m. Hrallka
V Ljubljani, v soboto, IS. novembra 1913.
XLV1. leto.
.Slovenski Narod* velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen:
telo 1 eto .......   K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta 6*— m. mesec   .«••••  , 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.  ...... K 22*—
pol leta ...... . . 11'—
četrt leta                      • . 5-50
na mesec   •••••» . V90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlstvoi Hnaflova nlica it. S (v pritličja levo,) telefon it 34.
Izhaja vsaii dan zvečer izvzemši ne d sije In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta zs enkrat po 16 vbL, za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora. UpravniStva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
—■— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Marecna tiskarna" telefon it 88.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta ....... 13--
četrt lete 6*50
na mesec                        . 2-30
za Nemčijo: celo leto ...         .  • K 30*— za Ameriko in vse druge delale: celo leto.......K 35—
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntfivo (spodaj, dvorišče levo). Enaflora nlloa it S, telefon it 89.
Bog Pobasaj!
Časih je bil boj med slovenskima strankama na Kranjskem boj za vodstvo, boj za ideje, po katerih se naj uravnavajo vsa narodna in politična, gospodarska in socijalna vprašanja, torej boj za načela v pravem pomenu te besede. V tistih časih je imela klerikalna stranka strogo konfesionalno podlago in določene politične in narodne, kakor tudi ekonomične cilje, ki jim tudi nasprotnik ni mogel odrekati resnosti in uvaževanja.
V trenotku pa, ko se je klerikalna stranka dokopala do krmila in dobila v deželi kranjski premoč v roke, se je vse to nagloma izpremenilo. Moč korumpira; kdor lahko brez kontrole stori kar hoče, ta pozabi kaj hitro na vse dolžne ozire, postane samopašen, vidi povsod le sebe in svojo osebno korist in skuša vsak odpor zadušiti s silo in terorizmom.
Kdor pregleda klerikalno delovanje v tem času, kar ima ta stranka oblast v rokah, spozna hitro, v kako veliki meri se je to na njej izpolnilo. Ni je dobiti stranke, ki bi bila, pri-sedši na krmilo, tako grdo zatajila vsa svoja načela, kakor kranjska klerikalna stranka. Vsa načela! Izvoljena je bila kot zastopnica agrarskih interesov, pa še najpotrebnejših, stokrat slovesno obljubljenih agrarnih naprav ni izvršHa, pač pa je agrarnim napravam posvečene milijone vtaknila v industrijalne špekulacije z električnimi centralami. Zavarovanje in utrjenje srednjega kmečkega stanu je spadalo med najvažnejše pro-^ramatične točke klerikalne stranke, a čim so dobili klerikalci oblast v roke, so popolnoma pozabili na srednji kmečki stan in so srednjega kmeta z novim občinskim redom izročili majoriziranju kmečkega proletarijata, samo, ker je ta duh. vplivu najbolj pristopen. V povzdigo kmetijstva so obetali klerikalci zlate gradove, a niso ničesar izpolnili. Nasprotno! Še na požarno zavarovalnico, ki so jo leta in leta popisovali kot največjo potrebo kranjskega kmetovalca, so popolnoma pozabili.
Pa kaj bi zasledovali, kako so klerikalci izdali vsa svoja narodna, politična in gospodarska načela, ko pa vidimo na njihovih dejanjih, da so opljuvali tudi svoje načelno konfesi-jonalno stališče. Napovedalo se je to na tistem znamenitem klerikalnem
shodu, ko je bila izdana parola: »Veruj ali ne veruj v katoliške nauke, spoštuj ali zaničuj božje in cerkvene zapovedi, to je vse eno, samo da postaneš naš, da z nami voliš!« Tako sramotno ni še nobena stranka, ki ji je duhovščina edina zanesljiva opora, zavrgla svojega koniesijonalnega stališča.
Pa ni ostalo samo pri deklaraciji tega načela breznačelnosti. V nobeni stvari ni bila klerikalna stranka tako dosledna, kakor v tej, in mogla je to toliko lagije storiti, ker s tem niti med duhovščino ni naletela na odpor. Naj se tudi sem in tja kdo oglasi in zaropota, da je stranka zapustila versko stališče — to so vedno le glasovi posamlčnikov, ki nič ne zaležejo in za katere se nihče ne zmeni, ki jih imajo tudi duhovniki samo za humoristične ekspektoracije starokopitnih svojeglavcev.
Kar se je od takrat v neštetih slučajih videlo, to je pred kratkim s cinočno hladnokrvnostjo izpovedal in priznal znani Lončari č. S kratkimi in jedrnatimi besedami je obrazložil pomen in namen kranjske klerikalne stranke. Klerikalci ne hodijo v cerkev in ne ližejo svetcem peta, ne hodijo k spovedi in se ne brigajo za božje in cerkvene nauke, nego so se združiii v čisto sebične namene. Ne gre jim ne za program, ne za cilje, nego za dobičke.
Lončaričeva odkritosrčnost je pač presenetljiva, ali kar je priznal, to ni nič novega, to ni presenetilo nikogar, to vidimo že davno malone vsak dan. Vse delo klerikalne stranke meri le na to, da si utrdi svoje stališče, da ugonobi vsakega, kdor se ji ne ukloni, da uniči vse, kar ne služi njenim nečistim namenom, in okrog nje se je zbralo vse črno onih ljudi, ki drže po Lončaričevih besedah s tistimi, kjer se kaj dobi. in ki jih navadni žargon imenuje koritarje. Klerikalna stranka je postala na principu vzajemnosti zasnovana organizacija za eksploatiranje kranjske dežele. Govori sicer še kaj rada o krščanskih načelih in o krščanski morali, a kake pojme ima o teh načelih, in o ti morali, to pričajo njena dejanja. Skupaj drže, ker le s skupnimi močmi se kaj dobi, to je zmisel Lon-čaričeve izjave. In ta izjava ni tako malo pomembna, kakor bi kdo mislil, kajti iz Lončariča govori mišljenje naimerodajnejših mož klerikalne stranke,   s katerimi je v najtesnejši
zvezi, s katerimi je zvezan na skupno češčenje edinega svetca, ki ga kranjski kierikalizem še pozna — boga Pobasaj.
Na svoji zastavi ima kranjski kierikalizem na eni strani še zapisano vero in krščansko moralo — Lon-čarič pa nam je sedaj pokazal Še drugo stran, in na tej je zapisano: mi ne hodimo v cerkev svetcem peta lizat in ne hodimo k spovedi, mi ne poznamo ne krščanske vere ne krščanske zapovedi, mi držimo skupaj, zato, da kaj dobimo, zaslužke in službe, čast in proiite! Zdaj bo vendar vsakdo spoznal katoličanstvo, ki je zastopajo kranjski klerikalci. Povedal nam je to Lončarič in pokazali so to vodiški čudeži. Klerikalcev ne vežejo med seboj ne vera, ne načela, edino božanstvo, ki je priznava in moli kranjski kierikalizem, je — bog Pobasaj! _
Državni zbor.
Dunaj, 14. novembra.
Politična debata bo danes končana. Pokazala je v enem vprašanju redko enotnost parlamenta: zastop-n;ki vseh strank so obsodHi vlado ter soglašali v mnenju, da je ministrstvo storilo državi slabo uslugo, ko se je odločilo uvesti češki komisa-rijat.
V principijalnih vprašanjih, ki jih je suspenzija češke ustave postavila na dnevni red, pa so si nazori zastopnikov posameznih narodov v marsičem nasprotovali, saj posega češka zadeva na same korenine avstrijske mizerije — narodnostno vprašanje. Grmada narodnih pritožb je nakopičena po tej tridnevni debati pred ministrskimi klopmi, pritožb, ki razkrivajo naravnost neverjetne razmere, avstrijski politični kaos.
Nemci grozijo, da bo prišla Nemčija in napravila »red«, Slovani pa kažejo s prstom na one vstrajne in uspešne rušitelie temeljev države, nemške šoviniste in nemška stremljenja po podjarmljenju Slovanstva. Toda tudi prava rešilna ideja, ki nam kaže izhod iz nevarne in pogubne situacije, v katero zapade drža-va.ideia narodne avtonomije, je našla krepke zagovornike. Na levici in desnici zbornice je zadonela narod-no-avtonomistična struja,   edini bla-
goglasni klic v disharmoniji žgočih kritik in gromkih pritožb.
Da se je v zbornici spregovorilo toliko resnih besed o vprašanju narodne avtonomije, to je odlični in pozitivni uspeh tridnevne politične debate.
Tudi današnja seja ni bila nezanimiva. Besedo je dobil še eden Jugoslovan posl. Spinčić, ki je razvil zgodovino ustavno-katastrofalne politike na slovanskem jugu. Velik del svojega govora je posvetil posl. Spinčić hrvatskemu vprašanju, ter istrskim razmeram.
Pokazal je zbornici na klasičnem istrskem primeru, kako vede šovinistična politika enega naroda napram drugemu do popolne nezakonitosti. Od leta 1908 se nahaja Istra extra legem, deželni zbor ne funkci-jonira, deželno gospodarstvo ne pozna proračunov, komaj da jugoslovanski dež. odborniki zvedo za kaj se porablja deželni denar. Vse gre za Italijane in najjasnejše zakonite določbe v prilog Jugoslovanom se dosledno prezirajo. Hrvati in Slovenci v Istri so uboga zanemarjena raja, kateri ne privošči dež. odbor niti najelementarnejših pravic. V slovanski Istri je jugoslovanski jezik prezi-rana pastorka. Ne s patentom, pač pa z dejanji se krši v Istri ustava, izvršuje zapriseženi deželni glavar ob asistenci vlade ustavna zločinstva.
Treba s Spinčičevimi navedbami primerjati tožbe Italijanov, da se spozna vso neiskrenost italijanske politike, katera kriči o persekuciji italijanstva samo, ker v Trstu ne more gospodariti tako brezobzirno in neomejeno kakor v Istri. — Posl. Pittacco se je lotil danes Sisifovega dela, da izpodbije včerajšne Rvbafe-ve navedbe o tržaških razmerah. Po-služil se je enostavne metode: ni res, res pa je.
Tako popravljanje po metodi § 19. je malo originelno in še manj uspešno. Dr. Pitacco je imel tudi predrznost trditi, da respektira tržaški magistrat zakonite določbe glede jezikovne ravnopravnosti, kakor da bi ne bilo na kupe onih jugoslovanskih vlog, ki jih vrača ta magistrat, »ker so spisane v nerazumljivem jeziku.«
Silno žgoče in trpke besede je spregovoril posl. Stransky na adreso naše nemške vlade in avstrijskih Nemcev. Opikal je nemške nacijonal-
ce, da so razburjenosti kar noreli. Stransky je menil, da avstrijska nemška politika pač ne more biti drugačna, kakršen je njen centrum — zabiti Dunaj.
Justičnega ministra Je praVilno označil kot pravega povzročitelja desolatnih justičnih razmer. Češki narodno-socijalni poslanec Choc je zagrešil v svojem govoru netaktnost. Posl. Rybaf je včeraj zastopal naše načelo narodne avtonomije, kar se zdi posLChocu, ki je seveda vnet pristaš češkega državnega prava, vmešavanje v češke zadeve, v katere naj bi se dr. Rybaf ne vtikal. To je prav čudno stališče. Mi Jugoslovani imamo pravo zastopati svoja načela, kakor imajo Cehi pravo se bojevati za svoja. Mi se ne bodemo odpovedali zahtevi po narodni avtonomiji, radi tega ker stoje češki »državnoprav-niki« na stališču deželne avtonomije. In končno imamo pravo govoriti tudi o čeških zadevah ker so obče slovanske. Prepovedati si »vmešavanje« Jugoslovana, kaže prav čudne pojme o slovanski vzajemnosti.
Debato sta zaključila kot generalna govornika posl. Renner in Knirsch.
Zbornica se zopet zbere v torek dopoldne. Med tem bo padla odločitev o gališki dež. zborski reformi, torej tudi odločitev o rusinski obstruk-ciji. Krščanski socijalci agitirajo že par dni za »ostrejšo taktiko« napram obstrukcijonistom ter proglašajo danes, da mora biti predloga o zvišanju davka na žganje vsaj do srede sprejeta. Ce ne z dobra pa z grda, to je z nasilnim udušenjem obstrukcije. Treba počakati,kaj bo s tem načrtom. Zaenkrat se za tako nasilno akcijo parlament nikakor ne ogreva.
Obča ozlovoijenost se je danes še povečala. Vlada bo v torek podala predloge o novih bosanskih železnicah, predlogo o avstrijskih lokalnih železnicah pa hoče odložiti na nedoločen čas.
Prelomila je s tem junktim, na katerega so vsi ministri takorekoč zapriseženi. Za avstrijske dežele pomen j a to toliko, da bodemo morali dati denar za zgolj strategične proge v Bosni, med tem ko ostanejo najnujnejše komunikacijske potrebe — na papirju. Deputacija poslancev vseh strank je očitala danes grofu Stiirgkhu v ne baš prijaznih besedah dosledno zanemarjanje gospodarskih
LISTEK.
Prva ječa.
Peter Kalander je bil vihrav, neroden, pošten in lahkoveren človek. Će se tak človek peča s politiko, je napol doma pod ključem postave in biriči so mu dragi znanci. Romanje od vrat do stene in od stene do vrat mu je prav tako lahko in vsakdanje opravilo, kakor branje časnikov ali prerekanje po shodih. Na eno samo ječo, na svojo prvo, se je spominjal Peter Kalander z grenkim gnusom, z občutkom, da so mu bili storili grdo, zopernaturno krivico.
Mlad študent je bil, hodil je v peti ali šesti letnik latinske šole. Učil se ni veliko, vendar je bil med najboljšimi učenci; rekli so, da mu »z neba rosi«. Bil bi veselje in ponos učiteljev, toda imel je nekaj napak, ki so ga močno kazile. Najhujše je bilo, da se teh napak sam nikakor ni zavedal, ali pa da jih je smatral celo za čednosti. Tako ni bilo misliti na nikakšno spreobrnenje, kolikor tudi so se neutrudoma potili oče in mati, strici in tete, gospodinja, učitelji in katehet. Ob lepih dneh se je
zdelo Petru Kalandru, da bi bil smrten greh, če bi sedel človek v zatohli šolski izbi, namesto da bi z očmi in s srcem užival lepoto, ki jo je bil poslal sam dobrotljivi Bog. Napotil se je zjutraj na polje in v gozd ter je ob kosu kruha vedril pod milim nebom vse do mraka. »Kod si se klatil, nadloga egiptovska!« ga je pozdravila debela gospodinja. »Oj, da bi vedeli! Vse drugačne bukvice so tam zunaj!« je odgovoril Peter Kalander. Pripovedoval bi bil rad o spomladanskih čudežih, ali še poslušali ga'niso, nikar razumeti. Tudi se je zgodilo, da mu je bila  odveč le
posamezna šolska ura in da se je šel na cesto izprehodit, dokler ni minila. Takrat je bilo veliko izpraševanja po njem. »Kje pa je Kalander?« — »Ga ni!« — »Saj je bil!« — »Pa je šel!« — In uro kasneje: »Kalandra že spet ni!« — »Saj sem tukaj!« — »Kje pa ste bili?« — »Na cesti!« — Nadalje ga je kazila še ta napaka, da ni bil zmirom enakih misli z učiteljem, posebno še ne zaradi pismenih nalog, Držal se je nauka: »Molči, kadar ne veš, kaj da bi povedal!« Ukazali so jim, da naj opišejo razgled z Ljubljanskega Grada. Peter Kalander je rekel, da je pozimi v snežnem metežu pot na Grad težavna, razgleda pa toliko, kakor nič, posebno na borovniško stran. Zato
naloge tudi pisal ni, učitelj pa si resnice ni dal dopovedati. Jeseni so jim naročili, da naj opišejo, kod da so hodili ob počitnicah. Peter Kalander je napisal: »Nikoder!« Povedal je golo resnico, učitelj pa je bil hud. Pripetilo se mu je mnogokdaj, da je čisto pozabil, kje da sedi. Dež je rahlo potrkava! na okna, topla tišina ie bila v izbi, komaj da jo je motilo škrtanje peres. Kakor svetli metulji so frfotale pesmi pod stropom. Peter je vstal, zaplesal par korakov, našobil usta ter veselo zabrliznil. Udarilo je v tišino, kakor strel, sošolci so se smejali, učitelj je zmerjal do zasoplosti. »Zaradi ubogega br-lizga taka reč!« je užaljen pomislil Peter.
Po dolgem posvetovanju so sklenili učitelji, da ga spreobrnejo šiloma, že zaradi pohujšanja, ki ga je dajal. Prisodili so mu zapora Šest ur ter mu naznaniti, da naj se oglasi v nedeljo koj po maši. Primerilo pa se je. da je bila tista nedelja zelo lep dan. Solnce je sijalo, zgodnja pomlad je prepevala pod čistim nebom. Peter Kalander sam ni vedel, kedaj in kako — bi! je visoko na zelenem Golovcu, ležal je v travi ter snoval prijetne verze. Naslednji dan je stopil v šolsko izbo z učiteljem še ravnatelj sam in držal se je mrko.
»Peter Kalander!«
Peter je vstal.
»Kje ste bili včeraj?«
»Na Golovcu!«
»Kaj ste delali tam?«
»Pesmi!«
»Ali ste pozabili, kaj da vam je bilo ukazano?« »Nisem!«
»Zakaj ste torej šli na Golovec, namesto v šolo?«
»Ne vem!« je odgovoril Peter po pravici.
Prisodili so mu še drugih šest ur. Dvanajst ur samotnega dela in premišljevanja, so reklii, da bo zadosti za spreobrnenje. Očitno pa je bilo, da spreobrnenje ni bilo sojeno Petru Kalandru. Ce je deževalo curkoma ves božji teden, nedelja je bila sijajno lepa in topla; in zrak je bil tako čist, da je slišal človek pesem škrjancev z ljubljanskega polja.
»Pojdi v šolo, Peter!« je ukazala gospodinja.
»Pojdem!« je odgovoril Peter z udano vestjo in je šel. Šel, šel ter prišel na Golovec. Ko je bil tam, je zavriskal od radosti ter zahvalil Boga, da mu je bil dal noge pametnejše od pameti.
Peter Kalander je veliko bral. Nekoč, v tistih hudih časih nasilnega spreobračanja ga ogovori učitelj mimogrede na stopnjicah.
»Cujte, Kalander, kaj niste rekli, da bi radi brali o irancoski revoluciji?«
»Rad bi!«
»Pridite ... no ... pridite Jutri ob devetih po knjigo!«
Peter je šel po knjigo, pa kljub maši, pridigi in zvonenju ni pomislil, da je tisti dan nedelja, dan spreobračanja. Učitelj ga je sprejel na temnem hodniku. 5el pred njim do knjižnice ter odklenil duri.
»Kar sami si izberite!«
Peter je odprl ogromno stekleno omaro, ki je segala prav do stropa. Tam so stale na policah v dolgih vrstah debele, v usnje vezane knjige. Dišalo je po plesnobi in učenosti. Peter je gledal in izbiral.
»Kdor bi vse to prebral, bi bil hudo učen, ali pesmi težko da bi delal!« je pomislil v svojem srcu.
Takrat Je zahreščalo zamolklo; Peter se je ozrl ter je okamenel.
Duri so se bile zaklenile od zunaj. Učitelj je še ukazal s trdim, porogljivim glasom:
»Tam na mizi je zvezek. Je pero in Črnilo! Šest ur je časa dovolj la delo in premišljevanje!«
Samotno so odmevali koraki po hodniku, umolknili so daleč nekje pod stopnjicami.
Peter je planil k durim, stresel je z vso močjo za kljuko.
Interesov. Očitanja ne pomagajo. Parlament naj »bosansko« predlogo, ki je zopet le vojaška predloga odkloni — pa se bo videlo, kaj napravi vlada.
»Ni denarja« — ta stereotipni klic morajo preslišati tudi številne deputacije drž. uradnikov in nastav-ljencev, ki prihajajo v parlament k poslancem in vladi. Danes se mudi tukaj tudi tržaško odposlanstvo, ki je konferiralo — seveda brezuspešno — s Heinoldom in Englom. Te deputacije naznanjajo bližajoči se vihar. Ni več skrivnost, da pripravljajo organizacije državnih uslužbencev pasivno rezistenco, ki izbruhne y nekaterih strokah in deželah morda že prihodnje dni. V Trstu samem pride lahko še do resnejših pojavov. Tam je delavstvo z drž. uslužbenci solidarno in grozi z generalnim štrajkom.
Zaznamovati nam je danes znamenit in karakterističen pojav. Beseda o nemško-romanskem bloku ne velja več. Italijanski Člani delegacije iso danes skupno s slovanskimi tovariši določili kandidature za delega-cijske odseke.
Delegacije in plenum parlamenta bodo zborovali paralelno.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 14. nov.
Župan otvori točno ob 6. zvečer sejo ter imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika gg. Kavčiča in Zupančiča.
Župan dr. Ivan Tavčar.
Slavni mestni svet!
Dne 29. oktobra t. 1. je umrl naš tovariš c. kr. poštni nadupravitelj g. Josip Štrukelj. Ko sem izvedel, da je sklenil oči, sem ukazal obesiti črno zastavo na mestni hiši in sem položil venec na njegovo krsto. Gosp. Josip Štrukelj je bil malo časa naš tovariš. Vsi obžalujemo njegovo prerano smrt. Bil je vesten, miren in pravičen obč. svetnik in mislim da ni zapustil v naši sredi niti enega nasprotnika. Občina ljubljanska ga bo obdržala v blagem spominu. Vstali ste že v znak, da soglašate z mojimi besedami, zato ukažem, da se to zabeleži v zapisniku.
Brata Robert in Srečko Mosko-vić sta ob priliki, ko sta dobila avstrijsko državljanstvo in postala ljubljanska domačina, darovala za mestne uboge po 100 K. Za blago-dušni dar jima izrekam zahvalo mestne občine.
Vlada je poslala dopis, da je iz-'dal major Hugon Hrhnjave spis: fiirst Schwarzenberg, der Feldmar-schall der Befreiungskriege.
Danes je d osel od vlade dopis, s katerim se podeljuje mestni občini koncesija za pogrebni zavod.
Pozvalo me je ravnateljstvo kaznilnice v Mariboru, da naj pobiram za društvo, ki podpira kaznjence, ki so oproščeni. Pola bo cir-kvlirala.
Za sedaj prekinem predsedniška naznanila, ker je mogoče, da se seja danes ne bo mogla končati, na dnevnem redu pa so volitve, ki se morajo izvršiti, ker so deželnozborske volitve pred durmi.
Zapisnik zadnje seje se odobri, ker proti njemu ni ugovora.
2 u p an: Po smrti g. Štruklja je treba voliti v vse odseke, v katerih je bil pokojni, nove člane.
»Tat! Razbojnik! Judež!« je kričal.
Duri se niso udale. Izpustil je kljuko, šel počasi proti mizi, s sklonjeno glavo, trepetajoč, ves omamljen od groze in gnusa. Na mizi je ležal čisto nov zvezek; na prvi strani je bilo napisano z lepo učiteljevo pisavo:
»O dolžnostih pridnega dijaka.« ' Peter je gledal dolgo na to snažno, gosposko pisanje; vsaka črka, vsaka beseda je bila popolnoma podobna trdemu, porogljivemu glasu učitelja in obrazu njegovemu. Nenadoma je zgrabil zvezek z obema rokama, pretrgal ga podolž in počez, razcefral vsak list posebej ter raztrosil bele kosce križem po tleh.
»Judež! Judež!«
Leglo mu je na srce, zagomaze-lo mu po telesu, prevzelo ga vsega, kakor spolzek stud. Utrujen, do kraja omamljen je hotel sesti na stol, pa si je premislil še ob pravem času; kajti stol je bil pač nalašč pripravljen zanj in za njegovo pokoro; če bi sedel nanj, bi bilo toliko, kakor da bi začel pisati »o dolžnostih pridnega dijaka.« Odsunil ga je z nogo, da se je ropotoma prevrnil v kot.
Stal je sredi izbe, vpognjen, dlani ob sencih.
»Kaj početi?«
Stopil je k oknu ter ga Je odprl nastežaj. Globoko spodaj je bilo pusto, peščeno dvorišče, od rumenega zida nasproti  je odsevalo jutranje
Vrši se nato dopolnilna volitev enega člana v personalno - pravni odsek. Izvoljen je bil na predlog občinskega svetnika g. K r e g a r j a občinski svetnik g. Zupančič.
V finačni odsek je bil izvoljen istotako občinski svetnik g. Zupan č i č.
Vršila se je nadalje volitev enega Člana upravnega odbora Mestne hranilnice. Izvoljen je bil občinski svetnik g. Rojina.
Župan konstatira veljavnost volitve.
Nato poroča podžupan g. dr. T r i 11 e r o volitvi članov komisij za bodoče deželnozborske volitve. Izvoljeni so bili za komisije pri dežel-nozborski volitvah iz splošne kurije gg.:
I. Bezenšek, Vidmar;
II. Jesenko, Prijatelj;
III. Hribar, Kreč;
IV. Endlicher, Trtnik;
V. Podkrajšek, Ružička;
VI. vit. Andrioli, Rus;
VII. Likozar, Vončina;
VIII. Hrast, Vidic. (Sprejeto.)
Za tri glavne komisije in sicer eno v splošni in dve v mestni kuriji so bili izvoljeni za splošno kurijo gg.:
Dimnik in Pustoslemšek, za mestno kurijo pa gg.:
I. Dimnik. Pustoslemšek;
II. Belič, Bonač.
(Sprejeto.)
Rebernikova afera. Župan: Dne 11. novembra le prinesel »Slovenec« sledečo notico.
Župan bere iz »Slovenca« dotično notico.
Župan: Ker se zadeva tiče moje osebe, sem prisiljen to stvar nekoliko pojasniti.
Ne da bi hotel z neolikano pisavo »Slovenca« polemizirati, hočem zadevo pojasniti, da bodo morda vendar le ponehali nečloveški napadi na ubožno rodbino, katere glavna pregreha je ta, da je oče dotičnih siromakov slučajno v moji službi.
Pred leti, kakih 8 let je tega, vzel sem od nemškega viteškega reda v zakup nekaj ribištva v Ljubljani. Takrat se mi je ponudi! za čuvaja mož, ki je z ženo in tremi nepreskrbljenimi otroci tičal sredi ceste. Bil je brez vsake službe in brez vsakega kruha. Torej siromak v pravem pomenu besede! Ta siromaščina pa je bila tem krutejša, ker se je med otroci nahajala deklica Karolina, ki je bila hroma od svojega rojstva pa do svoje smrti. Tega moža sem na malem revirju napravil za svojega suličarskega adjutanta, kakor piše čez vse mere duhovito in dovtipno list »Slovenec«. Storil pa sem to v prvi vrsti zategadelj, ker je bil omenjeni čuvaj poprej kakih osem let v mestni službi. Zaposlen je bil v mestni elektrarni, ter je v suhem zraku, ki obdaja stroje, dobil bolezen, da se mu je pričela kri vlivati. Odkar je pri meni, se je siromaku vsako leto dvakrat, pa tudi trikrat kri vlila, da postane pri vsakem napadu opasno bolan. Ker ni mogel službe pri strojih redno opravljati, bil je iz mestne službe kratkomalo odpuščen, in še danes mi ni jasno, kako se je mogla ubožna rodbina na ulico posaditi, ne da je mestna občina gledala na to, da bi bil rodbinski oče, ki si je svojo bolezen nakopal pravzaprav v njeni službi, dobil kako drugo primerno mesto.
solnce. Spreletelo ga je za hip, da bi skočil doli, ker z rokami in z glavo naprej, »da bo vsega konec« Ali komaj se je bila porodila črna misel, že je umrla, še predno jo je mogel zgrabiti za rame ter ji pogledati v oči. Vendar pa mu je dala tolažbe, nekaj prijetnega, milobnega zadoščenja, kakor da je bil resnično že okusil bolečino in slast nezaslužene smrti, prisojene mu od krivičnih sodnikov.
Vzel je s police debelo knjigo, položil jo je na tla ter je legel na trebuh. Ali knjiga je bila pusta in mrtva, čeprav je pripovedovala o silnih vojskah, o krvavih bojih in čepray je bila vsa polna pisanih podob. Vzel je drugo, poiskal tretjo, nagrmadil jih je po tleh od duri do okna. Vse pa so čudno dišale po plesnobi, z vsake strani je gledal trdi, porogljivi obraz učitelja.
»Še v rokah jo je držal, še sam jo Je bral!« ga je presunilo studoma; zaprl je knjigo ter jo pahnil daleč od sebe. Stisnil se je v kot kraj duri in se naslonil ob zid.
»Zadremal bom, pa bo minilo kar tako!i« je rekel.
Zadremati pa ni mogel. Pod težkim plaščem žalosti so se prevračale misli grde in lene. Nabena se ni mogla izviti izpod črne odeje, da bi se vzdignila, sfriotala proti čistemu nebu. Ali kamorkoli so misli krenile, kakorkoli so se zaobrnile, če so se napotile proti daljnemu domu, če so bile v gozdu, ali na polju, ena sama
Z ozirom na vse to je postal do-tičnik moj ribiški čuvaj. Dobil je torej službo, ki je od danes do jutri. Pri malem revirju služba ni težka, naravno pa je tudi, da ne more biti previsoko plačana. Na mesec dobiva moj suličarski adjutant 60 K, kadar je treba v jeseni kupiti drv, zelja in krompirja, še posebej pripomorem,da se vse to nakupi. Ravno tako takrat, kadar je treba stanovanje plačati. Eno je gotovo: rodbina, ki mora v današnjih časih s 60 kronami na mesec pri treh nepreskrbljenih otrocih živeti, je brez dvojbe siromašna!
Pa kakor že povedano, teh osem ali devet let, kar poznam svojega ribiškega Čuvaja, nahajala se je v rodbini hroma deklica, ki so jo prekladali in prenašali. Ni pa nič čudnega, da je srce staršev posebno na tem otroku viselo.
Gospodom pri »Slovencu« se bode morda videlo, da je bil to nepotreben luksus, ali resnica je, da so starši tega hromega otroka vlačili od zdravnika do zdravnika v upanju, da se ozdravi. Zdravniški stroški in stroški za zdravila so znašali na mesec dostikrat več nego 6 K. Morda se mi bode to verjelo brez posebnih dokazov! Da pa tako otroče tudi pri hrani napravlja posebne stroške, je več nego gotovo. Ko je bila uprava v rokah mestnega komisarja, (Čujmo!) dobila je nedol Karolina Rebernikova podpore 6 K. katera se ji je 11 krat izplačala.
Klic iz naprednih klopi: Krščanska ljubezen.
Dr. Zajec: Saj danes več ne plačate!
Ko ie odšla v grob, vzela je torej 66 K s sabo, kateri ogromni znesek se ji je izplačal v času od 6. marca 1911 pa do 25. januarja 1913. (Čujmo!) Recimo torej v dveh letih! Gospodje, jeli se vam zdi vredno, to otroče, ki je preživelo devet let, in ki je vsa ta leta preživelo v hromosti in vodnih bolečinah, radi beraških 66 kron iz groba vleči!
Sedaj pa pride »Slovenec« pa brska okrog njenega groba, ki je bila ves čas svojega življenja hroma in je trpela velike muke!
Občinski svetnik Kregar se smeji.
Župan: Le smejte se, g. Kregar, meni se na stvari ne zdi nič smešnega.
Ko pa je deklica januarja 1913 umrla, ter je bilo pokriti pogrebne stroške, ki so če se prav spominjam znašali okrog 100 K. sem svojemu ribiškemu čuvaju iz Fabjančičevega volila res nakazal v pokritje teh pogrebnih stroškov — če se ne motim 40 K! Ako me deželni odbor obsodi, da imam odpreti — in tu naj rabim okusni izraz »Slovenca« — mošnji-ček, bom pa v božjem imenu povrnil ta znesek.
Vsi napredni občinski svetniki in cela galerija prirejajo županu burne dolgo trajajoče ovacije.
Klerikalni občinski svetniki poparjeni molče.
Obč. svetnik Pustoslemšek: Sedaj molče!
Župan: Naglašam še enkrat, da ie deklica dobivala podporo, izplačevala pa se ie seveda očetu.
Pustoslemšek: »Slovenec« se je lagal! To je podlo! V tem slučaiu nezaslišano!
Š t e f e nekaj ugovarja.
Župan: Oče je dobil to podporo še od komisarja, ko je bil na magistratu.
je kljuvala mirno in verno na svojem mestu sredi srca in se ni genila:
»Kako bi mu poplačal? Kako bi mu podstavil nogo, temu Judežu?«
Domislil se je, da je morda že blizu poldne, da sede tovariši za mizo in čakajo nanj. Ali koj je za-kljuvalo:
»Kako bi mu povrnil, biriču?«
Noge so mu zaspale, ko je čepel sključen v kotu; zleknil se je na tla. Tedaj se mu je zazdelo, da res že zvoni poldne, samo da je zvonenje zelo daljno, da se glasi tam odnekod izza Golovca. In prav ob zvonenju se je veselo nasmehnil:
»Tako mu povrnem... nasmehnem se mu od strani, kakor zna on sam... pljunem predenj... pa drugega nič!«
Ko so ga vzdramili težki, počasni koraki na stopnjicah, si je prestrašen pomel oči, kakor da je bil storil velik greh.
»Saj nisem zaspal!«
Planil je kvišku ter Čakal sredi izbe. V ključavnici je zahreščalo, na prag je stopil učitelj; narahlo je zamahnil z roko ter se umaknil. Spogledala sta se le za hip, nato sta obadva povesila oči. Peter ni izpre-govoril besede, tudi pljunil ni; hitel je tiho po stopnjicah, dušilo ga je v grlu, rad bi bil že zunaj, pod svetlim solncem.
To je bila prva ječa Petra Ka-landra.
Ivan Cankar.
Pustoslemšek: »Slovenec« pa pride in pravi, da defravdi-ramo in krademo! Sedaj govorite! Sedaj nima nobeden poguma povedati, kdo krade! Korajža!
Štefe v vidni zadregi ne ve, kaj bi odgovoril, sunkoma tiho ugovarja, da ni razumeti njegovih besed.
Z naprednih klopi: Kje je zdaj pogum? Saj smo od njih še večjih lum-parii navajeni. Župan zvoni.
S klerikalnih klopi Reberniku ni bilo treba podpore.
Župan: Menda je vendar upravičen do podpore, če se mu vliva kri? Jaz dobim ribiča za 10 K ali 20 kron, ponujajo se mi.
S klerikalnih sedežev: Pa Ver-čič in Debevc in Vinter?
Župan se nasmehne: Verčič je izgubil službo. Debevcu sem moral plačati stanovanje.
S klerikalnih sedežev: In pro-- fesorjeva gospa?
Župan: Dobila je ga. B. (polnega imena nočem navesti). Prišla je k meni ter povedala, da je v največji bedi, ker je njen mož
pri vojakih na meji!
Ona ni imela od česa živeti. Od-kazal sem ji zato podporo.
Pustoslemšek: Ravnotako bi radi postopal? kakor v slučaju
Bučar.
Dr. Zajec tiho mrmra.
Podžupan dr. Triller: MGrda mislijo Z. Ta je imela pravico do ustanove in ni dobivala podpore. Od dotičnih ustanov pa je ostala še ena prazna.
Deii vdacije.
Župan dr. Tavčar preide nato na drug članek »Slovenca«, ki baje odkriva defravdacije na magistratu. V dotičnem članku pravi »Slovenec«, da sta prišla župan in podžupan v hudo zadrego.
Župan: O tej zadregi meni nI nič znanega in v take fantazije se ne spuščam. Pa tudi pri podžupanu nisem zapazil, da bi bil padal v kake omedlevice.
Članek pravi nadalje, da so se odkrile nepravilnosti, ko se je pričela revizija.
Župan: To je zopet gorostasna neresnica. Revizija se je pričela šele danes.
Pustoslemšek: Oni pa so že prej vedeli, da bo revizija, predno je bila sklenjena.
Župan se Dri čitanju zmoti in bere 120.000 K namesto 120 K.
Dr. Zajec: Ne, ne. Samo 120 kron.
Župan: 120 K ali 120.000 K. Če je denar ukraden, je za mene vsak znesek pomenljiv, gosp. dr. Zajec!
Članek očita, da se je denar dajal »liberalnim agitatorjem«.
Župan: Gospodje. Meni je zelo neprijetno, priti z imeni na dan. Ker pa ste že imenovali imena De-bevec, Verčič in Zadnfk, bom o teh izpregovoril.
Pustoslemšek: Debevec je' klerikalen agitator!
Župan: Saj se poznamo! Tudi jaz vem dobro, da je bil vaš agitator! Kar se tiče Debevca, je prihajala žena dan na dan tožit in prosit, in pomagal sem z večjo vsoto ter ženi tudi pozneje dal večkrat podporo. Pozneje si Je Debevec dobil službo in zato sedaj megova žena ne prihaja več. Da je dobival podporo mestne . občine v najhujših stiskah, pač ni nič nečastnega.
Cerbvene miši.
r>ovest iz sedanjost«. Spisal L. C.
(Dalje.)
Okrajni glavar je mlademu župniku takoj izjavil, da ga stvar, čeprav ne spada v njegov referat, temveč v referat njegovega koncipista, zelo zanima in da bi mu mladi župnik zelo ustregel. Če bi mu kot popolnoma nepristranska in neprizadeta oseba podal vse potrebne podatke o volilnih razmerah v orelioveljski, občini. Mladi župnik je prav rad ustregel glavarjevi želji ter mu pri tem v smislu po kaplanu Urhu Čuku sestavljenih ugovorov natančno opisal vse one krivice, katere so baje zagrešili sestavitelji volilnih imenikov za bodoče orehoveljske občinske volitve. Okrajni glavar si je pri tem delal kratke notice in potem, ko je mladi župnik končal, istemu zatrdil, da postopanje pri sestavi volilnih imenikov ni bilo pravilno, niti zakonito in da se mladi župnik lahko zanese, da so se sestavitelji volilnih imenikov jako urezali, če mislijo, da bode okrajno glavarstvo odobrilo njihovo nezakonito početje. Okrajni glavar je mlademu župniku tudi zatrdil, da bode še v pričo njega, ko ga bode predstavil svojemu komisarju in potem še koncipistu, izdal poslednjemu kot referentu v   občinskih zadevah
Kar se tiče Zadnika, ne razumem, kako ga morete, ko ste vendar ljudje, obešati na sramotilne vislice. Lačen, bolan, s šestimi otroci, Iz hiše znanega posestnika na Žabjeku, sredi zime deložiran, tak je prišel k meni. Glad mu je gledal iz oči. Pa bi se takega človeka ne smel usmiliti?
Pustoslemšek: Krščanska ljubezen!
L o ž a r: Moja mati mu le dajala krompir!
Župan: Podpiral sem ga, In ko so ga vrgli na cesto, sera mu pre-skrbel drugo stanovanje. Dobil pa je že zopet službo in zdaj ga ni več na magistrat. Če je revež, pa naj bo kakršnegakoli mišljenja, jesti mora!
Kar se tiče Verčiča, je bil ob kruh, ko je padla »Glavna«. Dobil je podporo, saj je imel preživljati tudi otroke. Ker pa je bilo eno mesto di-urnista pri mestu prazno, sem mu naklonil to mesto. Vam pa bi se bilo morda bolj dopadlo, če revež crkne gladu na Gradu v Regalijevem gaju.
Bog vas obvaruj, da vam na stara leta ne bo treba iskati pri mestu podpore!
Cela dvorana prireja županu na. vdušene ovacije. Ploskanja in klicev: Živio župan! Živio dr. Tavčr! il konca.
Župan bere nato naprei.
Dr. Zajec stori medklic: Fab-jančičeva ustanova!
Župan: O tej stvari bo dala pojasnilo že revizija in če me komisija obsodi, da moram kaj vrniti, bo do zadnjega krajcarja vse vrnjeno. Kakor hitro je izšel ta članek v »Slovencu«, sem čutil dolžnost, da sem takoj zaukazal strogo preiskavo od točke do točke. Preiskava se je vršila skoraj teden dni.
Danes vam prečitam tu uradno poročilo, ki je bom jutri izročil revizijski komisiji.
Jaz pa imam občutek, da gre v prvi vrsti za mojo osebno čast.
Pri tej priliki omenim še, da je vladni komisar odredil, da se prenese Žagarieva ustanova, kakor je tudi pravilno, v ustanovni zaklad. (Čujmo!)
Klic: In oni nas dolže defavda-
ci je!
Župan nato prebere uradno poročilo, ki se glasi:
Uradno poročilo.
Vsled naročila gospoda mestnega župana z dne 3. novembra 1913, št. 657/pr. izvršila sva uradno raziskavo v zadevi očitkov »Slovenca« z dne 31. oktobra 1913.
O uspehu svojega dela hočeva poročati, sklicuje se točko za točko na posamezne očitke navedenega časniškega članka.
I.
»Po posredovanju zastopstva S. L. S., se je že dosedaj dognalo, da ubožni zaklad nI dobil okroglo 15.000 K, ki bi morale biti v ubož-nem zakladu, to je na razpolago ubožcem.«
(»Slovenec«.)
Na to se mora dati sledeče pojasnilo:
Ni res, da bi bil mestni ubožni zaklad le za vinar slabele dotiran, nego mora biti po faktičnih dohodkih in pri zakonitem poslovanju s temi dohodki. (Čujte!)
Dalje: Naš ubožni zaklad je celo višje dotiran, nego bi po vseh postavnih predpisih in glede na pripadajoče mu dohodke moral biti. (Čujmo!)
vsa potrebna navodila, kako mu je rešiti vložene ugovore.
Nato je okrajni glavar peljal dr. Jurija Podpečnika k svojemu okrajnemu komisarju, ki je imel tedaj ravno polne roke posla z dresiranjem svoje nove psice in seznanil oba gospoda. Od okrajnega komisarja je pa povedel glavar mladega župnika še k svojemu koncipistu ter potem, ko je koncipista predstavil dr. Podočniku, takoj prvega vprašal, če so mu bili že predloženi v rešitev neki ugovori zoper sestavo volilnih imenikov v Orehovljah.
Mladi koncipist je v vidni zadregi začel brskati med velikim kupom na njegovi mizi razpoloženih uradnih spisov in končno res iz teh spisov tudi izvlekel po Urhu Čuku sestavljene ugovore.
»Dovolite gospod kolega*« omenil je okrajni glavar, »da vas opozorim, da je rešitev teh ugovorov zelo nujna zadeva, da se ne bi razpis volitev v Orehoveljah preveč zavlekel in da skoro dobi občina Orehovlje na svoje čelo zopet župana. Ker so mi pa razmere v Orehovljah nekoliko znane iz mojega uradnega poslovanja, mi pa še dovolite, da vam dam nekoliko navodil, katere blagovolite uvaževati pri rešitvi teh ugovorov.«
Nato je okrajni glavar svojemi: koncipistu popolnoma enostavno naročil, da naj ustreže vloženim uteme Ijenim ugovorom, le glede osebe po prejšnjega župnika Matije Korena j.
Toref se je od leta 1902, ko je znašala dejanska vrednost vseh hranilnih vlog ubožnega zaklada 36.255 kron 84 vin. do 31. decembra 1912 z izkazano dejansko vrednostjo teh hranilnih vlog 92.910 K 61 vin. pomnožila glavnica ubožnega zaklada v tem oziru za 56.654 K 77 vin.
V pravkar podanem izkazu o naraščanju hranilnih vlog ubožnega zaklada je opaziti v letu 1904 in 1911 precejšen upadek.
Ta dva upadka sta pa nastala na popolnoma zakoniti podlagi.
Oni iz leta 1904, kateri znaša 14.832 K 66 vin., je nastal vsled tega, ker se je moralo nanovo zgraditi »Pohlovkino ubožno hišo« v Grada-ški ulici št. 22. Ta hiša je bila vsled potresa iz leta 1895. porušena in se jo je moralo nanovo sezidati. V namen nove zgradbe je dobila občina 16.000 K državne nevračljive podpore. Ta denar se je dotlej, da ga je bilo treba porabiti v navedeni namen, plodonosno naložil, in sicer v »Mestno hranilnico« na knjižico št.14.895 z vlogo 4000 K, v »Kranjsko hranilnico« na knjižico št. 260.350 z vlogo 12.000 K, skupaj 16.000 K, kateremu znesku je še prišteti dosnelih obresti 4644 K 14 v, vsega skupaj torej 20.644 K 18 vin.
Da je dejanski uradek nbožnih hranilnih vlog v letu 1904 kljub temu še vendar za celih 5812 K 52 vin. manjši, to je ugodnejši, nego za Poh-lovkino hišo odtegnjeni kapital, so provzročile naložene globe, volila in kapitalizovane obresti.
Omenjeno še bodi, da je privolilo za realiziranje in porabo onega denarja izdala c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 9. decembra 1904, št. 4705 (magistratna št. 41.852 leta 1904).
Upadek iz leta 1911 v znesku 6357 K 49 vin. je nastal vsled izločitve Dragotin Žagarjeve zapuščine.
Obresti te zapuščine pravzaprav niso namenjene vsem mestnim revežem, temveč le onim iz Krakovega in Trnovega, predvsem pa ubožnim sorodnikom zapustnikovim. Zapuščina ima torej značaj ustanove in zato se je ni smelo pustiti v glavnici ubožnega zaklada.
Med ustanove prenesena glavnica Žagarjeve zapuščine je znašala 11.285 K 42 vin. Upadek je pa iz istih razlogov, kakor oni iz leta 1904 vendar za 4927 K 93 vin. ugodnejši, nego znaša višina izločenega Žagar-jevega kapitala.
Poleg hranilnih vlog obstoji ubcž-ni zaklad še iz vrednostnih papirjev, treh ubožnic z inventarjem vred, in dveh dolžnih pisem mestne občine iz 18. stoletja. Pri teh Dremoženjskih delih ubožnega zaklada se sploh nI nobena izprememba na slabejše iz- j vršila. Onih »okroglo 15.000 K«, o katerih »Slovenec« govori, bi bilo moglo primanjkovati edinole pri hranilnih vlogah.
Da tamkaj ne primanjkujejo, ie na podlagi te raziskave, v kateri se predstoječe poroča, podrobno in no-polnoma nepobitno dokazano.
Cista aktiva ubožnega zaklada, ki so leta 1900 znašala še 506 233 K 20 vin., so se do konca leta 1912. pomnožila na 751.207 K 78 vin., torej se je čisto premoženje ubožnega zaklada v tem razmeroma kratkem času pomnožilo za celih 244.974 K 58 v, kar je gotovo za vsakega, iskreno sodečega človeka jako lep uspeh. (Klic: To je gospodarstvo mestne občine. Oni pa pravijo, da smo sami goljufi!)
II.
»Ko se je pričela revizija deželnega odbora, je drugi dan revizije bilo vloženih v ubožni zaklad nakrat 3475 K raznih gostilniških in sodnijskih glob, ki jih do tedaj ubožni zaklad ni videl. Kje je bil do tedaj ta denar?«
(»Slovenec«.)
Ta denar je bil že od vsega početka, ko je prišel mestnemu magistratu v roko, v ubožnem zakladu, le da ni bil naložen pri glavnici, temveč se je nahajal v mestni blagajnici v namene tekočih ubožnih izdatkov. To so bile one globe iz raznih let, o katerih se je že zgoraj (pod I.) izkazalo in povedalo, da res niso bile naložene, čeprav so znašale nad 40 kron, katerih pa magistrat ni imel nobenega vzroka nalagati, ker je bila glavnica v tem oziru s svojimi neporabljenimi obrestmi, več ko preveč krita. Ker pa mestni magistrat skuša to glavnico na vse načine zvišati, zbral je nekega dne tudi še one globe nad 40 K, ki dotlej niso bile naložene, in jih je naložil, čeprav bi ne bilo potreba. Da bi glavnica čim več pridobila, je magistrat v to naložitev pritegnil celo mnogo glob. ki niso bile nad 40 K, in tako je naložil letos res nekega dne nele 3475 K, temveč celo 3745 K. Če se je pa to zgodilo ravno ob času, ko sta dva deželna uradnika bila poslana semkaj v informativne svrhe glede naših ubožnih podpor, je to popolnoma br^z pomena, ker se mestnemu magistratu, kakor je moral iz pričujočega poročila že vsakdo razvideti, glede stanja našega ubožnega zaklada ni bilo treba nikogar bati.
III.
»Neka globa 120 K, o kateri smo vedeli, da bi jo moral ubožni zaklad sprejeti od sodišča, ni bila vknjižena. Na vprašanje pri sodišču, se je pri sodišču reklo, da ie bila globa praviloma odposlana.« (»Slovenec«.) Župan: Pripomnim,   da sem storil zaradi teh 120 K vse korake in vprašal tudi pri ljubljanskem sodišču. Interveniral sem tudi pri predstojniku Elsnerju, ki mi je obljubil, da ml bo poslal vse zapiske. Eno pa mi mo-ra vsak priznati, da se pri tako veli-| kem aparatu lahko zgodi, da se 120 I kron spregleda in porabi med tekočimi izdatki-   Kakor rečeno, pa ta stvar danes še ni jasna in tudi našlo se še ni ničesar.
Obč. svetnik Pustoslemšek: Naj povedo, kje tiči napaka!
Klerikalci molče, še Štefe ne zmaje z jezikom.
Po tuuradnem poslovanju se mora smatrati tak slučaj za izključen. Ker »Slovenec« nima nobene* ga časovnega podatka, kdaj naj bi se biio to pripetilo, se je pregledalo za deset let nazaj dotične knjige in vse priloge, to je dopise tukajšnjega de-že'nega in okrajnega sodišča, s katerimi nam pripošil'ajo ondotne de-nsr^e kazni, a našlo se ni ničesar, kar b? ne biio v redu. Nasprotno se je dognalo, da so bile vse te denarne prir.osiatve vselej vsaj tekom 24 ur knjigovodsko, nato pa blagajniško obravnavane. (Klic: Torej gola laž in podlo obrekovanje!)
Konstatiralo se je tudi, da je sodišče vedno hotelo imeti pobotnico o pripos!anem denarju v najkrajšem času. Našla sta se dva slučaja, v katerih magistrat pobotnice kakih 8 do 10 dni ni odposlal, tedaj pa je od so-di.-ča kar deževalo urgenc.
Pregledale so se knjige nazaj do vštetega leta 1903, torej za dobrih deset let, izpisale so se vse one globe, katerih vsaka presega 40 K, katere je tedaj priklopiti glavinskemu premoženju ubožnega zaklada (§ 31. točka 1 in § 33. kranjskega ubožnega zaklada).
Enako se je po knjigah dognalo, koliko glob iz navedenih let da je bilo v resnici plodonosno naloženih, to je pridejanih glavnici.
Moralo bi se bilo		Dejansko se
naložiti		je naložilo
leta	kron v.	kron v.
1903	4140 —	3040 —
1904	1070-—	870-—
1905	1510'—	147976
1906	4497'—	5182-—
1907	1718-20	1625-—
1908	1812-—	1717 —
1909	1780*—	1680-—
1910	1890-—	1965 —
1911	2240 —	1953-40
1912	1470 —	1480 —
1913	2080-—	5495*—
Skupaj K 2420720 K 26.48716
Če primerjamo ti dve končni številki, vidimo, da je iz te dobe prišlo v glavnico ubožnega zaklada za 2279 K 96 vin. glob več, nego veleva zakon. (Klic: Pa pravijo, da se je kradlo!)
Kar se tiče volil in prostovoljnih doneskov, ki morajo v smislu zakona v glavnico ubožnega zaklada, so v navedenih letih znašala 27.993 K 52 vin. in ravno toliko, torej vsa, se jih je tudi naložilo.
Ugovarjal bi lahko kdo, da je iz gorenjega izkaza glob razvidno, da se je v marsikaterem letu vendarle premalo naložilo, s tem kršilo zakon in oškodovalo ubožce. Seveda mora dotičnik v isti sapi priznati, da se je pa v nekaterih letih, kar ni protizakonito in je celo hvalevredno, naložilo bistveno več, nego bi se bilo moralo in da je že, kakor zgoraj izkazano, vsled tega današnji efekt glavnice glede dohodkov iz glob celo nad zakonito zahtevo, dober in torej ona napaka odpravljena.
Toda mestni magistrat ie znal na drug način skrbeti za to, da je bila glavnica ubožnega zaklada v vsakem trenotku nele do višine zakonito vanjo spadajočih glob, temveč izdatno više dotirana z naložki, katere bi bil mestni magistrat po vseh zakonitih določilih lahko uporabljal za tekoče stroške uboštvenih agend.
To so kapitalizirane vsakoletne obresti od hranilnih vlog ubožnega zaklada. Če se je torej v gotovih letih gotov del glob porabil za sprotno podpiranje ubožcev, se je na ta način nastala škoda pri glavnici varovala z neporabo in kapitalizacijo hranilnih obresti. Te kapitalizirane obresti znašajo od leta 1903. do konca leta 1912 okroglo 15.000 K.
Naraščanje hranilnih vlog, pripadajočih ubožnemu zakladu, kažejo vsakoletni računki sklepi sledeče:
Bilo je teh vlog:
leta kron vin,
1902 ..... 36.255-84
1903 ..... 53.236-03
1904 ..... 38.403-37
1905 ..... 47.557-77
1906 ..... 58.576-48
1907 ..... 64.010-80
1908 ..... 71.920-54
1909 ..... 78.77579
1910 ..... 93.915-36
1911 ..... S7.557S7
1912 ..... 92.910-61
bil mnenja, da se v tem pogledu ne bode moglo ustreči ugovorom, ker vendar ne akže celokupnega duhov-skega stanu s tem žaliti, da bi se vrglo v imenik vpisanega duhovnika iz imenika.
Dr. Jurij Podpečnik je bil popolnoma zadovoljen s skoro popolnim uspehom svojega poseta in je smatral vsled tega za umestnejše, da glede svojega prednika Matije Korena ne vztraja na tem, da bi se še glede Korena ugodilo ugovorom; tudi je tiho računal pri tem, da Matija Koren, ki živi v skrajno slabih gmotnih razmerah, najbrž radi prevelikih stroškov sploh ne bode prišel volit.
Nato se je dr. Podpečnik poslovil od koncipista in od okrajnega glavarja, katerega je zaeno Ijubez-njivo povabil, da naj se oglasi kot dobrodošel gost vselej v njegovem župnišču, kadar ga privedejo njegovi uradni posli v Orehovlje ali v ore-hoveljski kot, katero prijazno povabilo je okrajni glavar tudi z veseljem sprejel.
XXIX.
Ko jez, ki je predolgo
zadržaval naraščujočo   vodo, se
odpre...
Aškerc: Mučeniki.
Na veliko začudenje orehovelj-skih občinskih odbornikov dospela je od okrajnega glavarstva nečuveno
hitro rešitev po kaplanu Čuku in tovariših vloženih ugovorov zoper razgrnjene imenike. Se večje začudenje je pa obudila vsebina rešitve, ker je zoper vse pričakovanje in jasno besedilo občinskega reda ugodila razun enega samega slučaja v celoti vloženim ugovorom. Možje so kar strmeli in niso mogli verjeti, da ima rešitev okrajnega glavarstva res tako vsebino, ker se je s tem oči-vidno postavila v protislovje z duhom in jasnim besedilom veljavne postave. Vendar so se morali molče ukloniti ti končnoveljavni odredbi okrajnega glavarstva in sprejeti razne nevolilce v volilni imenik in zaeno iz istega črtati razne volilne upravičence, izvzemši seveda starega župnika Matijo Korena.
V kaplanovem taboru je pa rešitev okrajnega glavarstva vzbudila nasprotno največje veselje in zadoščenje. Da mladi kaplan Urh Čuk dostojno in primerno proslavi svojo prvo zmago zoper zaklete liberalce na političnem polju, sklical je še za isti večer celokupno sejo vseh odbornikov posojilnice in konsumnega društva v prijazne prostore konsumnega društva. Slaveči zmago pravice so zbrani možakarji napivali svojemu prvoboritelju Urhu Čuku tako dolgo in vztrajno, da je teklo vino kar raz mizo. Mladi kaplan je podžigal zbrane možakarje, da naj se zvesto drže ponosnega prapora S. L. S. in da naj pri bodočih volitvah stori
vsakteri svojo dolžnost v polni meri, ker se potem ne bode bati, da bi zmagali sovražniki katoliške cerkve, katoliške vere in katoliške duhovščine. Šele pozno v noč so se od tega zmagoslavlja majale domov razne zelo omahujoče postave iz konsumnega društva. Zadnji je bil mladi kaplan, ki je odšel šele čez dobro uro za drugimi odborniki iz konsumnega društva, ker je imel z mlado prodajalko Reziko urediti še več nujnih uradnih poslov, zadevajočih se konsumnega društva.
Ker je bilo vsak dan pričakovati razpisa občinskih volitev, obrnil se je mladi kaplan zopet na svojega župnika za nasvete, kako mu je urediti agitacijo, katere može bi kazalo uvrstiti v kandidatsko listo, kako bi bilo postopati pri volitvi sami in če ne bi kazalo prirediti poprej kakega javnega shoda.
Mladi župnik je, kakor vselej poprej, tudi sedaj prijazno sprejel in poslušal navdušenega mladega kaplana. Nato mu je pa povedal o perečih vprašanjih tudi svoje mnenje.
»Delodelje, dragi moj prijatelj,« je rekel dr. Podpečnik kaplanu Urhu Čuku, »je prva stvar pri vsaki taki reči in zagotavlja uspeh, ker se nc cepijo po nepotrebnem moči. Vslea tega bi po mojem mnenju kazalo, da prevzamete vi agitačno delo od moža do moža in raz prižnico, dočim bom jaz deloval za dobro stvar \ spovednici in ootom Marijine družbe.
Pustoslemšek: Zakaj ne povedo, če vse tako dobro vedo?
Dr Zajec: Saj sami dobro veste!
Pustoslemšek: Z imeni na dan. Za plotom vsak lahko strelja. To ni prav nič pošteno!
Dr. Zajec: Pustite to, saj bo pokazala komisija!
Štefe: Saj vendar lahko počakate, da bo komisija končala.
Župan: Vsak mora imeti utisk, kakor da nas hočete napraviti za goljufe. Saj vemo, zakaj ste se spravili nad mestno gospodarstvo!
In tako bi bilo moralo priti glede ominoznih 120 K, če bi ne bile vknjižene, kajti tedaj bi od strani mestnega magistrata tudi ne bilo izšlo potrdilo prejema sodišču. In nasprotno: Če izda magistrat potrdilo, je nevknjižba izključena. Pa kakor rečeno, glasom knjig in tukajšnjih aktov take ali kakršnekoli podobne afere nikoli ni bilo.
V zadnjih desetih letih se je natanko pregledalo knjige in akte in našla se je slučajno samo ena sodnij-ska globa, ki je znašala s prišteto poštarino 120 K, in sicer leta 1905. Ta globa se je zaračunala dne 29. decembra 1905 na fol. 89 likvid. knjige za globe in je bila tudi sodišču enako pravilno potrjena.
IV.
»Globe so se oddajale v hranilnico en ali dva meseca pozneje, tudi vknjižile so se pozneje.«
(»Slovenec«.)
Da bi se bile globe kdaj vknji-ževale pozneje, to se pravi kasneje, nego se jih je sploh moglo, je trditev brez podlage. Dokaz knjige in pripadajoči akti.
Priznavati se pa mora, da ni izključeno, da je blagajna v kakem posameznem slučaju naložila globe nekoliko pozneje, nego je prejela naročilo.
Razlagati je to iz tega, da nastopajo v blagajni časi, v katerih je blagajniško osobje s prometom s strankami tako zaposljeno, da mu ne preostaja niti trenotka za reševanje aktov. Redno se taki časi ponavljajo prve dni vsakega meseca, zlasti pa prvega pol meseca vsakega četrtletja.
Kar se tiče sodnijskih glob, se enako ne morejo obravnavati računsko in blagajniško preje, nego da ima magistrat pripadajoči sodni dopis v rokah. Denar namreč dohaja od sodišča semkaj po poštni hranilnici nekoliko dni, časih cel teden preje, nego dotični akt. Blagajnik mora de-rar prevzeti, ne more pa blagajna z njim ničesar dalje ukreniti dotlej, dokler ne dobi akta v roko.
V.
»Glavne knjige javne mestne uprave so popravljene in radi-rane.«
(»Slovenec«) Kar se tiče popravljanja v glavni knjigi, se pač po sebi razume, da se morda nastali pisni pogreški morajo popraviti. Kak"o se taki pisni pogreški popravljajo in na edino možni način morejo popravljati v knjigah, ki sc vodijo po kameralnem sistemu, se lahko prepriča vsakdo, ki ima pri svojih knjigah uveden ta sistem. Če se napačno številko prečrta, ni vsled skrajno ozkih horicontalnih vrstic in enako zelo ozkih navpičnih kolon absolutno nobenega prostora več, da bi se moglo pravo številko poleg črtane pripisati ali nadpisati na pravo mesto.   Ne preostaja torej drugega,
Na dan volitve bo pa najbolje, da sw» mene v svrho kontrole voli v volilno komisijo, da bom le-tam varoval interese naše stranke in zaeno skrbel za to, da naši nasprotniki ne booo mogli slepariti. Pričakujem, da bo okrajno glavarstvo k volitvi odposlalo tudi svojega posebnega odposlanca in ni izključeno, da pride morda še celo sam okrajni glavar. Ker sem se zadnjič v okrajnem glavarstvu dobro vpeljal, ni dvomiti, da mi bo s pripomočjo volilnega komisarja mogoče obvarovati našo stranko vsake škode in krivice, kakor tudi preprečiti vsako volilno sleparstvo od strani naših nasprotnikov. Zatorej smatram naravnost za potrebno, da pridem kot član v volilno komisijo. Nasprotno je pa ravnotako potrebno, da se vas ne zaposli v volilni komisiji, ker ste živo potrebni na volišču, kjer bodete imeli dela čez glavo, da obvarujete naše poštene može in vo-lilce pred sleparskimi zvijačami naših nasprotnikov in da poskušate od nasprotnikov omrežene in zapeljane volilce spraviti v zadnji uri zopet na našo stran. Tu bodete imeli na obilico težkega, a tudi hvaležnega dela. Kar se pa tiče mož, katere naj bi se postavilo na listo kot kandidate, bo pa treba to stvar še tehtno in trezne preudariti. Raditega vam bom zelo hvaležen, ako mi sestavite po svoji sodbi kolikor moč natančen seznam zanesljivih naših mož, iz katerih naj bi se potem sestavila kandidatska lista. Kar se pa tiče javnega shoda, bi
nego da se napačno številko izradira in na izpraznjeno mesto vpiše pravo.
Poudarjati se pa mora prav posebno, da za naše knjige, ki niso kup-čijske knjige, ni nobenega predpisa, da ne bi se smelo tako ravnati. Edino, za kar je urad odgovoren, je to, da stoji na popravljenem mestu res prava številka in da je njena pravilnost iz knjige same in iz prilog nebo-bitno dokazana. Pregledala se je glavna knjiga ubožnega zaklada glede radiranj od leta 1904 do leta 1913 in dognalo se je, da stoji povsodi, kjer je bilo radirano, brez izjeme prava številka, da je knjiga, torej tudi glede dotičnih mest povsem pravilna.
Omenjeno le še bodi, da padajo vsa dognana radiranja v leta 1907 do začetka leta 1909, ko je bila knjigovodstvu dodeljena neka praktikantima v izvežbanje.
VI.
»Meščanske podpore uživajo večkratni hišni posestniki.«
(»Slovenec«.) Kar se tiče meščanskih podpor, eksistirajo take po 40 vin. in take po 60 vin. na dan. Pregled uživalcev teh podpor pokaže, da so to brez izjeme revni ljudje, med katerimi jih je pač večina takih meščanov, meščanskih vdov ali hčera, ki so nekdaj videli boljše, da celo prav dobre čase. To je čisto naravno, ker se krog upravičencev rekrutira iz ljubljanskih meščanov in njih svojcev, med katere pripadajo tedaj, ko se v meščansko pravico vkupijo, le boljše situirani ljudje. Res se je pa našla med pod-piranci vdova nekega cerkovnika, ki je bil meščan, in katera poseduje še danes majhno hišico na periferiji mesta.
Župan: Saj vemo, zakaj ste se spravili na to revico. Ker je sestra nekega duhovnika, ki ni všeč gotovim gospodom. Res ima hišico, ki pa je popolnoma zadolžena.
Ko se ji je meščansko podporo leta 1899. podelilo, je bila v največji bedi; mož ji je bil umrl po dolgi, hudi bolezni, zapustivši ji šest nepreskrbljenih otrok v starosti od 1 in pol do 10 let, a nič premoženja. Da je bila ta bedna rodbina primorana apelirati na ugodnosti meščanske-pravice in da se občina podelitvi podpore res ni mogla odtegniti, je iz povedanega več, nego jasno. Tudi danes razmere te vdove niso za spoznanje boljše. Pa če bi tudi bile, bi vendar občina ne bila upravičena ji podporo sedaj ustaviti, ker manjka vsakega določila, da bi se smelo komu meščansko podporo ustaviti zgo! zato, ker je prišel v ugodnejše gmotne razmere.
Klici s klerikalne strani: Zaka) pa dobiva Blaznik podporo?
Pustoslemšek: Ta je pa venda^ vaš pristaš! Če bi temu vzeli podporo, pa bi vpili: Taki so liberalci!
Potem se je našel še drug slučaj, da uživa meščansko podporo neki meščan, katerega žena je res po-sestnica zadolženih dveh hiš. O potresu so staro hišo morali podreti in dolgov od nove hiši ne morejo plačevati in so pri davlcii ih sploh v eno-mer v zastanku. Ta meščan ima tudi še tri neomožene hčere in en sin je komaj dorasel, ludi pri tej podelitvi podpore se je oziralo zgol na potrebo prosilčevo.
Župan: Res obstoja ta slučaj in je tudi znan. Res ima tudi dve hiši. Toda to podporo je dobil v času, ko je bil v zelo slabem položaju. Razsod-
tak shod po mojem prepričanju dobri stvari nikakor ne škodoval. Da nc bi bil ta shod preveč enoličen in ponižen, bi bilo treba, da pride iz Ljubljane kak priznan veljak na ta shoa, najbolje kak državni poslanec. Teg* govornika iz LJubljane bi bilo pa po«, treba že poprej dobro podučiti o naših posebnih lokalnih razmerah ter ga, ker ga ščiti imuniteta, tudi še naprositi, da se bo iz njegovih ust izrekla najbolj uničevalna sodba naa našimi nasprotniki, pri čemur bode tudi lahko prav ostro ožigosal kar imenoma razne posamezne osebe lz nasprotnega tabora. Kot drugi govoi -nik bi pa seveda morali nastopiti tudi vi, v čigar rokah so itak vse niti volilnega boja na naši strani. Dobro bi pa bilo še končno, če bi mogli toliko dresirati še kakega kmeta, da bi iz-pregovoril par 1'Sčui na shodu, ker bi to nedvomno napravilo dober utisk na vse volilce. V tem oziru bi morebiti prišel poštev France Sre-brot, ki kaže precej darr za javne nastope.«
Mladi kaplan Čuk se je popolnoma strinjal z vsemi nasveti svojega župnika in obljubil, takoj sestaviti seznam zanesljivih strankarjev, nacrtati navodila za govornika iz Ljubljane, poslednjemu tudi takoj pisati, prevzeti drugi govor na javnem shodu in pripraviti tudi Franceta Srebrota, da bo nastopil imenom pn-prostega ljudstva kot govornik na shodu.
.(Dalje prihodaJiCfc
Stran 4.
.SL0VEN5M NAKUU-, dne lo. novembra 1913.
263. štev.
be upravnih oblasti pa pravijo, da se takim meščanom podpore ne morejo vzeti, če jih nočejo prostovoljno dati iz rok. Zato smo tudi Blazniku pustili podporo, ker smo vedeli, da ne spada v našo stranko in da se izognemo kriku, ki bi nastal, če bi jo bili vzeli.
Pustoslemšek: Govorite sedaj, kje je ono strašno postopanje l
VII.
»Čudna razlika je bila med pravimi ubožci in liberalnimi agitatorji.
Resnični reveži so dobili prav male vsote, a liberalcem, še dela-zmožnim agitatorjem, kakor krojaču Zadniku, VerčiČu so merili z drugo denarno mero. Celo dr. Tavčarjev ribič, Dragotin Rebernik, figurira med »mestnimi reveži«, med katerimi so zabeleženi tudi delazmožni izseljevalni agentje.« (»Slovenec«.)
Podelitev stalnih ubožnih podpor se sklepa v kvartal, sejah »Komisije za preskrbovanje ubogih«; prošenj prihaja ogromno število in člani te komisije se lahko pri vsaki seji na lastne oči prepričajo in so se tudi prepričali, kako težko da je odkloniti tudi le majhen del prošenj, ker so vsi prosilci več ali manj zares potrebni. Drugi oziri, nego vrednost in potrebnost, se niso nikdar vpoštevali.
Kar se tiče ubožnih podpor, ki se kot nujne sproti nakazujejo, znašajo običajno 4 do 6 K, tudi manj, redkokdaj več. Pripete se pa slučaji, da stoji naenkrat tu številna rodbina, ki nima nič jesti, dostikrat celo strehe ne. Tedaj se mora seveda nakazati po preudarku večji znesek.
Ubožnice so prenapolnjene in magistrat prihaja dostikrat v slučaj, da mora komu dati podporo za plača-nje stanarine, da ga gospodar ne de-ložira.
Da bi se delali pri delitvi teh podpor kakoršnikoli razločki glede višine, kateri bi izvirali iz drugega preudarka, nego iz precenitve prosilce ve resnične potrebe, je popolnoma neresnično in ni še prišlo nobenemu uradniku na um, da bi postopal drugače in takorekoč zlorabil svojo uradno oblast. »Slovenec« citira imena treh oseb, katere so morda sicer v tej ali oni stranki politično delavne, magistrat jih je podpiral in jih deloma še podpira edinole zaradi njih notorične bede in potrebe. Ni tukaj mesto, da bi se brskalo po osebnih razmerah tega ali onega reveža, na nejaven način pa lahko mestni magistrat vsaki upravičeni instanci dovoljno pojasni, da ga je v teh kakor tudi v vseh drugih slučajih — in med prosilci je dovolj notoričnih pripadnikov najrazličnejših političnih strank, v kolikor se to more reči o revežih, ki se navadno za politiko dosti ne zanimajo — vodilo zgol na podlagi informacij dobljeno prepričanje, da ie ta ali oni prosilec gotove podpore zares potreben.
Ker se to-poročilo naslanja na časniški članek, bodi brez namena vsake polemike omenjeno, da bi pri podrobnem pregledovanju imen pod-pirancev in višine danih jim podpor pač ne mogla nobena politična stranka najti povoda, se čutiti zapostavljeno ali protežirano.
VIII.
»Značilno je, da je bilo po volitvah leta 1912. izdano za »mestne reveže« 20.247 K 20 h, dočim je bilo prej izdanih navadno le po 9 do 12 tisoč kron.«
(Slovenec«)
Naraščanje milostinj, to je mimoidočih podpor, v zadnjih devetih teletih, izkazuje naslednja setava: leta 1903     .....   K 3.394 — »   1904 4.178.40 »   1905     ...*.»   4.190 —
»   1906 .....» 3.669-10
»   1907 .....>   5.027 —
»   1908 .....» 6.741*96
»   1909 .....» 6.803-40
»   1910 12.756-25
»1911 .....» 18.956-30
»   1912 .....» 22.128 20
Župan: Gospodje S. L. S. pravijo vedno, da ubožci premalo dobivajo. Naglašam pa, da je leta 1911. poskočila miloščina na 18.956 K 30 v pod komisarjem.
Podžupan: Komisar pl. Laschan je torej liberalce kupoval?
Župan: Vprašam vas samo, ali je to sramota za župana, če izdaja toliko za reveže? Meni je stvar popolnoma jasna. Ko je prišel komisar na magistrat, so ga reveži kar obsuli. On pa ni imel onega trdosrčnega proračunskega srca, ter jim je nakazal podpore. Tudi mene so reveži obsuli, zato sem izdal še za 3000 K več, kakor on.
Pustoslemšek: Če bi biio danes samo za 3000 K miloščin, pa bi kričali, da smo trdosrčni. Sedaj pa pravijo, da krademo in defravdiramo!
Dr. Zajec: Težko vas poslušam.
Smeh pri naprednih občinskih svetnikih*
štefe: Nobeden tega ne pravi! Pustoslemšek: »Slovenec« pravi tako!
Podžupan dr. Triller: Vsak človek, Id ima iskrico poštenosti, mora priznati, da je to podlo obrekovanje!
Iz te sestave je razvidno, da je nastal v letu 1910. ogromen skok navzgor, enako v letu 1911., nekoliko manšji v letu 1912. V prvo navedenih dveh letih je bil povišek za okroglih po 6000 kron, v letu 1912. pa za 4000 kron. Kaj je vzrok temu, se da le splošno demnevati. Po letu 1908. je prišla cela naša država v znane hude politične in gospodarske krize, ki povzročajo še danes napredujoče obuboževanje širokih slojev, kar se pozna najkrutejše v tako revnih deželah, kot je Kranjska. Da se mora to stanje razmer tem bridkeje zrcaliti pri najrevnejših slojih, je jasno. Marsikdo, ki je leta 1908. ali 1909. še mogel s svojim, eventualno tudi svoje žene delavskim zaslužkom za silo živeti svojo rodbino, tega brez podpore leta 1910. ni več mogel. Reveži, ki so bili že preje navezani na dobivanje podpor, morajo sedaj mnogo pogosteje trkati na vrata mestnega magistrata.
Omenjeno le še bodi, da je leta 1911. in deloma tudi leta 1910. in 1912., ko je bil doslej najhujši prirastek pri milostinjah, bil šef mestnega magistrata in občine c. kr- deželni vladni komisar, katerega uradno svojstvo in oseba pač jamčita za to, da ni mogla igrati pri razdeljevanju podpor politika niti najmanjše vloge.
IX.
»Poleg vsega, kar smo za danes povedali, omenjamo še, da ni najti niti ene pravilne pobotnice, da so na listikih zabeležena številna imena podpirancev, katerim se je baje izplačalo po 50 kron, 40 kron itd., da pa naslov teh ljudi nI mogoče dobiti med oglašenimi v mestnem zglaševalnem uradu, ne med   onimi,   ki jih ima zglašene zglaševalni urad državne policije.« (»Slovenec«.) V odgovor na to je treba malo pojasniti, kakšna je uradna manipulacija pri dajanju podpor.
Stalne mesečne podpore prejemajo ubožci pri oskrbnikih ubogih proti izplačilnemu zaznamku v posebni knjižici, kakoršno ima vsak stalni podpiranec v rokah. Mestna blagajna izroči vsak mesec vsakemu ubožnemu oskrbniku toliko denarja, kolikor odpada na prideljene mu reveže. Če je kak stalno podpiran revež med mesecem umrl, sporoči mestni popisovalni urad, kateri tudi vodi o teh osebah točno evidenco, smrt takoj mestnemu knjigovodstvu, da ta izpadek pri mesečnem nakazaniu za dotičnega ubožnega oskrbnika upošteva.
Na nakaznice se izplačujejo le mimoidoče podpore, in sicer tako:
Uradnik, ki te podpore na predpisane nakaznice nakazuje, ima alfa-betično in po rubrikah za dvanajst mesecev urejeno razvidnost o tem, komu, koliko in katerega meseca je kako podporo nakazal. Če se zglasi kdo isti mesec še enkrat, se mu da ročno podporo pač le v najredkejših slučajih, in če je tedaj treba dognati, pred koliko dnevi ali tedni da je tistega meseca že dobil podporo, se pač pogleda pri knjigovodstvu ali v dotično nakaznico. Za domačine ima uradnik evidenco posebej, posebej pa za tujce, glede katerih je tirjati vračila od domačih županstev. Pri tujcih spiše uradnik tudi takoj terjal-ni dopis na prizadeto županstvo.
Ta dopis dobi vrhutega potem še knjigovodstvo, radi zabeležbe ekshibitne številke v likvidacijski knjigi v svrho morebitnih terjalnih urgenc, če županstva dalje časa ničesar ne vrnejo.
Stranka, ki ima dobiti podporo, prejme od uradnika nakazilo na tiskani nakaznici, na katero vpiše ime podpiranca, podporni znesek in kako je podporo zaračunati: (n. pr. na ubožni zaklad, na kako tujo občino, na obresti raznih ustanov itd.)
S to, od uradnika podpisano, datirano in z uradnim pečatom opremljeno nakaznico gre stranka k likvidaturi mestnega knjigovodstva, kjer se vpiše v likvidačno knjigo vse podatke z nakaznice, na nakaznico pa se napiše likvidačno klavzulo, obstoječo iz podpornega zneska, datuma in podpisa likvidujočega uradnika. S tako popolnjeno nakaznico šele gre stranka v mestno blagajno, kjer prepiše blagajniški kontrolor vse podatke v dnevnik ubožnega zaklada, blagajnik pa izplača stranki likvidirani znesek, ter ga obenem vpiše v svoj rapular, pridržavši si nakaznico.
S tem, da stranka svojo nakaznico proti izplačilu zneska prepusti blagajni, je potrdila resnični prejem.
Izplačane nakaznice hrani potem blagajniški kontrolor do zadnjega dne meseca. Tedaj jih, urejene po zaporednih številkah blagajniškega
dnevnika, priloži temu dnevniku in izroči ves operat knjigovodstvu.
Knjigovodstvo pregleda najprvo, so li blagajniškemu dnevniku priložena vsa dokazila o njegovih vpisih. Na to se izvrši kontiranje v likvidacijskih, odnosno v glavni knjigi ubožnega zaklada, to je vsi podatki o vsakem izplačilu se preneso iz blagajniškega dnevnika k dotičnim točkam likvidacijskih in glavne knjige, in ti podatki blagajniškega dnevnika se morajo s prvotnimi vpisi navedenih knjigovodstvenih knjig popolnoma kriti.
Vrhu tega se pri knjigovodstvu napravljajo mesečni zbiralni skoh-tri, to je, sestavi se najnatančnejši računski dokaz, da so se iz blagajniškega dnevnika vsi zneski pravilno prenesli v pomožne in glavne knjige mestnega knjigovodstva. Mesečni skontro mora dokazati, da se vsote vsakomesečnih vpisov v knjigovodskih knjigah in v blagajniškem dnevniku popolnoma ujemajo.
Pri tako obsežni in podrobni medsebojni kontroli, je popolnoma izključena kakoršnakoli nepoštena manipulacija in se mora tudi vsako slučajno napako takoj zaslediti.
Uradnik, ki prvotno preceni, ali je kaka proseča stranka podpore res potrebna, in ki ji eventualno podporo po nakaznici nameni, si pripiše v svojo razvidnico tudi bivališče, oziroma stanovanje stranke, če ga sploh ima. Zglašajo se po večjem skoro vedno iste zares potrebne osebe in kdor ima nekaj časa s temi agenda-mi opraviti, malu pozna svoje stalne klijente in njih težave. Mnogo domačinov prebiva v okoliških občinah, prihajajo pa od Časa do časa na magistrat prosit podpore, n. pr. iz Šiške, Most, Rožne doline itd. Tudi pri teh si uradnik zabeleži bivališče. Včasih se pa zglasi za podporo domačin, ki le prišel iz tujine, morda celo po od-gonu. Po prejemu podpore pa takoj zoret izgine iz Ljubljane. Enako se prav pogosto zglašajo ubožni tuji občani, ki so na potovanju domov in katerim se zbog njih revščine male podpore odreči ne more, seveda proti vračilu od strani dotične občine.
Vsled teh razmer je po sebi ra-zumevno, da je med osebami, ki so na magistratu kdaj dobile podporo, relativno mnogo takih, ki niso niti na magistratu, niti pri c. kr. policiji priglašene kot prebivalci. Tudi je med v Ljubljani živečimi, — kakor povsodi v mestih — vedno gotov odstotek gospodarjev, ki zanemarjajo svojo zglaševalno dolžnost, in dostikrat, zlasti revni podnajemniki revnih strank, ki hodijo tjakaj le spat in plačujejo kakih 20 vin. od noči za posteljo, niso zglašeni. Naposled ne manjka revežev (beračev), ki sploh nimajo stalnega bivališča ter brezplačno prenočujejo po hlevih, šupah itd.
Eden glavnih predpogojev za nakazilo podpore je poleg po možnosti dognane resnične potrebe tudi dokaz o domovinstvu, ker mora uradnik že pri nakazanju zapisati na nakaznico, kakor že omenjeno, komu v breme da je znesek zaračunati. Zgodi se pa tudi, da pridejo k uradu sestradani ljudje brez vsakih izkazil-nih dokumentov, brez vseh sredstev, po zimi dostikrat brez oblačila. Tudi takih se v smislu ubožnega zakona ne sme odkloniti, ker je za podelitev podpore pravzaprav mero-dajna le potreba in okoliščina, da se dotičnik tedaj nahaja v Ljubljani. Včasih je ravno takim ljudem treba kupiti suknjo ali čevlje ali oboje, in jim vrhu tega dati nekaj denarne odpore za hrano in kupiti jim železniški vozni listek do kake postaje v smeri občine, o kateri trde, da je njih domovna občina. Če se ne postopa tako. ostanejo tukaj in mestni magistrat jih ima v enomer na vratu. Če bi se jih hotelo odpraviti od-gonskim potom, treba bi bilo najprvo dognati domovinsko občino, kar traja, kakor uči mnogokratna izkušnja, dostikrat mnogo tednov, da celo mesecev, med katerim časom je treba te ljudi tukaj v odgonskem zaporu rediti, ne da bi imela mestna občina napram komurkoli pravico regresa za te ne male stroške. Tudi danes, ko je aretiranje postopačev, katere je v smislu zakona pošiljati odgonskim potom, v rokah c. kr. policije, se v tem oziru ni ničesar iz-premenilo, dasi je mestni magistrat že poskušal in še poskuša najti zakonito podlago, da bi te stroške prevalil na c. kr. državno policijo. Državna policija oddaja z namenom od-gnanja aretirane ljudi, če ni njih do-movinstvo Še dognano, kratkomalo v mestne odgonske zapore, kjer sede, kakor povedano, dokler se do-movinstva ne da dognati, včasih jako dolgo, seveda na račun mestne občine ljubljanske. Za to torej je za občino ceneje, da reveža brez izkazil tudi če je domnevati, da je profesionalen postopač, s nrimerno podporo v najkrajšem času spravi iz Ljublja-
ne naprej, nego pa da bi uvedla zoper njega akcijo glede odgona.
Tako postopajo tudi druge, zlasti večje mestne občine. Takih ljudi brez izkazil, ki o svojih osebnih podatkih in celo glede svojega imena namenoma lažejo, je dosti iz tujih, zlasti iz nemške države. Na roko pa se takim ljudem nikdar ne daje večjih denarnih podpor, temveč se jim, kakor rečeno, kupi kaj obleke in jih pod kontrolo spravi v železniški voz.
Kar se tiče trditve, da se je izplačevalo podpore po 40 do 50 K itd. na osebe, katerih identitete se baje potom obeh ljubljanskih zglaševal-nih uradov ne da dognati, je ta ne-možnost dognana potem, kar se je povedalo uvodoma pri točki X. tega poročila lahko mogoče. Kar se tiče višine podpor, se je že pod točko VII. povedalo, da so navadno majhne, včasih in zakaj pa da se mora tudi podeliti kako izdatnejšo podporo.
Pregledalo se ie iz raznih let nakaznice o višjih izdanih podporah, a našlo se ni nobene, glede katere bi bila identiteta prejemnika neznana in tudi vzrok, zakaj da se mu je dala višja podpora, je navadno iz nakaznice razviden, pri nekaterih slučajih tudi še v spominu. Poudarjati se mora namreč, da se pri nujnih, SDrotnih podporah, zlasti če je treba dati kaj več, nujnost in primerna višina podpore pač tedaj z vso previdnostjo presodi po dani situaciji, da pa ni predpisa, da bi se razlog za take podpore in njih višino tudi še za kasnejše čase redno zabeleževal. Iz osebne previdnosti pa zabeleži uradnik, ki sestavi nakaznico, pri višjih ročnih podporah po navadi tudi Še razlog za podporo. Ker ne navaja »Slovenec« nobenih imen glede onih višjih podpor, katerih prejemniki so mu glede identitete nejasni, se tudi ne da odgovoriti z nobenimi konkretnejšimi pojasnili, nego se je itak že storilo, more se pa reči, da je vse uradno gradivo vsakemu upravičencu vedno na razpolago.
Po končanem poročilu je prirejala cela dvorana županu živahne ovacije. Klerikalci se osramoteni ne upajo črhniti besede.
Župan konča: Če bi se dokazalo, da se je izvršila res kaka defravdacl-ja, oni ki je kriv, ne bo odšel zasluženi kazni, in če bi bil to iaz sam.
Dr.  Zajec:   Nobeden  tega ne
trdi!
Župan: Berite sami kaj se je pisalo o ljubljanskem Panama.
Dr. Zaiec: Kdo si bo kaj takega mislil?
Župan; Berite sami! To niso šale!
Pustoslemšek: Tatvine, defrav-daclje nas dolže!
Župan: Dokažite, kar trdite, aH pa vplivajte na »Slovenca«, da bo pošteno pisal!
Podžupan dr. Triller: Kdor bere samo »Slovenca«, mora biti prepričan, da na magistratu v Ljubljani kradejo.
Župan (zvoni): Ne dopuščam debate!
Nato se je izvršil ostali dnevni red povsem mirno.
V imenu personalnega in pravnega odseka poroča nato občinski svetnik g. Bončar o prošnji Frana Hartmanna za podelitev meščanstva. Prošnji se ugodi pod pogoji, ki so ob takih prilikah v navadi.
Isti poročevalec poroča o prizivu Ivana Grila, najemnika Kolezije, glede   uporabe Hribarjevega gaja.
Gril zahteva zase pravico oddajati Hribarjev gaj v podnajem, ker je vzel v najem Kolezijo. V pogodbi pa ne stoji, da spada Hribarjev gaj h Kole-ziji, nasprotno je smatrati gaj za javen prostor. V podnajem pa hoče oddajati Gril Hribarjev gaj zato, ker je priredilo napredno politično društvo za Trnovo in Krakovo tam veselico. Za prošnjo, oziroma priziv se zavzema obč. svetnik g. Tomaž Novak. Župan ga opozori, da se bodo njegovi nasveti upoštevali, ko se bo sklepala nova najemninska pogodba.
Skontracija blagajne.
V imenu finančnega odseka poroča podžupan dr. Triller o nenadni skontraciji mestne blagajne dne 6. t. m. Iz razlogov, ki so izraženi že v županovem poročilu, in ki se nikomur ne morejo zdeti nejasni, se je izvršila ta nenadna skontracija. K tej skontraciji sta bila povabljena tudi zastopnika S. L. S. in nemške stranke, za S. L. S. obč. svetnik Lilleg, za klub Nemcev pa občinski svetnik g. Staudacher, od narodno-napredne stranke sta bila navzoča obč. svetnik Reisner in podžupan. Dopoldne se je blagajnica zaprla in popoldne se je izvršila skontracija.
Skontracije so se udeležili omenjeni občinski svetniki s podžupanom, obč. svetnik g. Lilleg je prišel pozneje. Navzoči so bili tudi ravna-
telj mag. uradov g. dr. Zamik in blag. ravn. Trdina, ter vse osobje.
Skontracija je dala do vinarja ujemajoče se račune in blagajniško stanje.
V blagajni je bilo 38.294 K 07 v. Podžupan prečita ves protokol.
Pregledali so se tudi vrednostni papirji in hranilne knjižice. Komisija jc našla vse v najlepšem redu.
Občinski svetnik g. Staudacher je dal k protokolu še dodatek, v katerem potrjuje konstatirani izid skontracije, pravi pa, da zaradi pomanjkanja časa, kar je umevno, ni bilo mogoče primerjati vseh postojank. — Pojasnilo se je tudi, da je bilo iz Žagarjeve ustanove vzetih 44 K za pokritje zemljarine in dohodarine iz nepremičnin te ustanove ter se vodi ta znesek kot gotovina. Do sedaj se je od te vsote izdalo nad 27 K.
Poročilo se vzame z odobrL/a-njem na znanje.
O nasvetu kuratorij'a mestnega dekliškega liceja glede dovolitve kredita 500 K za naučna potovanja li-cejsega osobja, poroča podžupan g. dr. Triller. Naučna potovanja so povsodi v navadi in zlasti koristna za učitelje modemih jezikov. Kredit se dovoli.
»Dramatično društvo« prosi za najem skladišča bivšega vojaškega oskrbovališča poleg Narodnega doma za kinematografske predstave. Poroča podžupan dr. Karel Triller. Dramatično društvo bo adaptiralo skladišče za kinematografične predstave, kar bo stalo društvo 16.000 K. Naloži se seveda društvu vse, kar je ob takih prilikah navadno. Najemnina se določi na 500 K polletno za nazaj. Odda se za 5 let. (Sprejeto.)
Poročevalec podžupan g. dr. Triller poroča o prošnji »Slovenske Filharmonije« za subvencijo. Lani je imela Filharmonija 17.902 K dolga, letos se je znižal ta dolg na 12.838 K 13 v. Sedaj se je Filharmonija žal razšla in deficit bi morali pokriti kot nagrado za ves trud člani odbora. Odbor pa prosi, da bi mestna občina izplačala zaostalo, še ne izplačano subvencijo za letos in postavila v proračun za prihodnje leto 6000 K, zato pa preide ves inventar, vsi instrumenti, arhiv in knjižnica v prosto last mestne občine. Z ozirom na to, da je subvencija za 1913 že dovoljena in da bo mestna občina za 1914 razbremenjena za več kakor trikrat tolikšno vsoto, dasiravno ne bo imela godbe, priporoča odsek iz razlogov humanitete, da se prošnja ugodi. Obč. svetnik Pammer izraža svoje pomisleke. Prošnji se ugodi.
V imenu stavbnega odseka poroča občinski svetnik g. dr. Nova k o prizivu ge. Jelke dr. Bretlove proti odloku mestnega magistrata glede demoliranja preostalega dela hiše št. 7 na Turjaškem trgu. Priziv se zavrne, ker si sosed g. Lilleg ne lasti pravic do požarnega zidu in ker ie izdano za- Obrezovo hišo tudi že povelje, da se podere.
Jože Marinko se je zopet pritožil, to pot proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe mesarske lope na stavbišču ob Prisojni ulici, (poročevalec isti), češ, da bo razširjala smrad in da se bodo zaredile muhe, vsled česar bi cene stanovanjem v njegovi hiši padle. Pritožba se zavrne.
Poročevalec občinski svetnik g. dr. Novak poroča nato o ponudbi Frana Hribernika glede odstopa sveta ob njegovi hiši v svrho regulacije Martinove ceste. Zadeva je bila že enkrat pred občinskim svetom. Županu se ie posrečilo doseči ugodne pogoie. Napraviti mu bo žično ograjo, ki bo stala 900 K. Obč. svetnik Marinko želi, da se delo tako! izvrši. Župan mu pojasni, da je to že naročeno.
Predsedstvo prevzame podžupan dr. Karel Triller.
V imenu policijskega odseka poroča obč. svetnik g. dr. P i p p e n -b a c h e r o dopisu mestnega magistrata glede novega imenovanja nekaterih cest in prometnih zvez na Barju. Sprejeto.
Isti poročevalec poroča o dopisu c. kr. policijskega ravnateljstva glede dobave rešilnih omaric za policijske stražnice. Za nabavo omaric in obvez se dovoli 500 K, pozneje pa za izpopolnitev vsako leto po 50 K. Policijsko ravnateljstvo preskrbi samo naročilo. Sprejeto.
O poročilu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede novega statusa mestnega dekliškega liceja poroča občinski svetnik g. Reisner. Statut, ki se ozira na novi normalni statut za dekliške liceje in ki ga imajo občinski svetniki v rokah, se sprejme.
Isti poročevalec poroča nadalje o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede slstemizlranja novih učnih mest na tem zavodu. Mesta so potrebna, zato se sistemizi-rajo za prihodnje leto: mesto licejske učiteljice za slovenščino in nemščino.
za zemljepisje in zgodovino in Za telovadbo in nemško in slovensko stenografijo s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
V imenu olepševalnega odseka poroča nato občinski svetnik gospod M a 11 y o nasvetih komisije glede priznanic za najlepše s cvetjem okrašena okna, pomole itd. Darilo 50 kron se prisodi g. Henriku F r a n c 1 j u, 40 K Tratniku, 30 K Pircu. — Priznalnice se dado celi vrsti g. in ga., ki so okrasili okna. Za prihodnje deto se poleg teh daril določi še sedem daril po 20 K. Sprejeto.
V imenu klavničnega ravnateljstva poroča občinski svetnik gospod B o n Č a r o računskem zaključku mestne klavnice za leto 1912. Računski zaključek se odobri. Poročevalec konstatira, da so se prejemki znižali, ker je bilo v mestni klavnici v preteklem letu za celih 1158 glav samo goveje živine manj zaklanih kakor druga leta, znak neznosne draginje.
Isti poročevalec poroča nadalje o prošnji mesarske zadruge za napravo novih decimalnih tehtnic v mestni klavnici. Nabavita se dve novi tehtnici in sicer ena v veliki, druga v mali klavnici. Stroški bodo znašali 320 K. Sprejeto.
V imenu direktorija mestnega vodovoda poroča občinski svetnik g. Reisner o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1912. Računski sklep se odobri.
Isti poročevalec poroča o prošnji P. Schleimerja za odpis večje porabe vode. Kakor pri enakih prošnjah, se odpiše tudi tu polovica, to je 71 K 52 v.
Podžupan dr. Karel Triller naznani nato, da je občinski svetnik g. V i š n i k ar vsled bolehnosti odložil načelništvo personalnega in pravnega odseka. Odsek se je zedi-nil, da postavi za načelnika občinskega svetnika g. dr. Frana Novaka.
Občinski svetnik g. P a m m e r je vložil nujni predlog, da naj stori magistrat potrebno, da ljubljanski mesarji tekom 14 dni znižajo cene mesa primerno cenam živine, sicer naj zaprosi magistrat deželno vlado, da nastavi maksimalne cene.
Občinski svetnik g. dr. N o v a k odobrava tendenco, predlaga, da naj se skušajo spraviti cene mesa v pravilno razmerje s cenami živine, pač pa je treba počakati, kaj ukrenejo mesarji in kako znižajo cene in nato Šele more mestna občina vedeti, kake korake more storiti, da ne da sama del svoje avtonomije po nepotrebnem iz rok. Tudi bo mestna občina potem lahko sklepala o drugih korakih.
Občinski svetnik g. Kristan se zavzame za Pammerjev predlog.
Podžupan dr. Triller naglasa, da mesarji niso tako tesno organizirani, da bi ne bilo pričakovati od samega poziva uspeha.
Sprejet je bil samo prvi del predloga občinskega svetnika Pammerja. Pri glasovanju dirimira podžupan proti predlogu.
Občinski svetnik g. Jeglič želi, da pride zadeva brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnega zajtrka ubogim šolskim otrokom kmalu na razpravo.
Podžupan dr. Triller mu pojasni, da pride stvar pri proračunu na vrsto, ker zahteva stvar mnogo denarja.
Občinski svetnik Brandt želi poročilo o napredovanju zgradbe ka-nalov-zbiralnikov.
Podžupan dr. Triller: Pride na dnevni red prihodnje seje.
Občinski svetnik g. Tomaž Novak urgira službeno pragmatiko za mestne delavce. Podžupan mu pojasni, da je že izgotovljena in da jo ima sedaj v pretresu stavbni urad.
Občinski svetnik g. Štefe urgira uvedbo veseliškega davka, občinski svetnik g. Marinko hoče več luči na Martinovi cesti.
Sledila je nato tajna seja.
RlBPibalci in Nemci.
Iz Ormoža, 12. novembra.
Po celem našem okraju se od vseh narodnih mož kar najostrejše obsoja sramoten kompromis med klerikalci in nemškutarji glede okrajnega zastopa. Da se vidi vso propa-lost nekaterih klerikalnih kolovodij v okraju, je treba nekoliko pomisliti, kako poniževalne posledice bi imela izvedba tega kompromisa za Slovence. Podnačelnik okrajnega zastopa, v katerem so ti pri teh volitvah Nemci komaj s sleparijo pridobili eno četrtino mandatov, bi naj bil nem-škutar! Dva okrajna odbornika bi naj bila nemškutarja! Ker so slovenski klerikalci izrinili sedaj precej slovenskih inteligentov iz okr. zastopa, Nemci bi pa volili r okrajni odbor svoja najboljša moža, bi imela ta dva napram slovenskim kmečkim odbornikom naravnost gospodujočo stališče! In vse poslovanje bi se vr-
šilo v zelo nemškutarskem ali vsaj v tistem znanem narodno-nevtralnem duhu, ko bi se gledalo na izpolnitev vsake najmanjše nemške željice! In v okrajnem šolskem svetu bi radi pomagali klerikalci Nemcem do veČine! Naravnost nerazumljivo nam je, kako so se mogli klerikalci tako daleč spozabiti. Prepričani pa smo, da to ni delo kmetov, temveč duhovnikov in nekaterih njihovih političnih hlapcev. Vprašamo ponovno dež. posl. Meška, aH je on vedel za ta sramotni in izdajalski kompromis ali ne? Ali ga je sklepal znani Košar s pomočjo duhovnikov kar na lastno pest? Pri Košarju je vse mogoče in nam tudi na njem ni nič ležeče; hočemo pa vedeti, kako je z Meškom. Sumljivo je tudi, da je bil ob volitvah v Ormožu drugi naš »narodni« deželni poslanec, župnik Ozmec. Le na dan z besedo!
Štajersko.
Iz Celja. Na Zgornji Hudinji obhajata v nedeljo, dne 16. novembra zakonska Jožef in Neža Lednik zlato poroko.
Iz Celja. Izvrševalni odbor narodne stranke je imel dne 14. t. m. sejo, v kateri je bil soglasno storjen sledeči sklep: Izvrševalni odbor narodne stranke je vzel poročilo deželnega poslanca dr. Kukovca o oktobrskem zasedanju deželnega zbora z odobravanjem na znanje. Izvrševalni odbor se strinja z njegovim delovanjem in zavrača z vso odločnostjo neosnovane napade klerikalnega časopisja na dr. Kukovca, ker dobro ve, da se skušajo s temi napadi prikriti mali uspehi klerikalne deželnozborske delegacije. Izvrševalni odbor izreka dr. Kukovcu za njegovo delo in možat nastop v deželnem zboru odkrito zahvalo in neomejeno zaupanje.
Iz Celja. Za zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Franc Vuga, trgovec na Grobelnem, Jožef Schagel, gozdar v Pavlovem vrhu, Ivan Kac, veleposestnik v Šmartnem, Julij Ogrisegg, krčmar v Rog. Slatini, Miha Zagode, kičmar na Ostrožnem, Franc Druschkowitsch, mesar v Brežicah, Kari Bastiantschitz, knjigotržec v Slovenjgradcu, Avgust Faleschini, podžupan v Brežicah, Martin Kračun, trgovec v Z%. Žrečah, Tomaž Jurša, pos. v Zg. Zrečah, Janez Go-rišek, mlinar v Čretu, Jožef Zwetko, tov. uradnik v Štorah, Filip Kristan, pos. v Legnu, Anton Počivavšek, gostilničar v Trbovljah, Maks Turnšek, trgovec v Žlaborju, Franc Kokol, čevljar v Laškem, Jože Balon, veleposestnik v Stari vasi, Franc Pak, trgovec v Zbelovem, Franc Spende, gostilničar v Gornjem gradu, Franc Cilenšek, posestnik v Latkovi vasi, Henrik Findeisen, magistr. uslužbenec v Celju, Žiga Braun, trgovec v Celju, Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, Pavel Brezovnik, trgovec v Št. Janžu, Franc Krašovec, trgovec v Št. Jurju ob Tab., Alojz Juvančič, gostilničar Zidani most, Franc Kos, pos. v Arclinu, Franc Vučaj, mlinar v Gereči vasi, Ludvik Sparhakl, or-ganist v Bukovem žlaku, Jože Kle-menčič, gostilničar v Artičah, Kari Kupferschmidt, farmacevt v Celju, Hubert Galle, graščak v Lembergu, Franc Čepi, pos. v Škofji vasi, Anton Ottenschlager, kolar na Vranskem. Anton Golčer, pos. v Oplotnici, Jožef Lokošek, posestnik v Šmarjeti. Namestniki so: Avgust Sušnik, graščak na Lavi, Kari Mortl, slaščičar v Celju, M. Altziebler, lončar v Celju, Jožef Kweder, agent v Celju, Herman Kincl, gostilničar v Št. Jurju, Franc Pušnik, Čevljar v Gaberju, Janez Samec, pos. v Lokrovcu.
Svetel trenutek pri »Slov. Gospodarju«. »Slov. Gospodar« poziva v svoji zadnji številki dopisnike, naj mu poročajo le resnične dogodke. Torej imajo tudi v uredništvu »Slov. Gosp.« včasi svetle trenutke. Škoda, da so tako redki.
Mariborske Ciril-Metodove podružnice so poslale za pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: (moška) narodni davek 13 K 30 v, nabiralnik v Nar. domu 24 K, v Novakovi gostilni v Podovi 1 K 50 v, nabrala gospica Posebova pri odhod-nici g. Painharta 24 K 53 v, (železni-čarska) nabiralnik v Nar. domu 9 K in v Medenovi gostilni 6 K, skupaj 78 K 33 v. Redke postajajo zbirke v prid C. M. D. pri odhodnicah in enakih prilikah. Zahvaljujemo se torej tem prisrčnejše za ta lepi znesek cenjenim darovalcem, posebej pa še imenovani gospici za njen trud! Našemu korenitemu Painhartu pa želimo vse dobro v njegovi novi domovini, dokaz naše naklonjenosti naj mu bo odhodnica, ki je bila ena najlepših, kar se jih je že prirejalo v Narodnem dama.
Iz Ptuja. Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 16. t. m. točno ob pol 8. zvečer v Narodnem domu veseloigro »Odgojitelj Lanovec«. Pri predstavi svira tamburaški zbor.
Avtomobllne vožnje med Mariborom in Št. Lenartom ustavljene. Kakor je poročano, uvedli so intere-sentje za ustanovitev avtomobilne zveze Slovenskih goric z Mariborom med Mariborom in Št. Lenartom poskusne vožnje in to v prvi vrsti radi tega, da bi na eni strani prebivalstvu pokazali velike udobnosti tega novega prometnega sredstva in na drugi strani doprinesli oblasti jasno spričevalo, da so slične vožnje na tej progi izvedljive, da ne tvorijo nobene nevarnosti tudi velikemu prometu in da se občinstvo res poslužuje novega prometnega sredstva. Ta dokaz se je prej navedenim interesentom posrečil v polni meri. Celih 16 dni vozil je avtoomnibus najširše tipe, ne da bi se pri tem zgodila niti najmanjša nezgoda. Zasluga za ta krasni uspeh ne gre samo skrajno previdnemu načinu vožnje, marveč v veliki meri tudi obnašanju smetskega občinstva, katero ni delalo vožnji niti najmanjših ovir. Kakor je bilo pričakovati, bolela je nekatere srborite nemške nemaniče okolnost, da bi ne bilo vodstvo podjetja v nemških rokah. Našli so tudi poslušno uho pri mariborskem magistratu, kateri je res predlagal pri namest-niji, da se naj da promet takoj ustaviti. To je bil magistrat onega mesta, kateremu je avtobus v kratkih dneh pripeljal več sto potnikov, kateri sicer gotovo v tem času ne bi prišli v Maribor. Da je slično, za mesto skrajno škodljivo postopanje sploh od strani kakega magistrata možno, ne bi človek verjel, če ne bi ob enem poznal skrajne zagrizenosti nekaterih naših renegatov. Zdaj pa je dolžnost vseh nepristranskih javnih faktorjev, da pospešijo skorajšno podelitev koncesije temu za Slovenske gorice tako potrebnemu podjetju.
Drobne novice. Iz Maribora. Občinski svet je sklenil soglasno, da se naj v Mariboru ne ustanovi obrtno sodišče, češ, da bi ne imelo kaj delati, stroški za vzdržavanje bi pa bili precejšnji. — I z P t u j a. Pobegnil je od tukajšnjega pijonirskega bataljona pijonir Jožef Svenšek. Poneveril je nekaj denarja, ki je pripadal moštvu. — Iz $t Pavla v Sav. dolini. Minuli petek ponoči so vlomili dgani v trgovino Marije Golaušek pri Sv. Magdaleni. Odnesli so 60 K denarja in precej jestvin. — Iz Maribora. V sredo ponoči je napravil nadporočnik Macher z dvema gospodoma jako zanimivo ponočno vožnjo z zrakoplovom »Steiermark«. Vetrovi so odnesli zrakoplov v malo urah iz Maribora v prusko Šlezijo, kjer je sedel na zemljo blizu ruske meje. — Iz Maribora. Umrla je hišna po-sestnica Jožefina Schmid. — Velik požar. V vasi Spodnji Tilmič blizu Lipnice je zgorelo v sredo več kmetom 8 poslopij. Nesreča je toliko hujša, ker so imeli kmetje sedaj že vse pridelke pod streho. Zgorelo je tudi nekaj živine. — VPetrovČah pri Žalcu je bil znova izvoljen za župana klerikalec Anton Koren. Ali si je občina že nabavila dobro zaprto železno blagajno ali ne, nam ni znano.
Koroška.
Nesreča na Vrbskem jezeru. Pastirji ob Vrbskem jezeru in sicer južno od Vrbe, so videli, da se je potopil sredi jezera lep, eleganten čoln, v katerem sta sedela en gospod in ena gospa. Ponesrečenca sta izginila v globino, prekucnjen čoln pa je gnal veter naprej. O ponesrečencih še ni nobenih podatkov.
Požar. V okolici Trbiža je pogorela hiša kleparja Capelara. Ogenj je nastal v dimniku. Gasilcem domačinom in iz okolice se je posrečilo po večurnem gašenju, da so ogenj omejili. Rešili so tudi opravo in drugo imetje.
Nesreča pri delu. Pri spravljanju lesa po nekem strmem jarku blizo Trbiža se je sprožil par sto metrpv nad delavcem Antonu Miškotu kot jajce debel kamen. Zadel je Miškota v glavo in mu prebil lobanjo. Smrtno nevarno ranjenega delavca so prepeljali v bolnico.
Boroveljski Sokol je priredil v nedeljo 9. t. m. pri »Cingelcu« na Trati tombolo, katera je nepričakovano dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bila obširna dvorana in gostilniški prostori natlačeno polni. To je živ dokaz, kako se ljudstvo zanima za sokolske prireditve. Bila je to protestna manifestacija proti na-silstvom koroške vlade, katera je red letom in po! prepovedala to tombolo in katero dovoljenje si je moral Sokol pri ministrstvu izvojevati. Lepšega odgovora dični koroški vladi pač zapostavljeni koroški Slovenci niso mogli dati!
Primorsko.
Slovensko  gledališče v Gorici.
(Trgovski dom). V nedeljo 16. t. m. se vprizori prvič na goriškem odru drama v treh dejanjih »Žetev«. To je lepo dramsko delo, ki je doseglo na vseh odrih, kjer se je igralo, velike uspehe. Igra je dobro naŠtudira-na in upamo, da bode dosegla tudi v Gorici lep uspeh. Dolžnost občinstva, posebno pa inteligentnejših slojev je, da podpira z vsemi močmi stremljenje dramatičnega odseka Sokola v Gorici. Potreba stalnega gledališča se je že čutila par let sem. Upamo, da se ravno Sokolu posreči ustanoviti in vzdržati to kulturno ognjišče.
Laški uradniki in slovenske stranke. Že opetovano so se čule pritožbe, koliko morajo pretrpeti slovenske stranke ne samo v Trstu, v Gorici in po drugih mestih, kjer je prebivalstvo več ali manj mešano, marveč tudi po deželi in to včasih v popolnoma slovenskih krajih. Nastavljajo se nemški ali laški uradniki, za Slovence ni prostora. To je protizakonito in ko bi Slovenci dosledno povsod zahtevali svojo pravico, da mora uradnik s Slovenci slovensko uradovati, bi bilo že boljše. Toda Slovenci so premalo narodnosti, nekateri pa se še celo tako daleč spozabijo, da se jim zdi nekaj imenitnega, če govore lahko z uradnikom, ki ne razume slovenskega jezika, v njegovem tujem jeziku. Res je dobro, če znaš jezike in baŠ Slovenci na jugu smo glede tega prvi. Skoro vsak govori po dva jezika, mnogo jih je, ki govore tri jezike in tudi še več. Toda mi Slovenci ne znamo tujih jezikov zato, da bi odpirali vrata v naše urade tujcu, marveč za to, da si sami tuja vrata odpiramo. Če pa hoče služiti tujec na naši zemlji naš kruh, naj se nauči našega jezika, kot se more in mora priučiti Slovenec tujega, če gre v tujino. To našo malomarnost strašno izrabljajo naši nasprotniki in umevno je, da imamo vedno več takih uradnikov, ki se zanašajo na to slovensko malomarnost, ali pa uradu-jejo s pomočjo tolmača, kar je še slabše. Lep je na primer ta-le slučaj. Pred kratkim so zasačili v Kanalu več tihotapcev, ki so vtihotapili čez mejo nekaj goveje živine. Uvedla se je stroga preiskava. Zločinci so Slovenci in ne razumejo laškega jezika. Kljub temu pa je poslala finančna oblast v Trstu v svrho preiskave finančnega uradnika dr. Galusija iz Trsta. Ta mož vodi sedaj preiskavo s pomočjo tolmača in narekuje nato laške zapisnike. Prav pripominja k temu »Edinost«, ki pravi: »Če bi se to pripetilo laškim tihotapcem, bi napovedali Lahi sveto vojno Slovencem in klicali na pomoč morda celo samega Di San Giulana«. To so namreč že storiii za časa laško-nemške vojne proti odredbam tržaškega namestnika glede inozemcev v avstrijskih javnih službah.
Tržaška deputacija uradnikov na Dunaju. Včeraj zjutraj je prišla na Dunaj, na zadnjem uradniškem shodu v Trstu sklenjena deputacija tržaških uradnikov, da osebno posreduje pri merodajnih faktorjih glede zahtev drž. uradnikov in uslužbencev, to je glede uveljavljenja službene pragmatike in glede pristaniške doklade. Deputacija je prosila istrske in tržaške poslance vseh strank za intervencijo pri finančnem ministru. Poslanci so določili za intervencijo prof. Mandiča, dr. Gasser-ja in Olivo. Dr. Rvbar ni mogel iti, ker je govoril v parlamentu. Deputacija je bila pri ministru Heinoldu in pri vodji finančnega ministrstva baronu Englu. Poudarjala je nujno potrebo svoje prošnje in zatrdila, da je vse tržaško delavstvo na strani uradnikov in uslužbencev. V vseh krogih v Trstu se razpravlja posebno o rešitvi vprašanja glede dovolitve pristaniške doklade in v vseh krogih vlada v slučaju neugodnega uspeha te upravičene prošnje nagnenje za splošno stavko in za pasivno resi-stenco. Deputacija je dobila kot običajno take deputacije jako enostaven odgovor: Priznamo upravičenost vaših zahtev, toda pomagati vam ne moremo, ker nimamo denarja.
Preprečena kupčija tržaškega magistrata. V eni zadnjih sej občin-sekga sveta tržaškega se je sklenilo, da kupi tržaška občina za zgradbo mestnega umetniško-zgodovinskega muzeja svet od diecezanskega konvikta pri Sv. Justu za ceno 450.000 kron. Namestništvo, kateremu se je zdela ta cena previsoka, je vložilo proti temu sklepu ugovor. Sestavila se bo posebna konferenca, katero bodo tvorili strokovnjaki od namestnl-štva in od mestnega stavbnega urada, da preceni še enkrat omenjeno stavbišče.
Strašen vihar v Trstu. Snoči od 7. do 8. ure zvečer je razsajal v ii>
žaškem pristanišču strašen vihar, ki je povzročil veliko škodo. Voda le preplavila celo obrežje. Onemogočeno je bilo vse delo, koliko škode pa je napravil vihar ladjam in Čolnom, še ni znano. Vihar je zahteval tudi 4 človeške žrtve. Velikanski val, ki je prišel od svetilnika, je prekucnil veliko jadrnico »Carlo T.«. Na jadrnici so bili k sreči samo gospodar in štirje mornarji. Gospodarja so rešili, mornarje pa je odneslo valovje od obrežja. Njih trupel še niso dobili. Med utopljenci je tudi gospodarjev sin mladi Chierughia. Jadrnico je našel blizo svetilnika parnik »Cvklop«.
Nevarno tatinsko družbo je aretirala včeraj tržaška policija. Ta družba, ki je bila dobro organizirana, je izvršila v zadnjem času že nebroj tatvin v mestu. Ta družba je tudi izvršila vlom pri trgovcu z usnjem Schmutzu, kateremu je odnesla za 3000 K blaga. En del tega blaga je kupil trgovec Zottich, ki je bil prvi aretiran. Imena aretirancev Še niso znana.
Dvorana za dražbe. Justično mi-nitsrstvo je odredilo, da se zgradi v Pulju dvorana za javne sodne dražbe.
Šibenik v telefonskem prometu.-
V Šibeniku se otvori dne 15. t. m. telefonska govorilnica, ki je zvezana s splošnim državnim telefonskim omrežjem.
Nerednosti pri mestni upravi na Reki. Guverner grof VVickenburg je obvestil magistrat, da pričakuje v uradih mestne uprave radikalne spremembe, ki se morajo izvršiti do 20. decembra. Ako bo ostal njegov poziv brezuspešen, bo nastopil guverner VVickenburg z najstrožjimi sredstvi. — Z Dunaia je prišel nek višji finančni uradnik finančnega ministrstva. Uvedel je v mestnih uradih preiskavo in je odredil številne spremembe, posebno glede denarnega poslovanja. Posledica te preiskave je tudi, da je bil vodja mestnega davčnega urada suspendiran.
Vihar na Reki. Glasom poročil je razsajal snoči vihar ob celi Jadranski obali in napravil po vseh pristaniščih veliko škode. Najbolj prizadeto je reško pristanišče. Vihar je namreč popolnoma razdjal 40 m varnostnega nasipa pred malim pristanšičem. Škodo cenijo na 400.000 kron, ker bo moral biti cel nasip na novo zgrajen.
Volitev v obrtno sodišče!
V nedeljo, dne 23. novembra 1.1, se vrše volitve v obrtno sodišče.
Kandidati narodnih delavcev In uslužbencev so sledeči:
I. skupina: Veleobrt.
(Bele glasovnice.) Prisedniki:
1. Bučar Fran, uslužbenec plinarne v
Ljubljani.
2. Hribar Fran, tiskar v Ljubljani.
3. Rozman Alojzij, tovarniški mizar
v Spodnji Šiški.
4. Sedej Jakob,  plačilni  natakar v
Ljubljani.
Namestnika:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar v
Ljublani.
2. Jeras Egidij, sodar v Ljubljani.
Vzklicno sodišče;
1. Korene Radivoj, strojnik v Ljubljani.
II. skupina: Mala obrt.
(Sive glasovnice.) Prisedniki:
1. Ferrant Štefan, urar v Ljubljani.
2. Ham Valentin, mesar v Ljubljani.
3. Mencin Josip, vodovodni instala-
ter v Ljubljani.
4. Skubic Ivan,   knjigovez v Ljub-
ljani.
5. Vavpotič Alojzij,   zlatar v Ljub*
liani.
Namestniki:
1. Jeran Ivan, steklar v Ljubljani
2. Malic Fran, pečar v Ljubljani.
3. Škarjavec Ivan, slikar v Spodnji
Šiški.
Vzklicno sodišče?
1. Vovko Anton, knjigovez v Ljubljani.
IV. skupina: Uradniki in delovodje.
(Modre glasovnice.)
P r i s e d n i k :
1. Smole Jakob,   delovodja tobačne tovarne v Lubljani.
Namestnik:
1. Čergonia Vladislav, tovarniški delovodja v Ljubljani.
Vzklicno sodišče:
1. Zirkelbach  Ivan,  knjigovodja v Ljubljani.
Volllci! Priporočamo, da volite zgoraj navedene narodne kandidate!
Agitirajte med somišljeniki za izvolitev narodnih kandidatovi
Narodni volilni odbor.
\
Stran 6.
Dnevne vesti.
+ Klerikalni obrekovalcl in mestni ubožni zaklad. Na drugem mestu današnjega lista prinašamo poročilo o snočni seji občinskega sveta. To Je bila seja, ki jo bodo klerikalci dolgo pomnili, kajti bil je to pravi dan sramote za klerikalne obre-kovalce. Župan dr. Tavčar je podal vsestransko temeljito pojasnilo o upravi mestnega ubožnega zaklada in dokazal, da je škofov »Slovenec« infamno lagal in obrekoval, ko je ob-sul mestno upravo s celo ploho očitanj glede ubožnega zaklada. Kar je pisal škofov list, je vse laž in lopov-stvo. To je bil obračun! Klerikalcem je kar sape zmanjkalo in bralo se je nekaterim klerikalnim obč. svetnikom z obraza, da jih je sram »Slovenca« in svoje lastne stranke. Iz poročila o snočni seji obč. sveta spozna javnost zopet enkrat, kako nizkotnih in podlih sredstev se poslužuje klerikalna stranka.
4- Razkrinkani klerikalci. V voerajšni seji ljubljanskega občinskega sveta je župan dr. Ivan Tavčar obširno odgovarjal na infamne napade »Slovenčeve« na mestno upravo, zlasti pa na klerikalne obdolžitve glede »tatvin« in »defravdacij« v mestnem ubožnem zakladu. Njegova izvajanja, oprta na fakta in dokaze, so padala kakor bič na hrbet klerikalnih občinskih očetov, ki so sedeli kakor pribiti na svojih prostorih in si niso upali niti besedice ziniti v obrambo »SlovenČevih« infamij. Klerikalna delegacija v občinskem svetu je bila snoči kakor personificirana slaba vest. Od dr. Zajca in Koleše gori pa doli do Štefeta in Koleše so se vsi klerikalni junaki zavedali, da so razkrinkani in blamirani pred vso javnostjo, zato so molčali kakor ribe, čeprav so z napredne strani padale kakor toča na njihova hrbtišča očitanja laži, lopovščine in Iumpari-je. Vsa ta očitanja je klerikalna gospoda vtaknila v žep, zavedajoč se pač, da so ta očitanja vzpričo brez-stidnega »Slovenčevega« nastopa popolnoma upravičena. Kakor s kropom politi cucki so zdeli klerikalci v svojih klopeh in molčali na vse medklice, ki so leteli nanje z napredV ne strani. Še-le ko je obč. svetnik dr. Pippenbacher zaklical: »Kje so sedaj tatovi in defravdantje?« so se zganili in Štefe je kakor jagnje ponižno zastokal, češ da tatvine in de-fravdacije niso nikomur očitali. Na te besede je nastal splošen krohot na napredni strani. Obč. svetnik R e i s-n e r je zaklical: »Svojih lumparij se sramujejo!« Obč. svetnik B o n č a r-»Že lezejo pod klop!« Obč. svetnik dr. Pippenbacher: »To so junaki!« Obč. svetnik Štefe: »Slovenec« ni nikomur očital tatvine ali defravdacije!« Obč. svetnik Pustoslemšek je vdaril ob pult in zaklical: »Strahopetno tajenje! Pisali ste, da so izginili tisočaki iz ubožnega zaklada! Sami od sebe tisočaki ne morejo Izginiti, torej jih je moral kdo ukrasti ali defravdirati. »Slovenec« je nas torej obdolžil tatvine in defravdacije, ali ni tako g. dr. Zajec?« Obč. svetnik dr. Zajec: »Nikar se ne razburjati, saj ni tako hudo!« — Obč. svetnik Pustoslemšek: »Če bi jaz vam očital tatvino in de-fravdacijo, ali bi vi ostali mirni in bi me ne tožili?« — Obč. svetnik dr. Zajec: »Tisto pa je res, seveda bi vas tožn.« — Obč. svetnik Pustoslemšek; »Hvala za priznanje! Sicer pa je naše ogorčenje tem bolj upravičeno, ker se s svojimi obdol-žitvami skrivate za plot Gostinčarje-ve imunitete!« — Obč. svetnik dr. Pipenbacher: »Sramota! Obrezujete in natolcujete, potem pa se skrivate za varen Gostinčarjev hrbet!« — Obč. svetnik L o ž a r: »Počakajte na revizijo dež. odbora!« Splošen smeh. — Obč. svetnik Pavšek: Komedija! — Obč. svetnik Pustoslemšek: »Ta revizija je volilni manever, klerikalno agl-tacijsko sredstvo, to bo priznal sam dr. Zajec!« — Obč. svetnik dr. Zajec (vihajoč si brke in smejoč se): »No, kaj pak, politika je politika!« — Ploskanje. Klici: Živio Zajec, ta je vsaj odkritosrčen Človek!... Iz opisanega je razvidno, da so klerikalni napadi na mestno upravo in gospodarstvo preračunjena politična komedija in da ni po dež. odboru odrejena revizija mestne uprave ničesar drugega, kakor klerikalni agitacijski manever, ki ima zgolj namen vloviti nekaj nerazsodnih volUcev na klerikalne limanlce. Toda ta stvar ne bo »upalila«, ker so bile te klerikalne mahinacije pravočasno razkrinkane v obč. svetu in naslikane v pravi luči!
-i- Večkratni hišni posestniki in liberalni agitatorji dobivajo iz mestnega ubožnega zaklada podpore, pravi reveži pa stradajo in zmrzuje-jo, tako je kričal »Sloveneo« v svojih obtožbah občinske uprave. Vče-
raj pa je župan dr. Tavčar konstatira!, da dobiva ubožno podporo dvakratni hišni posestnik in trgovec Blaznik, klerikalec najčistejšega kova, ki ima sina duhovnika. Le-ta dobiva podporo že leta in leta, dobiva Jo tudi pod sedanjim županom, ustavila pa se mu ni, dasi uvideva vsakdo njeno krivičnost, za to, deloma ker se mu je ne more odtegniti, ako se je sam prostovoljno ne odpove, deloma pa tudi zategadelj, ker župan ni hotel možu odvzeti podpore, da bi se mu ne moglo očitati, da jemlje podpore klerikalcem. Župan je nadalje konstatiral, da je on sam dovolil podporo iz ubožnega zaklada nekemu Debevcu. In kdo je ta Debevec? Eden najstrastnejših klerikalnih agitatorjev pri državnozborskih in občinskih volitvah, mož, ki je na raznih klerikalnih sestankih za časa zadnjih občinskih volitev smešil in blatil dr. Tavčarja. In kmalu po teh volitvah je isti Debevec prišel k istemu dr. Tavčarju, katerega je preje pred par mesecih blatil na klerikalnih sestankih, prosit ubožne podpore. A župan mu je podporo, sledeč plemenitemu nagibu svojega srca, a ne maščevalnosti, brez vsakih rekri-minacij dovolil, ker je videl, da je mož siromak in res potreben. — Tako so se podpirali iz ubožnega zaklada — večkratni »liberalni« hišni posestnikik in »liberalni agitatorji«! Vzpričo teh konstatacij so klerikalni občinski očetje, kakor politi z mrzlo vodo molčali in niti šepniti niso upali, da pravi, seveda klerikalni siromaki gladujejo in zmrzujejo, ko se istočasno ob bogatih podporah iz ubožnega zaklada maste — »liberalni večkratni hišni posestniki in liberalni agitatorji«!
4 Senzacija iz državnega zbora. Nečuvene razmere, ki vladajo na Kranjskem, so vzbudile zanimanje celo pri socijalnih demokratih v državnem zboru. Dokaz tega je, da so v včerajšnji seji poslanske zbornice vložili socijalni demokratje s poslancem Skaretom na čelu interpelacijo zaradi garancije kranjske dežele za Ljudsko posojilnico v Ljubljani.
+ Kako gospodarijo z deželnim denarjem. Iz Breznice nam pišejo: Pod železniško progo poleg cerkve sv. Miklavža grade most iz betona, ki je dolg kakih šest metrov. Delo bi bil rad prevzel neki domačin — ve-ščak in sicer za vsoto 1400 K, ker pa je slučajno naprednjak, ni dobil dela. Pač pa je dobil to delo tujec — Nemec. In gotovo je, da stane ta most do danes že 38.758 K. Tako se torej po krivdi klerikalne večine v deželnem odboru proč meče denar kranjskih davkoplačevalcev v žep sovražnih nam tujcev. In popolnoma razumljivo je, da je ta most tako drag. Delajo ga namreč že sedmi mesec in ne v akordu. Seveda potem ni čudno, da delo zavlačujejo in da na eni strani mostu vozijo gramoz proč, na drugi strani ga pa zopet vozijo na most. Za Smokavškim vrhom merijo deželni inženirji že dolgo časa drugo deželno elektrar-no.baje so dobili delavci tudi povelje, naj posekajo ono drevje, ki ovira merjenje, in to brez dovoljenja lastnikov. Pred par dnevi je prišel posestnik vulgo Cunjar iz Breznice št. 4. slučajno v gozd po listje. Na svoje veliko začudenje pa je zapazil, da je njegov gozd od spodaj popolnoma prazen. Naznani! je vso to zadevo našemu klerikalnemu županu Finž-garju. Kmalu na to ga je ta poklical v pisarno, kjer sta ga sprejela župan in pa neki inženir. Hoteli so se pobotati. Mož je zahteval 150 K odškodnine, župan pa ga je odslovil, češ, saj ves gozd ni toliko vreden, čeprav je cenjen na 7800 K. Tako dela torej klerikalni župan z občinarji. Upajmo, da bodo davkoplačevalci in vo-lilci kmalu spoznali delovanje klerikalne stranke, ki je naravnost uničujoče za ljudstvo.
-f- Subvencijoniran šport. Z Gorenjskega. Zopet nov dokaz klerikalnega gospodarstva in skrbi za kmeta smo dobili v zadnji seji deželnega odbora. Iz poročila o tej seji je razvidno, da je dobil naš splošno znani »jahajoči« župnik Jaka z Begunj 1500 kron deželne podpore za svoj ribolovni šport, kojega pa poleg vsega niti ne izvršuje v domači deželi, ampak — na Primorskem! Dosti bolj pametno in koristno delo bi bil storil deželni odbor, ako bi bil dal občin! Begunje ta znesek kot podporo za nakup umetnih gnojil, katerih je več gospodarjev, kakor za pognojitev ter izboljšanje travnikov in njiv potrebnih, — kakor pa, da je dal župniku Jakatu 1500 K za njegov šport in zabavo, če bi naše ljudstvo vendar enkrat spregledalo, kako gospodari in skrbi za kmeta stranka deželnih kristjanov, potem bi jim moralo pač pri prvih volitvah pokazati in jih pognati, kamor spadajo — v večni penzijom
4- Iz Dobrunj.    Kakor čujemo, priredi dr. Šusteršič ali Povše tudi .
pri nas snubitveni shod. Prav radi bi |u že videli, ker imamo veliko pri srcu. Povšeta bomo vprašali, koliko sc je vmešaval v zadnje naše občinske volitve in koliko črnila in besed je rabil za Korbarja, s Šusteršičem pa bi se radi zmenili zaradi občinskega gospodarstva in računov, saj je deželni glavar. Ker je nabil Korbar na fužinski most imeniten razglas, da se sme peljati čezenj kvečjem teža tisoč kilogramov, bomo vprašali Šu-steršiča, kje se naj vozimo. Korbarju sicer ne diši kmečko delo, vendar bo morda še toliko vedel, da tehtata konja z vozom več kot 1000 kg. Pravzaprav bi morali torej zapreti most, kar pa ne kaže zaradi ljudi ravno pred volitvami. Zato razglašajo: le vozite, a odgovornosti ne prevzame niti občina, niti cestna oblast. Obljubljati pa nam ni treba novega mostu, saj ga morate napraviti zaradi vojaštva, ki se vozi čezenj, rajši nam povejte, kdo je pobral s sedanjega mostu, ko so ga popravljali, deske in koliko je dal zanje. Morda jih je dobil celo zastonj. Dalje nam povejte, kdaj bo odstopil Korbar svet cd svojega vrta za cestni svet, ki ga je porabil pri zidanju hiše. Mož se je pri stavbnem ogledu zavezal, odstopiti ga, a je pozabil menda na to, pač pa ima že leta pred svojo hišo na cesti kupe kamenja, katerih ne razmečeio menda zato, da bi ne vozili preblizo Kor-barieve hiše. Tako ovira ta krajni cestni načelnik sam cestni promet, medtem ko pošilja na glavarstvo ovadbe, da je ta ali oni pokvaril cesto ob priliki svojih stavbnih del (Šiška!), a dobe za to delo nos, ker spozna komisija, da je ovadenec cesto popravil, ne pa pokvaril. Da so sestavili volilni imenik imenitno, nI treba posebe omenjati, saj so vspre-jeli vanj celo umrle prijatelje.
-f- Deželna kmetijska šola — v službi klerikal. agitacije. Klerikalna stranka si že res vse dovoljuje. Celo zavod, kakor je deželna kmetijska šola na Grmu, zlorablja za agitacijo. Pred kratkim se je vršil sestanek zaupnikov »Kmečke zveze« za novomeško okolico. »Dolenjske Novice« priznavajo, da se je vršil »povodom novih deželnozborskih volitev«- in da so klerikalni zaupniki »z velikim zanimanjem sledili predavanju g. ravnatelja Rohrmana o — sladkorni pesi«. Torej g. ravnatelj Rohrmann je predaval ali moral predavati o sladkorni pesi, klerikalci pa so na to po-dučno predavanje obesili svoje politično posvetovanje, sladkorna pesa ie bila pretveza za politično peso. — Po poročilu »Dolenjskih Novic« se je po Rohrmannovi sladkorni pesi vzel na znanje odstop dosedanjih poslancev Dularja in Matjašiča in so se zaupniki izrekli za kandidaturo Mihel-čiča in Zurca. V nedeljo bo na deželni kmetijski šoli slučajno zopet poduk o živinoreji. Ali bo združen s politično živinorejo?
-f- V kamniškem volilnem okraju so klerikalci napeli že prav vse moči, da bi pri deželnozborskih volitvah dobili kar mogoče mnogo glasov. V tem okraju hočejo pokazati, da so slovenskega %kmeta že tako izpridili in pokvarili, da nima nobenega čuta več za spodobnost in poštenje. Na nogah so skoro vsi duhovniki, čuka-rija rogovih* kar se da in povrh se pehajo za »katoliško zmago« še različni »prostovoljci«*, ki spadajo bolj v prisilno delavnico ali pa v kriminal, kakor med spodobne volilce. Pošteni ljudje gledajo z zaničevanjem na to početje, kajti to je pač vrhunec, kar si dovoljujejo Klerikalci. A ni jim dovoli, da agitira!□ po svojih umazanih listin, da je ljudstvo zanje »navdu-šeno«, najbrž za Krekove kurbarije in za vodiške sleparije! Tudi Krek sam straši po kamniškem in brdskem okraju. A postal ie malo bolj ponižen. Časih je bil nadut in je hotel vsakega kar s pestjo, sedaj pa se plazi nekako tihotapsko po okraju in trepeta, da bi ga kje kaj vprašali zaradi Kamile. Treba bi samo še bilo, da bi prišel v kamniško-brdski okraj kandidirat znani poštenjak in čestilec Brezmadežne Smolnikar. Ta je v čistosti tudi velik strokovnjak. Roko v roki naj" stopita pred volitve z znamenjem vodiške Johance.
* -f- V gorenjskem volilnem okraju kandidira gorjanski fajmošter Piber, s katerim pa niso velilci kar nič zadovoljni. O njem se nam piše z Gorij: Naš fajmošter se zopet sili za poslanca. Da nič ne zna in da za ljudstvo ne bo nič storil, to vemo vsi, če ga bodo v naši fari volili, je vzrok pač ta, da je našim klerikal. ljudem sploh čisto vseeno, koga imajo za poslanca. Ne brigajo se za nič in tudi ničesar ne razumejo. Pa še nekaj vpliva: naši ljudje so najbolj zadovoljni, kadar Pibra ni doma in nimajo z njim nič opraviti. Že tako ga redkokdaj vidijo. Vrag vedi, kje se potika? Kar za več dni izgine, a nihče ne ve kam. Tercijalke, ki imajo tudi pri nas hude jezike, seveda mnogo besedičijo in ugibajo, pa kdo bo kaj dal na čenče takih žensk? No, če bo Piber zopet poslanec, bo zopet
imel vzrok, da ga »vsled dela za ljudski blagor« ne bo nikoli doma — to je glavni vzrok njegove kandidature, be slabše mnenje kakor Gorjanci, imajo o Pibru Bohinjci. Treba je le vprašati kakega Bohinjca, kaj misli o fajmoštru Pibru, pa bo začel tako robantati, da se bo kar bliskalo. Slabo pa stoji za Pibra tudi drugod v našem okraju. Delavci so politično dosti bolj verzirani, kakor gorjanski in bohinjski klerikalni koštruni, in delavstvo po večini ne mara nič slišati o takem poslancu, kakor je naš fajmošter Piber. Tudi jako mnogo kmetov je proti Pibru. Tako bo volilni boj tudi v našem okraju zelo zanimiv. Naj bo že končni izid kakorkoli — storimo, kar je v naših močeh, da dobe protiklerikalni kandidatje čim več glasov.
-f- Srečna Vipava! Piše se nam: Pri nas kandidira v deželni zbor dr. P e g a n. Njegovi dosedanji volilci so mu pokazali vrata in ne marajo nič več o njem slišati. Najbrž je zanje toliko storil in si pridobil toliko zaslug, da so ga iz same hvaležnosti napodili. Klerikalna stranka pa menda misli, da je za Vipavce vse dobro in da morajo Vipavci pobirati, kar so drugi proč vrgli. No, bomo videli, kako so Vipavci zadovoljni z odpadki drugih okrajev.
4- Klerikalna politika proti gasilnim društvom se maščuje. Iz Novega mesta se nam poroča. Želeli bi, da bi bil kranjski deželni odbor, ki je pred kratkim izdal svojo znano nasilno naredbo glede požarnih bramb, ki se ne dajo vpreči v jart.n klerikalne politike, navzoč pri zadnjem požaru na Brodu. Tu se je pokazalo, da je življenje s svojimi udarci vendar le močnejše, kakor pa je politika klerikalnih nasilnežev v Ljubljani. In to so morali priznati tudi na pozorišču navzoči klerikalci sami. Izključujemo vsako očitajočo kritiko nasproti novi požarni brambi v Kandiji. Tudi več naprednjakov je v tem društvu včlanjenih. Jarc in Pegan sta svoječasno pač znala zatajiti, da je to društvo pravzaprav tudi le novo dete požarnih bramb na katoliški podlagi. Ampak tu imamo pred očmi Je princip sam in pa — nesrečo. Klerikalci ustanavljajo slična društva na svoji katoliški podlagi, oziroma podpirajo tudi druga društva, če se podvržejo pod pokroviteljstvo deželne zveze. Ampak na dvoje važnih dejstev so pozabili. Prvič, da ni dovolj, če se društvo samo ustanovi, če se mu da brizgalna in drugo orodje, ampak je za namen društva treba skrbeti tudi za izvež-banje. Kako je bilo s tem v tem slučaju, to sta videla domači župnik in župan sam. Nečemo delati nobenih očitanj! Naravno ie. da mlado društvo ne more imeti tiste gibčnosti in prakse, kakor jo v slučaju potrebe lahko razvije starejše društvo. Ampak da pridemo k drugemu dejstvu: če hočejo klerikalci svojo nasilno politiko celo v teh človekoljubnih društvih dosledno izvajati, dosedanja društva razpustiti in čakati, da povsod svoja lastna društva ustanove in da se ista še Ie po več slučajih nesreče izvežbajo, potem gorje ljudstvu na deželi! Slučaj Brod je pokazal, da vsaj tu ne gre uganjati politike in taki slučaji se znaio ravno v novomeški okolici še večkrat pripetiti. Kaj je par takih malih vaških društev nasproti velikemu požaru!
V slučaju Brod je sila podrla klerikalno politiko... tudi »liberalno« novomeško požarno brambo, koje klerikalci sicer nočejo poznati, je v tem slučaju morala poznati sila in nesreča. Gospodje, krenite nazaj, če nočete, da se požar vaše politike po-gubonosno tudi za vaše ljudi ne širi naprej!
-f Narodnost naših klerikalcev. Kadar se bližajo kake volitve, takrat uberejo naši klerikalci strune najčistejšega slovenskega rodoljubja. In človek, ki ne pozna obisti teh ljudi, bi v resnici mislil, da jim bije v prsih res narodno srce in da branijo slovenske pravice do skrajnosti. Toda besede obetajo, dejanja   govore. —
V c- kr. deželnem šolskem svetu imajo klerikalci absolutno večino in moč. Tu vlada nemščina kot uradni in poslovni jezik. Zapisniki se pišejo v nemščini.odloki na podrejena obla-stva se izdajajo v nemščini; dopisuje se vsem podrejenim uradom v nemščini; letna poročila o stanju Šolstva so nemške; naše gimnazije,ki so menda tudi podrejene c. kr. deželnemu šolskemu svetu, izdajajo svoja poročila — v nemščini. C. kr. okrajni šolski sveti so istotako v popolni oblasti klerikalcev. Tu vladajo enake razmere. Pri sejah vlada v večini nemščina. Zapisniki se pišejo v nemščini — čeprav skoro večina novejših prisednikov nemško ne ume je; razpravlja se večinoma — vsaj c. kr. poročevalci imajo to navado — nemško, odloki c. kr. okr. šoi. svetov na šolska vodstva, kakor tudi dopisi so nemški itd. — Naša c. kr. okrajna sodišča imajo to lepo lastnost, da so brez napisov in ta sodi-
šča služijo po ogromni večini pristašem S. L. S. Moč klerikalcev, kje si?
— V kratkem se vrši več imenovanj pri naših c. kr. sodiščih sploh. Radovedni smo, če se ohrani še v bodoče dosedanji status quo?! — A to je samo odlomek
H- Klerikalne obljube. Z Bleda nam pišejo: Sobotni »Slovenski Narod« je v svojem dopisu iz Trsta prav dobro označli vprašanje radovljiškega kolodvora kot volilno vabo a la Žlebič Da pa doprinesemo tudi mi en dokaz, kako znajo klerikalci volilce »farbati« pred volitvami — in Radovijičanje nam bodo mogoče pritrdili — navajamo sledeče: Prea par leti, bilo je menda pred zadnjo deželnozborsko volitvijo, so nam obljubili z vso zgovornostjo razširjenje ceste, ki vodi z Bleda skozi Ribno, Lancovo v Radovljico. V večjo podkrepitev te svoje »svete obljube« so poslali deželni očetje hitro svojega inženirja, ki ie s pomočjo nekaj županov zmeril cesto, zabil rdeče barvane količe — in obljuba je bila pribita. Minula so leta, kr-rfti 50 segnih in cesta je ravno tak-% kekor ju bila pred obljubo. — Živina trpi, vozniki pa kolnejo, da se delajo iskre.
-f- Iz Notranjih goric nam pišejo: Volitve se bližajo in klerikalci se boje, da bi jih ostavili volilci na cedilu. Zato pridno agitirajo. Tudi naš župnik je šel na agitacijo in pobira sedaj bero. Hodi od hiše do hiše in prav!, da dobimo v Notranjih goricah
— žeiezniško postajo, češ, da je o tej stvari že pisal — dežel:.emu glavarju dr. Šusteršiču. Ne pove pa, da železniške postaje ne dovoljuje Šusteršič, marveč železniška uprava. Ta pa hoče vsako tako napravo imeti plačano. Ali bo morda to napravo plačal župnik ali morda Šusteršič? Potem bodo Notranjegoričani že še dolgo čakali na postajo!
+ Volitev v obrtno sodišče. Opozarjamo volilce na kandidatno listo narodnih delavcev. Ne pustite se begati od nikogar. Vsa potrebna pojasnila glede volitev daje N. S. Z. v »Narodnem domu«.
4- »Domačin — preklicuje. Na vladne stroške izhaja nekaj mesecev stm v Ljubljani oskuren listič, ki je pisan v slovenskem jeziku in v nem-škutarskem duhu ter se imenuje »Domačin«, menda ker ga noben pošten domačin v roke ne vzame. Ta list je pred nekaj meseci priobčil ve-hementen članek proti bivšemu županu Hribarju, na kar je dobil točen odgovor v obliki — tožbe. Vladno-nemškutarski list se je tožbe tako ustrašil, da je njegov slamorezni uiednik pred obravnavo izginil. Najnovejša številka tega lista prinaša sedaj naslednjo izjavo:
»Z ozirom na članek »Ivan Hribar in grof Bobrinski«, ki smo ga objavili v svojem listu z dne 5. maj-nika 1913., izjavljamo, da je prišel ta članek le po pomoti v naš list in da preklicujemo in obžalujemo obdolžitve, ki smo jih v tem članku izrekli proti gospodu Ivanu Hribarju.
— Uredništvo »Domači-n a«. —«
+ Iz tajne seje občinskega sveta. Občinski svet je nasvetoval ti-nančni oblasti za zaupnike pri odmeri osebne dohodnine gg. Štefana K 1 u n a in Josipa T o n i j a. Magl-stratnemu konceptnemu praktikantu dr. K a u č i č u se je dovolil šestmesečni dopust v svrho. da prakticira pri deželni vladi. Inženirjema A. P o-ž c n e 1 u in J. M a č K o v š k u se je dovolila stavbna doklada, določena v zadnji seji občinskega sveta. Prošnja mag. kom. Frana J a n č i g a j a za pomaknitev v VIII. plačilni razred se je odklonila.Prošnje peterih uradnikov za vštetje let v pokojnino, so se vrnile magistratu s pozivom, naj predloži izkaz vseh uradnikov, ki so preje službovali na drugili mestih, predno so bih sprejeti v magistratno službo. Županovo poročilo o pride-litvi mestni občini ostalih stražnikov k posameznim mestnim uradom, se je vzelo odobnije na znanje. Predlog odseka za službeno pragmatiko glede službene obleke tržnim nadzornikom, oziroma letnega pavšala po 100 kron, je bil soglasno sprejet. Prošnjam mestnih uradnikov Al. Vrbovca in Fr. Š t u r m a za vštetje let, se je ugodilo. Monterjema I n d o-f u in Slabini se je priznala pravica do napredovanja v II. stopnjo II. kategorije s 1. februarjem 1914. Slugama na realki Peterci in Mari n š k u so se v sporazumu z deželnim odborom zvišali prejemki po ključu prejemkov deželnih slug. Prošnja vdove nekega uradnika za zvišanje vdovnine se je odstavila z dnevnega reda. Sklenilo se je ustanoviti pri »Mestni hranilnici ljubljanski« dve novi uradniški mesti. »Glasbeni Matici« in »Radogoju« se naj izplačate redni tekoči podpori.
— Naša družabnost. Živo občutimo vsi. da smo družabno raztreseni na vse strani. Skoro se med seboj komaj še poznamo. Uvidevamo, da tako ne sme biti več, sicer se popolnoma odtujimo drug drugemu. Najti
se moramo zopet skupaj, seznaniti se pobližje. Ožje osebno poznanje nas bo vedno bolj in bolj vezalo. Od-bor naše čitalnice, ki je predvsem poklicana biti središče naše družbe, je popolnoma prav uvidel, da je res skrajni čas, da se zopet zberemo. Zato nesmemo omalovaževati čitalničnih družabnih večerov — nasprotno, dolžnost družbe je, posetiti jih obilno in s tem podpreti čitalnico v njenem utemeljenem stremljenju, poživiti in zopet zbrati narodno družbo. Danes ob pol 9. zvečer je prvi naš družabni rendezvous v »Narodnem domu«.
— Hrvatsko pevsko društvo »Ko?o« Iz Zagreba, ki priredi danes zvečer v .Narodnem domu" v Trstu koncert, se je danes ob 1. popolone peljalo skozi Ljubljano. Na kolodvoru sta hrvatske pevce v imenu .Glasbene Matice" pozdravila predsednik pevskega zbora dr. Fran Mohorič in podpredsednik Rape,
— Farmacevtom, ki so se obrnili na g. dr. Ivana Oražna s prošnjo za pojasnila o oddaji farmacevtske službe v Srbiji, sporočamo, da naj svoje z dokumenti opremljene prošnje pošljejo naravnost na srbsko vojno ministrstvo v Belgrad. Začetna plača znaša 3000 dinarjev. Tisti, ki se sprejmo v službo, se nastavijo proti pogodbi, dokler ne postanejo srbski državljani.
— Zaroka. Zaročila sta se gospod Ivan Z u p a n e c, c. kr. poštni asistent v Ljubljani, z gospico Francko Bedenkovo iz Kranja.
Žrtev požara na Brodu. Gospod S e g a d i n, najemnik hotela v Novem mestu, je z drugimi meščani vred pohitel k požaru na Brod. Vsled silne soparice med gorečimi poslopji je dobil napad božjasti. Pri padcu je zadobil take notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati domov. Še tisto noč je umrl.
Avtomobilna zveza Krško - Kostanjevica - Rudolfovo. Osebni promet na tej progi je bil otvorjen dne 5. novembra in se prav živahno razvija. Avtobus, ki je v prometu, se predvsem odlikuje v tem, da popolnoma mirno vozi, tako da potniki po končani vožnji ne Čutijo nikake utrujenosti, kar se na raznih drugih progah ravno ne da trditi. Priznati mora vsakdo, da je ta voz le v čast tovarni, ki ga je gradila. Kakor smo že poročali, je voz naročen iz tovarne »Puch« v Gradcu s posredovanjem gosp. B. Hille v Ljubljani. Tega novega prometnega sredstva se vsakdo kaj rad posluži, posebno ugodna pa je ta zveza za dolenjsko prebivalstvo, ki ima opravke na Štajerskem ali HrvaŠkem, ker "se sedaj lahko izogne dolgotrajni vožnji čez Ljubljano in Zidani most.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 15., nedeljo 16. in ponedeljek 17. novembra: Senzacijski spored! I. Lov na medvede v Rusiji. 2. Izdajalska konska dlaka. (Amerikanska humoreska.) — Samo popoldne. 3. Sobni zapor. (Humoreska.) Samo popoldne. 4. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) Senzacijonalno! 5. Zlati križec. (Italijanski igrokaz v 3 dejanjih.) 6. Gorje, če se izpuste. (Učinkovita veseloigra v 2 dejanjih. Igrajo živali.) — V torek 18. in v sredo 19. novembra: Kriminalni roman: Živ in mrtev. (V 5 dejanjih. Predvajanje traja 2 uri.) — Vsaki dan ob 3., 5., 7. in 9. Dalje učinkovitost z Maks Linderjem.
Koncert »Ljubljanskega društvenega orkestra« v hotelu »Tivoli« se vrši jutri, v nedeljo od pol 4- do pol 7. zvečer pod osebnim vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila Černega. Vstopnina 40 vin., otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. — Za mnogobrojno udeležbo se vsestransko priporoča odbor »Ljubljanskega društvenega orkestra«.
Narodna obrambo.
Šentpeterski podružnici sv. Cirila in Metoda priredi jutri, v ^nedeljo 16. t. m. zvečer ob 8. pri Štruklju »Martin Malenškov večer«, na katero prireditev se cenjeno občinstvo opozarja. Podpirajte s tem, da se ja gotovo tega večera udeležite našo prekoristno družbo, ki je obvarovala že na tisoče naših otrok potujčeva-nja. Torej zavedne Slovenke in Slovenci jutri k Štruklju.
Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« za občino Moste priredi kakor smo že poročali tudi letos Martinovo veselico, ki se bo vršila jutri v nedeljo, dne 16. t. m. pri Trčku »Pod lipo«. Začetek veselici ob 6. uri popoldne. Na svojo »Martinovo gos« podružnica prav vljudno vabi cenjeno narodno moščansko, kakor tudi ljubljansko občinstvo, ki bo s svojim obiskom podkrepilo mlado pa delavno podružnico, da vztraja v boju. Pridite torej vsi v nedeljo v Moste, da se pozabavate in poveselite, za kar jamči izbran program, pri kate-.
rem posebno opozarjamo na tombolo s krasnimi dobitki — Odbor.
Društvena naznanila.
Na Martinov večer, ki ga priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj jutri v nedeljo 16. t. m. ob 6. zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu za revne otroke šentjakobskega okraja, vabimo rodoljubno narodno občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Zabava izbrana, vstopnina le 30 vin. za osebo. Na sporedu je kapitalna Martinova gos ter razne originalnosti. Za izvrstno jed in pijačo se ni bati, kdor pozna kuhinjo in klet Kavčičevo.
Odbor »Društva notarskih kandidatov za graško nadsodišče v Ljubljani« ima v ponedeljek, to je 17. t. m. ob 6. uri popoldne v zbornični pisarni Cigaletova ulica št. 7 v par-ferju sejo. Ker je na dnevnem redu .ažna točka: notarska imenovanja, in se je treba o zadevi temeljito posvetovati, vabi odbor vse člane, če tudi niso odborniki in tudi tovariše nečlane, da se te seje gotovo udeležijo. — Odbor.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na zabavni večer, ki se vrši jutri v nedeljo 16. t. m. v liki dvorani »Narodnega doma«. Spored: petje, godba, ob pol 11. žrebanje dobitkov in ples. Sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester »Sokola I.«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Na svidenje!
Martinov večer z gledališko predstavo priredi »Sokol na Viču«, dne 16. t. m. v salonu gostilne pri Travnu na Glincah. Spored: Šaljiva enodejanka »Doktor Hribar«, po igri srečolov, prodaja Martinove gosi, godba in ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer, vstopnina 40 vinarjev. Na zdar!
nOSKta.
Iz gleda'iške pisarne. Jutri, v nedeljo se igra ob 7. zvečer v deželnem gledališču Morrejeva ljudska igra „RevČek An dr ej ček" in sicer z g. ravnateljem Ignacijem Eoršt-nikom v naslovni ulogi. G.Borštnik je pri nas prvi kreiral to ulogo in imel v njej jako velik uspeh. Zanimivo bo, ga videti zopet po tako dolgem času kot revčka Andrejčka, tega simpatičnega dobrodušnega starčka. Ker je tudi nekaj drugih glavnih vlog na novo zasedenih, se je nadejati obilnega obiska. Ga. Buk-šekovajgra Franco, g. Danilo Jeklena in g. Sest Zvitoroga. Druge glavne vloge so v rokah gg. Drenovec, Grom, Povhe in Skrbinšek. — Popoldne ob treh se ponovi velezabavna burka „Martin Smola", ki je ob svoji premijeri občinstvu izvanredno ugajala.
Bazne stvari.
* Črnogorsko   slavje.   Dne 16.
novembra bo Črna gora slavila stoletnico rojstva svojega metropolita in vladarja, velikega pesnika Petra II. Petroviča - Njeguša. Na njegov grob na Lovčenu bodo položile vence deputacije, v katerih je tudi princ Peter. Nadalje bo slavnostna služba božja na Cetinju, slavnostna gledališka predstava itd. Cetinjski gimnazij dobi naziv »Gimnazij Petra II.«
* Novi Svilen. Namesto mesta Mustafe paše, ki so ga Turki razdejali in ki se nahaja na novem bolgarskem ozemlju, bodo postavili Bolgari novo moderno mesto blizu železniške postaje v smeri proti reki Marici in proti nekdanjim starim turško-bolgarskim mejam. Bolgarska vlada bo dala stavbni materijal in ga bo tudi dovažala zastonj. Izdelala bo tudi načrte za mesto Svilen.
* Izrežite in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite tri tople, ti-giaste jesenske in zimske odeje 124 X 190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 vin. za vse tri odeje po povzetju. Tvorniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj Dunaj L, Bauernmarkt 10, 12 in 14.
* Nervoznost, to bolezen sedanjih časov še bolj poslabša slabo telesno odvajanje; s tem povzročeno motenje se občutno pojavi v vsem telesu in zbuja splošni nemir. S prirodno Franc Jožefo grenko vodo se pri mnogih boleznih prebavil dosežejo prav izborni uspehi. To preisku-šeno rudninsko vodo bolniki radi uživajo in tudi ob neprestani rabi dobro prenašajo. »Že mnogo let,« piše profesor Obersteiner, predsednik društva dunajskih živčnih zdravnikov, sem prepričan o izbornem učinku Franc Jožefove grenčice.« — Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami
Telefonska in brzojavna poročilo.
Pasivna resistenca v Trstu.
Trst, 15. novembra. Pri tukajšnjih poštnih in fin. uradih se že opažajo prva znamenja pasivne resi-stence.
* Delegacije.
Dunaj, 15. novembra. Za podpredsednika avstrijske delegacije bo izvoljen od gospodske zbornice grof Sylva - Taronca.
Budimpešta, 15. novembra. Tudi delavna stranka ogrskega parlamenta je včeraj zvečer ob 8. izvolila člane delegacije. Neodvisna stranka je kandidirala poslance grofa Apponyja, grofa Karolvja, Lovaszyja in Vaszo-nyja.
Dunaj, 15. novembra. Otvoritvena seja avstrijske delegacije se vrši v torek ob 6. zvečer.
Bosanske železnice.  Novo puščanje avstrijskim davkoplačevalcem.
Dunaj, 15. novembra. Vlada bo predložila v torek parlamentu predlogo o bosanskih železnicah. Vlada izjavlja v isti sapi, da parlamentu ne more predložiti predloge o lokalnih železnicah, ker manjka denarja. Bosanske železnice pa morajo priti v parlamentu v razpravo, ker so stra-tegično tako važne, da je njih grad-ba nujno potrebna. V parlamentarnih krogih vlada nad to izjavo veliko ogorčenje. Zatrjuje se, da se bo parlament razpravi o bosanskih železnicah ustavljal. Predloga namreč določuje velikanske žrtve za te strate-gične žeelznice. Avstro - ogrska monarhija bo namreč morala plačati za te železnice, razdeljeno po kvotnem ključu, od prvega leta gradbe naprej 4 milijone 858.000 kron skozi 60 let. Od drugega leta gradbe naprej na-daijnih 2 milijona 600.000 kron tudi skozi 60 let. Od tretjega leta gradbe naprej 3 milijone, tudi skozi 60 let.
Zadnji skupni ministrski svet je sklenil to predlogo terminirati, to je vztrajati na tem, da se reši oredloga najpozneje do februarja. Če bi se parlament temu upiral, je vlada odločena izvesti predlogo s § 14. in vlada se sklicuje pri tem, da je to pripustno, ker denarne žrtve ne obremenjujejo trajno davkoplačevalcev, češ, da so te denarne žrtve termini-rane na samo 60 let.
Gališka volilna reforma.
Dunaj, 15. novembra. Pogajanja strank bloka z ministrskim predsednikom so trajala od 3.—6. zvečer. —■ Poslanec Stapinski se pogajanj ni udeležil. — Ministrski predsednik je naznanil poljskim strankam bloka maksimalne koncesije strank anti-bloka. Nekaterim zastopnikom so se zdeli predlogi sprejemljivi, vsled česar je upati, da pride do sporazuma. Zastopniki ljudske stranke so zahtevali odstranitev kurije sedanjega ve-leposestva. Poljski demokrati so se izrekli proti proporcionalni volilni pravici v mestni kuriji, vendar zara-ditega ne bodo stopili v boj, če propadejo. Danes se oglasijo pri ministrskem predsedniku Rusini. To je znamenje, da je prišlo med Poljaki do sporazuma.
Dunaj, 15. novembra. Poslanec Stapinski je sporočil podpredsedniku poljske ljudske stranke, da se z ozi-rom na izid volitev v delegacije odpove mestu predsednika stranke in mestu podpredsednika poljskega kluba. Prepričal se je, da ne more nič več računati na podporo vseh članov svojega kluba. Za razvoj poljske ljudske stranke smatra on kot bistven pogoj edinost in složnost v stranki. Kljub temu pa je on stranki, kateri je žrtvoval 25 let življenja, še vedno v vsakem drugem oziru na razpolago.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 15. novembra. Ko je pričel govoriti poslanec Kenedy v debati o tiskovnem zakonu, so zapustili opozicijonalni časnikarji demonstrativno tribuno. Poslanec Ke-nedy izjavlja, da je skusil dobrote in slabosti časopisja. Zahteva reformo tiskovnega zakona. Posl. Vojnicz je predlagal, naj se seja vrši do 6. zvečer. Opozicija, ki je medtem prišla v dvorano, začne razgrajati. Poslanec Andrassy izjavlja, da je sedanji trenutek neprimeren za razpravljanje važnih zakonskih načrtov. Razsodba sodnije naj dožene, s kakimi sredstvi je prišla sedanja večina na krmilo. Predsednik ga pokliče k redu. Andrassy pravi, da se predsedstvo samo ne drži poslovnika. Zopet k redu. Nato govori ministrski predsednik Tisza, ki pravi, da uporablja An-drassy malenkosti proti vladi. Klici: Poidrug milijon! Karolvja pokliče predsednik k redu, za njim še druge. Tisza pravi, da bo popolnoma samovoljno postopal.Szmerecsanvja tzro-če imunitetnemu odseku. Velik del opozicije zapusti dvorano. Tisza nato neokusno napada opozicijonalca Andrassvja in predsednik kliče opo-zicijonalce po vrsti k redu. Končno ,
izjavi, da se čuti v zadevi igralnice doižnega, vrniti samo ono, kar je res prejel.
Razpad stranke prava.
Zader, 15. novembra. Dr. Drin-kovič in dr. Krstelj, ki sta bila člana vodstva stranke prava, sta izstopila iz stranke. Dr. Drinkovič, ki je tudi dalmatinski deželni poslanec, je stavil stranki na razpolago tudi svoj mandat v šibeniŠkih kmečkih občinah. To dejstvo pomeni definitivni razkol med liberalno in klerikalno frakcijo stranke prava.
Proces »Balkan«.
Zagreb, 15. novembra. Proces proti zadružni zavarovalnici »Balkan« je ustavljen.
Zedinjene države in Mehika.
New York, 15. novembra. Iz Nogaiesa poročajo, da je vodja kon-stitucijonalistov Carautza danes izjavil, da ne bi sprejel posredovanja niti Zedinjenih držav, niti kake druge tuje vlade. Carantza je izjavil, da žele konstitucijonalisti samo pravico uvoza orožja in municije iz Zedinjenih držav.
Mehiko, 15. novembra. Člani kabineta se trudijo, pregovoriti Zedinjene države, da zopet prično s pogajanji ter izjavljajo, da je Huerta pripravljen h gotovim koncesijam. Ta želja se je sporočila tudi predsedniku Wilsonu.
Washington, 15. novembra. Me-hikanski predsednik Huerta je baje izjavil, da bo demisijoniral šele, kadar bo vprašanje njegovega naslednika definitivno in zadovoljno rešeno.
*    * * Dogodki na BaEkanu.
črnogorsko diplomatsko zastopstvo v Belgradu.
Belgrad, 15. novembra. (Izv. brzojavka srb. tisk. urada .Slov. Nar.) Prvi črnogorski poslanik na srbskem dvoru Mijuškovič je izročil včeraj v svečani avdijenci kralju Petru svoja akreditivna pisma. Zvečer je bil na čast črnogorskemu poslanika sijajen banket v kraljevskem dvorcu.
Srbija in grško-turški mir.
Belgrad, 15. nov. (Izv. brzojavka srbskega tisk. urada „Slov. Narodu". Ministrski predsednik Nikola Pašič je brzojavno Čestital grški vladi k sklenitvi miru s Turčijo. Sklenitev miru je napravila na tukajšnje politične kroge najboljši vtisk, ker se smatra ta sporazum za najuspešnejšo garancijo za ohranitev miru na Balkanu. Tudi vlada je priredila poseben banket Mijuško-viču, ki je danes odpotoval na Cetinje, da izroči kralju podpisano pogodbo o razdelitvi osvojenega teritorija.
Škofje v Novi Srbiji.
Be?grad, 15. novembra, Arhije-rejski svet bo imenoval vse škofe v Novi Srbiji, dokler carigradski patrijarh ne prizna edinstva srbske in carigradske cerkve.
Razkrinkane laži.
Dunai, 15. novembra. .Sildslavi-sche Rundschau" je z avtoritativne strani pooblaščena izjaviti, da so vse vesti Sadslavische Correspondence o uporih v srbski armadi in o revoltah srbskih rezervistov ter o poskusih pomiriti spor, tendencijozno izmišljene ter ne temeljijo niti na enem taktičnem dejstvu, ravno tako izmišljene so vesti albanske korespondence o preganjanjih in grozodejstvih, ki se baje vrše nad Albanci. Vse te vesti so postavljene v svet s prozorno tendenco škodovati moraličnemu ugledu Srbije.
Laški poslanik v Belgradu.
Dunaj, 15. novembra. V političnih krogih vzbuja precejšnjo pozornost dejstvo, da kralj Peter novo-imenovanega laškega poslanika v Belgradu barona Sauittija proti običaju po preteku več tednov še vedno ni vsprejel. Istotako še ni sprejel laškega diplomatičnega zastopnika ministrski predsednik Pašič. Baron Squitti je bil preje na Cetinju. Savov o napadu na Srbe in Grke.
Sofija, 15. novembra. General Savov je izjavil v nekem intervivu, da je dal povelje za napad na Srbe in Grke, pač pa le na izrecno povelje vrhovnega poveljnika, kralja. Da sam ie odsvetoval od vojne. Savov je mnenja, da je Danev vedel za kraljev namen.
Turško - srbska pogajanja.
Carigrad, 15. novembra. Pred dnevi že so se vršila zaupna pogajanja med porto in srbskimi delegati. Sedaj se bodo vršila ta pogajanja tudi oficijalno. Turški delegati pridejo v Belgrad, da podpišejo mirovno pogodbo. Računati je, da bodo pogajanja kmalu končana.
Srbija in Romunska. Dunaj, 15. novembra. Na podlagi pogajanj med Srbijo in Romunsko je prišlo do sporazuma v gotovih vprašanjih. Pred vsem se je principi-jalno sklenilo ustanoviti poštno zvezo z enotnimi poštnimi pristojbinami in brzojavno zvezo Belgrad - Bukarešta. V to svrho se položi kabel med
Turn - Severinom in Klodovo. Enotna cena za besedo se je določila na 5 centimov. Zgradi se tudi most čez Donavo pri Grujl
Mir med Grško in Turčijo.
Carigrad, 15. novembra. Zadnje ovire za sklep miru so padle v konferenci med grškim delegatom Levi-disom in Talaat begom. Grška je privolila, da pridejo vsa železniška vrašanja pred pariško konferenco, Grška je nadalje priznala mladotur-škl komite kot jurlstično osebo ter je dovolila vakufskemu ministrstvu, da proda svoja posestva.
Atene, 15. novembra. Grška je odredila demobilizacijo 91etnikov rezerve. Pod orožjem ostanejo še štirje letniki, to je 55.000 mož. Demobilizacija mora biti izvršena v 6 tednih. Mornarica bo takoj demobilizirana. Zunanji minister Panas pride bržkot-ne kot poslanik v Carigrad. Albanija.
Dunaj, 15. novembra. Najbrže bodo vse velesile sprejele angleški predlog zaradi južnoalbanskih mej, ker olajuje dela londonske konference.
Belgrad, 15. novembra. Ko je prišla mejna komisija v Debar, je provzročilo to nove arnavtske nemire. Arnavti iz okolice zahtevajo Debar za Albanijo.
Dunaj, 15. novembra. Laška in avstrijska vlada se še vedno i>avita z vprašanjem, kako bi spravili v soglasje kompromisni predlog angleški s svojimi predlogi na londonski konferenci. Ker angleški predlog ne ruši v principu določb južne albanske meje je možno, da se angleški predlog vsprejme pod gotovimi modifikacijami. Obe vladi se bodeta bržkotne že jutri zjedinili in izročili odgovor angleški vladi. Nemčija, ki je prepustila rešitev tega vprašanja svojima zaveznicama bo ostala solidarična tudi naprej. Angleškemu predogu se pridružita tudi Francija in Rusija.
Dunaj, 15. novembra. »Reichs-post« izve iz diplomatičnih krogov, da so vse velesile srejele angleški predlog glede južnoalbanskih mej. Pri določitvi teh mej so merodajni izključno gospodarski, geografični in strategični ne pa narodni oziri. — Po vesteh »Frankfurter Zeitung« je Grška izjavila, da se ukloni skupni odločitvi velesil.
Darila.
Upravništvu naših listov so po«
slali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Kri-
stinka Schullerjeva, učenka VI. razreda pri Sv. Duhu na Sp. Štajerskem 6 K, nabrala v veseli družbi v Trbegovrih pri .Vuku" na sejemski dan Jjerne-jevo".
Za Narodni sklad dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani 8 K 10 v, izročenih mu od Janeza Rozmana in tovarišev, posestnikov v Zvirčah pri Tržiču.
Za Stavbni sklad ljubljanskega Sokola vrli brat .Janko" zbral med telovadci 10 K. Na zdar!
Živeli nabiralci in darovalci 1
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«
mesto prepovedanega cvetličnega dneva: Zbirka Sokola v Trebnjem 28 K 20 v, ter zbirka Sokola v Kranju 232 K 20 v; v tem znesku zapo-padeno je tudi 100 K darilo velelndu-strijalca Vinko Majdiča. — Vsem darovalcem iskrena hvala in sokolski pozdrav na zdar!
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Dete, dete, ti sladka stvarca,
koliko nevarnosti preži na te na poti v šolo in pri igranju na prostem. Pred vsem ga je treba varovati pre-hlajenja, česar pa ne moremo storiti samo s toplo obleko — nego bi morali tudi varovati občutljive sluznice sopil s tem, da otroka navadimo na redno rabo Favevih pristnih so-denskih mineralnih pastilj. Faveve sodenske mineralne pastilje se pridobivajo iz sodenskth zdravilnih vrelcev in so posebno prikladne otroškemu organizmu. Skatljica (z imenom Fay) stane samo K 1*25. Poseben znak: uradno poverjenje županskega urada Kopališče Soden ob T. na belem kontrolnem pasu.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak 738 tn%
>* o C	Čas opazovanja	Staaje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
14. ti	2. pop. 9. zv.	7266 7276	13-1 98	si. jug si. svzn.	sk. oblač. oblačno
15.	7. zj.	727*6	65	•	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 10*2f. norm. 39°. Padavina v 24 urah min 0*6,
Domače podjetje!
3147 Domače podjetje! j J
Janko Šešnik i
Lin garje va ulica — Ljubljana — Stritarjeva ulica
Priporoča slavn. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin tudi svojo lepo izbiro najnovejšega
Iska zaloga modnih pletov, šerp, rut itd.
Vzorce na ogled pošiiam po pošti brezplačno — Cene ni/.ke. — P strežba strogo solidna
se sprejme gospodična
po primerni ceni takoj 3956 na Dunajski cesti št 23, pritličje.
Franc Furlan J
naslednik Faschingove vdove $
ključavničarstvo f
in
zaloga štedilnikov f
se nahaja: 535 f
jffaibrožev trg štev. 9. j
m
m m m
M tU 1=1
m m
:: Moderci v vseh modernih oblikah ::
moderčki, potrebščine za moder ce, rokavice, parfum rija, nogavice, moderne vlasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd.
Tse v nctjveč/i izberi v modni trgovini zet det/ne P. MagdiĆ, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Esl
m
m m m
M M H3
[Š3
m
HJJSJteHSJtHJlHltSJlSJ HiHi EJOlJEEllEJiHJlEl [ŠJlSJilSlIMI l^iS^IIŠl^^iiiLillŠIEliillilllSlIlliŠ
ifismiuiuuiii „liiiuii
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje In kirurgične bolezni. Porodnišrr \t. Medlcinalne kopeli. Ustnik in Se'-zđrz-nik: Dr r;. Dsrjsar, (Mar. I. hir. udi ttL Mi
ima v zalogi
3621
Av$>ist Repič
sedarski mojster v Ljubljani.
■
Kapajte in zahtevajte edino le
[1 in
je najboljši.
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi taja in ruma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41.
53
Moderna ročna dela in materijal
i
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, piičete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Strogo solite najsfareiSa domača tvruka.
3
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Ceniki zastonj
Ceniki zastonj.
Lud. Cerne,
juvelir. trgovec z urami ter zapri- I seženi sodni cenilec. 234
j Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
tvasa Bizovičar
nmetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane  vence, Šopke in trakove. ::
1 ■ --i
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi sajfi-nejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
...»
v
I -4
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in soliaoo. :: Brzojavke: I. Bizovičar, vrtnar, Ljubljana. ::
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za \3     eno zdravljenje. — Izdeluje
W LaUie fle Prođnits Oiiminnes a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrško:
EmnlAer, tek. Budapesta IV. Muzgum-kosut 21.
po pov/etju ali ako se znesek pošlje napre.
Zajamčen nspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bit, lepe p
dobite ob rabi med.
9r. H. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna puŠica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 3895
Kos dr. I Rix, laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 17/E
Zaloge v Ljubljani e Lekarna pri »Zlatem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
Specialna modna trgovina
za gospode in dečke
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta št. 3.
Vedno najnovejši klobuki,
cilindri, čepice, perilo, kravate,
i. t. d.
08 preproste do najfinejše izvršbe.
Takoj se oddajo:4008
Lepi prostori
sredi mesta, pripravni za vinsko klet, skladišče ali delavnico. — Ravno ».v,.
krasen hlev
s pritiklinami za dva konja. — Med državnim in južnim kolodvorom velik
|»VV
Naslov pove upravni^vo »SL Naroda*
Vinko jtfajflič
i im v ur
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulfu, Reki, Zadru, Spljetu, Zrcegnovem, Kotom, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu1 Ino mostu, Bolcanu  in Tridentu
Brzojavi:   Valjčni  mlin, Kranj.
Ljubljanska kre
a banka v Ljubljani
ii   Delniška glavnica 8,000.000 kron. u
152
Stritarjema ulica štev. 2.
Rezervni fondi  okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica L e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun   M 31 O    Kupufe in prodaja srečke in vrednostne papirje r. ter |ib obrestuje od dne vloge po čistih n ®*W \& jO " " " vseli vrst po dnevnem korzu. ::
M
14
77
6
17
75
Njen grob . . .
Napisal M a k s i m o v.
Pomlad je bila takrat. Najlepša pomlad, kar jih je pomnil Ivan v svojem življenju. Zunaj je poganjalo brstje in zadišalo je po cvetju in v Ivanovem srcu se je razcvetel cvet sreče. Bil je prve dneve poročen in z dražestno Mileno sta bila na poročnem potovanju...
Tja doli na jug sta šla, v kraje, kjer cvete pomlad tudi v ledenih mesecih, kjer vroča srca ne trpe meglenih, otožnih dni. Tam v obmorskem mestecu sta se naselila za nekaj dni. Eleganten hotel, z malo tujci, obdan na eni strani s senčnim gajem, da drugi strani pa z nepregledno morsko ravnino, je bil njima dom za nekaj dni. Nepoznana in skrita radovednim očem znancev in prijateljev, sta tu v samoti uživala ne-kaljeno srečo uživajoče ljubezni.
Ivanu je bilo obmorsko mestece znano še iz dijaških let. Saj je tu prebil celih osem let in kakor sen so sedaj šli mimo njega oni brezskrbni časi. Prav dobro se je še spominjal vseh hiš in ulic, kjer je kdaj stanoval, celo obrazi nekaterih ljudi so se mu dozdevali znani. Kako prijetno mu je bilo pri srcu, ko je stopal po znanih ulicah, s sladko zavestjo, da mu ni cvetela zaman mladost, ampak, da je dosegel zaželjeni cilj — dobro karijero in z njo bogato in dražestno ženo. Koliko njegovih znancev in prijateljev je tudi hodilo po teh potih, a sreča jih ni tako bogato obdarila; mnogi hodijo ponižani po svetu in iščejo sreče, ki je naklonjena le malokomu.
Take in enake misli so rojile Ivanu po glavi, ko sta stopala z Mileno po mestnih ulicah. Ivan je Mileni vsaki hip omenil kak spomin iz dijaških let, kar je njo zelo zanimalo. Za vsak še tako malo pomemben dogodek je imela pripravljenih še kopico vprašanj in Ivan je rad ustrezal njeni radovednosti.
Ob večerih sta dobila navadno čolniček in star ribič ju je peljal vselej daleč tja na morje. Milena se je v takih hipih vdala popolnoma sanjam in celo njega, ki ni imel navade sanjati, se je polastila sladka omamljenost.
V teh lepih časih je Ivana moril Ie en temen spomin izza dijaških let. Premagoval se je, da bi ga pozabil, a ni šlo. Vsak hip ga je spomnil nanj in mu obujal v srcu grenkost . . .
Zadnje leto je študiral takrat. Stanoval je pri vdovi nižjega uradnika, ki je imela lepo hčer. Tudi o njem so govorili, da je najlepši fant med osmošolci in da bi bilo škoda zanj in za namenjeno mu dekle, če bi šel v semenišče. Podoba lepe Judite pa se mu je tudi tako vtisnila v srce, da bi že zaradi nje ne mogel kaj takega storiti. Tam ob morju sta ob jasnih poletnih večerih sanjala o daljni deželi sreče, ki jo jima je odpirala prva ljubezen. Judita je bila malomeščanka, brez višje izobrazbe, a vsled tega tem udanejša, brez spletk in skritih namenov v srcu. Ljubila je Ivana resnično in naj bi si bil tudi navaden človek. Tudi on je ljubil udano deklico in upal, da bo kdaj užival ob njeni strani tiho, neka-Ijeno srečo.
Po dovršeni maturi je Ivan zapustil obmorsko mestece in odšel na univerzo. Prve čase ni mogel prenašati velikomestnega življenja in želel si je vedno nazaj v malomeščanski mir, tja doli k morju, kjer je vzdihovala po njem lepa Judita. Dobival je od nje dan na dan pisma, polna gorke ljubezni in občutkov. Čutil je, da ji narekuje besede srce in mnogokrat je začuden bral te izlive preproste Juditine duše. Prve čase ji je tudi on odgovarjal enako ljubeče in jo tolažil v njeni bolesti in hrepenenju. Ob počitnicah pa se je odpeljal k njej. Presrčno sta ga sprejeli Judita in njena mati. Ves strah, da bi pozabil na nju, je minil in v sreči so prebili skupaj par tednov.
Tu pa je Ivana srečalo grenko spoznanje. Videl je, kako se je Judita oddaljila v tem kratkem času od njegovega srca. V velikem mestu je spoznal tudi mnogo mladenk in vsaka se mu je zdela, da ima mnogo več privlačnosti kot Judita. Mnoge izmed njih so bile lepe in duhovite — Judita pa samo lepa. Druge so ga znale pričarati nase s pogledi, parfumi in kretnjami,  pri Juditi je bilo vse na-
osi stori očetje
rdbijo že dobra, preizkušena domača zdravila, da odstranijo vseh vrst bolečine, takoj v začetku in res bi bilo treba ter zlasti v mrzlem letnem času paziti, da se ne zanemari še tako lahka obolelost, ampak da se jo že pri najmanjšem pojavu, to-
ravno, nič narejenega. Ivanu je bilo to mučno in srce mu je navdala grenkost. Judita se mu je zdela samo še — lepa enoličnost .. .
In ko je odhajal je bil žalosten v dno srca. Mati in hči sta videli to v njegovih očeh, a kaj se mu godi v srcu nista vedeli. Prepričani sta bili, da je to vpliv težkega slovesa . . .
Minila so leta in Ivan se je ločil po dovršenih študijah iz velikega mesta. Takrat je bil zadnjič pri Juditi. Njo in mater je prevladalo nepopisno veselje ob tem svidenju, kajti zdelo se jima je, da zorijo njune nade. Tudi Ivan se je delal veselega, a v srcu ga je nekaj bodlo in peklo ter tlačilo k tlom. Ni vedel kaj mu je storiti. Obeta se mu sijajna bodočnost, na univerzi je dobil kot domač učitelj vplivnega aristokrata ključ do protekcije, pa tudi najboljše dovršene študije mu bodo pomagale do sreče in blagostanja. Zdelo se mu je, da Judita vsega tega ne razume ... da je predaleč od njega . . .
In šel je v življenje, na delo, uživat sadove, priborjene v mladosti. Zakopan v vsakdanjost in boreč se za karijero, je vedno bolj pozabljal na idealno ljubezen svoje mladosti, slika Juditina je otemnela. Ko je Judita začela dobivati hladna pisma od njega in slednjič tudi teh ni bilo več, je vedela, kaj se je zgodilo . . .
V svoje zadnje pismo je izlila Judita vso bolest uničenega življenja. In ko je ugledala svet mala Ju-ditka, ni mati opomnila niti njenega cčeta na dolžnosti. On pa je na svojih potih navzgor pokopal vse te spomine . . .
Pač je sklenil v svojem srcu, da poplača njeno ljubezen, kadar mu bodo službene razmere dovoljevale pritrgati si večji znesek, da opere svoj madež pred njo in pred ljudmi.
Toda tudi tega mu ni bilo treba. Cvetoča Judita je postala bleda prikazen, v njenih licih je bila že zapisana smrt. In smrtne kali je sesalo tudi dete iz matere. V kratki razdalji časa je pobrala obe sušica.
To je Juditina mati hladno sporočila Ivanu. Toda v tem hladnem pismu je bilo toliko bridkih očitanj, sicer ne izrečenih, a Ivan jih je čutil. Cele tedne ni bil v uradu na pravem mestu. Čas pa je pobelil tudi ta spomin.
Ivanu se je sreča smehljala in dosegel je česar je želel: visoko služio in bogato, lepo Mileno z njo*
Poročno potovanje si je izbrala Milana sama. Hotela je videti vse kraje, kjer je on prebil svojo mladost in tako sta prišla tudi v to mestece, ki Ivanu ni vzbujalo prijetnih spominov.
Vedno bolj živo so Ivanu stopali dogodk? njegovih mladih let v spomin. In neko jutro, ko Milena ni hotela vstati, se je odpravil sam na kratek izprehod. Izgovoril se je, da pogleda pred gimnazijo, če bi spoznal še kakega bivših svojih profesorjev in da bi videl še enkrat veselo vrvenje dijakov na mestu, ki je tudi njemu drag in mil.
Odšel je hitro iz hotela in po najbližjih ulicah iz mesta. Njegova pot je vodila med vitke, visoke ciprese, ki so se žalobno sklanjale nad grobovi. Tja med grobove je zavil Neznana sila, neka srčna potreba ga je vlekla tja . . . Nemirno je skopal med spomeniki in v naglu i prebiral napise na njih.
Pred enim je obstal. Vsa kri mu je šinila v glavo . . . Bral je še enkrat . . . Da, isto ime in priimek, čas rojstva in smrti pravilen . . .
»Njen grob!« . . .
Srce ga je zabolelo od bolesti. Pogledal je okrog sebe. Nikogar ni biio v bližini. Nepremično je zrl v mrzli kamen in v črke vsekane vanj ... O te mrtve, a grozo govoreče črke . . . Da bi vsaj teh ne bilo. In marsikdo se ustavi tu, prebere.. in pripoveduje se o življenju in smrti te, ki počiva tu . . . In omenja se morda njegovo ime, če si ga je kdo zapomnil . . .
Čudovito je bilo Ivanu v tem hipu pri srcu. Bilo je kot kesanje in strah, da bi ne izvedela o tem — Milena. Da bi mogel vse to popraviti, lepo bi bilo njegovo življenje . . . Brez madeža . . . tako pa leži nad njim črna pega . . . njen grob!
Vsa nrav rahločutnega človeka se je vzbudila v tem hipu v Ivanu. Skoro bi bil zajokal kot otrok.
V tem je prišla stara ženica na pokopališče. Ivan je odšel proti izhodu.
Vrnil se je naravnost v hotel. Mileni je rekel, da si je gotovo pokvaril zdravje, ker mu je tako čudno .. .
Zaradi tega sta se vrnila nazaj v mesto.
V mestnem šumu je Ivana minila čudna bolest. Vendar je postal včasih molčeč in zamišljen . . . Zdelo se mu je, da leži med njim in Mileno njen grob, ki greni njemu veselje . . .
Se bolj čuden pa je postal, ko se jima ni izpolnila najiskrenejša želja, da bi uživala srečo očetovstva in materinstva . . .
Prepad med njima je bil vsled tega še večji in Ivanu je hodil vedno v spomin nien grob, ki je ležal kakor težek greh nad njegovim življe-niem . . .
Poudariti je ime „5cott".
Upoštevanje, ki ga 'e pridobila Scottova emulzija iz ribifga olja tudi med zdravniki, ie dalo in daie dan za dnem povod vsiljevanju in hval sanju drugih »orav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo Basino korist,
ako ostanete pri izvirnem zdetku Scottove emulzije, ker je ta edina na bcottov način napravljena emulzija iz tibjega olja, ki že skoro 40 let uživa svetovni slnves.
Zato zahtevajte in kupujte
Scottovo emulzijo!
Cena originalni steklenici 2 K f>o v dobiva
se po vsrh Irkam-h     Proti  vpoSiliafri So
v. v pismen h znamkah dobite od tvrdke
SCOTT & ERO\VXE d   o   i   na Dunaju
Vil   sklicevaje se na nas list enkratno
vpošiljatev  poizkulnje   od   kake lek<rn«.
Z želodcem ravnajo skoro vsi ljudje neskončno malomarno, kakor bi ne bil toiiko vreden, kakor vsak drugi naših organov, katerih obolelost vsakega vznemirja, n. pr. pljuča. In vendar, ako želodec ne posluje redno, onemore delavna zmožnost vsega trupla. Zatorej je dolžnost vsakega človeka, da pazi na najmanjše motenje ne gleda, da je odpravi čimpreje. V ta namen služi že 40 let predobro preizkušeni dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. III. B
Najboljša osvežilna pijača
naravna alkaSičns kislina
Čistost okusa Šumeča ogljikova kislina lahko prebavno, ves organizem poživljajoče.
Zaloge v IjuMjani: Mihael Rsstner. Peter Lissnik in 1 hrenu.
■ - --    - - - -»■-■-■
Proti 22
zlomi in liiii i
izborao deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono-
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Besljeva cesta štev. i
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr.tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-ustna in zobna voda.
Sunja.  Hrvaško.   22.   februarja 1908. Blac. eospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper  zobobol,  utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar
rej takoj, če se čutijo bolečine, odpravi.
Odraslim in otrokom, pri katerih se rk pr. opazuje nagnjenje h katarju, more dober, preizkušen izdelek pomagati, da se že pravočasno proti temu nastopi. 2e sami smo se sto in tisočkrat prepričali, da je tak bolečine pomirjujoč, osvežujoč, krepilen izdelek, s katerim smo že večkrat odpravilir razne bolečine in utruje-
nost ter marsikatero drugo motečo bolest, pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«, na katerega s tem opozarjamo svoje čitatelje.
Će je kaj res dobro! se priznava tudi od strokovnjakov in kako sodijo o Fellerjevem fluidu z znamko »Elsafluid« praktični zdravniki, dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam toplo za Vaš Fellerjev fluid z znamko »Elzailuid«, izdelek, ki se
¥ 7*    •       2g^fx   V eleSantni obliki priporoča
VlZliniCc Narodna tiskarna.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
0
0
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
bef&oBandon
6J%
17Af
je šampanjce najvišjega dvora in aristokracije
c
9
~2
zlato
večno pero
Je prekrasno
božično darilo
;1 je bo obdarovanec rabil stalno. Pozor a znamko Penkala, ker samo ta Jamči za osteno kakovost. Cene : K 14*—, 16*—, .♦— in več. Penkala polnilni svinčnik : 1*20. lnksnsna oprema K 1-80 in S 2*40. Dobiva se povsod.
mm mm s co., dem. ui
Zagreb,
Berlin.
GRK
je naravnost sijajno obnesel pri skr-ninastih bolečinah. Priporočam Fellerjev fluid, kjer je sila, najtopleje in Vas prosim, da mi ga zopet pošljete za lastno uporabo, znesek zanj Vam pošljem. Dr. A. David, mestni zdravnik v Sieniawi pri Jaroslavi, Galicija.« Pristnega Fellerjevega fluida naročite 12 malih, 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici za 5 K franko pri E. V. F e 11 e r j u v Stubici, Elzatrg
št. 238 (Hrvaško), kjer se tudi dobivajo zanesljivo učinkujoče Fellerjeve odvajalne rabarbarakroglice z znamko »Elzakroglice«, in sicer 6 škatel za 4 krone franko, ki jih smejo rabiti brez pomisleka veliki in mali, stari in mladi, če želodec ni v redu. Naj bi bil ta nesebičen namig v blagor tudi našim čitateljem. To bi nas res veselilo. _---h
trnovi
na jako prometnem kraju v Ljubljani, ki je zelo dobro vpeljana, se proda« Trgovino tudi lahko vodijo ženske moči.
Ponudbe je staviti do 1. decembra na npr. »Slov. Naroda« pod ,90 4088*.
Odda se več voz 1600
konjskega
Vprašanja na:
Oroslav Dolenc, Ljubljana. Wolfova ulica 10.
Spretne, marljive in poštene
al^uizitcrjc
za vse zavarovalne stroke
sprejme pod ugodnimi pogoji glavni za-stop v Ljubljani zavarovalnice »Franko Hongroise"  Mestni trg 25. Natančneje se izve istotam. 4075
V delo  sprejme   tako] več izurjenih, mladih in krepkih
tesarjev
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta v LJnblJani.
Ml J
Cegnarjeva ulica št 4, 4085
se oibi» trn m
ob vsakem dnevnem času. — Priporoča se Amalija UJc,
poslovodkinja.
Stalni
3363
Prodajalka
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Najraje kje na deželi. — Naslov pove upravn. »Slov. Narf da«. 4087
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrskf. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Prodasta se dve e
•v*
za gospode in dame
60 gramov težka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Bfeclava (Lundenburg) 299 trgovina z zlatnino. =
iz trdega lesa
Selenburgova nI- 6-, £1. nad. levo-
Išče se za več'e stavbno podjetje v vseh strokah dobro izurjen ključavničarski
in
vešč slovenskega v govoru in pisavi. -
»Zanesljiva moč"
»Slovenskega
nemškega jezika - Ponudbe pod: na upravništvo Naroda«. 3971
-4- Dame!
Ob motitvah izvolite naročit- takoj zaupno, tudi po daljšem času, naSe brez bolečin zanesljivo učinkujoče neškodljive kapljice št. 1. mark 4 50, za močne j Se narave mark 6-5o. PoSlje se diskretno in poštnine prosto s popisom. Stroga diskrecija. Vse drago navadna ponaređba brez vrednosti. 36 S
Oreenfod Laboratortuai L. Scbvritzer, Berlin   59   W.   50,   IWnrbnrger-.tra.se 2.
Pozor2
Pozor!
fino domače v sodčkih po 50 in 100 kg razpošilja vedno in v vsaki množini ter najceneje tvrdka 4079
1. Kttšian, Kranj, gorenjsko.
U parov čevljev.
4 pari čevljev samo 8 K f rko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek Čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam torei vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 S.
Razpošiljanje po povzetju. 3993
S. Urbach. izv >z čevljev, Krakov št 61. Zamena dovoljena, tndi denar nazaj.
ali
Veleprima sa
novega izdelka, predobro renomirane znamke
„Gavrilović"
že popolnoma dobre za rezanje, priznano najfinejše, stanovitne kakovosti, se dobivajo po vseh špecerijskih, delikatesnih trgovinah in pri prekajevalcih.
Vsak komad ima svinčena plombo fls vinjeto, kakor poSogstofeča.
Prva hrvaška tvornica salam, mmm »laga is iol Ga¥rISovica sino¥l
da d., Petrinjai 4052 Zastopnik: Jnllo Sehmldlis, Eagrefr.
Št 1406/pr.
4C69
Deželni odbor kranjski razpisuje mesti •1     1   v   1   •! v#
v Vipavi in na Vrhniki.
S službo deželnega živinozdravnika v Vipavi so združeni dohodki letnih 1700 K, od katerih odpade 1000 K na deželni zaklad, 700 K pa na občine sodnega okraja Vipavskega,
Z enako službo na Vrhniki so združeni dohodki letnih 1650 K, od ka terih odpade 1000 K na deželni zaklad, 600 K na občino Vrhniko in 50 K na občino Borovnico.
Prosilci za razpisani službi pošljejo naj svoje z dokazili o starosti, o domovinstvu, o živinozdravniŠki usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do 20. decembra 1913
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželn. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. novembra 1913.
puškar v Borovljah (Far-laoh) na Koroške
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnssk za lovce in strelce po najnovejših 3istemib pod popolnim jamstvom. Tudi pre-daiaje stare samokresnice, spreiema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-39 vani ceniki zast*nj.
Zaradi moževe smrti prodam
veliko kišo
in   sicer   enonadstropno,   stoječo tik glavne ceste ter s staro, dobro idočo gostilno   in gospodarskim poslopjem. Cena 11000 kron. — Več pove
Marija Sirk, gostilni čarka, Naklo, , —-       t Gorenjsko.    x       — j
rodoiolko
zmožna slovenskega ;n nemškega je- i zika v govoru in pisavi
se sprefme takoj pri
Hrislianu Starki, trg. z mešanim blagom v Sevnici ob Savi, Staj.
Iščem službo
planine natakarice.
Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 40S4
Gospodična
izvežbana v vsem gospodinistvu ižčs
primerne službe pri kakem gospodu oa d^?Hi Pismene ponudbe pod štev. „230/4065" na upr. »Slov. Naroda«.
»odat
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žalazij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
G. FIusl
mm- Gosposka ulica 4, -*m
I nad-tropie, levo ^980
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posreiHita stanovanj in slolob
v  udobnost   cenj.   občinstva  zopet v središču mesta, s    Priporoča in namešča le bolf£e r
sioi iiie vsaRe mb
kakor
privatno 'rgovsko In gostilniško osob a Izbira različnih slnžeb, zlasti xa±ensxe Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pn vaanjirt vprašanjih se prosi znamka za odgoyor.
mešane ali špecerijske stroke, j
Ozira  se  samo na vojaščine proste, ki   imajo tudi  veselje do potovanja, j Tisti, ki se na deželne pridelke razumejo, imajo prednost. — Ponudbe na upra ništvo    »Slovenskega Naroda«.
Lahek, elegaten,
4081
skoraj popolnona nov in
316181 109
malhno vilo
lepo izdelano: 4 sobe, kuhinja in shramba za 13000 K. Pod Rožnikom 277, T. Ceh- 4035
Za razširjenje dobrega.
Adolf Labers, postajni mojster c. kr. drž. žel. v Nimburku na Češkem, piše: »S praSkom in cigaretami Astmol-Asthma sem se popolnoma rešil naduhe« „Dokaz Izbornost tega praska". Prašek Astmol-Asthma stane K 3*— velika pločevinasta škatlja v lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna zum Schwan, Schottenring 14, D ur. a j L
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz medn (Erster ung. Bienenhonig-Ex-port) BALAT0NFČKAJAR, (Ogrsko)-
je pod ugodnimi '■.ogoji skupno ali vsak zase naprodaj. Naslov v uprav' »Sloven. Naroda«  pod „ekvipaža".
V najem se odda za več let nova hiša z dvoje stanovat>i, vrtom in
gostilno
z vsemi gostilniškimi prostori, vse za letno najemnino 500 K. 4054
Županstvo Zg. Šiška.
v 10 služb, letu, slovenščine in nemščine vešč, z dobrimi konduit«, trezen in zanesljiv, išče stalne službe kot oskrbnik ali v kako pisarno. Dopisi pod „Veritas 1884/4078" na upravništvo »SI. Nar.«.
Lepo, veliko, suho in svetio
l mecamnom
40ri0
40 m dobrih ostankov za obleke K 40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 30 m ostankov mod. b!aga za obleke „ 6 parov velikih rjuh . . . „ 100 kom. prima žepnih robcev „
tucat dobrih brisač.....„
tucat nrav težkih brisač . . . » 10 toplih zimskih rut . . . . n
18 — 20-— 18-— 10-— 13 — 2*90 4*80 5'—
3584
Adolf Mer. tai št. 504 (bih).
Ra?,poŠiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak Čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in seimarje.
^SPSSMsssssl
¥ #4m@rako in Kanado
Več onve Julij Meinl, uvoz kave, Šelen&urgova ulica št. 7.
Vinski semenj.
V kraju Moravče pri Zagrebu bo dne 22. in 23. novembra (v soboto in nedeljo)
vinski semenj.
Ker tega  leta v MoravČu   ni bilo  toče, ie
vino prav dobro ter se procent alkohola vrti med 7-9° o po Malligandu, cene pa so od 30—40 K za hektoliter. Sejem bo nadziral in vodil od vis. vlade poslani strokovnjak, na prodal pa bo izločenega do 4000 hI vina Kdor želi dobro in po nizki ceni vino, naj ta dan pride v Moravče. Na železniški postaji Sesvete bodo dne 22. in 23. t. m. zjutraj čakali vozovi, ki bodo za majhno odškodnino vozili v Moravče. 4L64
sssl. rnajsm 1914 odda na Starem trga št. 8.
Več pove
Josip Pok, Stari trg štev. 14.
Hiša v Sv. Mateju
v Istri, poleg ceste, ki pelje v Trst,
se da v najem ali proda.
Stoji na lepem kraju, je prostorna, Ima studenec in gostilniško koncesijo. Lepa prilika za podkovnega kovača. Kupci nai se pismeno ali ustmeno obračajo na podpisanega Jakov Lučić,   Selo Sor-
žiči štev. 73. pošta Sv. Matej, Istra.
V Idrijski elektrarni se da takoj v najem
velik jokal
primeren za vsako podjetje in obrt, bodisi kinematograf, strojno mizastvo ali kljuČarničarstvo. Obratna moč na razpolago. Pojasnila daje posestnica. Za podjetne ljudi zelo ugodna prilika.
cu
Laconia iz Trsta 28. novembra 1913. Pannonia iz Trsta dne 5. decembra 1913. Franconia iz Trsta dne 18. decembra 1913.
Iz Liverpola ■
Maoretania doe 16. nov., 7. dec 1913., 11. januarja, 1. in 22. febr. 1914.
Carmania dne 23. nov. in 28. decembra 1913. in S, februarja in 1. marca 1914.
Caronia dne 30.  nov. 1913. In 18. januarja
1914.
Lusi tarna dne 14. dec. 1913., 4., 25. jan. 15. februarja in 15. marca 1914.
Campania dne 21. dec 1913.  li 8. marca
1914.
-   Pojasnila, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dunaj 1., Kimtnerring 4, Trst, Via Miramar,7. pri vseh agenturan v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki
Thomas Cook o\ sin, pri vseh Lloydovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene 111. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
SL 24173
408J
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
0
troši za leto flU
in sicer:
1. mestnega zaklada;
2. mestnega ubož sega zaklada;
3. zaklada o meščanski imovini:
4. ustanovnega zaklada;
5. mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
6. amortizačnega   zaklada mestnega loterijskega posojila;
7. mestnega vodovoda;
8. mestne elektrarne;
9. mestne klavnice in 10. mestne zastavljalnice
i
ie sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni
od 15. do 28. novembra letos
občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 13. novembra 1913.
158
13U
9U4
2028
Obravnava proti zavarovalni zadrugi »Balkan«. — Dr. Horvat se zagovarja." Vse je napeto pričakovalo pričevanje dr. Horvata, ki naj bi končno in definitivno pojasnilo do-sedaj še vsa nepojasnena bistvena vprašanja. Toda pričevanje dr. Horvata ni prineslo zaželjenega uspeha.
V dolgem in širokem govoru je razlagal dr. Horvat najprej svoje razmerje z Balkanom in svojo udeležbo pri teh manipulacijah. Zatrjeval je, da je bil Balkan na zdravi podladi in da bi bil gotovo prosperiral, da ga ni tako strahovito napadlo časopisje. On je bil pravni zastopnik zadruge in je dobival zato 1000 K pavšalno.
V zadevi glede zneska 25.000 kron, ki ga je zahtevala po izpovedbi Al-binija, neka visoka oseba, v svrho ohranitve Balkana izpove dr. Horvat sledečo zanimivost. Ta znesek je bil določen njemu kot honorar za neko obširno spomenico na vlado, ki naj bi pokazala vladi, da bazira Balkan na postavnem temelju. Za to spomenico bi bil potreben obširen študij (?). Glede zaloge pri brodski J)anki je izjavil dr. Horvat, da mu podrobnosti o ti kupčiji niso znane, pač pa izjavlja, da se mu zde te transakcije popolnoma korektne kre-ditnobančne kupčije. Glede glavnega vprašanja celega procesa, to je glede deponiranih menic je izpovedal dr. Horvat, da je dobil te menice od Balkana v kritje financiranja Balkana, toda ne na svoje ime marveč na ime dr. Schonsteina, ki mu jih je izročil v shrambo. Te menice je izročil on, ko je bila zavarovalnica uradno zaprta, dr. Schonsteinu na njegovo zahtevo. — Obtoženec Albini obstoja pri tem. da so bile izročene te menice v shrambo dr. Horvatu. Dr. Horvat se zagovarja glede poslovanja s temi menicami, češ, da ni nič inkorektnega, če se je zavaroval za svoj giro. Vse kar je napravil je napravil v prid Balkanu, ker ga je smatral za občekoristno institucijo. Napram izpovedi priče Da-dobušeka, ki trdi, da je izročil te menice dr. Horvatu v zaprti torbici, od katere ključ je obdržal on, izjavi dr. Horvat, da je imel tudi on ključ od te torbice. Priča Dadobušek je potrdil to možnost. Državni pravd-nik je zahteval, da se to protokolira in izroči protokol državnemu pravd-ništvu v nadaljno postopanje. V na-daljnih izvajanjih ni povedal dr. Horvat nič bistvenega. Njegov govor v splošnem ni napravil vtiska pričevanja, marveč vtisk velikega opravičevanja pred javnotjo in je pokazal, da mu je na tem največ ležeče. Opravičiti se pred javnostjo in rehabilitirati se politično, to je bil v bistvu smoter njegovega dolgega govora.
* * *
Nasilen morilec pred sodiščem. — Smrtna obsodba. Franc Stift, ki je, kakor smo že poročali v sredo, napadel v sodni dvorani v Sarajevu svojega tovariša L. Zajčeka in ga precej nevarno ranil, je obtožen, da je dne 7. julija letos napadel v bližini Sarajeva z Zajčekom nekega kočija-ža. Stift je kocijaža ustrelil, nakar sta se hotela odpeljati napadalca v Črno goro. Po tridnevni obravnavi, pri kateri se je obnašal Štift silno predrzno in sirovo, je bil obsojen Stift na smrt na vešalih. Soobtoženca Zajčeka pa izroče vojaškemu sodišču kot vojaškega beguna.
Važna zakonsko-pravna odločba. Neki avstrijski državljan, katoličan, se je poročil pred več leti na Kranjskem z neko Anglikanko. Poročil jih je neki kranjski katoliški duhovnik, čez 12 let sta se zakonska naveličala zakonskega življenja in sta sklenila, da se ločita. Za vzrok ločitve zakona sta navedla razliko vere. Celovško deželno sodišče je njihovo prošnjo zavrnilo in proglasilo, da je zakon veljaven. V razlogih se navaja, da se smatra pripadnike angleške cerkve za kristjanske verske tovariše. Zakonska sta se pritožila na višje deželno sodišče v Gradec. V pritožbi sta poudarjala, da se smatrajo pravno pripadniki kristjanske, toda v državi nepriznane verske družbe za brezverce. Graško sodišče je pritožbo zavrnilo, češ da ima tozadevni zakon v mislih samo pripadnost k eni kristjanskih cerkvenih občin, ne da se pa sklepati iz besedila zakona,  da bi morala
biti ta cerkvena občina državno priznana. Pritožbo proti tej razsodbi je iz ravno teh razlogov zavrnilo tudi najvišje sodišče.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seldlifct-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj tr3jno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K, Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dtraaju, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Kdor je izpostavljen mokroti, trpi večkrat na revmatizmu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče vteralo, ki se hitro priljubi je Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat.
III. b.
Nahoden! Ves svet je pri sedaj neprestano menjajočem se vremenu prehlajen in nahoden. Zanemarjenjc nahoda ima ob posebnih okornostih lahko prav neprijetne posledice. Seveda ni še nihče umrl samo za nahodom, vendar nas uče premnogi smrt-
ni slučaji, da zanemaren nahod ob neugodnih okolnostih prav lahko vodi do smrtnonevarnih zapletljajev. Zlasti pri otrokih in pri osebah z nežno konstitucijo ima rahod za posledico večkrat težke pljučne katar*: itd. Zato je vsak katar in zlristi najbolj razširjeni nahod, že o rve^u dne skrbno zdraviti. Za pornoček rabite Forman, kondenzacijski izdelek iz formaldehyda in menthola. Zmerna cena, 40 vin. za škatljico, tudi manj premožnim dovoljuje rabo. Forman se vporablja jako preprosto. Iz bate v škatljici se zvije kroglica in vtakne v nosnico, kar takoj razvije v nosu eteričen vonj, ki hipno bla-žilno vpliva. Posebnost tega učinka je pa, da takoj olajša glavo in nosne votline. Učinek je docela presetljiv.
aprednjaki,
spominjajte se pri vsaki priliki
„Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj!
&5 gSMMMMMBMMBBBI I
fina ročna de'a, primerna
božična darila
Jfajvečia zaloga vsakovrstnega materijala za ženska ročna dela.
. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg7
Vezenje na roko in stroj. preOtiskarija. piisi-ranje in kujriranie. Msatiiaiijž.
Teiovadska obleka za odrasle, (ičtke in deklice. Naročil* se izvrše vestno in točno.
irmufir-r1
r^elejarji, zajjtsuajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prOStO prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v našiti trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonhnrenčnih cenah.
Karel [lil & Ko., Uiilana, Dunajska cesla 9-12,
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli, menanifna delavnica in garaža.
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
Družba sv. Cirila in Metoda slovenskim denarnim zavodom in občinam.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je poslalo slovenskim občinam in denarnim zavodom to-le okrožnico:
Med vsemi Slovani bijemo morda najhujši boj Slovenci za svoj narodni obstanek, za obrambo rodne zemlje. Ta boj velja zoper dva mogočna soseda, ki si hočeta razdeliti med seboj našo lepo zemljo, dragoceno dedščino, katero so nam ohranili in zapustili naši pradedje, za katero so žrtvovali često svojo kri.
Nemila naša soseda, na severu Nemec, z juga Italijan, vporabljata vsa mogoča sredstva, da širita svoje ozemlje čez mejnike naše domovine.
Tam, kjer se ne da pokupiti našega sveta in naših ljudi po nemškem društvu »Stidmark«, skušata nam potujčiti agresivni šolski družbi »Schulverein« in »Lega nazionale« slovenske otroke, vdihajoč jim nemškega, oziroma italijanskega duha in sovražnost do vsega, kar je slovenskega. Tam, kjer nam določujejo usodo tuje večine, uničujejo nam naše manjšine s tem, da nam ne dovoljujejo sredstev, s katerimi bi se mogli kulturno in gospodarsko razvijaj kot Slovenci na rodni zemlji. Tako nimajo Slovenci na Koroškem slovenskih ljudskih šol, v Trstu, ki te največje slovensko mesto, nimamo niti enega razreda slovenske ljudske šole, a po mnogih obmejnih krajih izgubljamo Šolo za šolo, pokrajino za pokrajino. Iz teh ogrožepih pokrajin prihajajo obupni klici: Na pomoč!
Tem glavnim in nujnim klicem se odzivlje družba sv. Cirila in Metoda s tem, da ustanavlja otroške vrtce in ljudske šole za slovenske otroke tam, kjer bi brez družbine pomoči takih potrebnih zavodov ne bilo.
Povemo prav na kratko, da ima družba sv. Cirila in Metoda v svojih zavodih to šolsko leto 3700 slovenskih otrok, ki bi po večini ne bili deležni slovenskega pouka brez naše družbe.
Družba sv. Cirila in Metoda pa vrši to svoje plemenito delo le s sredstvi, katera jej zlaga slovenska narodna zavest,  slovensko rodoljubje.
Ta slovenska narodna zavest je položila na altar rodoljubja v roke družbe sv. Cirila in Metoda 1. 1912 za nas Slovence vsekako Častno vsoto 175.000 K in družbino vodstvo se zahvaljuje kar najiskreneje vsem dobrim rodoljubom.
Proračun naše družbe za 1. 1914 bi utegnil koga napolniti s strahom, ker se kaže dohodkov ob navadni požrtvovalnosti 146.000 K, stroškov pa 306.500 K, torej primankljaja 160.400 K.
Te visoke številke in še višje potrebe za našo narodno obrambo opravičujejo iskreno našo prošnjo: Ko bodete sestavljali proračun za prihodnje leto, ali določali razdelitev podpor v dobre namene, spomnite se blagovoljno s primernim prispevkom zaščitnice in prosvetiteljice Slovenstva v obmejnih krajih, družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. listopada 1913.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Vojska med Slovenci in Turcini v Birčni vasi. Kaj takega v Novem mestu še nismo z lepa doživeli, kar 17 moških na obtožni klopi. Razen enega, starejšega Jenkota, so večinoma mladi fantje, nekaj med njimi niti 20 let stari. Obtoženi so vsled sledečih dogodkov: V Birčni vasi in okolici je bilo nastanjenih več ino-zemcev iz raznih krajev Hrvaške, Bosne, pa tudi iz nekdanjega turškega ozemlja. One, ki so bili nastanjeni pri Golobu, so zaradi njih turško zvonečih imen nazivali posebej kot Turčine ali Turke; v splošnem pa so jih z drugimi vred imeli za Hrvate. Delali so pri zgradbi nove železnice. Ker so bili z vsako plačo zadovoljni, jih domačini niso posebno radi vide-
JCigiena dihanja
Je zdravim in bolnim naravnost potreba. Znano je pa, da se šele takrat spravimo nad redno negovanje sopil, ko je zaradi njih obolenja ali bolečin treba posebne pažnje. . ,
Napredujoči znanosti se imamo zahvaliti, da vemo, da majhna hri-pavost, nepomemben kašelj vendar nista tako nepomembna, kakor jih nakratko nazivamo, zakaj — uči nas
K,  ravnotako  pa tudi nasprotno so Hrvati   domačinom očitali,   češ, da kot kmetovalci jemljejo drugim delavcem   zaslužek.   To prikrito nasprotje se je pojavljalo večinoma le v »dobri volji«.  No in v nedeljo 21. septembra sta bili obe stranki tako »dobre volje«, da je napetost na obeh straneh izbruhnila na dan. Po izpovedbi Hrvatov, so jih domačini nagnali s kamenjem.  Trije Hrvatje so pribežali na Golobov dom, med njimi sta bila Osman in Mehmet, ki sta pri Golobu stanovala.   Goloba je to vpitje zbudilo, prišel je ven in fante miril. Eden domačinov ga je zavrnil, da se od Hrvatov ne pusti poganjati domov.  Domačini pa pravijo, da so postali prav razburjeni   še le tedaj, ko so slišali streljati in sicer so bili prepričani,   da Hrvati streljajo. To da jih je ujezilo,  zato so se vrnili h Golobovi hiši nazaj.  Zdaj še le se je "vnela prava bitka.  Ampak  tudi od nje ni dobiti prave slike. V objektivnem oziru je toliko dognano, da so domačini napadli hišo,   oziroma sobo, kjer je onih 6 Hrvatov stanovalo; 4 izmed njih je že spalo, 2 pa sta bila baje še v veži. Napad se je izvršil s poleni in s kamni po veternicah (polknih) in tudi skozi okno. Padlo je tudi več strelov od ene kot druge strani.   Javna obtožba hoče vedeti, da je v sobo, kjer je spalo 6 Hrvatov, streljal domačin Alojz Knafelc. Ta je sicer tajil, a ker so njegovi lastni tovariši v preiskavi izpovedali, da je Knafelc res streljal,   se   je pogojno udal. Pri glavni razpravi pa je ponudil dokaz, da je na roki obstreljene-ga Osmana Jesaroviča obstrelil njegov lastni brat ali bratranec. Ta zagovor je povzročil tem večje presenečenje, ker je tudi eden tistih Hrvatov,  ki so takrat v sobi spali, kot je priča izpovedal,   da je imel Mehmet res samokres  in  da on (priča) tudi ne ve, je-li je strel prišel od zunaj ali od nasprotne   strani.   Ker je Knafelc izjavil,  da je Crnogorac še pri delu na progi, je sodišče sklenilo ga takoj poklicati.   Razprava se je prekinila in ob 3. popoldne nadaljevala. Kot priča je ta Črnogorec pod prisego tako izpovedal: Meni je Ša-bac Budimić po tem dogodku pravil, da je Mehmet streljal na Osmana v trenotku, ko se je ta prijel za vrata. Strel pa je bil najbrže namenjen na zunaj    napadajoče    domačine. — Zdaj si je lažje razlagati,   zakaj sta ravno ta dva »Turčina«   tako hitro pobegnila,   še   predno je prišlo do obravnave.   Očividno so jih Hrvatje izzivali   ne samo z vpitjem, ampak tudi s streljanjem. Zdaj se je Knafel-cu bolj verjelo, da je on vstrelil samo enkrat, pa ne proti hiši, marveč le za strašilo v tla.   Po skoro 1 uro trajajočem posvetovanju je predsednik senata, dež. sod. svetnik dr. Fur-lan razglasil sledečo razsodbo: Vsi obtoženci se oproste obtožbe glede dogovora dogodkov v oni noči. Krivim pa se spoznajo, da so v skupnem sovražnem namenu   započeli hudodelstvo javne sile sledeči obtoženci, ki se obsodijo in sicer: Jože Šenica na 7 mesecev, Jože Bele na 8 mesecev,  Alojzij Knafelc   na 6 mesecev, Franc Koklič  na 4 mesece, Alojzij Sašek na 5 mesecev, Janez Mokro-novič na 8 mesecev, Jenko mlajši na 5 mesecev, Alojzij Horvat (vojak) na 5 mesecev, Jože Mavsar na 5 mesecev,   Janez Bartelj   na   3 mesece, Alojzij Počrvina na 4 mesece, Ivan Resnik (vojak) na 5 mesecev. Še posebej   krivim spoznajo se: Šenica, Bele in Mokronovič,   ker so šiloma vdrli v hišo z namenom Hrvate napasti, kar pa je ostalo le pri poskusu, ker so Hrvatje  že preje se poskrili v drugo sobo. (Kazen za to jim je vračunjena pri udeležbi napada). Popolnoma  oproste se pa vseh obtoženih dejanj:   Franc Jeran  (ki je na lice mesta prišel še le po dogodku), Jenko starejši, (ki le le pazil na svojega sina in fante še svaril), potem oba Medica ter Janez Bele, ker se glede njih ni moglo ničesar gotovega dokazati, da bi bili soudeleženi skupnega napada. Knafelc se oprosti od obtožbe, da bi bil streljal v hišo, ker sodišče smatra za verojetno, da so tokrat Hrvatje streljali ven iz hiše in je bil Osman pri tej priliki ob-streljen v roko. Najbolj občutno je ta obsodba zadela Resnika in Horvata, ker sta med tem časom postala vojaka.
na stotine in tisoče slučajev — da so bila navidezno lahka vnetja pogosto vzrok kroničnim bronhialnim katarom ali težkim pljučnim bolečinam. Kako zoprna in tudi nevarna sta kašelj" in katar, ni treba poudarjati še posebej. Opozorjeno pa bodi tudi na veliko previdnost, katere bi se morali kašljajoči držati v korist svojega zdravja in z ozirom na svoje ljudi. — Kdor se je prehladil in bi se rad varoval influence in pljučnih bolezni, prični pri najmanjšem kašlju s siste-
matičnim zdravljenjem s Sirolinom, ki na sopila učinkuje pomirjujoče in krepilno. Sirolin »Roche« jači pljuča; mrzlica in nočno potenje se zmanjšata in naposled popolnoma izgineta; zoprno izmetavanje se zmanjša in sčasoma docela premine. Pri vratnem trpljenju ali kataru rabljen se blažeči, razkrajajoči vpliv Sirolina »Roche« opazi že po prvem požirku.
Sirolin »Roche« je izborne slasti, cenijo ga odrasli in otroci ter omogočuje daljše zdravljenje. Kar pa
sirolin »Roche« odlikuje pred vsemi drugimi podobnimi sredstvi, je pa njegova lastnost, da zbuja tek, pospešuje in ureja prebavo. S tem je pacientu seveda jamčeno za ugodno prehrano, z njo vred pa zvišanje telesne teže in kreposti. Tako skrbi Sirolin »Roche« za skorajšnjo povrnitev splošne dobrobiti.
Tu bodi še posebej omenjeno, da Sirolin »Roche« premnogi zdravniki že več let odrejajo in priporočajo. Dobra slast Sirolina »Roche« je bi-
stvena prednost, ki dovoljuje, da ga lahko dajemo tudi najmanjšim otrokom. Skrbne matere imajo v svoji domači lekarni vedno v zalogi Sirolin »RocTie«, ki se dobiva po vseh lekarnah, da je takoj pri roki racionel-no sredstvo za slučaj obolelosti sopil, kar se pri hipni premeni vremena le prerado zgodi. Sirolin »Roche« opremi sopila z odpornostjo in jih varuje pred nevarnostmi vetra in vremena. Zabranjenje, to je dobro pomisliti, je pač najboljše zdravljenje.
22
H. Peters1
se ni preselil,
nego se nahaja slej ko prej
v Prešernovi ulici št. 5,
11. nadstropje, Porlesova Uia.
Sprejmem takoj v not. zadevah (izročilnih pogodbah) Izurjenega
Plača po dgovoru.
Kazimir Bratkovič,
c. kr. notar v Ptuja. 4ou |
na Turjaškem trgu št. 8
se ofertnim potom odda.
Pismene ponudbe naj te dopošljejo do 16. t. m. na naslov? 4020
Franc Jonko, Oradliča itev. 3.
boljše
vrste
iiiio češle postelju perle
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 3'60, belo K 4*80, prima mehke K 6*-—, veleprima K 7*20. Naj-snežno belo perje K 9'60.
izdelane poitelje ^K'r.
nega posteljnega Inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12-—, K 15"— In K 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13--, K 15--, K 18'—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 3*50 i in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K { 4*50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se za-i menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350
? Benedikt Sachsel, Lobes it. 35. pri Piznji na Ceškra.
Samo X 4*80 ura9 verižica, prižigalo s 6 kresilniki
Prekrasna fantu, srebrna moška ressontoarka, dobro, ploščnato In bogato gravirano okrovje s prav dobrim kolesjem na sidro, natančno idoča, 3 leta pismenega jamstva z elegantno amer. donble zlato kavallrsko vorliioo in modernim nikljastim žepnim priži-galom s 6 rezervnimi kresilniki. zadosti za več let. — Vse skupaj j I po povzetju samo E 4*80, ako vzamete 2 garnituri X 9"50, pri petih |
garniturah ena zastonj. 3928 j
i Tvornlika zaloga švicarskih ur ■ I
Juri Lohberger, Đnnal VII, Salserstrssse 89/21
Zaman« dovoljena aH denar nazaj.
£f ubijana, So&na ulica.
Podpirajti domačo Industrija f
Start nogavice se
ceno podpletnjejo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Kep delam brez agentov, no cene veliko nižje«
ta
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kflr. sivega, dobrega, pullenega 2 K; boljšega 3*40 K; prima
oolbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velefinegm sneinobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha,
sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila ođ B ker naprei franko.
Zgotovljene postelje Lrs 3
dečega, rno-rumenega
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm ti roka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 94 K; posamesne pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko ae franko zamenja za neugajajoce se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Bonlsch, Deionlce it. 767, Češko.
«ft«««««MftOtttfe*o««o«e«ei{ift«Sf«a
S        Preselitev gostilne. S
5^ Vsled podiranja hiše Breg št. 1, ozir. Turjaški trg St 8, sem bil primoran svojo §
9 O
O gostilno preseliti v Stritarjevo ulico št. 7, oz. 0)
ft *
ft
S
Ribja ulica št. 6 v restavracijo
s pri Zlati ribi v Ljubljani, s
Ko slavnemu občinstvu sploh In posebno svojim stalnim gostom to naznanjam se jim zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in prosim, da mi jo ohranijo tudi v mojih novih prostorih. — Točil bodem — kakor prej tudi slej — vedno le pristna domaČa vina in svete pivo ter skrbel za izborna fsdiia,
9 Priporočam svojo veliko zalogo raznih vin.      Glavna klet „Štepana vas".
Z odličnim spoštovanjem 4076
ft    ANTON ZABUK0VEC, gostilničar in vinski trgovec
Stritarjev, ulic. It. 7 ozir. Ribja nUca št. 6. v LJnbljaal.
* ft « « ft « ft
m « *
ft « «
rftftftftttftttftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftft
SnttlO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev York.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
3439
Ed. Smarda
Oblastveno potratna potovalna pisarna
t UnĐljani.Đnnalska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, Hisproti gostilne pri »FijroTcu-.
Vozno Ustne ls Amerike v staro domovino po naj*
niiii ceni. Iidali vozno listao po vseh telesalcah ia prirejanje zabavnih ln
romarskih vlakov. Tsa pojasnila Istotam brezplačno
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka sa dasse, gospode ln otroke le vedno na Isbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ln zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Drozg (Prcsgerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°/, boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož X77 v korist družbi sv. Cirila in JrfctoSa.
milili] senu ms
SmS
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konfskih oprav
i   -    krasno opr esal\ ene ■
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii »čine, že obrabljene vozove In n ' konjske  oprave.   ——
SUŠU HUD HO d}
modni otelile
: za gospode :
L]iibljaiiaf
Franca Jožefa cesta 3.
pristno aigleško blago.
Elegantna izdelava. Točno in solidno.
finih
ročnih del
TOKI JflSER
v L|abljanl, Židovska ulica štev. 5.
Originalni
sttraiii vid
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
I 500 kron !
I Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Bla Vaših kurjih očes, bradavic, otiSčancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Kesaeaj, (Eassa) L, Posti. 12 §4 Ogrsko.
Kas
Kemična   tvorni o«   Trslaklroben pri Dunaju, Lioblela * Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
(Kachelnleger) za instaliranje Štedilnikov in zmožen za vodstvo zadevnih del, se sprejme takoj. Ponudbe pod „F, 99" na upravništvo »Slov. Nar.«. 4076
V lepem kraju na Gorenjskem se proda obširno 3984
ii^iuuuiiiv.   «.a   >wviv jamu
STEARIT pOSOStve*
(obl. varovano.) 2291
Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloia: F. P. fidic & Comp.. Ljubljana
z lepo enonadstropno hišo in velikim vrtom. V hiši se nahaja dobro vpeljana gostilna in trgovina z mešanim blagom. Posebno je pripravno za vinskega trgovca. K posestvu spada tudi 18 oralov gozda. Naslov pove upr. »SL Nar«.
v«*ne> zamaškov
CA    lvrainAr*a   in   cirmv  Kremssaftaster Oor. Avalr., Hnrtlnaen Mern-. A.  Ureinerja in  binOV      ctj^ st. relin de Gulzols, Katalonija.
Želite *amaške iz prvih rok? Izvolite zahtevati cenike in vzorce direktno ali pa pri zastopniku za Kranjsko, Istro, HrvaŠko, Slavonijo, Bosno Herceg, in Dalmacijo
L. Jariću, LJubljana, Gledališka ulica št. 10
edinemu strokovnjaku te stroke na slovanskem jugu monarhije. 4050 En poskus — stalen odjemalec I Zajamčeno iz novega materijala,
zzzzzzzzzzzzzz^^zz      Privatnikom se ne pošilja. ZZZZrzz^ZZZZirzi
33
Modni salon Alojzija Učak
Ljubljana    Stritarjeva ulica št. 7 Ljubljana
Podpisana si usojeni cenj  damam naznaniti, da sem otvorila
modni   damski salon
za napravo vsakovrstnih najmodernejših oblačil za dame ln deklice.
Gene zmerne.      40.56   Delo solidno- Cene zmerne«
Obenem se sprejmejo učenke iz boljSe hiše.
VellHa izbira moderne Kožihovice f la perilo
za gospode, dame, in otroke.
Klobuki
Čepice
Pletene obleke
za dečke.
Najmodernejšo
bluze,
jutranje obleke.
Športne jopice Id teglte
za dame ln otroke.
Otročje obleke.
.^p  /    Vse potrebščine z* šivilje itd.
Priznano najnižjo cene.
Prosim, gospod do tor,
J
kaj pa je pravzaprav
Dr. Dralleja Malattine ?
»Malattine, milostna, je aetolsta krema za roke, slasten sok iz glicerina in strdi, čudovitega učinka. — — Nujna potreba za dosego sveže, lepe, žametnomehke, zdrave in odporne kože. — — V reiniol nI nič boljšega proti rdeči,
krhki, razpokani koži.
Pušica K —70 in 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dralle, Hamburg (Bodenbach) na L«
g —     Mnogo denarja prihrani ^|
Ikdor  kupi  za  dom  potrebno  plat m no  in pavolnino samo   po   ivorniikih   cenah. B Posteljno blago iz izborne močne tkanine 150 cm široko I komad 14 m dolg............K 1650 ■
16 rjuh brez šva. obrobljenih iz najboljše konopnine 150/225    K 1720 1 Tkanine in iifoni za telesno in postelj, perilo a 23 m od    K 9"80 Komad posteljnef e blaga,  pristne barve moder ali rdeč, veleprima, 76 cm široko, 23 m dolgo......K 13'50 40 m sortiranih ostankov oksforda, cefirja, flanele, pristno-
■barvnega posteljnega blaga..........K 17*50 I 40 m sortiranih sstankov finih beljenih tkanin in sifonov .    K 1950 j
IBrisačOf cunje za posodo, žepni  robci,  kavne  in jedilne garnit., fine tkanine, damastno blago v prebogati izbiri. Za darila posebno pripravne okazljske odblro: komad 82 cm šir. rumbnrike tkanine po 23 m; kompl. perz. 6 kom. kavna garnitura a jour v barvah; V2 tucata najfin. modnih žepnih robcev, skupna cena    .    K 16 90 j
Ista, odbira 11, bogatejše sestave..........K 22*80
Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej  brez rizika.
Zbirke vzorcev za vse platnine in pivoln. fratis in franko. Za ostanke ni vzorcev.
LEOPOLD LOSCHITZ, tforn. zaloga platnine ln ptvolnine
Dunaj XIX 1, DSblingerhauptstrasse 70.    4069Jj
55534
63
0259
3A
4447
82
ee
I
1) veSeposesftvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj,
2) novo zidana pritlična hlia v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino,
3) dve enonadatropni hlil na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova Šola.
Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30.000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20.000 K. — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče.
Pojasnila potom npravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Acoetto, LJubljana, Kolodvorska ulica štev. 8.
Trst, Via S. Nicold št. 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vtake vrste, dalie električne luči in sile. Glave o zastopstvo drazdanske tvornice pllnovlh motorjev prel Morlc Bllle T DraJdanib. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Car 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnics vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji z* obdelovanje lese firme Adolf Al-dlnger v Obertarttislnm pri Stuttgartzu Univerzalni stroji za oblanje, krožne žag«, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovan!« železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe ln tehnične Infor-
marlje zastonj in poštnine prosto. 2684
„PFAFF" Pozor!
Pozor!
5?        Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi
sfV *
PFAFFOV STRC
ki nosi na glavi in stojalu ime jPIal!1 in se zanj 10 let jamči.
i Velika zaloga koles
kakor Wallenrad, Puch, solidno ljudsko kolo Kossnos in Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Od dobrega najboljše
jo $e večno
irai
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
in s  to /fcžS
var-s t veno znamko
4.
Ljubljana. Sv. Petra
Novo mesto i hlia lekarnarja Bergman. Glavni trg št. 119 ln Kočevje, Glasni trg št. 79 ali pa po našlb potnikih.
3892
„Kronprinc Wilbelml(, „Kronprlncessin Cacilie", in
je z ekspresmmi cesarskimi brzopernlkii „Kaiser Wilbelm n.", „Kalser Wilbelm d. Br.",
z največjimi brzoparniki
s      „Princ rriedrlh Wllhelm", „Oaorge Washiztgton", „Columbus" itd. i
tfožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. ram I V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo y posebnih Jedilnlb dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih dvoran tudi posebni Setalni krov, kopeljl itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov Iz LJubljane riak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listk  2*    e parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
Kolon UDU 55
nasproti občoinano gostilne „pri Starem TUlerJu".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Beitlssore, FUadelflJa, Galvestoa, Kanada,
Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenab
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
ilajnfja zaloga navadolb do najfineilin
otroških vozičkov
ln navadne do najllnejse
žime
■
. Pakič
v Ljubljani.
Eczainini nincnikon si niiia i ninetjen.
CstaiiOTljeno I.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apreiura sukna.
. REICH
i nasip - Ozka ulita št. 4. Sprejemališče Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. SHSSSS*flS***tfas9SIB?>* •^am^rj^
i
Ljubljana,
lunajsho cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
najnovejše vrste
po nizkih cenah
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Zopes1 kftSelJi zaslize« sost in prehlafeafe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-  in inozemskih specialitet  ter  preizkušenih domačih zdraviL
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve špecialitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
jpananoMsaĐi »imunim
Phstrm. Mag.
Vinko Prohftmi
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, Jurčičev trg št 2.
>JlllllHHlIllIMIlIlHIIIir»
Prve vrste špecialiteta!
Drobilniki Drobilniki Drobilniki Drobilniki
* - 14
s struženo dolbljenimi kovin, valjci z lito dolbljenimi litimi valjci z mlevnimi koluti z mlevnimi kameni — ter vse stroje za pripravljanje krme, reporeznike, slamoreznloe, parllnlke krme, stiskalnice
za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
^E-A."Sr^^-X2T^3: cSs co.
3617
tvornice kmetijskih in obrtnih strojev — Dunaj II., Taborstrasse 71 Frankfart n. M., Berlin, Pariz, Moskva, Milsen.
Zastopniki se sprejmejo. — Ilustrovani katalog št. 314 gratis in franko. 7C0 prvih daril, zlate svetinje itd. 1500 delavcev in delavk.
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
1770 a
po v  jO čisto.
Za vložke in njihovo obrestovanje jamči občina nbrovac z vso svojo imovino in davčno močjo.
H=IE
301=]!
POZOS1      3Sr_Z^ OBISOKE! ^EEITS!
Prva, največja, najstarejša In najsposobnejša slovenska tvrdka In Iz« posojevalnfca klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun ln muzikalija
X* IT O JNT 25   B»E^      I K
učitelj Glasbene matice In sodno zapriseženi strokovnjak c kr. det. sodnije
SSSŠ     ! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 r^t' S'!
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bdssndorfer, Rudolf (ne Anton) Steizhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Hdlzl Heitzmann (neprekos-ljivi pianini z Lexovo mehaniko), Sratfe Sfingi, Czapka, Laub 4 Sloss (koncertni VI* okt. pianini) in Korngel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih. edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezrio garancijo* Tudi jjreigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in cen/Š. Nobena draga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakopa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo Kakor edino meni in dragic pa zato. ker je ta knpčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Peter Lassnik
najstarejša in najsolidnelša trgovina v LJubljani
priporoča svojo 3019
vezno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vezno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba!
Pil tai. Ljubljana. Marijin to—lita ob
I Brizo alnice |
mi telovadno orodje in avtomobile
kupujte samo pri
I R. A. ftnekol, Zagreb
katera tvrdka se zdaj glasi : 2093
Središčna prodaja ognjegasnin brlzgalnlG in potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. J. Praga-Smichov R. A. Smekal. V. L Strattlek. V. 1L Smakal.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
8946
64
Stran 14.
P »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. novembra 191&
263 štev.
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
Ea vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2'—, 2-40, 280. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih škatljah po K 4—   in 5-—. — HiSne svetiljke v ieseni skrinjici K 4*50.
Apetllenske ročne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo aH namizno svetiljko K 4—, 5'—, 6'—. Po povzetju razpošilja
raspoilllalnica Dnna| II, Untore Donausfr. 23 m
Hrvaška korespondenca.
ji Veissberg,
Za njive in travnika, za sadio, zsienfad, za žito, vinograd, moraš žlindra pridal'.
Tomasov^ žlin
zvezdne
znamke
je priznano najboljše in po ceni io^iornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov H&Esak! — Bogat donesek!   *^?5 2SS5
VnClll1! Tomažova žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-■V "aalrai i biranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fos-forove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
f U follll Naročila na debelo in l I Ifcijll. drobno se takoj izvrše
Zalogo zvezdne znamke OfitoT ima veletrgovina »Merkur« rulul
Pozor, matere!
Najizbornejše redilno sredstvo zt otroke pred začetkom odvajanja je
„Phosphatine Falieres"
Lahka prebavnost, dober okus, velika redilnost   olajšajo prodiranje zobčkov in uspešno vplivajo na tvoritev kosti.
Velika škatlja za 3 tedne K 3 80.
Dobiva se v lekarnah
K. Sušnik in g. ficcoli.
f
r som
ta
3 mi
Lilisaajaifr rczile l 11 (Kolej).
Zaloga spalnih ter je- Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih |:: vanov, žimnic :: s najnovejših slogih.:
in otroških vozičkov.
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa i 2 dvovrstni omari, 2 postelji, 2 noerti omarici, 1 umivalnik z marmor, plo&co in ogledalom.
M
■ K
n
H M
S
n
M M w
M M N M >i W
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki „Velikani" preko
Največji parnik na svetu je
„.Imperator".
Dolg je 920 c<vljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „l3B^e?stor" je Široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v Ncw Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6»/2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Iiap«rstor*a" piše .Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator11 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v ifi. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg »Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
w w w a M
M
M M
H W
S
fl. SEUHIG.
Ljubljana, Kolodvorska ulica, velika številka 28.
M H
M
N N M
M
w w w w
w w w
»
i h iiiki
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c.15
priporoča svojo
vaSiko salogo ficSovih oblek za gospoda £21 defike, jopao in plfflificv za (josne, nepre-mo58|5vih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija, slaščičarna
Stari trg štev. 21.
Fiiiaie:
Slavni firg it ©5
Kolodvorska ulica št. 6.
3
aocz
Mestni trg št. 14
poleg Urb&sčeve mannf. trgovine priporoča
suvuti&ci
imi mm oiults pirilo, krai&le, mratnltc iti. lil
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
II i
iN
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec Sporgasse 1.
^ffi^BŠJjffi fBSr  rriporoča  po Tvorničkih cenah kot
J^JBJM'^* najboljše hranilno orodje avtom, žepne
jSHfP? pištole, točno   zastreljene sistemov
sg!^*^ „Browning\   Steyr",   .Mauser* ln
,Bayard* samokresi najbogatejše iz« bire že od K 5-50 naprej, floberti in karabinaiiee, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
r3
W
ro zimsko blago
Plstsal nožStl tiiovnial, rjavi K 26?, sivi z zelenim ovratnikom K 3 80. srajce tri bo t z dvojnimi prsmi K l 20, klače lrikot za moSke in ženske K 1'30, tople inristovabe srajc« K 160, barvaste in močne moške srajce K 1*40, spodnje hlače bele in modre K 1*30, ženske sr.-Jce bele K 1-20, velike flanelaste ženske cralca K 1*20, tople flanelaste naglavne rute 10 kom. K 5-—. 3807
AffoSf ^ucker, izdelovanje pletenin, Plzenj 494.
Razpošilja se po povzetju.  Neugajajoče vzamem naz*j.  Cenovnik gratis in franko.
4»-« ♦♦♦♦♦»♦ ♦.♦ ♦,♦-♦-»•♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ » ♦ » ♦ 4 «. «
Tovarne olpi barv, in
Telefon Številka 154.
M'tti Utaji .statiii
ProdajaSnaca:
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
io Doi!vena pleskarja:.
231
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
iaroni nastavi se usakarui. nastrtanL jo
£SmamMn tonama.
Stefiitnik&p in peči *.*.o.z.lUe£s
-...............---------1-^-^a^^atlMMtoMMMMMiMlM«
mi*;
Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
za rodbino ln obrt.
Brezp aCni kurzl za vezenje v
Pisalni stroji
„ADLER",    -   j — r*pletilni stroji ShSSmSS
Ustanovljena 1884.
Ustanovljena 1884.
zavarovalna, zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško In Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
v  Zagrebu  v  lastni   hiši,  vogal Marovske Preradovićeve ulice. =
in
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio štev. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
2. zavarovanje dote; 2&
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi In požaru,
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja" poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih sip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,013.33266
Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,486.297'56
Izplačane odškodnine.......:.......K 5,624.162&6
Sposobni mestni posredovalo! in akvizi-ierji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Telsfen stev. 165.
Telefon Stev. 165.
DD
5
74
263 štev.
»SLOVENSKi NARDD", dne 15. novembra 1913.
Stran 15.
Kupim dobro ohranjeno
štelaže  za  specerijo in manufakturo. Ponudbe pod  „D. 0./4046" na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 4046
oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z llustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprto) 30 h).   — L Slnger higieni čna manufaktura,   Sun a j FI. CTiesingerstr. 8.
a K i-a li sr-
dobavljam franko na vsako ' postajo za reklamo nove vrste
2 JLW
ki se gonijo z nogo z eleg.
omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev >Ringschiff« »Central-Bobbinc za domaČo rabo in za   rokodelce  po cenah   na debelo.
L MiMi Dunaj II. Dntere Denaostrasse 23^111.
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
na leto se lahko zasluži z izdelovanjem izvrstnega
čistila zn čevlje.
Cena receptu z navodilom v sloven-sa    skem jeziku samo K 10"—■ ::
Robert Dndek
Leipzig, (Lipsho) V. Bogislavstrasse 4
(Nemčija).
3977
lili ranimi
BB hripavosil, kataru in zašle-ifeJ! zenlu> krčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne
KiiMJM
prsne
.tremi jelkami",
te
ir
not poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 In 40 vin., škatlja 60 v. Prodala |lh v LJubljani:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarni Dr. O PlccoH, lekarna. Deželna lekarna- Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Ćižmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". Danie! Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, le* karna. Novo mesta C. Andrijančic, lekarna, Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Savnik, lekarna pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Sk. LokL Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. KanduSar. trg MengeS. Jos. Anclk, lekarna V Ribnci. I R- Hočevar, lek   na Vrhniki
Kdor si hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček, naj zaMeva izrecno
ir Ottoman.
Kaslov za brzojavke: LanzBHale Dunaj. Telefon Interarb.
:: HENRIK ::
MANNHEIM
Lanzove vroSeparne ventilne lokomebile s
direktno pripojenim Olaamoni.
Fcdružnica: Đusaj V!;!.. Laudong. 9.
LOKO M O BILE
Z VENTILNIM KRMILOM ,SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
ea e
uevin-Duescaii.
Podružnica s
BuBiaj i§i- Am Heumarkt 21,
• v • i
Originalna konstrukcija WoIf 10—800 k. s. 3249
Jfafizdatnctša poraba sile za vse obrti.
V celem izdelanih okoli 1 milijon k. s.
										
■'■~:~p		£113	D	H				Si		H
Gospodin je 1 Pozor 1!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite sološno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
m^^Lm
99
35
Ui^BKIIS^6' ni rastlinska margarina.
ijajIEfEBRAfiC se izdeluje iz najčistejše go-uninum    veje 0bjStne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dSIno vrednost in je resnično zdrav.
UMIKUM" ni umeten» nego najčišči ..UnilaUl^    naravni izdelek.
UNIKUM" £50°|o VS^pSL^
masla in zajamčeno mnogo  izdatnejši nego to.
Cenjena gos
No dajte se torej begati od drugih  oglasov in
pečenje ppa4onje
SAIMO B L A i ■ S O HE IN O V
USU I M 31 M ti ie resnično edino in ■ I RlrM M pPairo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano Izdelovanje
BLAIftSSOHESfgA „UrnKUSVI"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
podinja!
rabite za nadomestilo presnega masla za :-:
samo
BLAIMSCHEINA
Dobiva se povsod.
Združene tvornice za marg
anje    maslen kruh
*UIHI" MARGARINO
— Poizkušnje gratis in franko.
arino in presno maslo, Dunaj XIV.
mm
ob enem koresponbent, zmožen tudi strojepisja, nemške in slovenske korespondence, se tako] sprejme. Italijanščine zmožni imajo prednost. Ponudbe J,    Popovič, Ljubljana«
na
Wolfovi, 12 in 17 HP iz leta 1908 in 1912, se radi izmenjave druge obratne sile prodasti in jih je videti v obratu.
Ravno tam odda se v najem
pod ugodnimi pogoji Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«.
m hite
naffineje kakovosti po 5, 7,9 In 12 kron — vse vrste lasne pod« lage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiran!e, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničan
Ljubljana. Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Contrhcumcn Cohirheumon
Contrheuman
j« racionalno iz u-činkovttih sestavi n napravljeno Bred-
stvo.
mnogi gg. zdravniki rabijo v prcmni>. gth slućajih a najboljšim tupohovi,
miri revmatične,
protinske in »evral-gične bolečine, od-srranja ftut gomt-zenja na vzeblih me«tih in oteklin v deških.
se   zaradi točnega
učinka čim dalje bolj rabi.
Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil' Lonček K 1«—
Ako pošljete naprej R 1*50 dobite franko 1 lonček
„       „ „     - 5—    „        .5 lOBtllOt.
.   .     .   - 8*— .    .11 latt«.
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji.
Praga III., št. 203.
Pazite na ime izdelka in Izdelovalca. Zaloga v lekarnah.
Damski paletoji v vsakovrstnih barvah. 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14 naprej.
Ha g km i za gospode, najboljše izdelave od K 20'— naprej. Paleto ji za deklice in dečke, najnovejših vzorcev od K 10'— naprej. Največjo zalogo konfekcije za dame in gospode po primerno nizkih cenah, priporoča
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
15
917964
2154
04
3470
Jeser sko
kakor tudi
najnovejše oblike pri t
fSJm#>rl lS»»liaaa
UlUtaVlS Mestni trg 19—Stari trg B.
NEIGE DE FLEUR
Izrežite I
Shranite I
nove vrste, znan- lrfiAftl«! 79 VAItA i TI it ihmt hi^ienicno naib- toaletno stveno izdelana    »FG«*« ™ riMM* tU VUr«    sredstvo sedanjosti.
Pniica 80 h.
Dobiva se povsod.
3347
Skatlfa K 1-60.
PATE
vseh dežela izposluje inženir 94 oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse ši. 37.
Advokat dr. 3os. j/izman
0
0*
0
0
0
0*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
=. ■
3 3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
£jubljana Dunajska cesta 6/1.
ljiimiimnimmnuimiumimmHmimrw
Prlpoiočamo ^peciia,l3ao
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučai*
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne Fine Moderne
KOSTUMU,        ^|   IV B K JOPICE, KRASNE PLAŠČE,    §21 P   ZIMSKE PLASGE,
; NOČNE HALJE, : KRILA.
JLj 1L   B0E ZN MUFEi
- PERILO.
Strelke oblekice a pilile a mladenke.
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~M
Ob motitvah prijod rabite samo moje tisočkrat preiskuSene, ranesljivo delujoče, neškodljivo sredstvo
Itiso kapljice! Mi prašek!
K 7'50 . poStnino vred, rodi po povietiu, brez racarinanja, diskretna poiiljatev. Ga. Sch. pi5e: »Pošljite mi Se tisto, , služilo mi je prav dobroc
Oraždane fDresden) Versandhaus, Amor. Frauenstrasae 8-10.
Prva slovenska izdelovalnSca mostnin, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in ursetao ključavničarstvo
Iv« T*«^*>e*l*-
Celje, Poljska nI. št 14, priporoča svofe tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko.
Viktor Bajt
SGienborgova uL 6, zraven slavce pošle.
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po nainižfih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt.
Brzojavi: Bajt cvetlični salon, Ljubljana.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se' -mo        Prosim, prepričajte se!
— Prodajajo se tudi narodne peče. ..-
7
#        Izdelovanie nevestinskili mm. ^
Ustanovljeno 1870.
Moško, £amsk® M otroško*
perilo
lastnega szdelka 1
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN e
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje.
Istotam prva kranjska
pralnica in likalnico
moškega perila.
obrat.
\WM\i varovaaie oeriia.
iiajnoveiš! stroji.
Perilo se na način prve dunajske čistil-nihe zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Ob Čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj /n že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroški za sera, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki. Priznano najpoštenejša postrežba
\^ Posteljno perje, on& in kaiok.
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA' V LJUBLJAN
v lastni hiši. Prešernova ulica %lev. 3
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. - Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vlozne knjižice drugih denarnih zavodov.
■■ - -- _     #i Al - -_ , ,    . ^ ~m
Vloženi denar obrestuje po WF 4% °o brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno vama. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoa na zemljišča
in poslopja proti 5\ % obrestim in najmanj 3\4 °\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Fosoja tudi na menice in vrednostne papirje.
28
49
iBsenlšHe novice.
O skesanem grešniku je bil govor v »Slov. Narodu« dne 8. t. tn. in se piše uredništvu: Skesani grernik ni bil vedno in tudi ne bo vedno naprednega mišljenja. Pri zadnjih občinskih volitvah je volil listo S. L. S.t po ne samo one može, ki so se inu zdeli primerni, volil je tudi one moi':e, ki so se mu zdeli neprimerni, da zastopajo narodne in gospodarske kori-sii v vedno bolj ogroženih Jesenicah. On ni delal na to, da bi bil sklenjen kompromis med slovenskima strankama, ker sploh o tem še govora rvi bilo, delal je pa na to, da S. L. S. pride na krmilo, da prideta župnik Skubic in Cebulj v občinski zastop! S tem mislimo, je dovolj povedano in se nikakor ne mislimo še nadalje sporekati s tem možakarjem. Amen!
270 reklamacij je bilo v nedeljo vloženih pri županstvu radi izpustitve volilcev za deželni zbor. Pač sta očka Čebulj in pisar Potrato spala, ko sta sestavljala volilni imenik. Pa ;ja ne, da sta nalašč njima neljube vo-liice izpustila? Pogačnik in Piber sta kandidata S. L. S. za naš okraj. Klerikalci se pač nadejajo, da bodemo mi ta dva človeka volili! Priporočujejo jih že danes, kakor Rajbenčan svojo suho robo. Ali mi bodemo s klerikalci temeljito obračunali in sicer ravno pri sedanjih deželnozborskih volitvah. Kakor drugi, tudi mi vemo, da so sedanje blagajne v deželnem dvorcu prazne, vsled slabega gospodarstva bivših deželnih odbornikov S. L. S. Deželni odbor je imel zadnja leta za marsikaj odprte roke, a za nas prav nič. Kakor smo že zadnjič omenili, bi bil dal lahko deželni odbor znatno podporo k stavbi nove jeseniške šole, podporo za vodovod itd., a dobili nismo niti vinarja. Z našim denarjem se špekulira pri vodnih napravah a Ia Završnica i. dr., katera bo sama 1 in pol milijona kron stala, kar se bi nasprotno elektrarna Završnica po izreku naših izvedencev lahko napravila z vsoto 900.000 K. Tedaj kamor pogledamo, nimamo prav nobenega povoda, voliti kandidate S. L. S.
Ker je nujno potrebno vpeljati novo gospodarstvo v deželnem dvorcu, ne samo nove fotele, razkošno opravo za glavarja in voditelja S. L. S., smo že moralno zavezam solidarno nostopiti proti kandidatom S. L. S. in bodemo na dan volitve vsi, kakor en mož, oddali glasove našemu prijatelju.
Na Gorenjskem potrebujemo marsikaj še! Za industrijske kraje obrtno, oziroma meščansko šolo, raznovrstna pota, vodovode itd. Za vse to pa, ker ne morejo preskrbeti sami davkoplačevalci, je potreba podpore in naprednih in ne klerikalnih poslancev!
Klerikalci, kakor vedno, pri volitvah, tako tudi sedaj obljubujejo delavcem boljše »šihte«, starostno zavarovanje in še marsikaj. Imajo strašansko sladka usta, kakor sam cu-kerček. In čemu nam vse to obetajo? Tovarna plača delavca in uradnika kakor se njej poljubi in se pri tem ne ozira na deželni zbor, še manj pa na klerikalne poslance. Starostno zavarovanje bode pa itak brez kranjskega deželnega zbora vpeljano.
Pogačnik in Piber sta imela do sedaj dovolj priložnosti skrbeti za boljše gospodarstvo v kranjskem parlamentu, a storila nista popolnoma nič. Njuna dolžnost je bila, skrbeti za to, da se davkoplačevalec razbremeni deželnih doklad kolikor je mogoče in da se nudi delavcu sredstev, ki mu omogočijo cenejše življenje. Deželni odbor je pa ravno nasprotno poskrbel za to, da se je naložil davek na pivo in žganje v večjem obsegu kakor je bilo faktično potrebno. Za vse to se imamo zahvaliti pristašem S. L. S. in klerikalnim poslancem.
Na drugi strani je pa vpeljal dr. Krek ne samo na Jesenicah, temveč po celi Kranjski klerikalna konsumna društva in oštarije ter s tem uničil male trgovce in obrtnike. Pri tem pa mora delavec kakor kmet ravno za isto, če ne za večjo ceno, kupovati blago v konsumih, kakor pri drugih trgovcih. Seveda pravi dr. Krek — ljubljenec Kamile Theimerjeve — pri nas dobite procente, ali tega kmet in delavec ne ve, da so že ti procenti zaračunjeni v ceni slabega blaga. Saj tudi žid danes različno blago po različni ceni prodaja, pri tem pa še vedno napravi dober kšeft, a la Lampe, Krek in drugi.
Tedaj  gg. Piber in Pogačnik,
nam je res prav žal, da vam ne moremo dati naših glasov, saj sta že itak od politike obogatela, mi pa osiromašili. Svetujemo vama, da gresta v pokoj, kajti na vajna mesta bodeta stopila moža, ki bodeta res v celem zinislu besede skrbela za blagor ljudstva. _-
Za krotek čas.
— Vi se želite poročiti z mojo najmlajšo hčerjo — kaj ne?
= Da!
— Ali, dovolite mi opombo — po mojih mislih bi bila za vaše dolgove najbolj primerna moja najstarejša hči.
*
Fajmošter Jaka: Prmejš, to je pa čudno. Toliko ljudi se je že ubilo pri letanju po zraku, pa vendar se dobe vedno novi, ki tako store.
Fajmošter Matevž: Vidiš, ravno tako je z ženini: Koliko je že ljudi oženjenih, pa se vedno novi dobe, ki silijo v zakon.
• *
*
Ž e n a : Joško, kako se imenuje ta gora?
Mož: Ne vem.
Žena: Že vidim, da me več ne ljubiš! Ko sva bila na ženitovanjskem potovanju, si vse vedel.
Gospa adjunktova: Torej je gospod nadoficijal, vaš soprog, vendar šel za tri tedne na deželo. Pa je res mnogo, da mu je gospod svetnik to dovolil.
Gospa   nadofici jalova: Gospod  svetnik . . .  gospod svetnik . . . jaz sem mu dovolila iti. * *
Obtoženec: Gospod sodnik, naj mi verjamejo, jaz tega kovčega nisem ukradel. Neznan človek mi ga je dal na cesti in me je prosil, naj mu ga shranim.
Sodnik: Seveda, tisti neznani človek, na katerega se vsak izgovarja. Bežite no! Kako je pa izgledal tisti neznani človek?
Obsojenec: Ne vem, kako bi rekel ... o saj ga poznam . . .
Sodnik : Torej — kako je izgledal?
Obtoženec: Gospod sodnik — naj ne zamerijo — ravno oni so to bili.
Sodnik pade nad tako predrznostjo v omedlevico.
Žena: Strašen nahod imam!
Mož: Prava reč! Mene kaj drugega skrbi.
Žena: Kaj te pa skrbi ?
Mož: Da bi jaz ta nahod od tebe nalezel.
— Škoda da tvoj ženin jeclja... tako čeden fant ... pa jeclja?
— Ah, kaj za to! Kadar bova poročena, ga bom že naučila, da sploh ne bo govoril.
Gost: Slišite, gospod krčmar, vaše klobasice so pa tanke . . .
Krčmar : Kaj mislite, da bodo pri tej draginji take, kakor Zeppeli-novi baloni?
*
Žena. (na Triglavu): Glej — tam doli — ali vidiš? — Sava teče tam!
Mož: Ah, kaj, to sem že zdolaj videl.
Učitelj: V zadnji uri sem vam pripovedoval, kake navade so se med našim narodom ohranile izza paganskih časov. Povej — katera navada se je najbolje ohranila.
P e p c a : Piruhi so edini in najbolje ohranjeni ostanki starih Slovanov.
Pepček je jako malomaren in posebno pogostoma se mu primeri, da pozabi hlače zapeti. Nekega večera pride po sedmi uri domov in ima zopet hlače odpete.
Mati: Pepček — kupčije so že vse zaprte . ..
Pepček: A — saj jaz imam apoteko.
Fajmošter Jaka zapazi začetkom šolskega leta, da ima mali Joško vedno svoje poglede Uprte na veliko bradavico na njegovem nosu. Ta pozornost mu je sčasoma postala nadležna in nekega dne pokliče Joška pred sebe.
— Kaj pa vedno gledaš na moj nos — je vprašal fajmošter.
— Prosim, je z otročjo nedolžnostjo odgovoril Joško, ali kaj zvoni,   če se pritisne na ta knof,   ki ga
imajo na nosu?
* *
Fajmošter Jaka se je peljal na politično posvetovanje v Ljubljano. V vagonu je začel kašljati in je končno pričo sprevodnika vrgel debel pljunek na tla.
Sprevodnik: Ja, slišite, gospod župnik — kaj ne znate brati — tu je vendar zapisano: Na tla pljuvati je prepovedano.
Fajmošter : Naj se vrag ravna po tem, kar je pri vas zapisano. Tam-le berem: »Pijte Hunvadi Janoš!« Kako morete zahtevati, naj se kdo ravna po vseh vaših predpisih!
*
— Na svetu pa res ni nobena reč pravično razdeljena. Eden ima sveta, da ga ne more obdelati, drugi nič: eden ima denarja, da ne ve kam ž njim, drugi je suh, da se ga Bog usmili . . .
— Samo pamet je pravično razdeljena. Vsak misli, da je ima veliko več, kakor drugi.
Žena: Kaj praviš — ali naj grem dekoltirana na ples?
Mož : Nikar! Če boš ti dekoltirana, se boš res do kosti blamirala.
Izšolskenaloge: »Kraj potoka je sedela deklica in je molzla kravo;  v vodi se je pa videlo ravno nasprotno.«
— Kaj — vi zdaj sama kuhate .. . a — a — a — in nič vam ni žal, da ste brez kuharice?
— Prav nič! Odkar sama kuham, je moj mož kar polovico manj kakor prej!
*
Podčastnik: Vi, prostovoljec — kaj je temu konju?
Prostovoljec: Nič mu ni!
Podčastnik: In vi študirate medicino. Slišite, vi boste pa daleč prišli. Ta človek študira medicino in, ne vidi, da je konj izgubil podkev!
SpoE^sIaiiaJfe se
Turške srečke
so najbolj zanesljiva loterija,
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani št 1
Zobna krema
Učinek presenetljiv! fHiska^Ovin.
Zamaške
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in Špecerijske trgovine
izdelate   tvrdka 3706
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev.
Pri ljubljanskem gradu!
Solidno blasro!
Srni! Bcbrie, Ljubljana
Prešernova ulica št. 9, poleg c. kr. glavne pošte.
Povodom sv. Miklavža ter božičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato založeno
trgovino galanterije, igrač
predmetov za darila, srečolove in spomine!
Zmerne cene !
4073
Zmerne cene!
Naznanilo in priporočilo.
Ž*  Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril
ovlno z usnjem
v Ljubljani, na Erjavčevi cesti štev. 2
nasproti jubiiejskega gledališča.
4071
V zalogi imam veliko izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blu-menthal in Grison, Chevreaux, potem ideal, Cornelius Heyl Box, nadalje čew-Ijarske potrebščine kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme:  Globin, Globus, Erdal, Afrikan ter Sokolska krema
======   vse po najnižjih cenah. ======
CHJL:rxxi:,T7*I pcdpetriilrl ^^.Hul^/L^.
Alopij Šestak, trgovec z usnjem.
3G
ss Parfum distingviranega sveta je ss
Dralleja
Cvetlične kapljice brez alkohola,
Čudovita, presenetljiva prirodnost.
Smarnica, vrtnica španski bezeg, he-liotrop, reseda K 4—, vijolica K 5'—. Po vseh lekarnah, drogerijah, parfu-merijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah.
JURI DRALLE, PODMOKLl n. L.
Priporoča se domača
KonfeKclIska trgovina
Mačeh & Ko.
Franca Jožefa cesta 3.
li i H3I1I
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
3871
Herbabayjev podfosforokisli
Že 44 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. — Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
Herbabnvjeva
Pred ponaredbami se svari.
Na III. mednarodni farmac. razstavi odlikovano z veliko zlato kolajno.
gE££Xan^: Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
aromatiška esenca
Že 45 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tobieče sredstvo za vdrgnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
na Dunaju VI! 1, Kaiserstrasse 73—75.
(HERBABNT-JEV naslednik). Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljub2jani in Novem mestu.
73
lepe pni
Pred rabo.
dobe deklice in 2ene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo
za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — PoŠiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kathe inzel, Dunaj VI., Sfnmgergaise 62 K. I. stol
Po rabi'
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske promogokopne družba v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih  uradov  in naj si ovite j ših   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
———— i ■■————mi111111 1 in 'iii ■ i m i
Avtomobilna zvez Krško - Kostanjevica •
Vozni redp
cd
H
7- 30
8- 20 8-45 930
a> a
22 *o o. o
CU
330
4- 20 445
5- 30
Vozne cene
K
60 40
postajališče
Vozne cene
K
c
o
O-
o
o
O >
Krško
Kostanjevica Št. Jernej Novomesio
priti.
odh.
40 60
110 12.20 11 55 1110
8 10 720 655 6 10
vozi v Rudolfevem tadi na
Posamezne določbe so objavljene na
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah %M1EiiITE GROHARJEVE! SE.Iii
PRIMOZAT
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 60 cm ln široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodnkclja je sploh najlepša in naj* dovršenejsa kar lih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
HODNA KNJIGARNA JS
C. kr, avstrijske državne želegalce. Izvleček  iz vezneos h*«
Postaja: Ljubljana Jnini kolodvor. Odhod.
6"54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7«32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin.) [direktni voz Reka-Opatija-Soliiograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec.
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7>46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
10- 01 po noč!. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
Veljaven od 1« maja 1913. -
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 3-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega
St. JanZa, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9-52 dopoldne.  Osebni vlak iz Trbiža.
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja,
Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda.
lnomosta. Beljaka. 11"14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice
Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka
Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja.
5- B1 zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, K51na, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Keka).
8- 10 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, rTadovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-l'o-pfic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; LJubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12,
7-15, (ll-oo ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41,
G-1s, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
#tion Černe,
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Šeleaburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
cilindre, čepice itd,
===== najnovejše fasonc =
po najnszji ceni.
j|{ Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
■EPKBSa9KrasaeSSBE9J9)BSanBBBK
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
m
LjuSslšana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Jeodor
(popre! Henrik Kom)
mmm strct in Klepar, vpoljalsc Milil. ler instalater vodovodov
Ljiiiia, Polliiska cesta fl. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzenrrskim Škriliem z
asfcesl-csniBnfBlffl Mm (Eternit) patent Hatsciink
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavb:nska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Bišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda.
Poprave  točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poŠt. prosto.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potieoščiD. vseb del koles (biiiklov)
kakor tudi
ometalo! ooeoi po mM ni.
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cckr. državno-železnisko ravnateljstvo v Trstu. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
krajne1 zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, (ljubljanski okraj je že oddan)
sprejme dobro vpeljana praska tovarna, Izključno za potovanje.
Naznanite  dosedanja   zastopništva in priložite   fotografijo, ki se takoj vrne.
Naslov: tJEx lex", Praga, glavna posta, restante. -
ako pijemo namesto zdravju škodljive zrnate e idealni,   slastni   nadomestek za kavo
ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cenć. 5 kg franko po povzetju K 430. V vsakem zavitku namesto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost. ..RoggkaMol" tvornice iivli, Travnov (Trantenan) odd. 9. 3529
ses-  Bščejo se prav dobro uvedeni zastopniki, -m
Pozor!
i, sisiiaile le, sli
v mestj kot v okolici se pod |ako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo: 3936
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št. 8.
O ZOR!
Vefeo velika zaloga
klobukov in čepic
IaslQ8rj3 izdelka.
Kuuole Koža
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih Jop, kolerfev, mulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kfjžuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah.
3369
. VJanek, £jubljana, Sv. petra cesta št. 21.
mm
N
no=i vsak, komur :e kaj i do elegance in prijetne hoje.
BersoawofKs. Bis] VI.
nosi vsak, komur je kaj x do elegance in prijetne I hoje.
tamrtl Dunaj H
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Beck s Kruppovimi cevmi za brez«
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
^534
0643
6455
Prešernove §|j|(g
predala ii pošilja so poHieni tonetin Iv. Bonač v Ljubljani.
Cona sliki 5 kros.
372
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica«
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
$9
46
.■■ ■ .■■  vza i eni no zavarovalna banka v Pragi.       - .*-
Rezervni fondi K 58.401.432*56 — izplačane odškodnine in kapitalije S 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa   pojasnila dajet
GraeialBO iaito»tvo v Liubliaci
£igar pisarne so v , fo^j „jjjj ^ £
iastnei bančnej hiši
Zavara je poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pokop! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
1T@ i IP v°da za 'ase
zanesljivo učinkuje proti 1313
izpadanju las in prhljaju.
pospešuje rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno Dreizkušeno in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-dočeb od zdravnikov in laikov. Steklenica K 3 in K 1-50. Pristne samo s firmo Schsaidbauers Nacbf. Salzbnrg. — Petrol, olje za krhke lase KI*— Dobiva se po skoro vseh lekarnah in drogerijah vseh dežela.
P. Schmidbauerja nasl.
kemični lahoratortl
Salzburg, Bahniiofstrasge 29.
Ljubljana: An. v i: s:: . ' t • " m . Irtimi ':-iilk, litimi, i CnoUn, ' Postojna: Bit-cinJch, gina— Trst: Fs. Kril.
•-"!!, EtlK ZlT-
Bitz. diujeriji. — Gorica: A. u; nif. nrfumiriji. Polj: (L Tomfnz, draf. — Za-grrt: S. ItHH-:v. Sik.. H. Rm- g djnin. lekarni.— s Celje: Ma 1 Schwml & b. hL I
r
Dobro blago se samo hvali I
evalec glasovirjev in trgovec glasbi! Ljubljana. Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, gitar, tamburic, citer, harmonik itd. Najboljše strune „Weicholda in droge ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod za oglaševanje ter popravita glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter
popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesioniran a tvrdka
f. 6. jnrasek.
#v     Brez konkurence! ^
, Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam najbolj priiežni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
~ Prešernova ulica št. 5.
g*
^    Goysserski čevlji za turiste, Mgijeaični čevlji za otroke in Lawn-teagis-čevlji.
W    K 12-50—16-50.
B ® £ s s a s
v £jubljant
Prešernova ulica slcv. 7.
i
priporoča
kanceliski, konceptni, coku-raentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete i pisemskim papirjem.
Ergovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne knjižice pocrean^čnih Zalaogasolsih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber----
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlk v, radirk,    kamenčkov,   tablic, goMc, črnila itd.
Jarve za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
^Ibnmi za slike in dopisnice,
vezane v pllš In v usnje.
-poezilske knige. -
Podobice za otroke.
£eseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jfotest in tintniki.
i
I
i*
ja.-«« *r-,ttfer      m wsjM4aessswe^«sss^
Po^te Ifini ceno
zajamčeno novo in brez prahu, 1 kg sivega perja, puljenega K 1*40; boljšega K 2-40; kg polbelega perja K 3 — ; kg belega perja, puljenega K 4—; kg boljšega belega perja, puljenega K 6-—; prima belega perja, puhastega K 8-—; kg veleprima polpuha, belega K 12-~;kg polpuhastega perja, sivega K520; kg puha, sivega K6*— in K 8 — ; kg puha, belega, K 10—, kg prsnega puha K 12—.
W Izgofovfjene postelje ~w
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali beleg? inleta (nankinga), pernica, velikost 170 x 116 cm z dvema zglavnicama 80 X 58 cm, zadosti napolnjeno z novim, sivim, ščiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16"—; polpuhasto perje K 20 — ; puh K 24*—; pernica sama K 9—, 12-—, 14-— in 15-—; zglavnica K 3*—, 3'50, 4'— razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, tvornica posteljnega perja Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11 S.
Hengajajoče ao xamssja ali denar nazaj. NciirjaJa'oCe ae zamenja aU denar nus{.
fakturist
dobra starejša moč z prima referencami
se sprejme za večjo manufakturno trgovino na Štajerskem.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod ,,Š!ev. 200/4044.
i im i iiiaiimrrrTTiniTrr iihii iiiaMM'i
u Ameriko
37
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljaiano tez hhiih s Hen-Vort . ^ s_. _M ^ „
i. proga £&±$'£S* u    n j 'p; •
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Flnland, Rroonland, Vsderlsnd, Zeeland, Lapland in Samiand,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost,! izborna hrana, \1 udna postrežba in spalnice po novem urejene kajitc za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubi jane vsak iorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York»
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
ste*. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg pradilnice.
obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad K 800.000.
brez odbitka rentnega davka. M Ustanovljena leta 1881.
WWK"*£W V V V W W V
r^iii i/r .r^ A
7
7090
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-nega blaga. ::
Manufakturno trgovini
MJT*   na debelo in drobno. ~^pfj
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
se odda tako|
Gledališka ulica štev. 10. II. nadstr. desno.
Razpošiljam gratis in franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro idočih žepnih urah
modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, manufakturnem, jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. — G. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica v Mostu 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5—. Re^istr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Ros-kopf« K 7'—. Pristna srebrna remontoarka j
odprta K 8'40. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj i
kocke za govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
: 1
mm ■
pSfipPI 'p/tj*! /■
Dobro vpeljana
402
trgovina i mi
se odda pod ugodnimi pogoji za mesec februar v Šiški. Vorašanja na upr »Slov. Naroda«, pod „SiŠkael.
1
ki ie z dobrim uspehom dovršila 8. raz mestne ljudske šole in preiskuŠnjo 3 razr. mtščanske Šole, želi primerne slu'be. — Onj. ponudbe na upravni-št^o »SI~>vr::skepa Naroda« nod Šifro: „Marljivost št. 4849/39751' do 22. novembra. 0y75
Modni salon
htchly - JllSaschk
HLijuLToljana, Židovska talics
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago- — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
I
I
m
S
5EIIŠIE
Potni v Severno in Južno Ani
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
ffl
Trst — New Torb, Buenos Aires. Rio de Janerio, Santos Itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače brane z vinom, svež kron, posteljo, kopelj itd.
PAHBIKOV: V Severno Ameriko vsaKo soboto, v Mod AmeriKo .taki!, 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland. Ouetiec, Montrsal) vsaki ra enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
!31
I
3111ŠlF^illlF^[B;i^3[glEF===lSŠ3igE
5 -'^ '
Za ohranitev
jimttn želode
za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zas^atenja, katerega posledica so mnosje bolezni, vedno uč.nknje iako dobrr,de*no
t nose tam za želodec
Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehla^enja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
S
varilo!
Vsi deli embalaže nosijo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil.
€vlavria SKCsloffia
CDBrurn c. in kr. dvorni dobavitelji le-. rUHUilLil, kama pri ..Črnem orlu". Praga Mala strana, št. 203. ogel Nerudove ulice
Po p«4U s« razpošilja vsak dan.
Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za
8 K Štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
Nizozemska zavarovalo
Ravnateljstvo; Otinaj I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto <.a zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pobojih ter najnižjih cenah.
Zavarovana glavnica koncem leta 1912 400 milijano? krsn. — Rezerva koncem leta 1912116 milijone? kron. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Sch;niedgasse 40, kf er strogo reelni. delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik -a Kranjsko:
Ljubljana, Hrvatski trg štev. 4.
ri K 3 E
HT Najnižje cene.
00 m«
m a
—jXX Ml ixX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
za spalne in fedllne  sobe, salone in gosposke sofce. Preproge, zastorfi, modrocl na vz«H3. žlamatl modrocl, otroški vozički itd.
SW Najsolidnsjše blago.
XX XX XX XX XXXXXXi XXXXXXi
ed
n
a
rt
"S
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
::      K 214,160.979-—.
■ a
C, Jbrr*
TUF
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
::       K 70,778.027--. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   V003! Marijin trj-SV. Me. CSSta (V li .MDiaiiaai BEDEralil
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno
Najkulantnejše izvrševanje borznin naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje  kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'"stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike. 166 i
Brzojavke: Prometna banka LJubljana, — Teielon stev. 41.
papirjev
Zbirka
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; p    pšti 6 K 20 vin.
jtarodna knjigarna
v Ljubljani.
A ■
130 lastnih prodajališć.
NRSR
BUTEV
uživa svetovni sloves zaradi odlične kakovosti kljub nedosežno nizkim cenam. Največje podjetje svoje vrsie v monarhiji.
tovarniška zaloga čevljev znamka ji, J. C. 6. Josip Hočevar
Prodajalnica: Ljubljana, Stritarjeva ulic* štev. 9.
Ilustrirani ceniki franke zaslon].
3125
20.000 parov na leden.
1200 tilmn in nastavljene«.
3E
'iT-
30
54
3Q
244