se tudi v novejših močnih napadih čet generala Lesa ni posrečilo, ustaliti se na zaliiiilnem bregu reke. Neko četo, katera je prekoračila reko mej Trojankowko itt Stobi-hovo severno železnice Kovel Sarny, so nasi pregnali in razkro))ilÍ. líavnotako so naše čete razkropile ruske oddel ke južnozahodno Mokla vo, ki so se približale našim predpostojankam. Pri Jablonjci, južnovzhodno Zabie, jtrivedli ao naši od vspelih pohodov 200 ujetnikov. Poiskaseu napad južnozahodno Delatyna se je izjalovil v našem ogr^ju. — Kakor se nradno poroča 17. in 18. t. m., so se ponovni najiadi liiisov na naše postojanke južno in južnozahodno Moldave, kakor prejšnje dni izjalovili z velikimi izgubami sovražnika. Pri Zabie in Tatarovu odbili smo najiadeliasov. Severozahodno Barkanova iiroprečiic so naše i)red.straže poizkus sovražnika svoje jarke približati našim postojankam. Južnozahodno Jjucka napadli so kusi H premočnimi silami. ]!)el bojne črte i>ri Soklinu umaknil se je v prostor vzhodno od Gorobova. Po protisunku nemških bataljonov v zahodnem boku krite, nmaknile so sc jnžtio oii Lucka boreče so zvezne čete, ne da bi jih sovražnik nadlegoval, za Spodnjo Lipo nazaj.
Zaliodiio hojišče. — Na obeh straneh Somme so je, kakor javlja uratbo poroóilo in vojni jiororovalcc 14. in 15. t. m,, razvil zopet \jut boj. Angleži napadlí so po Vintem bobneèem o^nijn gozdiča Troncs in Manetí;, kojih bojna ('rta obsegajoča koraaj jiet kilometrov širine tvori že vc(i ilni ^^lavno točko izk^nčiio finglcskc ofenzive. Tudi sedaj se jim ni vžc mnogokrat in z straSnimi žrtvami poizku.ieno prodretje posrečilo, kajti napad sc jc izjalovil vžo jsred nemško bojno črto. Pri Francozih ob Somini med Barlenx in Kstrccs nadomešča izmučeno i)ehi>to topništvo z obširnimi poizkusi 8 jdini, kojih učinek pa je bil brez uspeha. Kakor bi se zmenili, poizkušajo Vže 10 dni Angleži proti severu, Francozi pa proti vzhodu in jugovzhodu pridobiti na prostoru, da ee s tem re,5iio nemškega o!>stretjevai^]a v ))ok v njili klinu podobni postojanki. O kakem prenchavaoju boja se kljub večkratnim presledkom ne more ' govoriti. Zmanjšal se jo samo up zaveznikov nii uspeh velikih predpriprav. Po nekem poznejšem poročilu istesa dne so je Angležem ])o težkem boju posrečilo-med Pozièrcs in Jjongueval udreti v nemško črto iii pridobiti nekaj prostora ter se ustaliti v gozdu Trone.s, tíunek so Nemci ustavili. Roj so nadatjuje. — Vsi napori Angležev in Francozov na vseh drugih točkah bojišča niso v stanu razbremeniti svojih čet pri Verdunu, kajti Nemci napredujejo tam, akoravno korakoma in stoje že tik utrdbe, tako da se Francozi že resno bavijo z vprašanjem izpraznitve iste. — Ob Sommi so Angleži kakor se uradno IH. t, m. poroča, dosegli majhen uspeh, tnej tem, ko so Ncmci prisilili po zgubepolnih bojih prejšnih dni utrujene Francoze, da so ostali v svojih postojankah. ^ „Daily Telegraph^' jioroča iz ťrancije: Novi napadi Nemcev im Verdun so ]ako presenetljivi. Nemci so morali dovesti novih Čet, s čimur se preje ni računalo.
Italijansko lioJiSiie. — Po uradnem poročilu 15. t, m. so neko sovražno četo, ki jc napadla naprej potisnjeno bulgarsko četo južno-zahodno Gevgelija, Bulgari odbili. Po ognju na l.ulementi (severovzhodno jezera Doyran) je bilo ubitih sedem grških prebivalcev mej emi stirje otroci. - O položaju v Črnigori je objavil crnogorski generalni konzulat v v Londonu kakor se uradno poroča iz vojnega tiskovnega stana 14. t. m. poročilo, ki trdi, da obstoja v Cniigori vstaško giban o, katero se je razširilo že v severno Albanijo; dafje
izpraznile vasi v severni Albaniji m se umaknile v Geiinjo in da jo padlo veliko naših vojakov, ki so ali zahrbtno napadeni. Ogrožen je baje tudi Skader; sodi da smo. tako izvaja navedeno poročilo, 'laïse čete umaknili iz Ůrnegore, da ojačimo severovzhodno bojno črto. Nasproti tem prozornim l^zem opozarjamo Še enkrat na dejstvo, daje v Crnigon vse popolnoma mirno, kar ac iHhko vsak prepriča, če obišče deželo, ker nc oviramo obiska. IzOnicgorc tudinisinonitienega iiioza poslal! na severovzhodno bojiSče. — Iz »-^cnta javljajo 16. julija, da Kerve od Angleške "iijno zahteva, naj vendar že poš^ie generalu fearrailu egiptovsko armado na [lomoč, ker oarrail poprej ne more pričeti z ofenzivo. — poročilih „Neue ^iuricher Ztg." iz Soluna ekspedicija nad m milijonov rnlJ"^' .	t'ni sc i)0rabi za fran-
^ "lilijonov frankov. Približno 5 ni ijonov pa izmečejo Angleži vsak roden, i^ieg tega dovažajo Angleži večinoma vsa po morju. Izdatki za vzdržavanjo srbskih f^et niso uračunani.
...	bojišča. — 'l'iirško uradno po-
ouiio [tí. julija javija, cia ni na iraški in iranski oojm urti nobene izpremembe. Na kavkaski ÏÏ? f. ^'■■^ili v nekaterih odsekih desnega Kuia, ki so blizu središča, za Turke uspešni \	topniški boj se je izpre-
"cni a bitka v središču, ki i»a od časa do časa poneha. Vsi sovražni napadalni poizkusi se° ° <-'oruha na levem krilu, so se izjalovili ' turskih protinapadih, pri čemur so imeli Íp, ' znatne izgube. Turške čete so ob enem I'1'otinapadov obkolile en sovražni bataljon " sa iiopolnoma ugonobile. — 15. julija pa »ra( no poročajo, da so vzhodno od Kermanšaha aozdaj m nič posebnega zgodilo. Ko so izvedele ruske čete, da se bližajo turški oddelki, katere so podpirali turški prostovoljci. Sinehu, so zpraznih Kineh, kjor so pustili del svojih sil; Mavna njih sila se jo umikala v Ilamadan. ^irski oddelki so ll. julija pregnali sovražne Provalne čete in so zasledovali sovražnika i'>kiii proti vzhodu od Sincha.
iiovni'^;^ iiKU-j». — Kakor uradno poroča naše mornarice 14, t. m., je nek v 'ičoln ijotopil 10, t.. m. popoldne vrste 1	^^^^^ torpedni rušilee
jo skiin	julija
ličinko! vnr?''''''^ vrgla s prav dobrim kolodvorske .
neiS Îï ^'^t^i'iJ««Izstreljevale, sose vrnila nei oškodovana. - Po poročilu admiralnega «tabu nemške mornarico 14. t, m, je nemški
podmorski čoln uničil 11. t. m, na Severnem morju neko angleSko jiomo/no križarko, približno 7000 ton. Isti dan je podmorski čoln na angleški obali napadel tri oborožene anglo.škc stražue ladije, posadke ujel in zaidenil on top. — Veliki ua ichi nemških podmorskih čolnov so že ])rL'd etom dni velike nemške trgovske tvrdke prijiravile do iiusli, ali bi no bilo mogoče zgraditi trgovskih i>odniorskih čolnov. Tehnično vjjrašanje so srečno rešili in ustanovili so „Nemško oceansko ladjedelnico", ki ima namen, da navzlic angleški blokadi zopet začne trgovati z Ameriko, Pred nekaj tedni so spustili v morje prvi tak trgovski podvodnik, ki ima aooo ton vsebine. Ime mu jc „Ueutsdiland". Čoln ima veliko zalogo obratnih sredstev in moro v skrajnem slučaju ostati tudi nekaj mesecov v morju, ne da bi moral iskati pristanišča. „Deutschland" jo vžq preplul „Ocean" in srečno dospel v Ameriko, Itogato obložen z blagom, namenjen dnii.bi Eastern Forwarding it Co. Kakor hitro se izloži Idago, nalože nikelj in surov gtiniî, katerega pripelje „Deiitschland" na Nemško, V delu je še več tacih jtodvoLinikov.
DomaČe in tuje novice.
Oficijelni patry otični znak s kranjskim grbom jc prav lično izpcljaii in trpežno pozhiCeii. Jo tedaj zares najlepši sjiomin na iKiiiienljiva leta svetovne vojske. Sezite liilft) po njem, ker zaloga ni velika! — Dobiva sc za íí krone v Novem mestu pri J. Jv raj 00 nasi. íii ťrb. Horvat.
Odlikovanje, t'esar jo najvišjini odlokom / dne 1.1, m. jiodelil bivSeniii žiii)nikti v Kostanjevici, prcć. g. Daiiiijaiiu I'a vi i č zlat zaslužni križec s krono.
V cvetni dobi '2A let je za vedno zaspala 17. julija gspdč. Ana Jclencc v Kandiji pri Novem mestu. Svojo ilolf^'o in miično bolezen je in'cnašala z vzi^lcdno polrpožljivosl.jo <eriioi)()lrionia vdano v vtdjo ííožjo. Pogi'cb je bil v sredo It), julija ob 10. uri (lopoludiie na šinilielskeiii pokopališču ob lepem številu pogrelicev. — Naj uživa njena iluša večni raj!
Potres smo čutili 14, t. m. toi:no ob pol 11. uri v noči v Novem meslii in okolici 1er sjjloh na Hfileiijskciii, Šklepetala fio okna in zibala sc jc liišiia oprava. I-Íalíor poročajo listi, bil je potres tudi v drugih južnih Iviiijili, na Ueki, v (irižanili, v Sonju, v Sušaku itd. Kakšne večje škode potres ni napravil.
Šolstvo. V |)retcČcneni šolskem letu je bilo na 3tirirazro(lni(;i v Řt..Icnieju 72K šolo obiskujooili otrok; izmed (.i;h dečkov in 2H3 deklic vsakdanje šole, 7G dečkov in 7S deklic ponavijalne šole, — Zaradi oddaljenosti je obiskovalo wu otrok po trikrat v tednu šolo. Na tej šoli je poučevalo učiteljic iii voditelj. Eden učitelj je od prve mobilizacije ne[)rftrgoma na bojnem jioljii. Verouk .sta oskrbovala dva kateheta, Za Uileči križ jc šola nabrala .")!)r> i; (jO b, Tedenska vinarska zbirka od januarja do 1 ^.julija 191 (J znaŠa 1 19 K 12 h. i)enaniili^prisi)cvkov skupaj 1014 K 72 h. V fari Št. .leniejski sta .še: dvo-razj-ezdnica v Oreliovici in cnorazrednica v Čadražili.
Ojakovski škof tlr.Krapac jc iji, julija umrl za pljučnico, stav 7;i let. Škof dr. Kťapacjebil naslednik na djakovski stolici slovitega Škota Strossiiiayerja.
Franc Sal. Pire. bcncdiktinec, je umrl 14. julija v Št. Pavlu v starosti 75 let. Kojen jc bil kot Dolcnjcc v Št. Jerneju, tore} naš ožji velczaslužni slovenski rojak. Svetila mu vcćiia luč!
Umrla sta v Ljubljani: gosjiod Josip Mart inak, c. kr, dež. sodišča nadsvelnik in g, .losi]) (iomilš(!k, nadzornik južne Žcleziiiec v pokoju. Hoj;' jima daj večni mir in ])ok(>j !
Zlikovci so prinesli picd kapiteljsko zakrist ijo dvoje „šaliizine". Komur manjkajo pri Iiiši. naj jili pride iskat, k cerkovniku,
Vinogradtlikom poro('anio, da jc do.šla tudi zadnja četrtinka modre galicei katero tako j.cžko pričakujejo, S tem je v splošno zadovoljitev rešena ta težka naloga, ki si je slavila novoine.ška kmetijska iioiiruŽnica. Vsak je dobil toliko modre galice, kolikor
jo je naročil in plačal. Ker so nekateri založili višjo ceno, kolikoi' stane galica raČunjena po 3 K 30 li za vsak kilogram, se jim bode ta iircbitek povrnil, kakor hitro bodo računi sklenjeni. Po mdjubi pomoti sc jc zadnjič tiskala napačna tsena (3K lOh), kar naj cenjeni vinogradniki blagovoljno ojiroste.
Pazite pri žveplanju. Žveplo, če je bilo v veliki vročini rabljeno, prav lahko ])0vzr0či opekjino tta grozdju. IVsebno lado se to zgodi, če grozdje na debelo z žve])loiii potrcsetiio. Letošnje Žveplo je pa nečisto, zelo vnetljivo in zalo tem lažje trto (grozdje in listje) osmodi. Zato se ne sme žveplati v prehudi vročini in sc mora z žveplom trta le na lino (na tenko) popi'ašiti.
B. Skalický,
Nesreče. Anion Vene, posestnik v Zaboršlu pri Hučki, sc je povozil, ko sta se mu splašila konja, iledtem, ko so jo vlekel poil vozom, mu je lako razti'galo desno roko v podlehtju, da so se mu tudi kite pretrf;ale. Anton Jordan, učenec ljudske šole iz Dobravo pri Škocjaiui, jc padci s koziica tei' si izpahnil desno roko v rami in obenem zlomil nadlelitiiico. Franc Piicelj, p<istajni načelnik na Mirni, se je [>onesreČil v svoji službi in ker ni imel iiame.slnika, je kljub težki telesni ])oskodbi še tri dni ostal na svojem mestu. Slednjič je bil jircpcljan v kandijsko bolnico, toda bilo je pi'e])oztio in jc dan pozneje umrl.
Padel je! C^. nadučitclj Zupančič iz Prečno je prejel doiiisnico z dne (J. julija od g. piaporSčaka Janko-ta ]\tulia s to žalostno vsebino: „Dragi Jože! Sporočam Ti pretužno vest, da je danes ol) 1. uri po-jioldiie padel Lojze Kastelic iz Bršlina. V „šteluiigi" jc !)il zadet v glavo in hipno mrtev. 1'iosim To sporoči njegovim starišem to strašno novico po svoji previdnosti. Bil je priden, miren fant; imel sem ga jako rad. Izrazi starišem moje globoko sožalje..." — Nam pa jc isti g. Muha pisal sledeče vrstice: „ ... In res, včasih se samemu sebi čudim, da sem Še živ in zdrav, l'^najsti mesec se nagiba h koncu, kar sem stoiul na branik domovine. Koliko lovarišcv je Že odšlo! Pi'iSH so novi in so zopet oilšli . ., Pretekli dnevi so bili zopet hudi. lianjenci so odhajali, posamezni padali .,, Zrl sem smrl. — Kosila je desno in levo. Šla je mimo mene in mi jirizanesla ... Prišla jc )io črti žalostna vcsl : „Kastelic jc [iadel!" Zabolelo me je .,, liil je dober fant, Dolenjec iz Bršlina, toraj moj ožji rojak. Nesli so ga mimo mene. Ozrl sem se nanj in se stresel: „Tako mlad, krepak in iirideii fant..." Padel je za domovino. Čast mu! Padel jc drugi — tretji mojih — in bolelo me je, kot l)i padali moji bratje..." Sloven.-iki junak pa naj vživa veČiio plačilo!
Umrl je Janez Nagelj iz Smoletije vasi na jetiki in sicer v ujetništvu v Sibiriji. To Žalosttio poročilo je dobil oče I\IÍhael Nagelj z dne 15. julija od Franc Lavriča, ki jc bil skupaj z umrlim in sta bila ujeta žc oktobra 1914. Pokojni ,lanez je bil dva mesca bolan in je umrl 13. majiiika 19lfi. Dopisnica jo tedaj romala cela dva mesca. Naj počiva hrabri vojak v miru v daljni rirski zemlji! *
Na italijanskem bojišču je padel za cesarja in domovino v občino 1'i'erna pristojni Klija Murgelj, înfantei'ist, vslcd sovražnikovega strela v ledje dne 10. julija 11) IG. To poi'oča C. kr. gorski brigadni sanit.elni zavod š(., 2. l^'eldpost. 4(1. Počivaj v miru v daljni deželi.
Preskrba plemenske živine. Pri deželnem mesiu za doha\'o klavne živine, se je ustanoïil o<ldelek za posi'edovaiije plemenske živine, bodisi za jjlemenske krave, kakor tudi za bike. Kdor želi prodati ali pa kn|)iti pleiiMiiisko živino, naj sc obrne pismeno ali (la ustmeno na lo posredovalnico. Pri yojaškili dobavah, katere sc vrše redno po celi deželi bodo uraiinik „Deželnega mesta" nakupoval vsake vi'ste plemensko živino. Za pleme sposobni biki se bodo dajali potom kmetijske družbe Itikorejcem za pleme, za
idome nesposobni pa sc bodo dali aimiadi za zakol. Mladi biki od enega leta naprej sc bodo oddajali na deželni pašnik na Uobežu. Plemenska ži\iiia s(i torej brez vsakega prejšnjega naznanila lahko prižene k vojaškim dobavam. Zamenja se tudi plemenska živina za klavno. Kdaj se v kakem kraju vrši vojaška doba\'a, lahko vsakdo poizve pri najbližjem komisijonarju Deželnega mesta, kateremu je prideljcno za dobavo ene, dve ali več občin. V kratkem se otvori pri Deželnem mestu tudi oddelek za itlenieiisko in pitane pi'ašičc.
Na Gorjance! V nedeljo 23. julija bode (ampak samo ob lejiem vremenu), v pi'ijazni cerkvici sv. Miklavža na Goijancili okoli 9. do pol 10. ure sv. maša za skorajšnji mir in častno zmago Avstrije, Nekateri že polete v .soboto poiioludnc na (lorjance, katerim je ljuba jiosteljca v dišeči krmi ill travi; drugi poromajo pa v nedeljo zgodaj zjutraj okoli 2, ure, Frii, koi'onjaki, marŠirajo peš, drugi se popeljejo do Gabcrja, kakor se komu zljubi. Vsak pa naj sam misli pravočasno na žejo ii) glad, ki sta gospodarja na planinah. — NovomešČanje in izletniki iz okolice in Dolenjskega, po-liitite v nedeljo na visoke Uskoke, da se razvedri vaš duh In jiokrepča vaše telo, v svežem. Čistem in zcb-avem gorskem zraku!
Dopisi.
Iz daljnega bojnega polja nam piše z dne 14. julija 19 It; Anton Šiišl.eršič, doma iz Velikega Podlubna štev. 27 sledeče črtice iz svojega življenja v središču ruske fronte: „Že tri tedne se nahajamo v bližini iiHista Jirodv. Tukaj je prai' prijetno, Uusi nas nič ne napadajo. Zatorej imamo na tem delu fronte Sc dosti tiiiriio in se lahko včasih malo zabavamo. Kakor dne 4. julija smo i>rircdili vcselico za sprejem našega novega bat. poveljnika ob navzočnosti generalmajorja. Pri tej bateriji smo od vseli narodnosti, zato smo mogli na željo generala zapeti v vseh jezikih. Prvi so zaiieli Nemci, potem Madžari, za njimi liumuni; Čehi so zapeli češko himno „Kje dom je moj". Ker je genei'al tudi ])0 rodu Čeh, je pel zraven Čehov kot navaden vojak. Nazadnje pridemo na vrsto mi Slovenci, čeravno najmanj po Šl.evilu, ali vendar zapeli smo pa navdušeno našo slovensko cesarsko pesem „Bog ohrani, Bog obvari", K'o smo končali, je rekel general, da smo izvrstno zapeli iii nas je jiohvalil, ]\lalo pozneje po dobri večerji in žlahtni kajdjici vina so se lazlegale vesele pesmi in haiiiionika v pozno noČ, ne iiKiiicč se za Ruse, ki so nas tudi kar jiosliisali ; niti eden strel ni padci iiroti nam. Drugi dan so nas pa začeli prav prijateljsko jiozdrav-tjati s šrapneli, ki pa k sreči niso nič škodo iiaredili. Ta prijazen pozdrav smo jim pa takoj obilo povrnili z našim svincem. — Prisrčne pozdrave vsem čitateljem „Dol. Novic," ])ošiljamo: Anton ŠuštcršiČ, Erncsl. Bregar iz Trbovelj na Spod. štajerskem, Anton rianinc iz Vidma na Sp, Štajerskem, Franc Jonke iz Krškega, Auton T'lešničar iz Nahrežine, Primorsko, Jožef ICaučič iz Tolmina, l'rimorsko.
Iz Novega mesta, — Nagi oma je umrl v soboto 15, julija 11»Ki ob pol T), uri popoldne občeznaiil in spoštovani tukajšnji mesar, gostilničar in posestnik, g. Anton Gačnik jio domače tirebeiic, v 53. letu svoje moške dobe. 1'ogrob je bil v poiideljek I 7, julija ol» 5. uri jk)-lioldne ob oliilni množici udeležencev iz Novega mesta iti okolice in iz vseh stanov pod vodst vom miloslljivi'ga gostíoda prošla dr, Seb. lil ber t a, z velikim spremstvom prečastiti! svetne in samostanske duhovščine, îial, da je pogrebce razgnala hipna nevihta, ki je začela razsajati ravno med sprevodom ter se je vsul dež, kakor bi lilo iz škafa.
Nenadna smrt g, (Tačnika, ki jc bil siiiošiio luiljubljen in čislan v vseh slojih lirebivalstva v mestu in na deželi, je pretresla slehernega, ko je izvedel, da je bil dragi Tone v štirih urah zdrav in vesel, bolan
T
bolan in pi'evideii, mrtev in na nivtvaškcin «din. Okoli pol ene ure v soboto popoldne se je vraííal skozi novomeški drevored domov in kar naenkrat sc jc zgnidil od kapi xadet v drcvoiedn na zctiiljo. Vííjaka sanitejca, g. Franc Vodnik in še ding, sta priskočila, da sta mn dala prvo pomoč in poklirala zdravnika.
Pokojni je bil izvrsten in [iravtčen mesar. Marljiv je bil Tone od svojili mladih nog do svoje prezgodne smrti, od zore (Î0 noči, pri svoji mesarski obrti, ki mn je pa tiidi posebno v sedanjiii razinei'ali napravljala marsikatero grenko ni'o in mn povzi'očala čestokrat težave inski bi, sil.nosti in razbnrjenost, kar tini je bržkone pripomoglo k prerani onemoglosti ... Njegova telitnica je bila dobia in poštena, njegovo roke radodartic, njegovo si'ce itsiniljeito do revcžev. Sleherneinn jerad ponnigal. Njegov značaj je bil odkiit in odločen, ki je iin-poniral piijateljejn in neprijateljem.
Njegova gostilna je bila si)loštio obiskovana od vseli stanov, ker slovela je po vsem Dolenjskem njegova knbinja in njegovo pristno vijio. S svojo lastno pridnostjo, skupno s svojo prerano nmrlo nopo/abno ranjko soprogo, ki je bila daleč na okrog znana kot skrbna in poštena gospodinja in krščanska žena, si je pridobil dokaj lepega [»remoženja. In res sad svojega trnda je mora! tako naglo zaiuist.iti svoji drugi soprogi, ki nentolažljivo žalnje po svojem najboljšem sojirogn.
Predragi Tone bodi priporočen vsem, ki so ga poznali, v blag spomin in v pobožno molitev!
Zamenjava žita za seme.
Danes jc treba, da storimo vse, kar nam ntegnc ponmgati tlo večjih žitnili pridelkov. Óetndi ne nioi'emo doseči tako lepili nspehov, kakor se z njimi hvalijo po drngili deželah, vendar se bo dalo tndi pii nas šc marsikaj dobi'ega storiti za izboljšanje dosedanjih pridelkov.
Na splošno lehko trdim, da je pri nas krajša doba žitne rasti veliko kriva, da ne dobimo toliko piidelka. Nagla menjava v r e m e n a, naše topio t n e in vlažnostnc razmere, nagli nastop poletne v i' o č i n e, vse to pomaga, da žito hitreje zori in da trpi vsledtega tndi plenjavost njegova. Ves ta vremenski vpliv leži izven našega območja in zato bomo tndi zanajnej zaostajali za pi'iilelki drngiii ngodnejše ležečih ki'ajev.
Kar se da pa pri nas storiti in lehko storiti za povzdigo žitnega pridelka in česar se moramo poprijeti z vso doslednostjo, je pa sledeče: 1. Foti-ebiio seme Je ski-biio odbiruti !
Na to se ])olaga pri nas še vse i)i'c-nialo važnosti in zaraditepa tndi premalo skrbi. Danes ni zailosti, da seme očistimo od idevela, ampak jc nnjno i)otrebno, da jemljemo za seme najtežje in najlepše zrnje. Od takega semena dobinn) močne, rodovitne rastline, ki dajejo zopet lepo zrnje in ki pi'cnašajo siiloh svoje ngodtie lastnosti tako na zarod kakor jih prenašajo naše živali. Pri nas se pa v tem pogledu Še silno veliko greši in se potem manj ugodni uspidi zvrača redno le na letino, češ da jo bila letina kriva slabŠetiiii l)rid(!lkn. V s a k a v a s b i m o r a I a i m e t i svoj Čistilni stroj za žito, danes ))a inianjo še eelc občine, ki ninmjo nobenih liravilt stroj(!V za čiščenje in odbiranje žita! Nabavimo si vendar potrebne stroje in r a b i m o jih v si od k r a j a in izkušnja bo Že prvo leto pokazala, kako livaležno je to delo. 3. Itiijiii« seme |io potrebi Kiiineujaviiti.
Danes inim vedo žitni komisarji veliko jiovedati, kako različno pšenico so prinašali posamezni gospodarji na prodaj. Ta različnost. je imela svoj vzrok v semenu, v i'azličiii zemlji in legi, v različni obdelavi itd. Pšenica iz najbližjih leg, iz najbližjih
krajev je bila različne vj'ednosti. To različnost pri ])šeniei je t. reba ji r akti č n o i z k o ]■ i š č a t i, in sicer v semenske svi iie! Prav je, da se dižimo svojega donni priilelancga semena, če je lepo in (iohi'0. tje i)a vidium, da ima sosed lepšo pšenico ali pa Če se v bližjih legah pi'ideluje vobče boljše žito, naj se sknSa jiotrelino seme od tam dobiti in naj se seme zamenjava. Taka zamenjala semena je po novi cesarski naredbi dovoljena.
Naj se torej gospodaj'ji, ki itnajo slabšo pšenico, zatekajo po seme k sosedom ali v sosedne kraje, ki so znani zaj'adi svojega ugodnejšega žitnega pridelka. V tem ozii'u nas čaka še veliko hvaležnega dela. S primerno organizacijo take semenske zauienjave hi se dalo maisikod zelo ugodno vplivati na izboljšanje ŽitiiEiga in'idclka, podobno kakor se da z dobiini plemenom pri živini.	Kolirman.
Razvedrilo.
Pred sodiščem. Predsednik: „Komaj ste zapustili jeČo, pa ste zaradi ropa zopet obsojeni na deset let zapora; jaz upam, da se bote sedaj poboljšali!" — Zločinec: „Gospod pi'edsednik, kolikor jaz poznam sam sebe, ni še treba obupati!"
Sočutje. Uo.spa dekli; „Reza, danes ne morem vstati, me zopet neznansko glava boli.'' — Reza: „Že spet, to je jia vendar jneveč! Ta neumna glava — da vas mora zmeraj boleti !"
Uljudni brivec : „Sluga ponižni, gospod komercijalni svetink. S čim vam morem liostrečiV" ~ Bankir: „Lase mi hote postrigli — pa pi'osim pazite, da mi moje zadnje glavnice preveč ne okj-ajšate!" — Brivec: „Bodite bi'ez skrbi, gospod svetnik, samo obi-esti boin odrezal!"
Dobra hčerka. „Kaj pa delatfi, gospo-dičnaV — „Blazinico za očeta, da bo laglje sedel. Je dobil pet mesecev!"
V gostilni. Oštir: „Tukaj, gospod, zahtevani kos pečenke; je tako slastna, da se bote najbrže jezili, da ni večji!"
Nesrečna številka. Gospod: „Zakaj jia mama tako joka':*" — Hčerka: „Ker imamo danes tako nesrečen dan. Je že trinajsti majnik, da oče sedi!"
Raznotero.
Neurje, limli nalivi, viliarji in nevihte .so i)reteČen teden lazsajali po vsej Avstriji, ki so napravili vsepovsod veliko škode in nesreče. Najhujše je bilo ))rizadeto Uunajsko Novomesto, kakoi' smo že zadnjič omenili, in kakor se ni'adno jioroča. Je zahteval vihar v tem mestu 237 žrtev in sicer 2« mrtvili, 17 nevarno ranjenili in iy2 laliko raiijenih. Řkode je nad tri in pol milijona kron. — V Pragi in okolici se je pa uti'gal oblak; naenki-at je bilo vse in'cplavljeno z vodo, ki je vdrla v kleti in v nižje prostore. Tudi iz drugih mest Češke se poroča o vremeiiskili nezgodah. — V Ti'stu je napravil viliar izdatno škodo v vinogradih. Preobrnil je tndi neko stai'o karkaso in jo potoi)il. — Na praznik sv. Petra in Pavla je.pa klestila toča [lo župniji Kaplani, kjer je naplavila ineccjšno škodo. — Po hudi vročini in suši je bilo pač pričakovati tako neljubega obiskovanja nesrečnega neinja.
Mir V letu 1916? Neka modra glava je našla jiovod za iirerokovanje mii'ii v številki 17. .lainiarij leta li)lG je bil 17. mesec svetovne vojne. Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta IH7I; če se seštejejo posamezne številke tega leta, je skupna vsota 17. številko 17. [la tndi dobimo, če seštevamo posamezne številke tekočega leta llJltí. Pa to še ni vse! Če sešl,evanio po vrsti vse že umile pruske vladai'je, namreč: Friderik L, h'riderik Viljem i., .Friderik II., Friderik Viljem II,, Frideiik Viljem 111., l<^iihn-ik Viljem IV., Viljem I, in Kriderik lil., tedaj dobimo zopet številko 17. Pomenljivo številko 17. pa tudi najdemo, če seštejemo pi'idevne šte-
vilke sedaj vojskujočih se vladarjev; dokaz: Franc Jožef I, Viljem M., h'erdinam] I, Jurij V., Nikolaj 11., Albei't 1., Vikt.or Kmanuel HI., Peter L in Nikita L — 'i'oraj morda vendar mir vletu Il)l(>!...
Velik napredek je žična železnica v osvojeni Črni goj-i, ki jo je napravila avstrijska vojna uprava iz K'otora na Lovčen. Zgradba je bila zelo težavna, ker je pobočje strmo in skalovito.
Granata rešiteljica. — V bojih na Flanderskem je padel neki Nemec iz Pasave v močvirje, ase iz njega ni mogel i'ešiti ; pogrezal se je vedno globlje, Že jo izgnbil npanje, da bi mogel še živ piiti iz redkega blata, ivai' trešči granata poleg njega s tako silo, da ga vrže daleč vini na trdnejša tla. Ost.al je živ, samo malo kosti mn je prerahljalo.
Zanimiv slučaj. Južnotirolec, 23 letni Alojzij Gentil i je severno od Arsiera v nekem gozdiču s svojo patruljo vjel dvanajst alpincev, tiied kateiimi je bil tudi njegov oče. Stari Gentili je ob izbi'uhn vojske zbežal v "Italijo, dočini je sin bil navdušen .Vvstrijec in je prostovoljno vstopil v avstrijsko armado. Snidenje med očetom in sinom je bilo ganljivo in žalostno ob enem. Oče in sin sta se objela in poljubila, a na to zopet ločila. Sin je kot četovodja zapovedal [latrnlji, da odžene vjetnike nazaj za fronto. Ozrl se je za vjetim očetom, sam pa se je boril dalje. V vojski ne pozna oče sina, sin pa očeta ne!
Ena žena dveh živih mož. Neki sa-perskt ])odčastiiik s Češkega, ki je vjet na otoku Asinara na Laškem, poroča o čudnem slučaju med tamošnjimi avstro-ogi'skimi vojnimi vjet.niki. Tu sta namreč dva, ki sta moža ene in iste žene. Stvar je taka: Prvi mož je odšel v vojno takoj iz početka (lela 1 914), bil je na si bskem bojišču težko ranjen in nato vjet. V vjetništvu je ozdravil. Njegova žena je pa dobila uradno naznanilo o njegovi smrti, nakar se je v drugo imiočila. Pa kmalu bil tndi drugi mož poklican v vojno službo in bil istotako od Srhov njet. Ko so bili Srbi končnoveljavno jjiemagani, sta bila oba moža z drugimi vjetniki vred prepeljana na otok Asinaro, Tu je dobil »Inigi mož nekega dne od svoje žene zavoj jcstvin in pa skupno fotogratijo cele družine. Slika je romala med vjetniki iz roke v 1'oko in tako jo je dobil tudi prvi mož. Seveda je takoj spoznal svojo družino. Moža sta se sicer malo spin'ekla ampak zopet kmalu pobotala in iii'ijateljsko pojedla darove, ki jili je po.slaia skui)na soproga.
Listnica upravništva:
(i. ,1. Miitia, vojiira |»i5hL Ět, 53. Vum, kal(OT tudi drugim uiiKiisinjuiiii), d« kd iinni številko mewa juuijft liopiiliiojiin poilc; leduj iie umremo V6Ě poslret"'!.
Razglas.
Cunje, vsake vrste, suknjene, volnene, pavolnatein platnene kupuje in plačuje po najvišji ceni za vojne namene Franc Perko v Kandiji.
Slovo.
GoKdiù, Idadno riii šuiricd li iimevaš srino bol?
Potok hiliHO žuboreči kaj šepcčcš mi nocoj?
Khj otožno nn f)re|icva.š ptiček ljubi ti iincoj':'
Mar n srčno bol unicvaS i:i žaluješ tuil' z menoj?
Jutri pride dan slovesa, tužno, nemo je srce;
ni je solze iz očesa
ah, slovo pač bridko je.
Z Bofioiu! kličem Tebi dragi zadnjikrat še v slovo,
ko Ti zrem v očesi blagi; Bog pa čuval naj Te bo!
—o—a—
IVflN
i" vlasnljar RUDOLFOVO
(jllaviii lig,	naspi-oli mestni tiiši
l»rii)oror;a že i/jiotovlieriti lasne kite v vseh barvali. Izdeluje tudi drille lnsrie potrebščine ter Inm voiiiio v zalojii poilhii!;«, mila, )instno tekoùino Jliiii'-iKilrt»! in Itii.ynini jtroti izpadanju laa, (lOtem llnrjiit za si^funm odstranitev kurjih očes in dinge toaletno stvari. — líiiinijft nil drobno Íti debt^io zmešane in rezane ženske lase.	i«8-Sii-]8
Mlin * najem ali
iTlIIII „a tretjino
vzamem -- stremi ali štii-imi tečaji. FRANC NOVAK, Mala Bučna vas št. pošta Novomesto.	tii-2-1
Učenec
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, — Več pove g. Friderik Skušek, trgovec v Metliki.
ti2	Lf 187/16
V imeiiu Njegovega Veličanstva cesarja !
C. lir. okriijiia sodiiijii v Riiilolfovom je o obtoilii f 0[»ravitclja držnviicg« iiriivdniStvn Mjier	|
lliilija Kini
/avotjo iirustopku ]ki ij U naredbo 7. due 7,/8, IHIÓ, St, 228 d. K. v iiiiVKoćnosti ojiriivilolju državnegn [iravd-ul.-lva, avtíkuttiiiita tíajiwlia, 110 iliiiieK dogmiiii glavni riusitravi jio preillDgu obtoi-itetja, rtu sc ujioralii Kakoti, ra/sodila tuko:
eii 24. tebr. 18âS Joljravci št. 1, ie
Matija Kini vlg. Jaiidre, tu V Dobrftvci, ožiiiijen, pOËotiliiik v . kazudvnii
J ti ki'ïv
prcsiloiikii ijo § M <'ea. namilbe 7. diio 7. revgiiPla ISl.l, Kl. storjene^« s tcni, lia je Jiiu 1. riiaja t. t. ua noTdincSkeiii Ugii šest dunia^oga i/.tcglja 7 do 8 tednov utiirili iiTfišifev iJULiujnt iprodajat) par ïh 200 K, torej ïalilevai, i/.r^bljuje izrodtie raxmcre, [irovíiroíoiie / vojnitti slKtijctit, ca ncobhodnu potrebne roíi očitoo íwsnieruo ťeiio iu
SO obsodi
radi tega po I t omutijciii! naredbe z uporabo § 2(íf) If. k. lia tri lini zapora, poostrenega z enim trdim ležiSiem ill z gtobo v znesku 50 K, v stuč.iju neizterljivosti pa na 5 dni zapora.
Dalje MU v hihIíiIii ^ l'J itneiiovaiie cesarsko naredbo doloíi, da' BO iiim la sodba enkrat objaviti V tasopisu „Dolenjsko Novico",
V síDÍBiii § kjir. se obtoženec obdojs v jiovraiili) stroikov k«!!Ciiskega postopanja,
C, kr. olťrajna sodnija v Rudotfovem, odd. III.,
dne lU, jntja IBltí.
PoDolnoma uorno naložen denor.
Hranilnico in posojilnica
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neom. zavezo —i v lastnem domu v Kandiji —
sprejema hranilno vlogo od vsacega, ce jo njen ud aH ne, ter oljrestnjc po na leto liiez odtjitka reiitnega davka, katerega sama iz svojega plat-ujc.