Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREKJCRTRTEK IN SOBOTO 'na Posamezni številki Din 1*50. % V TRGOVSKI L, Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čeu. a 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 29. jauuarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 12. Finančni minister o sedanjem finančnem položaju. Finančni minister g. dr. M. Stoja-dinovič je dne 26. t. ra. sprejel zastopnike tiska in jim podal važne izjave o aktuelnih finančnih vprašanjih Jugoslavije. V zvezi z izjavami o uspehih na pariški konferenci je odločno demantiral vesti nekaterih beogradskih dnevnikov, Češ, da se je na konferenci razpravljalo tudi o deležu Jugoslavije na reparacijah. Reparacijska kvota Jugoslavije se je že pred leti določila s 5% in o kaki spremembi te kvote se sploh ni govorilo. Razpravljalo se je samo o spremembi deleža Rumunije, ker smatra Rumunija, da ni dobila primernega deleža in je vsled tega zahtevala višji delež na reparacijah, vendar se je zahteva zavrnila. Za Jugoslavijo pomeni zelo važen uspeh konference dejstvo, da Jugoslavija ne bo primorana vrniti pre-viška, ki ga je dobila na račun reparacij in ki znaša okroglo 120 milijonov zlatih mark takoj, ampak da je minister na konferenci dosegel, da se bo to odplačevalo v letnih obrokih. Drugi večji uspeh obstoji v tem, da je konferenca zavrnila zahtevo neke velevlasti, ki je šla za tem, da mora Jugoslavija počakati na reparacijska plačila s strani Bolgarije toliko časa, dokler ne vrne previška, ki ga je prejela od Nemčije. Kar se tiče odškodnin za zasebnike, se ravno sedaj dela na tem, da se omogoči večja udeležba zasebnikov na reparacijskih dobavah. Tozadevni pravilnik se bo izdal v kratkem. Ugodni sklepi pariške konference bodo tudi najboljše uplivali na stanje našega dinarja. Koncem 1922 je stal dinar v Curihu na 5.10, koncem leta 1923 na 6.50, koncem leta 1924 pa na 8 švicarskih frankov in ravnokar je dosegel 8.50 švicarskih frankov. Minister dr. Stojadinovič ni pristaš absolutne stabilizacije tečaja dinarja, kakor to zahtevajo nekateri strokovnjaki. Še pred enim letom so neki strokovnjaki predlagali, naj devalviramo dinarsko valuto na temelju 6 zlatih švicarskih frankov za 100 di- j narjev. Pozneje so stavili isti pred- j log na temelju 7 frankov. Dogodljaji j zadnjih dni pa dokazujejo, da so se ! naši strokovnjaki motili in da ob- j stojajo pogoji še za nadaljnji porast . dinarja. Minister ni mnenja, ki se v poslednjih dneh zelo propagira, naj se namreč dinar svobodno in naglo razvija do zlate paritete, ampak on je za postopen porast, za dvig s periodičnimi stabilizacijami. Nekateri ironizirajo to mnenje, češ, da bi v tem slučaju rabili do zlate paritete 92 let, ker skače dinar po 1 frank na leto. Ta račun pa ni točen. Dinar je v zad- njem letu porastel za ‘25%, in če predpostavljamo enak porast za prihodnja leta, dosežemo zlato pariteto kmalu. Sigurno je, da nima skok dinarja v naši državi, ki je agrarna, takih posledic, kakor v industrijskih deželah, zlasti ako raste v slabejših izvoznih sezonah. Naši kmetovalci se nahajajo v srečnem položaju, da prihaja porast dinarja v času, ko skačejo cene agrarnih proizvodov v inozemstvu in da vrednost naše valute ne zahteva padca domačih cen. Cene predmetom, ki se uvažajo iz inozemstva, pa se bodo vsekakor morale znižati. Velik upliv na stanje dinarja ima plačilna bilanca, ki izgleda približno tako-le: aktiva: izvoz 10 milijard dinarjev, dotok denarja naših izseljencev 500 milijonov dinarjev, dohodki tujskega prometa 200 milijonov dinarjev za anuitete državnih dolgov, bolgarskih reparacijskih plačil 600 milijonov dinarjev. Pasiva naše plačilne bilance znašajo: Uvoz 9 milijard dinarjev, 1 milijarda od tujega kapitala v naši državi, 300 milijonov dinarjev za anutete državnih dolgov. Potemtakem je naša plačilna bilanca aktivna. Ni pa še rešeno vprašanje mednarodnih dolgov, ki znašajo v Angliji 26 milijonov funtov, v Ameriki 60 milijonov dolarjev, v Franciji 1 milijardo in pol frankov. Na pariški konferenci smo se privatno razgovorili tudi o vojnih dolgovih. Anglija plača vojni dolg v 62 letih in si je zagotovila 2.5% obresti. Francija predlaga Ameriki lOletni moratorij in nato SOletno odplačevanje s 0.5% obrestmi. Iznos jugoslovanskih vojnih dolgov ni še ugotovljen. 0 ureditvi tega vprašanja je odvisna končna stabilizacija plačilne bilance in s tem tudi tečaja našega dinarja. Finančni minister dr. Stojadinovič demantira vesti, da se je podal v Pariz v svrho sklenitve inozemskega posojila. Vendar pa izjavlja, da je stopil v Parizu v stik s prijatelji naše države in se je tudi razgovarjal z zastopniki Blairove skupine o potrebi inozemskega posojila. Zastopniki te skupine so mu izjavili, da bo v mesecu marcu izdana nova emisija jugo-slovenskega posojila. Posojilo se bo uporabilo za gradbo dveh jadranskih prog, to je: 1. Beograd-Kotor, črez Črno goro; 2. Beograd-Sarajevo-Mo-star-Split. V zvezi s tem se namerava zgraditi še sledeče proge: Štip-KoČa-ne, Varaždin-Koprivnica. Jugoslavija vsekakor potrebuje posojilo, ker brez tega ne more zgraditi železniških zvez in pristanišč, ki so potrebne za procvit države. Minister je še izjavil, da je mogoče, da stopi v Blairovo banko še kaka angleška skupina. nom, da dobi na Balkanu boljšo možnost eksporta ih s tem izpodrine nemško konkurenco. Ta misel je bila tudi popolnoma utemeljena, ker obstoja med Madžarsko in Nemčijo danes za balkansko tržišče najostrejša konkurenca. Brodska tovarna vagonov je delniška družba. Urejena je za letno produkcijo 2400 novih vagonov ali pa okrog 4000 popravil in zaposluje okrog 2000 delavcev. Z obratom je tovarna pričela 1922. Vendar pa obrat najprej ni prišel v pravi tek, ker je država nove dobave vagonov rajše naročila v Nemčiji na račun reparacij, popravila pa oddala istotako po večini inozemstvu. Kako daleč, oz. v kakem obsegu je Krupp na tem podjetju udeležen, ni znano. Vendar pa razni znaki in opombe nemških gospodarskih in strokovnih listov kažejo, da ne bo delovanja omejil samo, na razširjenje dosedanjega obratovanja, ampak, da bo pričel tudi takoj z popravilom lo-komobil, pozneje pa celo z izdelovanjem lokomobil in železnih mostov, s katerimi se.je tudi že do sedaj bavila omenjena tovarna. In če se bo Krupp bavil z gradbo mostov, je sigurno, da je na tem udeležen tudi Krupp Rheinhausen, ki je samo ona tovarna tega obsežnega koncema, ki gradi mostove. S tem je dobil Krupp brezdvomno važno me~ sto na Balkanu, mogoče celo vodilno mesto težke industrije. In končno bi bilo to le hvale vredno, zakaj bi morali izvažati našo železno rudo na Češko in od tam kupovati stroje. Bolje je in ceneje, če se dela doma in četudi ne z izključno domačim kapitalom. Med našimi industrijskimi in trgovskimi krogi bo ta vest gotovo vzbudila kolikor toliko zadovoljstva, ker je gotovo najboljši dokaz, da ima inozemski kapital zaupanje v našo državo, zaupanje v skorajšno gospodarsko in politično konsolidacijo naših razmer. Tudi za Nemčijo je to dejstvo velikega f>omena. Korak Kruppa bo privabil tudi ostalo inozemstvo in ob konkurenci bomo imeli le dobiček. Obenem pa je s tem korakom prišla Brodska tovarna vagonov na prvo mesto prometno - industrijskih podjetji. Obstoja namreč še Ferrum d. d.* Subotica z 1100 delavci in 350 popravljenih vagonov mesečno, Sar-ti d. d., Smederevo pri katerem je udeležen Armstrong (Anglija) in Ja-senica d. d. v Palanki. Razven tega še državne delavnice, ki pa nikdar niso racijonelne kot sploh vsi državni obrati. Prodajalci denaturiranega špirita in kartel. Krupp v Jugoslaviji. Kakor znano, je prišla v jeseni leta 1924 »Tovarna vagonov v Brodu na Savi« v konkurz. Sedaj^ pa poročajo iz Beograda, da je prišlo v zadnjih dneh do definitivnega sporazuma med tvrdko Krupp in prej omenjeno tovarno v Brodu n. S. Že dalj časa so si prizadevali veliki nemški koncerni, da bi osnovali v Jugoslaviji ali samostojna podjetja ali pa, da bi s spojitvijo a kakim domačim podjetjem ali pa s stalnim zastopstvom okrepili svojo pozicijo na Balkanu. Tako so pričeli Stinnes in njegov koncem, Stumm-Konzem in Rfichling Konzem, h kateremu spa- dajo tudi znane tovarne lokomobil Lanz, Mannheim. Tudi Krupp je skušal v zadnjem času dobiti na Balkanu krepkejšo pozicijo. Vendar pa tozadevna, večmesečna pogajanja niso uspela. V nemških industrijskih krogih je bila zato splošno razširjena vest, da je Krupp radi tega sploh opustil misel na ustanovo ali afilacijo kakega podjetja na Balkanu. Tem bolj pa je zato prišla presenetljiva vest o prej omenjenem sporazumu. Brodska tovarna vagonov j'1 bila osnovana pred nekolik'' lnfi - Gremij trgovcev v Celju nam piše: Pri malokaterem predmetu imajo ; trgovci toliko težav in neprijetnosti, kakor ravno pri razpečavanju denaturiranega špirita. Da bi človek prodajal najbolj nevarna razstreljivna j sredstva, ne bi mogel biti podvržen j strožji kontroli, nego je trgovec, ki ) prodaja denaturiran špirit. ! Predobro so znane težkoče, ki nam jih je v tem oziru prinesel zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, proti kateremu se zaman borimo, da ga noveliramo in da njegova določila spravimo v sklad s potrebami in zahtevami našega narodnega gospodarstva. Naše predstavke in upravičene zahteve v tem oziru so ostale brez uspeha. Imamo iz prejšnjih časov v tem ozira dovolj prakse •n vsem je znano, da so bili prejšnji predpisi glede prodaje denaturiranega špirita že itak dovolj strogi, zakaj jih potem še po nepotrebnem poostriti? Prepoved, da točilci pijač ne smejo prodajati denaturiranega špirita, je brez vsake podlage in nam je samo v dokaz, da naši merodajni fak-tori> ne poznajo niti naših obratov, niti nimajo razumevanja za to, da bi pri nas trgovino uredili tako, kakor je v vseh kulturnih državah, niti nimajo smisla za potrebe konsumenta, ki kupuje vedno in povsod denaturiran špirit tam, kjer kupuje vse druge življenske potrebščine, posebno kjer kupuje kavo, čaj, rum itd. Toda poleg teh težav, ki jih je povzročil taksni zakon trgovcem z de^ naturiranim špiritom, delajo danes tej stroki največje težave karteli proizvajalcev denaturiranega špirita z diktiranjem vedno novih in višjih cen. Omenjeno bodi samo dejstvo, da si je ta kartel dovolil v roku enomesečnega obstoja povišati cene na špirit reci in piši; trikrat. V ilustracijo porasta cen naj navedemo, da je znašala cena še novembra 10 Din, decembra se je zvišala na 16.75 in zadnja eena (14. januarja 1925) je že poskočila na 19. Ta cena se razume seveda brez trošarine. Ali naj ima kartel samo ta namen, da skrbi za to, da se povišajo cene? Poudarjati je treba še posebej, da se .to v ^su. ko je konsum špirita, največji in ko mora trgovec po nepotrebnem in neopravičeno poslušati ostro kritiko s strani konsumentov, ki so kajpada prepričani, da gre porast cen. njemu v dobro in da bo pri prodaji tega predmeta mogoče še obogatel. Pa ne samo, da so cene, ki jih diktira kartel, v stalnem porastu, so tudi plačilni pogoji, ki se diktirajo razpečevalcem na drobno, taki, ki niso bili v tej stroki trgovine doslej in ki niso v drugih strokah med solidnimi in reelnimi trgovci niti sedaj običajni Pri naročilu blaga je treba poslati denar vnaprej, medtem ko so trgovci do novembra meseca uživali 30dnev-ni kredit po prejemu blaga. Toda blaga niti ne dobiš takoj, ko ga plačaš, ampak mesto da bi blago z dnevom naročila takoj odpremili, disponi-rajo z naročilom in dobiš blago komaj po preteku enega tedna. Pri večjem naročilu nad 25 hi dovoljuje kartel sicer 75dnevni kredit na trošarini, toda za to si zaračuna 12% obresti, in zahteva vrhu tega izstavitev menice in bančno garancijo. Ako pomislimo, da uživa kartel kredit na trošarini tako dolgo, dokler je blago v skladišču in še 90 dni po izskladiščenju, se mora tako postopanje kartela napram trgovcem na drobno zdeti, milo rečeno, zelo čudno! Ob takem postopanju se vprašamo, ali je obstoj kartela, katerega delovanje ne odgovarja namenom, ki bi jih morali imeti karteli, sploh upravičen? Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše .Just Piščanec. V svojem poslovanju kot priznani carinski posrednik sem imel zadnja tri leta priliko opazovati, kako se izvajajo pri carinarnicah, kot prvih in drugih instancah, in pri Generalni direkciji carin kot drugi instanci, predpisi carinskega zakona in drugi topo-gledni predpisi osobito glede ocari- njevanja blaga in kaznjenje, ako se je blago navidezno pogrošno prijavilo. V obrambo svojega postopanja pri deklariranju blaga za razne stranke sem bil primoran v največ slučajih nastopiti pritožbeno pot .na ministrstvo in skoraj v vseh slučajih končno tožbeno pot na najvišje sodišče. Državni svet je objavil dosedaj že več odločb, katere priobčujem, ker nekatere od njih vsebujejo karakteristične smernice, katere je carinskemu deklarantu vpoštevati pri pri javljen ju uvoznega in izvoznega blaga carinarnicam. I. Odločba »D. S.« St. 5384 z dne 27. maja 1924. Ocariniti je bilo tri vagone žvepla ter se je to prijavilo kot »sirovo neprečiščeno žveplo po tar. post. 197./1. carine prosto«. Carinarnica je pri pregledu ugotovila: »prečiščeno žveplo tar. post. 297, t. 2, 4 1 Din za 100 kg ter deklaranta kaznila po čl. 266. car. zak. Proti kazni sem vložil pritožbo na ministra financ, v kateri sem izvajal: 1. Iz fakture se razvidi, da se je v predmetnih vagonih nahajalo žveplo (zolfo II. vantaggiata) z 98199% čistega žvepla in primesjo 1—2Va drugih tvarin. Žveplo je bilo vtovorjeno v odprtih vagonih in v razsutem stanju; bilo je v oblikovanih kosih ter namenjeno za fabrikacijo papirja, v katero svrho ni potrebno, da je žveplo prečiščeno. Glasom uradnega komentarja k car. tarifi se tako žveplo smatra za sirovo, a to tem več, ker se po istem komentarju mora smatrati za prečiščeno žveplo samo ono, katero je brez primesi ter prihaja v trgovino v podobi palic ali pa zdrobljeno v prah. Posebna analiza za žveplo ni predpisana ter je zadostna njega oblika, v kateri prihaja v trgovino. Zunanja oblika, način zavijanja in svrha uporabe kakor tudi faktura so soglašale v pogledu znakov, katere mora imeti glasom komentarja edinole sirovo neprečiščeno žveplo. Navzlic tej okolnosti sem po nasvetu same carinarnice vzel vzorce ter jih dal analizirati pri državnem laboratoriju v Ljubljani. Analiza je našla sirovo žveplo z 1.55% neizgorljivih primesi in 1.31% pepela. Na podstavi take analize se je žveplo prijavilo kot sirovo neprečiščeno. Povodom uradnega pregleda je pa carinarnica dala žveplo zopet analizirati pri istem kemičnem državnem laboratoriju, a ta je, v protislovju s svojo prvo analizo, to pot ugotovil, da je žveplo — prečiščeno, toda to iz razloga, ker prihaja iz Italije, a da bi moglo biti sirovo, ako bi prihajalo iz Amerike! Ker se pa provenijenca žvepla nikakor ne more ugotoviti potom kemijske analize,, moram domnevati, da kemijski laboratorij ni bil v stanu odločiti, je li žveplo sirovo ali prečiščeno. Uvrščanje blaga v postavke carinske tarife ni pa naloga kemijskih laboratorijev, marveč carinarnice, a ta mora glasom LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. (Nadaljevanje.) Z drugimi besedami: blago mora imeti Čim najbolj mogoče lastnosti denarja, če se ga sodi s stališča finance. Velika vrednost denarja je v tem, da ga hoče imeti vsak. Vsak čas morete blago zamenjati za denar. Ce kupite na primer tržen vrednosten papir, potem ga morete vsak hip prodati. Dejansko ga morete zopet prodati v desetih minutah, če se po-služite čudovite prodajne borzne službe. Shell-delnice so skoraj ravno tako prodajne, ko denar. Imajo prednost visokih dividend, toda slabost fluktu-jočega trga. (Shell-družba je največja angleška petrolejska družba, najmočnejša konkurenca ameriški Standard Oil Company.) Ce kupite delnice nepoznane petrolejske družbe, potem jih boste komentarja uvrstiti vsako žveplo v neoblikovanih kosih med sirovo neprečiščeno žveplo, a žveplo v obliki šibic ali zdrobljeno v prah med prečiščeno žveplo, ne da bi se pri tem ozirala na eventualno naziranje različnih nekompetentnih laboratorijev. 2. Ne postopajoč po citiranem komentarju me je carinarnica kaznovala na temelju druge analize, katera je v protislovju s prvo analizo istega zavoda. Zoper kazen sem vložil ustmen ugovor ter prosil, da se tarifira-nje prepusti carinskemu biroju v Beogradu. Ta je ugotovil, v protislovju s prvim izvidom kemijskega laboratorija v Ljubljani, da je predmetno žveplo smatrati za prečiščeno. Pri izdanju tega mnenja se pa ni konstatiralo, da-li je bilo žveplo vtovorjeno v odprtih vagonih aia rinfusa, ali je bilo v neoblikovanih kosih ter da je bilo namenjeno za izdelovanje papirja, v katero svrho se notorično uporablja samo sirovo žveplo. Iz istega tega je sklepati, da tudi postopanje carinskega biroja ni v skladu z obstoječimi predpisi ter da tako mnenje ne more služiti kot sigurna baza za kaznjenje. Tarifiranje ostane še vedno sporno, ker je kemijski laboratorij v Ljubljani ugotovil prvikrat sirovo žveplo, pri ponovni analizi pa prečiščeno žveplo (katero bi pa pri vsem tem moglo biti sirovo, ako bi prihajalo iz Amerike), dočim je laboratorij carinskega baroja posmatral predmetno žveplo za prečiščeno, pri tem pa ni izjavil, da-li se ima uvrstiti v tar. post. 197., t. 2., kamor pripada samo prečiščeno žveplo, katero prihaja v trgovino samo v obliki šibic (palic) ali zdrobljeno v prah. Predležeče žveplo pa je bilo v neoblikovanih kosih. Potemtakem obstoja v pogledu predmetnega žvepla petero mnenj, in sicer: a) glasom fakture, zavijanja in uporabne svrhe gre za sirovo neprečiščeno žveplo, kakor je bilo carinarnici prijavljeno; b) kemijski laboratorij je prvikrat ugotovil »sirovo žveplo«; c) na uradni nalog je isti laboratorij ugotovil »prečiščeno žveplo« (katero bi pa moglo biti tudi sirovo, ako bi se bilo uvozilo iz Amerike). Predmetno žveplo je pač prihajalo iz Italije, toda ni izključeno, da je pred izvozom bilo importirano v Italijo iz Amerike; d) mnenje carinskega biroja, da je žveplo prečiščeno, ne da bi se pri tem označilo, pod katero tarifno postavko spada; e) končno mnenje carinarnice, katera je to žveplo uvrstila v tar. post. 197., t. 2., dočim se glasom komentarja ima uvrstiti v to postavko samo prečiščeno žveplo brez primesi prsti in katero prihaja v trgovino zmi-rom v obliki palic ali zdrobljeno v prah; nikakor pa ne tudi žveplo, katero prihaja v trgovino v neoblikovanih kosih ter vsebuje zmirom večje ali manjše prstnate primesi, katero poslednje žveplo se v smislu komentarja mora smatrati za sirovo' neprečiščeno ter logično uvrstiti v tar. post. 197., t. 1. Nasprotno niso ugotovili niti brezuspešno ponujali v prodajo. Nihče jih ne mara. So neprodajne. Pri tem so lahko delnice te nepoznane petrolejske družbe ravno toliko vredne ko Shell-delnice. One samo niso znane in zato se jih nihče ne želi, zalo so nezahtevane. Nimajo trga in zato nobene njihove vrednosti cene. Smete jih zato kupiti samo zelo poceni — ali pa sploh ne. Vzemimo, da bosta obe družbi izplačale 40 odstotno davka prosto dividendo. Delnice dobro znane družbe bi potem veljale najmanj petkrat toliko ko njihova nominalna cena, delnice nepoznane družbe pa največ štirikrat toliko. Delnice ali vrednote, katerih ni mogoče takoj naprej prodati, se sme zato kupiti najmanj z 20 odstotnim odbitkom od cene. Prodajnost je element cene. To je resnica, katere upoštevanje vam bo pri prodaji prineslo več denarja in pri nakupu prihranilo denar. Na podlagi tega tipa je zgrajen v • lepomemben faktor, ki se ga dano« splošno imenuje »Goodwill«. Go d-will je vrednota, ki obstoji v položili, kemijski laboratorij v Ljubljani, niti carinski biro, niti carinarnica, da-li ima ali nima predmetno žveplo v sebi primesi ter da-li se ujemajo njega znaki in kakovost z znaki ln pogoji komentarja k carinski tarifi. Ker je pa vprašanje izmed navedenih državnih faktorjev sporno, kako naj si je deklarant o priliki prijavljenja na jasnem o mnenju, katero še ni ustaljeno? (Dalje sledi.) K. Tiefengruber. Tuj kapital pri obnovi ruskega gospodarstva. 0 intervenciji tujega kapitala pri obnovi našega narodnega gospodarstva se je pisalo že mnogo, zastopala so se razna, večkrat diametralno nasproti si stoječa stališča. Za objektivno presojo tega vprašanja ne bo slabo, ako si pregledamo stališče, ki so ga zavzele v tem vprašanju druge države, in da se tu vsaj v kratkih črtah seznanimo s politiko koncesij, ki jih je dovolila Rusija inozemskemu kapitalu. Glede takozvane politike koncesij je bila vodilna misel ruskih državnikov, s pomočjo tujega kapitala dvigniti ogromne naravne zaklade domačega ozemlja ter jih izkoriščati. Inozemski finančni krogi so se v prvi vrsti zavzemali za koncesije, ki obetajo v kratkem času amortizirati vložene glavnice; za te vrste koncesije pa vodilni možje v Rusiji niso posebno vneti; hitreje podpirajo take interesente, ki pristajajo na dolgoletne investicije. To je menda tudi vzrok, da v drugem polletju 1924 Sovjetska unija sploh nobenih koncesij ni izdala. Interesentov za daljše dobe se pa ni oglasilo, ker dotični krogi še čakajo na izid angleško-ruskih pogajanj, ki bodo vsebovala določbe o nacionalizaciji že prej obstoječih tujih podjetij; potem pa finančniki sami zasledujejo gospodarski razvoj in napredek nove Rusije. V marsikateri panogi gospodarstva si je sovjetska unija že iz lastne moči opomogla. Med najobšimejše koncesije iz leta 1924 se prišteva pogodba, ratificirana 8. jan. 1924 s finskim podanikom Koivosto. Pogodbeniku se priznava pravica v okraju Nikolajev, v bližini Orelskega jezera, v obsegu 352 desja-tin zlato izpirati; obvezan je gotovo količino zlata dobaviti ter od tega odplačevati določeno kvoto državi v naravi. Za obratne priprave ima koncesijonar plačati najemnino, obratni stroški gredo na njegov račun. Koncesija je dodeljena na 6 let. Dne 12. febr. 1924 je stopila enaka pogodba z amerikancem Wint v veljavo. Pogodbenik zasleduje po reki Mamyn v amurskem okraju v daljavi 30 verst zlato, in sicer skozi eno leto. Ugotovoljena najdišča sme Wtnt potem 25 let izkoriščati. imenu, dolgemu obstoju podjetja, torej sploh v tem, da je dotično podjetje, njegova firma, njegovo blago znano v najširših krogih. »Goodwilk je posledica dobre vodene publicitete. Na njem se spozna, kako drago je biti nepoman. Ni trga za stvari, o katerih nihče ničesar ne ve. Posebno danes je ta tip za vsakega trgovca, velikega kot malega, največje važnosti. V času, kakor je današnji, naj nihče ne nalaga svojega denarja v vrednotah, ki se ne dajo hitro zopet prodati. Vaša trgovina mora biti v takem stanu, da jo morete vsa kčas, če pride potreba, hitro in brez izgube spremeniti v denar. To je ideal, ki ga morejo le redki doseči, toda čim bliže se mu pride, tem bolj daleč je bankerot. Trgovina kot proces v celoti obstoji v izmenjavi blaga za denar in denarja za blago. Blago — denar — blago: to je trgovina, pod pogojem seveda, da je bil dosežen dobiček. Če ne dosežete dobička, potem ni bila nobena trgovina. Potem se prične polom. Koncesija za proetosledstvo po zlatih najdiščih se je podelila tudi pod istimi pogoji amerikanski skupini pod vodstvom inženjerja Smitha; njeno območje meri 2459 desjatin, obdelovalna doba je 25 let. Angleška delniška družba »A. Lopato« je ustanovila pogodbenim potom v daljnjem vzhodu tovarno za cigarete s sedežem v Čiti in z upravo v Charbinu. To podjetje izdeluje izključno ruski tobak ter se je obvezalo dobaviti 75 milijonov cigaret ter 50.000 kg obdelanega tobaka; vladi se odstopi sorazmeren količnik, koncesija se glasi na pet let. Na otoku Sahalinu je dobila skupina »Sinclair« amerikanskih finančnikov koncesijo za eksploatacijo nafte. Od takozvanih mešanih družb je navesti tvrdko »Grumant«, angleško-ruski konzorcij na severnem polotoku »Spitzbergen« z namenom, dobaviti premog ter ga izvažati v Arhangelsk. Glavnica te družbe znaša 100.000 funtov šterlingov. 8. marca 1924 se je izdala koncesija gozdnim industrijcem Erkki, *Mako-nen in Saraste v zvezi s švedskimi in finskimi finančniki. Koncesijsko ozemlje leži v karel-skem okrožju in obsega severne dele te gubernije. Pogodbeniki se zavežejo v teku 6 mesecev zgraditi žago, ki bo letno obdelala 5000 do 7000 kubičnih metrov lesa. Posek lesa preskrbi karelska republika sama, ki potem tudi vrši nadzorstvo nad prodajo in eksploatacijo. Karelska vlada je namreč pogodbeno udeležena na dobičku tega podjetja. Koncesija teče 10 let. Takih šumskih pogodb je sedaj petero, od katerih so prve štiri podeljene mešanim družbam »Russo-angloless), »Russoholandolese« in »Russonorwegoless« ter nemškemu podjetju »Mologa«. Uspeh šumskih podjetij iz teh koncesij se da že danes presoditi. »Russoangloless« obratuje v Arhangelsku s štirimi polnojarmeniki ter postavlja trenotno še dva. V prvi koncesijski dobi se je obdelalo 165.000 hlodov, v pretečenem letu pa že preko 300.000. > Russohollandess« je razširila obrat na 7 polnojarmenikov; v pretečeni dobi dobi je ta družba izvozila 8000 kubičnih metrov rezanega ter razmeroma isto količino okroglega in tesanega lesa. »Rusko-perzijska družba« (Perš-lopok) se je ustanovila za nakup bombaža v Perziji, »Rusko-perzijska sladkorna družba« pa ima namen, prodajati sladkor tjakaj. Trgovino z Buharo in Kino vzdržuje posebna delniška družba z glavnico enega milijona zlatih rubljev. Pri tej tvrdki je udeležena buharska republika ter ruski trgovec Badjajev. »Rusko • mongolska industrijska banka« služi pospeševanju trgovških stikov z Mongolijo. Če torej kupite kakršnokoli vrednoto, potem se morate vprašati: »Ali je verjetno, da bo njena cena narasla in ali je ljudi, ki bi jo zahtevali?« Če da, potem smete mirno kupiti. Če hočete videti ta tip dramatično ilustriran, potem pojdite na dražbo in pazite na ogromne razlike v doseženih cenah. Lepa miza se ponuja. Vsakdo želi mize. Dvanajst ljudi draži drug proti drugemu in miza bo prodana veliko nad njeno vrednostjo. Potem pride na vrsto veliko brušeno ogledalo v svojevrstnem okviru. Le dva človeka sta ponudnika; veliko pod ceno je prodano. Nato je na vrsti velika oljnata slika, portret prodajalca. Nihče je ne želi. Vse se smeji. Avkcijonar jo daruje enemu navzočih, ki se brani nezaželenega podarka. In vendar je veljaia slika pred dvema letoma malo premoženje. Del cene vsakega blaga odvisi torej xi njegove prodajnosti. če nimate nič denarja za izgubo, potem kupite fnmo to, kar morete hitro in brez iz-. ubo zopet prodati. ODalje ftledl.) Narodno mešane družbe na vzhodu »o jako dobro napredovale, se živahno zavzele za gospodarsko obnovo in pospeševale medsebojne trgovske stike. Jako koristno podporo najdejo ta podjetja v trgovskih zastopnikih unije S. S. R. v Perziji, Buhari, Mongoliji ter je v podružnicah takozvanega Centrosojusa vsa zunanja trgovina s temi državami osredotočena. 'Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) V Domžalah se nahaja tovarna >Bi-stra«, ki izdeluje ključavnice in okove za pohištvo in izdelke za gradbeno stroko. Poleg tega ima napravo za galvaniziran je in drugo apreturo kovin. V obratu ima 75 raznih strojev in parni stroj a 75 konjskimi silami. Delavcev zaposluje 105. Na leto izdela okoli 200.000 okov in 150.00 ključavnic. V Zagrebu obstoji I. hrvatska tovarna pločevinastih ključavničarskih izdelkov in pocinkama d. d. Na leto izdela približno 300 vagonov pločevinastih in ključavničarskih izdelkov. Sedaj zaposluje 150 delavcev, a zida novo delavnico, s Čimur bo kapacite-4o podvojila. V Karlovcu ima Ignac Jelenc tovarno pločevinastih štedilnikov in ključavničarskih izdelkov. V tej tovarni se izdela na leto: 100.000 ključavnic, 5000 navadnih in 600 finih štedilnikov, 12.000 pečic, 7000 komadov lino izdelanih pripadkov za štedilnike, 400 bosanskih pečic, 1200 okvirjev za štedilnike, 8000 komadov raznih vratič, 40.000 cevi za peči, 100.000 kg bodičaste žice; poleg tega izdeluje žeblje za kovanje opank in čevljev. V obratu ima 75 strojev in 80 drugih naprav ter zaposluje 150 delavcev. V Karlovcu izdeluje ključavničarsko blago tvrdka Ulemek in Zluva, ki |e pred kratkim pričela z delom in zaposluje 16 delavcev. V Virovitici se je osnovala >Hora«, tovarna kovinskih in lesnih izdelkov. Izdeluje: okove za pohištvo, kovane in vlite v vseh kovinskih barvah, škatle za sladkor, doze za tobak in druge potrebe, dalje zidne ure in galanterijsko blago, lustre itd., blago iz alpaka itd. V obratu ima 80 strojev in zaposluje 40 delavcev. Tvornica je pred kratkim pričela z obratovanjem. V Sarajevu se nahajajo sLimin« industrija za strojno obdelovanje pločevine Vladimirja Merčepa in drugov. Izdeluje okove za okna, vrata, zaboje, omare itd., tečaje za vrata, razne ključavnice, ročke za kovčke, spojnice za postelje, patentne verige, čohala in slične predmete. Zaposluje 30 delav- C0V. V Novem Sadu obstoji tovarna po-krivač in ključavničarskih izdelkov Silvestra Bernarda. Izdeluje pokri-vače, rolete, lifte, umetne ključavničarske izdelke in konstrukcije. Ima dva motorja na 4 in 12 konjskih sil in 25 delavcev. * * * Ključavničarska industrija je lepa in koristna industrija, ki se izza oevo-bojenja jako lepo razvija. Mogla bi se tudi boljše razviti in bi bila lahko v 6tanju, (la bi pokrila vso potrebo naše države, mogla bi celo izvažati, ako bi ne bila tako odvisna od avstrijsko konkurence, katera se posebno bori, da ne izgubi svojih starih odjemalcev pri nas. Zato bi bilo potrebno, da se naša industrija bolje usposobi za konkurenco in s carino zaščiti. Za ključavničarje bi bilo treba: 1. Napisati obširno in izčrpno knjigo o ključavničarski obrti in jo izdati na i državne stroške; 2. ustanoviti v^vseh ; državnih delavnicah tudi ključavni- j čarske večerne in dnevne šole; d. pri- j rejati v večjih krajih naše države j ključavničarske mojstrske tečaje, < podpirati boljše ključavničarje ali nji- I hove zadruge, da si nabavijo motorne stroje za delo; 5. dajati ključavničarjem naročila za stavbena dela direkt- no, a ne preko podjetnikov. (Daljo dedi.) Vse cenj. zunanje naročnike uljudno opozarjamo, da smo priložili današnji številki poštne položnice, katerih se naj blagovolijo posiužiti za poravnavo naročnine za leto 1925, ozir. ostankov za leto 1924. Naročnina ostane neizpremenjena in znaša za celo leto Din 180*—, za pol leta Din 90*—. Upravništvo. Trgovina. Francosko-nemška trgovinska pogajanja. Dne '26. t. m. je francoska delegacija izročila vodji nemške delegacije odgovor na njegovo vprašalno polo. Trgovski minister Francije je izčrpno odgovoril na posamezna vprašanja. Če prav se je splošno razpoloženje zboljšalo, obstojajo še vedno občutne diference. Francoska delegacija se posebno boji, da bo skušala Nemčija nadomestiti določbe bodoče trgovske pogodbe s široko zasnovanim dumpingom. Zagrebški zbor. Prijavnice za udeležbo na zagrebškem velesejmu, ki se bo vršil od 26. aprila do 4. maja t. 1., dobijo interesenti v pisarni Trgovske obrtniške zbornice v Ljubljani. dviearskira tvrdkam in zastopnikom švicarskih tvrdk v Sloveniji in Prekmurju, ki nameravajo sodelovati na IV. spomladanskem velesejmu v Zagrebu, se priporoča, da stopijo v svrho dogovora radi neke posebne akcije čim prej v Btik s švicarskim konzulatom v Zagrebu. Obenem naj blagovolijo vsi oni, ki imajo zastopstva švicarskih tvrdk pri nas, to naznaniti Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani z navedbo tvrdke ; in stroke, ki jo zastopajo. Davki In takse. Finančni delegat dr. šavnik je uradno odpotoval v Beograd k sejam komisije za reorganizacijo finančne uprave in je za čas svoje odsotnosti izročil vodstvo svojemu namestniku, dvornemu svetniku Bonaču Znižanje pristojbin za legaliziranje svedočb o izvora blaga, namenjenega v Grčijo. Po odredbi pristojnega ministrstva v Atenah je Grčija znižala pristojbino za legaliziranje svedočb o izvoru blaga, namenjenega v Grčijo, od 22 zlatih drahem na 3 zlate drahme. Po ti odredbi bodo torej pobirali odslej grški konzulati v naši kraljevini po 3 zlate drahme pristojbine od vsakega vizuma svedočb o izvoru blaga. Carina. Grška nova carinska tarifa. Grška vlada je izdala carinsko tarifo, ki ima stopiti v veljavo koncem meseca marca i t. 1. Dotlej veljajo stare carinske postavke. Stara tarifa je za 25% nižja kot nova. Zato se priporoča uvoz na Grško do navedenega termina. Carinska statistika. Pri Generalni direkciji carin se proučuje reformo statistične službe za naš uvoz. Ze pred letom se je angažiralo pri ministrstvu financ strokovnjaka, ki naj bi se posveti/ poleg drugim statističnim strokam tudi carinski statistiki. Vendar pa moramo ugotoviti, da uspehov dosedaj še žal nismo zabeležili nobenih. Statistični službi se pri nas žal posveča premalo pozornosti, kati v šestih letih bi bilo pri dobri volji vendar mogoče to skrajno potrebno službo tudi nas vsaj prilič-no organizirati. zijo s posebnimi listki, na ktere se prilepijo koleki in železniške znamke. V mesecu avgustu in septembru pr. L jih je največ prišlo, pa tudi odšlo. Glede inozemstva se je prodalo največ voznih listkov za Avstrijo in tu zopet največ za Gradec in za Dunaj. Ob nedeljah in sobotah je bilo navadno največ popotnikov. Z Avstrijo je promet še vedno tako živahen, da bo moral voziti vsako soboto in vsako nedeljo posebni vlak do Gradca * in nazaj, ako bi bil odpravljen vitimi potnega listka. V Mariboru postaja blagovni kakor tudi osebni promet vedno večji. Samo v mesecu novembru pr. leta se je uvozilo v Maribor, Glavni kolodvor 21,865.050 kg in izvozilo se je odtod 17,197.804 kg blaga Kakor Glavni kolodvor ni več odgovarjal potrebam blgagovnega prometa in se je moral napraviti zato kolodvor na Teznu, tako Glavni kolodvor kaj kmalu ne bo odgovarjal več osebnem prometu. — In trebalo ga bo znatno razširiti ali pa zidati novega. — To pa tem bolj, če se bo preložila avstrijska finančna kontrola iz Špilja v Maribor. mBsaamaaaaaasesaasm >BU0DHA februar sa.ou 3.113 = 41.727 j 3. marec 39.315 4.018 = 48.383 4. april 45.227 3.234 t 48.461 j 5. maj 43.335 5.261 — 48.596 fi. 7. junij 48.074 6.095 —— 54.169 julij 45.718 5.983 = 51.701 8. avgust 53.777 8.502 = 62.279 9. september 54.901 7.173 — 62.074 10. oktober 48.573 5.880 54.453 j 11. november 43.539 4.626 — 48.165 ! 12. december 44.325 4.134 = 48.469 ! Skupaj 542.062 60.975 603.037 Prodani vozni listki za odhod iz Maribora po železnici: l. januar februar 36.086 4.614 = 40.700 2. 38.782 4.409 = 43.191 3. marec 39.822 4.853 = 44.675 j 4. april 45.802 5.354 — 51.156 j 5. maj 44.750 6.666 51.416- 1 6. junij 50.083 7.512 — 57.595 7. julij 52.865 7.888 = 60.753 8. avgust 59.958 9.363 — 69.321 9. september 60.105 7.561 = 67.666 10. oktober 50.337 7.867 = 58.204 11. november 45.464 5.492 = 50.956 12. december 42.255 3.626 45.881 Skupaj 566.309 75.205 641.514 transporti, voznice železničarjev in ne onih, ki imajo prosto vožnjo in ki se vo- Razno. Poljski dolgovi v Zedinjenih driavah. Poljska poslanska zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu za ratifikacijo konsolidacije dolgov, ki jih ima Poljska v Zedinjenih državah. Poročevalec je uaglašal zasluge Zedinjenih držav na-pram Poljski.. Rekel je, da bo Poljska rešila vprašanje svojih dolgov v inozemstvu, kakor hitro bo izvršila svojo denarno reformo. Letos bo plačala Zedinjenim državam nad 1 milijon dolarjev. Ministrski predsednik Grabski je ugotovil, da se poljski stiki z Zedinjenimi državami čimbolj utrjujejo. Radi tega je globoko uverjen, da bodo Zedinjene države vsikdar branile nacijonal-ni obstoj Poljske. Zakonski načrt je bil odobren. Zavlačevanje evakuacije Ktfinske fone. Dne 26. t. m. so izročili zavezniški poslaniki nemškemu državnemu kan Celarju v Berlinu kolektivno noto glede preložene izpraznitve severne po renske cone. Angleški poslanik je izjavil, da se nemški vladi dostavi v najkrajšem času obširnejša tretja nota. Kance-lar je odgovoril, da nemška vlada nikakor ni pričakovala, da bo prejela glede tega prevažnega vprašanja še eno provizorično poročilo, ki bo skušalo opravičiti zavlačevanje izpraznitve kOlnske cone. Državni kanceiar je naslovil na zaveznike nujno prošnjo, da končnove-ljavno določijo rok izpraznitve, kajti sedanja negotovost v tem vprašanju povzroča Nemčiji nepregledno gospodarsko Škodo. Koliko znaša naš pridelek tobaka. Uprava državnih monopolov je Extrabla-det« poroča iz Moskve: Sovjeti so odredili gospodarski bojkot Anglije. Potrebne izdelke bo naročala sovjetska država v prvi vrsti v Nemčiji in Franciji Konferenca nasledstvenih držav na Dnnaju. Na seji konference zastopnikov nasledstvenih držav o predvojnih dolgo-vih, dne 23. t. m., na kateri 9ta zastopal* v Ljubljani | priporoma | Ipecerifsko I blago raanovrctno žganje I moko In delelne pridelke 1 raznovrstno rudninsko vodo | Lastna pražarna za ji kavo ?n mlin xa di« ! Save as električnim | obratom. ? CKNSitI MA BAZPOIAOOI | JIMtlttB^Sail~=Bi!llllt:^^H JUH«*' Lastna kajlgovanal«« Edini tihi pisalni stroj se neomejeno trpeznostjo L. C. SMITH & BROS, MOD. S tore* najmanjšega ropota, Ue' *o teCaJt na UrofjIJICnSh leilSčih. Zastopstvo: Ludovik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.1. Specljalna mehanlCna delavnica *a popravo pisalnih, ratun«1«11’ »n lehnlCnlH »trojev. m Jugoslavijo predsednik delegacije dr. Ploj in ataše dr. Lovčevič, se je vršila le splošna razprava o vprašanjih, ki so v zvezi s senžermansko mirovno pogodbo in delovnim programom za prihodnje seje. Meritorna razprava se bo vršila šele v pondeljek. Domneva se, da bo dunajska konferenca trajala pet dni. Predmet posvetovanj tvorijo v prvi vrsti nezadostno zajamčeni državni dolgovi, posebno rente. Tozadevno so posamezne nasledstvene države že izvedle žigosanje in nakup na njihovem ozemlju nahajajočih se rent, dočim sta Jugoslavija in Rumunija v tem oziru zaostali. Računa pa se, da bo to vprašanje rešeno že tekom letošnjega leta, tako, da bo na prihodnjem zasedanju zastopnikov nasledstvenih držav vprašanje rent in nezadostno zajamčenih državnih dolgov že definitivno rešeno. 0 železniških dolgovih se bo vršila na sgdanji konferenci za enkrat le neobvezna razprava, predvsem z zastopniki Češkoslovaške, ki poseduje velik del omrežja bivših avstrijskih državnih železnic, in mora zato tudi prevzeti glavni del dolgov. Češkoslovaška vlada izvrši najbrže unifikacijo tega dolga in bodo ponudeni lastnikom zadolžnic in prioritet šeške titre. Ljubljanska borza. Sreda, 28. januarja 1925. Blago: Lipovi hlodi, 3 m dolž., od 20 cm premera naprej, fco meja 1 vag. den. 420, bi. 430, zaklj. 420; hrastovi plohi, 61 mm, paral., 2.85 dolž., fco Sušak bi. 1240; hlodi, jelka, od 25 cm naprej, fco Vrhnika den. 250; deske, jelka in smreka, od 18 cm naprej, fco nakladalna postaja bi. 550; oglje la, vilano, fco meja den. 106. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 475; pšenica bačka, 74 kg, fco bačka post. bi. 510; otrobi, pšenični, enotni, fco Ljubljana bi. 212.50; otrobi, pšenični, enotni, fco štaj. post., blago 200, otrobi pšen., fco Postojna bi. 240, koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. d. 270, bi. 275; koruza uova, dobavitev marec, fco Postojna trans. bi. 290; koruza nova, dobavitev april, fco Postojna trans, bi. 300; oves srpski, par. Ljubljana bi. 330; oves bački, fco Ljubljana bi. 370. Vrednote: 7 % investic. pos. iz leta 1921. bi. 65; Loter. 2 lA % državna renta za vojno škodo den. 124, bi. 127. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 209, bi. 212. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 227. Merkantilna banka, Kočevje den. 124, bi. 127. Prva hrvatska štedioni-ca, Zagreb den. 896, bi. 902. Slavenska banka d. d., Zagreb den. 72, bi. 8CT Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 147. Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 408. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100. »Split«, anon. družba za cement Portland, Split bi. 1380. 4 'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke bi. 89. Glavna zaloga F ŠIBENIK - LJUBLJANA Tržna poročila. Ljubljanski živinjski sejem dne 21. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 213 konj, 27 volov, 35 krav, 7 telet in 31 prašičev za rejo, starih 6 do 8 tednov. Cene živini so bile sledeče: Konji par 5000 do 15.000 Din- Goveda so se plačevala za kg žive teže: voli rejeni Din 10.50—11.25, voli za vprego 9—10, krave rejene 7.75 —8.25, krave klobasarice 5.50—6.50, teleta boljša 15—16, teleta lažja 13—14.50, prašički 6—8 tednov stari Din 150—250 komad. Na sejmu v Novem mesta dne 20. januarja so bile sledeče cene za kg žive teže: voli najlepši 11.25 Din, krave za klanje, klobasarice 8.50—9.50, teleta do 13, prašiči najdebelejši do 11.25, le kar čez 200 kg po 15. Mladi prašiči za rejo par 200—225; purani eden 75—100, gosi 1 kos 60—75, kokoši po 30—35- — Kupčije ni bilo skoro nobene, ker ni bilo tujih kupcev. Ponudbe velike. Kmetje nimajo denarja, a tudi blaga ne morejo izvesti in so zato zelo žalostni. Kijttb nizkim cenam živine pa mesarji cen mesu v Novem mestu ne znižajo. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 23. januarja 1925 se je pripeljalo 62 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 od 9 tednov stari komad Din 200—225, 3 do 4 mesce 300— 350, 5 do 7 mescev 625—700, 8 do 10 mescev 800—875, 1 leto 1375—1625, 1 kg žive teže 14.50—16.25, 1 kg mrtve teže 17.50—21.25. Prodalo se je *26 komadov. Lovinski trg v drugi polovici januarja. Od zadnjič se položaj v splošnem ni spremenil. Nemsko-francoska pogajanja o trgovinski pogodbi niso uspela; upajo pa, da bodo vendarle prišli do kakšnega zaključka. Francozi so zahtevali velikansko zvišanje carine za železne in jeklene izdelke, do 100 odstotkov več kakor leta 1924, Nemci so šli pa do 50 odstotkov. Stališče Nemcev je ugodnejše in jih zato tudi lahko razumemo. Vrednost francoskega eksporta v Nemčijo je večja kakor pa vrednost nemškega eksporta na Francosko; v prvih devetih mesecih leta 1924. je bilo njiju razmerje na primer tole: 2.738 milijonov frankov na-pram 1.526 milijonom, razlika torej 1.212 milijonov, do konca 1924 se je razlika gotovo zvišala na poldrugo milijardo. Pa je pri nemškem eksportu vštet tudi že čezmilijonski znesek za premog, koks itd. na račun reparacij. Vsled vsega tega mislijo sedaj Angleži, da bodo dobili oni večja nemška naročila. — V Evropi je upanje v dobro bližnjo bodočnost zelo močno. Eksport je sicer malo ponehal, a domači konzum je bil prav ugoden. Cene v eksportni trgovini: železo v palicah nad 7 funtov, surova pločevina 7/17, srednja 8, valjana žica 7. — Angleški trg je kazal koncem leta 1924 rastočo tendenco in jo je prenesel tudi v novo leto. Eksportna trgovina pa ne obeta tako dobro, angleške cene so še zmeraj previsoke in povpraševanja zato ni dosti. Tudi padec lire ni dobro vplival, ker so bili Italijani sklenili v zadnjem času več večjih kupčij. — Franco-ski domači trg je bil miren, trg surovega železa se je dobro držal. Ponujali so blago za 307 do 310 frankov, dobava koncem marca, znamenje, da ne računijo z nenadnim dvigom cen. Zaloge so precej majhne, izgotovljenega blaga ni. Eksportna trgovina je bila še dosti živahna, kljub temu, da so bile cene nekoliko višje kakor nemške. Belgijci so dobili večja naročila v polfabrikatih, trg surovega železa je trden. Jekleni trg je bil neenakomeren. Domače cene: surovo železo 590 belgijskih frankov, surova pločevina 680, srednja 750, fina 1150. — Nemcem manjka izgotovljenega blaga in govorijo o štiri- do petmesečnih dobavnih rokih. Domači konsum bo v prihodnjih tednih gotovo veliko nakupil in je računiti torej s trdnimi cenami. Okoli 20. januarja so bile cene približno te-le: železo v palicah 140 zlatih mark, surova pločevina 145, srednja 170, fina 230. — češkoslovaški domači trg se dobro drži. Denarja je sedaj precej več in bo to železni industriji seveda prav prišlo, ker bo kos inozemski konkurenci, ki je bila z daljšimi krediti zmeraj spredaj. V eksportni trgovini se pa v doglednem času ne bo dosti spremenilo; produkcijski stroški se pa ne morejo tako znižati, da bi češkoslovaška eksportna trgovina lahko izrinila tujo konkurenco. — Iz Rusije izvemo, da je bila produkcija v decembru večja kakor produkcija v novembru. Cene so v zadnjem času nespremenjene. Pripovedujejo, da bodo industrije, ki delajo z železom naprej, kmalu veliko naročile; domači konsum je ugoden. Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. februarja t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 10.000 kg plinskega olja in 90.000 kg premoga. — Dne 14. februarja t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave smirkovih plošč. — Dne 17- februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave obročev za kolesa. — Dne 18. februarja t. I. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih kemikalij; pri ravnateljstvu dr-žavnih železnic v Sarajevu glede dobave azbestnih plošč in vrvic; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine, glede dobave fir-neža ter glede dobave cina. — Dne 19. februarja t. 1; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošč za mašenje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Najboljši Šivalni »troj |e edino le Josip Petelinc-a znamk n Gritzner Adicr ia rodbino, obri i'i VOdl Na malol Priporoča nolrebiCIne llvllje, krojače, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, iefine robce, SCetfce, »ukance, toaletno blago. Telefon MS Telefon »15 ; I............................................................................... ; Cenjenim trgovcem in induslrljcem se priporoča solidno domače ;; spedicijsko podjetje „]UG0P0RT“ na SuSaku, Uskoška ulica it. 55. ji ; Podružnica podjetja na Rakeku in Jesenicah. Prevzema vsakovrstne ;; ;: transporte, ocarinjenja in vskladiščenja blaga. Informacije brezplačno! ;; ■ ■.i—im.wt.iimi ~ >~I-1 T in"~n-r—" " • •**•*»»>*** — Odgovorni urednik F. JERAS. Ti«k tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike! Gosp. M. A. piše. je izvrsten in cen. Od sedaj bodem samo z njim prala, ker je dober in tudi drugim priporočala. Trgovci ga dobe v vseh veletrgovinah. TISKARNA }„MERKUR“ »?■* Trg.-lnd. d. <1 LJUBLJANA Simon Gregorčič*?* ulic« *t 13 Tiska časopis«, posetnic«, knjig«, broftur«, letake, e«nik«, pravil«, lepake, vs« trgovsk« In uradn« tiskovin« itd. v «ni in v t«ž barvah Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana.