Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnegaJju^stva za Podravje [.26 PTUJ, 1. julija 1966 Cena: 0,4 ND, 40 SD Letnik XIX i »TfMlnik« IzhJijs pod tMn tm^norn oa ooveuiDra lit)] cldije vv skJepu oDčiiiskU) odborov SZDL Piuj m Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«, Ptuj Odgovor- na urednik: Anton Bauinan. —• Uredništvo in upravar ' ' ij. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Stev. iekr'-2a raduna: NB 524-3-72. ~ Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska. Maribor — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za inozemstvo 40 ND. Delo pravosodnih organov pred občinsko skupščino v Medo, 29. junija, sla imela flid skupščine občine Ptuj upno sojo, na kateri sla obrav- vdlodinjstvu, predlog odloka o obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, sklepa- nje o zadolžitvi občine v zvezi s prenosom kredita za otroški vrtec Breg od krajevne skupno- sti Ptuj na občino Ptuj ter glede najetja posojila za adaptacijo šolskega poslopja v Majšperku; sklepanje o vpisu posojila za gradnjo vodovoda v Kragujevcu, sklepanje o amortizacijski stop- nji za »Haloški biser«, predlog za odobritev pripojitve ptujske reševalne postaje k zdravstvene- mu domu, ustanovitev odbora za pripravo proslave 1900 letnice Ptuja ter imenovanje članov v ta odbor; določitev predstavni- kov javnosti v svetih zdravstve- nega doma Ptuj, zdravstvenega doma Kidričevo in zavoda »Olge Meglic« Ptuj ter dvoje manj po- membnih zadev. Ker so bila poročila oziroma problematika v dnevnem redu navedenih točk razposlana odbor- nikom pred sejo v pismeni obli- ki, so odborniki takoj po pričel- ku seje pričeli z obravnavo o po- sameznih poročilih. Glede poro- čil o delu pravosodnih organov in organov za notranje zadeve je bilo v obravnavi poudarjeno, da je dosežen v boju proti krimina- liteti določen uspeh, da pa pred- stavljajo poseben problem pre- stopki in kazniva dejanja mlado- letnikov. Odborniki so v tem po- gledu podčrtali pomen, ki ga ima s tem v zvezi alkoholizem, ki po- staja na nekaterih območjih res- no zlo. Odborniki so tudi podčr- tali, da vse večji odstotek staršev posveča vedno več svojega časa in sil boju za višji standard, da pa ima istočasno vedno manj ča- sa zd vzgojo svojih oirok, posle- dico pa so vidne v evidenci mla- doletniškega prestopništva. Predsednica skupščine Lojzka Stropnik je v svoji razpravi pod- črtala pomen preventivnega dela v pogledu preprečevanja krimi- nalitete. V tem pogledu imajo večje naloge, kakor jih zdaj re- \ šujejo, delovne organizacije, ki se bodo morale bolj zanimali za člane lastnih delovnih skupnosti in za njihove družinske člane. Včasih je bilo dovolj govora o potrebi, da bi imela vsaka delov- no organizacija (večja) socialne- ga delavca, danes pa so takšne ugotovitve docela zamrle. Potre- be po preventivnem delu na tem por?ročju pa narekujejo nastavi- tev socialnea.i delavca ali uved- tt.' le službe v naše večje delov- ne organizacije. Nekateri odborniki ocenjujejo neprimerno čUvo kot glavnega krivca mladinskega prestopništ- va. Odbornik Dušan Cokl iz Go- rišnice misli, da slab tisk v takš- ni meri zastruplja mladino, da se to odraža na njeni pripravljenosti na kazniva dejanja. Predsednica Lojzka Stropnik je na seji predložila dopolnitev predloga odloka o okvirnih koli- činah in vrstah lesa za kmečka gospodarstva v tem smislu, da se dopolni 2. člen predloga odloka in sicer v tem smisla, da določi lastniku gozda letno količino le- sa za posek gozdni obrat v skla- du z gozdno-gospodarskimi na- črti in da ima lastnik gozda v pri- -J«rH, ce se ne strinja z odločit- vijo gozdnega obrata, pravico pritožiti se na svet kmetov — lastnikov gozdov. Ce pa se tudi s sklepom tega sveta ne bi strinjal, bi lahko vložil tožbo na rednem sodišču. Odborniki so po obravnavi te dopolnitve in po predlogih, da se poveča kvota iesa za posek, spre- jeli predlog odloka, o katerem poročamo danes podrobneje na drugem mestu. Odborniki so odobrili poročila o delu pravosodnih organov in organov za notranje zadeve ter sprejeli tudi novi odlok o zatira- nju rastlinskih bolezni in škod- ljivcev, o katerem tudi danes po- ročamo. PROTEST dani Združenja boitev narodaoob\obodilne ^ojuc me5>la l*tuju, zlnuni na skupnem .sestanku dne 27, juni- ja 1966 ub IS. uri. ogorčeno protestiramo zoper vlado Zvezne republike Nemčije, ki pod raznimi izgovori Še nadalje v/trajno odklanja razgovore z našo vlado o od- škodnini jugoslovanskim žrtvam nacizma. lo vprašanje zelo globoko prizadeva članstvo našega Združenja, saj smo ravno tako bili žrtve nečloveških dejanj okupatorjevega nasilja, ki je tudi v našem mestu pobijal, mučil in preganjal naše ljudi. Y Ptuju je okupator ustrelil 26 talcev, interniral <)5 ljudi, od katerih je bilo ustreljenih v taboriščih 15 ter jzgual 26 ljudi v razne kraje okupirane dežele. Ra- zen tega zaznamujemo tudi 22 primerov žrtev nasilja, ko so bili naši ljudje pobiti, ko je okupator izvajal »oči- ščevalne« akcije. Na ta način so tudi naši občani pretrpeli ogromne žrtve okupatorjevega nasilja in se zato pridružujemo protestom in energično zahtevamo, da vlada Zvezne re- publike Nemčije v bližnji prihodnosti poravna škodo tu- di našim žrtvam. Se posebej obsojamo diskriminacijo do naših žrtev, saj nam je znano, da je vlada Zvezne repu- blike Nemčije priznala odškodnino vsem dragim drža- \ani, ki so bile ravno tako žrtev nacističnega nasilja, /iiedtcm ko izplačilo odškodnine naši državi odklanja. Ta |)osto])ck vlade Zvezne republike Nemčije ni ogorčil samo nas članov Združenja zveze borcev, temveč vs(i o!)čane v našem mestu, ker se vsi zavedajo, da smo prav narodi Jugoslavije občutili najhujša hudodelstva, ker je vsem /nnno, da so nas hoteli nemški nacisti iz- trebili in izbrisati s sveta. Zasluga gre našemu boju, da smo te namene pravočasno preprečili. Naša zahteva do odškodnine je pravična, saj smo prispevali ogromen delež za osvoboditev človeštva izpod fašizmu, zato pričakujemo, da bo naša vlada podvzela vse ukrepe fudi v mednarodnem merilu, da se našim zakonitim zahtevam čimpreje ugodi. Združenje borcev NOV mesta Ptuja Skoraj za 3 milijarde škode po toči na ormoškem območju lo ormoškem območju do^Jsončno ocenjena škoda po toči - Največ škode ' vincgrcjciih in v sadovnjakih - V zadnjih štirih letih so poplave in toča •0V7ročiJe za nad pet milijard starih dinarjev škode - Take škode, kot jo B povziDČiJa zadnja toča, v občini Ormož ne pomnijo - Občinski prora- čun se bo zmanjša! za nad 90 milijonov starih dinarjev Letošnjega 19. junija prebival- občine Ormož ne bodo poza- Tega dne, v nedeljo, je bil ^•idvadno vroč m soparen dan, ^hkoverni ljudje so govorili, da ■'^o vroč dan nič dobrega ne ■■'npse. Ura je bila 16. in nekaj ''riu!. Iz severovzhodne strani • se .naglo približevali kopasti ' tPinn: oblaki, ki so pred seboj '- ili svetlejše. Človek bi po- da se narava poigrava. .1', ki so to opazovali, so ■"!-i!i, del ne bo nič dobrega, ['•vihta je bila na pragu. Po pr- debelejših in redkejših kap- dežia je sledila za oreh de- toča, ki je padala vse go- '^K- Delovne ljudi je ploha [•^flnald v stanovanja. Ponekod ■ ^oča padala v debelini gosje- JJjca, približno 20 minut in ' ^ neurjem prenehala. Začelo ugibati o višini škode in o ^''jih, ki so bili prizadeti. Lju- so bili prestrašeni in vzne- '^■"i-igi dan so krajevni centri .^Idli prva poročila o škodi, ki k povzročila toča. Istega dne )j ^'se prizadete kraje obiskal C^^sednik občinske skupščine pož FRANC NOVAK. Občin- ^ skupščina je imenovala 8 ko- za cenitev nastale š-kode. L-^^^o so sestavljali odboTnik tfg."^ske skupščine, predstajvmik l^jevne skunnosti in uslužbenec "■^^ske uprave, ki je bil vodja komisije. Glede na prizadetost občanov je bilo treba hitro ukre- pati zaradi zaščite mehanično poškodovanih nasadov in polj- ščin, ki s'C0hd obdelovalnih površin in škoda na pridelkih znaša 2.313„531.000 starih dinarjev. Ra- čunajo, da je lovišča prizadela za 3 milijone starih dinarjev, s tem da je pobila precej divjadi. Zaradi katastrofalne škode po toči se bo občinski proračun zmanjšal za 90,443.000 starih di- narjev. Prispevek od kmetijske dejavnosti se bo zmanjšal pri- bližno za 72 milijonov, prispevek iz osebnega dohodka za 8 milijo- nov, prometni davek od prodaje na drobno za 5,643.000, in repub- liški prispevek iz osebnega do« hodka za 4,8 milijonov starih di- narjev. Dosedanje elementarne škode v občini Ormož Tred štirimi leti je območje občine Ormož zajela huda ne- vihta s točo, ki je družbenemu in zasebnemu kmetijstvu povzro- čila 1,8 milijona starih dinarjev škode. Lani je ravninsko območ- je občine večkrat poplavila Dra- va, Sejanca in Pesnica. Poplave so povzročile za 2 milijardi sta- r;h dinarjev škode. (NADAUEVAN« HA y STIJAHI) Proslave za dan borca Letošnje praznovanje dneva borca bo poteklo v znamenju 25-letnice vstaje jugoslovanskih no- rcdov. V ptujski občini bomo imeli osrednjo pro- slavo v soboto, 2. julija t. i. zvečer v gledališču. Na proslavi bodo sodelovali ptujska »Svoboda«, ekipe ptujske garnizije in pevski zbor železničar- jev iz Ptuja. V nedeljo, ž. julija bo v Sitežu pri Stopercah partizansko srečanje, ki pa mu bodo prisostvovali ludi člani Zveze borcev in mladina iz Ptuja, Ki- dričevega in zahodnih Haloz ter pripadniki JLA. Poleg teh osrednjih prireditev pa pripravlja- jo krajevne organizacije ZB krajevne proslave dneva borca in 25-letnice vstaje. RAZŠIRITEV VOJNE V VIETNAMU Ameriški predsednik Johnsoin se je odločil za ukrep, s katerim je ponovno dokazal, da ni dobro biti njegov zaveznik in da so ZDA, tako kot se je izra^zil de- mokratski senator iz Oregona WaY'ne Morse, največja nevar- nost za svetovni mir. Odločil se je za tako imenovano »eskalaci- jo«, za nadaljnjo razširitev voj- 'ne v Vietnamu. Ameriška letala so minulo sre- do bombardirala predmestja Ha- noja in Hajfonga in poleg števil- nih civilnih zgradb razrušila do- bršen del tamkajšnjih petrolej- skih naprav, S tem napadom je konec večdnevnih ugibanj in ne- strpnega pričakovanja. Ta odločitev in prejšnje John- sonove izjave so spodbudile ge- neralnega sekretarja OZN U Tan- la, da je opozoril svetovno jav- niost na szelo kritičen in nujen poiožaj v Vietnamu« in da je ob- sodil vojno v tej deželi kot »naj- bolj barbarsko vojno v zgodovi- ni«. Zavrnil je tudi izjave ameri- škega predsediniika Johnsona in zunanjega mjimistra Deana Ruska, ki sta zatrjevala, da so zadnje mifovne pobude v Hanoju pro- padle zato, ker je DR Vietnam trdovratno zavračala vse predlo- ge, U Tant je s posredovanjem nekaterih ameriških dopisnikov opozoril ameriško javnost, da zadnjih seveTn;ovietnaamddh reak- cij nikaikor ne šteje za ne.prckl}c- no zavrnitev. Atneriški list New Republic piše v zvezi s lem, da generalni sekretar U Tant in predsednik Johnson očiiJto hodi- ta po poteh, ki se bodo neizbež- no končale z njunim medseboj- nim spopadom. List dodaja, da sedanja eskalacija ni prvi pri- mer, iko pred.sediTik Joluison do- kazuje, da mu je več do razširit- ve vojne kot do razgovorov. Sedanja Johnsonova odločitev o razširitvi vietnamske vojxie in bombardiranju severnovietnam- ske prestolnice, ki je zadela na ostro obsodbo po vsem svetu, je vzibudila splošno ogorčenje in ne- lagodnost celo med zvestimi ameriškimi zavezniki. Namesto razgovorov in prizadevanja po utrditvi miru je Johnscm odpil nov prepad, prek katerega uteg- ne zdrkniti ves svet v nepoprav- ljivo katastrofo. Ni čudno, če je vsa napredna in miroljubna sve- tovna javnost odločno obsodila sedanje bombardiranje Hanoja in Hajfonga, tako kot že več let ob- soja krvavo vietnamsko vojno in zahteva, da jo čimprej končajo z razgovori, vietnamskemu narodu pa zagotovijo možnost, da bo sam, brez tujega vmešavanja, od- ločil o svoji usodi. Konec de Gouliovega obiska v Sovjetski zvezi Obisk francoskega predsednika Charlesa de Gaulla v Sovjetski zvezi se približuje kraju. Včeraj se je ŠG zadnjič sestal za zeleno mizo v Kremlju s sovjetskimi vo- ditelji. Ob tej priložnosti so pod- pisali skupno deklaracijo o raz- govorih, s katero so obvestili svet o rezultatih razgovorov gle- de napredka pri razvoju odnosov med dvema državama in o rezul- tatih razgovorov glede mednarod- nih proiblemov. Francoski viri poudarjajo, da je de Gaulle zadovoljen z razgo- vori s sovjetskimi voditelji. Tudi sovjetska stran ne prikriva za- dovoljstva nad de Ganllovim obiskom in doseženimi rezultati razgovorov. Poudarjajo, da so obravnavali skoraj vsa važnejša vprašanja s področja mednarodnih odnosov in da so posebno pozornost posveti- li nadaljnjemu razvoju in na- predku medsebojnih odnosov. Tako so oziroma bodo podpisali tri sporazume, in sicer sporazum o znanstveno tehniškem sodelo- vanju, o sodelovanju pri razisko- vanju vesolja in konzularni spo- razum, po katerem bodo odprli sovjetski konzulat v Marseillu, francoskega pa v Leningradu. Francozi so izkoristili de Gaullov obisk v Sovjetski zvezi in poka- zali kar največje zanimanje za povečanje francoskega ■Lzvo^a v to deželo in v ostale socialistične vzhodnoevrop5.ke države. Kljub temu pa so ostale še ved-- no precejšnje razlike v glediščih o nekaterih mednarodnih vpra- šanjih. Tako na primer francoski predsednik de Gaulle ni sprejel sovjetskega predloga o konferen- ci evropskih držav glede \T>raša- nja evropske varnosti, sovjetski voditelji pa nis'o mogli v celoti pristali na de Ganillove zamisli glede nemške zdnužitve in glede rešitve vietnamskega problema, čeprav so si gledišča glede zad- njega vprašanja močno podobna. Obe strani sta se sporazumeli, da bosta v deklaraciji poudarili velik pomen de Gaullovega obi- ska v SZ, in sicer tako z vidika dvostranskih odnosov kot z med- narodnega vidika. Kljub vsemu, tako poudarjajo, pa so največji uspeli dosegli na področju medseboj;nih odnosov, čeprav podrobnosti še niso v ce- loti znane, poudarjata že zdaj sovjetska in francoska stran ve- liko zadovoljstvo nad doseženim napredkom. Ta napredek so po izjavi nekega francoskega pred- stavnika dosegli predvsem zaradi tega, ker sta Francija in SZ v enaki meri zainteresiradii za raz- širitev gospodarskega in vseh drugih oblik raedsebojrtega sode- k vanj a. Jugosiovansko-vatikanski sporazum v Beogradu so pred kratkim podpisali protokol o pogovorih za ureditev odnosov med Jugo- slavijo in Vatikanom. Msgr. Ča- saroli, ki je v imenu svete sto- lice podpisal protokol, je izjavil, da le-ta odpira novo stran v zgo- dovini odnosov med sveto stoli- co in Jugoslavijo in torej v od- nosih med jugoslovansko državo in katoliško cerkvijo. Izrazil je najiskrenejše želje vsem držav- ljanom brez razlike, šefu države in drugim osebnostim, ki skrbe za napredek te velike dežele mi- ru, pravice in svobode. Konec na 2, strani KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V II. LIGO v nedeljo, 3. julija, t. i. se bosta srečali v Kidričevem ob 17. uri v odločilni tekmi za vstop v 11. ligo moštvi domačega Aluminijr in Metalca iz Zagreba. Vabimo ljubitelje nogometa, da s svojo nav- zočnostjo pomagajo Aluminiju v tej tekmi! Sfran 2 TEDNIK - petek, t. julija 1966 Sfrnti Po V. pienumu Občinskega sindikalnega sveta P tu} Posvet O sodelovanju delovnih organizacij z zdravstveno službo Komisija za varstvo pri delu pri Občiinskem sindikalnem sve- tu Ptuj je po sklepu V. plenu- ma OŠS Ptuj sklicala za četr- tek, 7. julija 1966, posvetovanje z direktorji delovnih organiza- cij, predsedniki delavskih sve- tov in referenti za varstvo pri delu. Na posvetovanju bo glavna razprava o tem, kako v praksi dosledno uresničiti osnovna sta- lišča in zaključke V. plenuma OSS Ptuj o varstvu pri delu in zdravstvenem varstvu zaposle- nih. Posebno bo govor o tesnej- šem sodelovanju delovnih orga- nizacij z zdravstveno službo in O pomenu dispanzerja za medi- cino dela, ki ga namerava od- preti Zdravstveni dom Ptuj. Zaradi naglega razvoja ptuj- skih delovnih organizacij se že dalj časa čuti potreba po poseb- ni zdravstveni zaščiti vseh za- poslenih, posebno trstih, ki de- lajo na zdravju škodljivih de- lovnih mestih. Tu ni mišljeno posebno zdravstveno varstvo bolnih ali poškodovanih, ki ga nudijo ambulante in bolnišnice vsak dan, temveč dispanzersko ali preventivno varstvo vseh zaposlenih. Glavna karakteristika dispan- zerskega dela namreč ni v ča- kanju zdravnika na bolnike, ki se sami javljajo dnevno v zdravniških ordinacijah, temveč v iskanju bolnikov na delovnih mestih že v tistem^ zgodnjem stadiju obolenja, ko prizadeti še prav ničesar ne čuti ali pa čuti samo minimalno. Takšen način odkrivanja bolezni je uveden v vseh naprednih državah in tudi pri nas v večjih industrijskih centrih ali pa celo v posamez- nih delovnih organizacijah, Tudi Zdravstveni dom v Ptu- ju je pripravljen odpreti takšen dispanzer za medicino dela za vse delovne organizacije na ptujskem področju, če bodo de- lovne organizacije pokazale za takšno zdravstveno varstvo svojih članov delovnih skupno- sti interes in razumevanje, kar bo zelo velikega pomena. Zdravstveni dom v Ptuju je v ta namen že dal specializirati del svojega zdravniškega ka- dra: dva zdravnika in eno me- dicinsko sestro. Delovne organizacije bodo imele od dispanzerja za medici- no dela vrsto koristi od poseb- nega zdravstvenega varstva za- poslenih. Temeljiti specialistični prvi pregledi pred nastopom v de- lovno razmerje bodo omogočali zaposlovanje zdravih ljudi. Preventivni periodični pre- gledi bodo odkrivali v najzgod- nejšem stadiju razne poklicne in druge bolezni, ki jih zaposle- ni še sploh ne čutijo in zato ne vedo, da so bolni, zaradi česar tudi sami ne iščejo zdravniške pomoči. Zaradi budne kontrole nad vsemi bolnimi bo padel stalfež bolnikov na minimum. Zaradi boljše tehnične zaščite in zaradi tekoče tehnične zdrav- stvene prosvete in higienske vzgoje zaposlenih bo padlo šte- vilo nezgod na delovnih mestih. Pod stalno zdravniško kon- trolo bodo tisti, ki delajo na zdravju nevarnih delovnih me- stih, in tisti, ki so omejeno spo- sobni, kot so: invalidi, nosečni- ce, kronični bolniki in drugi. Urejena bo prva pomoč — efektno, pravočasno in strokov- no — 5 odst. zaposlenih bo nam- reč moralo napraviti razširjeni tečaj iz prve pomoči. Delovne organizacije bodo hm ta način dotaile pregled nad zdravstvenim stanjem članov svojih delovnih skupnosti. De- lovne organizacije bodo s po- močjo dispanzerja za medicino dela v Ptuju zadostile pravnim in sanitarnim zakonskim pred- pisom, ki pod kaznijo zahtevajo preventivno zaščito zaposlenih, ki pa se v glavnem vse do da- nes še ni izvajala v delovnih organizacijah ptujske občine. Odgovorni v delovnih organi- zacijah bodo na tak način pre- ložili del svojih velikih odgo- vornosti na dispanzersko zdrav- stveno službo. Skratka, ko analiziramo kori- sti in prednosti delovnih orga- nizacij, ki jih bodo iste prido- bile z dispanzerjem za medicino dela, vidimo, da so te koristi v tem, da bodo dobivale zdrav ka- der, ki bo zdravniško kontroli- ran in bo zaradi tega manj obo- leval, v delovnih organizacijah bo manj nesreč pri delu. Stalež bolnih bo nižji, zaradi tega pa bo manj izs^ubljenih de- lovnih dni. Pokazala se bo več- ja storilnost dela. Manj bo pred- časnih invalidskih upokojitev, manj kroničnih bolnikov. Zapo- sleni bodo delali v prijetni za- vesti, da nekdo stalno bedi nad njihovim zdravstvenim stanjem. Dokazano je namreč, da je bolj ekonomično in bolj smotrno bolezni in poškodbe preprečeva- ti kot zdraviti. Mnoge bolezni in poškodbe povzročajo kljub temeljitim in dolgotrajnim zdravniškim proceduram nelju- be, včasih pa tudi dosmrtne po- sledice. Zdravljenje je gašenje požara, preventiva pa se trudi, da do požara sploh ne pride. Dispanzer za medicino dela bo Ime! v evidenci higiensko stanje delovnih mest In vseh ostalih prostorov, v katerih za- posleni delajo. Kontroliral bo delovna mesta, ki so pod škod- ljivimi fizikalno kemičnimi fak- torji, kot so na primer: vročina, vlaga, prepih, osvetljenje. ropot, prah. dim, para, strupeni plini itd., in vsa ostala delovna me- sta s težkimi in nefiziološkimi delovnimi pogoji oziroma z veli- kim rizikom za zdravje in var- nost zaposlenih. Dispanzer za medicino dela bo na tekočem analiziral zdrav- stveno in socialno problematiko zaposlenih ter bo dajal priporo- čila in konkretne predloge sa- moupravnim organom delovnih organizacij za izboljšanje sta- nja. Dispanzer za medicino de- la bo pošiljal delovnim organi- zacijam obdobna poročila o svo- jem delu in ugotovitvah. Medi- cinska sestra bo po potrebi pa- tronažno obiskovala domove zaposlenih. Dispanzer za medi- cino dela bo sodeloval pri zdravstveno-prosvetni vzgoji zaposlenih. Tak program dela bodočega dispan::erja za medicino dela v Ptuju je v celoti podprl V. raz- širjeni plenum Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj in se od- ločno zavzel, da pride čimprej do njegove realizacije. * S tem namenom sklicuje Ob- činski sindikalni svet Ptuj po- svetovanje s predstavniki de- lovnih organizacij, ki bo v De- lavskem klubu »Franc Kram- berger« v Ptuju ob 17. uri v če- trtek, kot smo že omenili. Ptuj- ski sindikati se bodo v bodoče odločno zavzemali za to, da se zagotovi popolna varnost pri delu in čim bolje organizirano zdravstveno varstvo zaposlenih, zato pričakujemo, da bodo na posvetovanju sodelovali pred- stavniki vseh povabljenih de- lovnih organizacij. Krava Ziiža dafe po 83 litrov mleka na dan Na gove" farmi v Središču .^o 103 krave-plemenice 30 izmed teh ima vsaka od 20 do 30 litrov mleka dnevno. Na tej farmi ima največjo mlečnost krava Zuža. Oc" nje dnevno namolzejo povprečno po 35 litrov mle- kn s 3,54 odstotka maščobe. Ta krava daje letno 5320 litrov mleka. Je najboljša plemenica na farmi, saj je stara sedem let in je povrgla že 6 teličkov. 2u- ža je simentalske pasme. V tri- letnem povprečju je ta krava da- la vsako leto po 4409 litrov mle- ka, medtem ko je povprečna mlečnost ostalih krav 3245 litrov mleka. Delavci na goveji farmi v Središču med ostalim tudi pra- vijo, da ni mirnejše živali od krave Zuže, ki je najbolj priljub- liena. Njeno vime je tako obilno, da je ne morejo molzti v nor- malno posodo, temveč jo molze- jo v posebne nizke posode. Mol- zenje je ročno in pravijo, da je boljše od strojnega, čeprav je povezano z mnogo večjimi izdat- ki. Iz hleva plemenic na goveji farmi v Središču predajo dnev- no po 1100 litrov mleka. Krave- plemenice hranijo z močnimi kr- mili in z drugo pripravljeno kr- mo. Krava 2uža daje zjutraj po 13 litrov mleka, opoldne in zve- čer pa vsakokrat po 11 litrov. Kot trdijo strokovniaki goveje farme v Središču so tako visoko mlečnost dosegli s selekcijo, ki je predvsem v živinoreji nujno potrebna. Ob istpm številu krav molznic ^e mlečnost nenehno 7višuje, kar je razumljivo, saj imajo na farmi zaposleni bogate izkušnje. Kaže, da je tako visoka mleč- nost več kot rf^ntabilna. Vzami- mo, da daje dnevno krava po 30 litrov mleka in da liter mleka stane 100 starih dinarjev. V enem dnevu dobimo za mleko 3000 .sta- rih dinarjev ali povprečno me- sečno 90.000 starih dinarjev. Na drugi strani pa računajmo stroš- ke, ki na/stanejo v zvezi s pre- hrano goveda in stroške dela. Po temeljitem računu bomo dobili mnogo večje dohodke od izdat- kov. Povprečna mlečnost krav zasebnih kmetovalcev je do 10 litrov mleka dnevno. Zakaj je tako nizka mlečnost v zasebnem kmetijstvu? To je vprašanje, od- govor pa je enostaven. Hrana za krave mora biti vitaminska in kalorično izračunana. Tega za- sebni kmetovalci nimajo. LES ZA POTREBE KMEČKIH GOSPODARSTEV Na seji skupščine občine Ptuj prejšnjo sredo je bil v obravna- vi predlog odloka o okvirnih ko- ličinah in vrstah lesa, ki pripa- dajo v občini Ptuj kmetom — listnikom gozdov za neposredno uporabo v njihovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Kakor je znano, so bili vsi gozdovi privatnih lastnikov z republiškim zakonom in po skle- pu skupščine občine prepuščeni v upravljanje gozdnim gospodar- stvom. S tem odlokom pa gre za to, da se določijo količine lesa, ki jih bodo kmetje — lastniki gozdov lahko posekali v svojem gozdu za potrebe svojega gospo- darstva in gospodinjstva. Po predloženem odloku se šte- je za kmečko tisto gospodarstvo in gospodinjstvo, katerega člani iktivno ukvarjajo s kmetij- sko proizvodnjo in jim je kme- tijstvo ali gozdarstvo glavni vir dohodkov. Predlog odloka je določal za neposredno domačo uporabo v k«ifeokem gospodarstvu na ptuj- skem območju letno največ 6 pr. metrov tehničnega lesa in 8 pr. metrov drv, če je to omogočala zmogljivost kmetovega gozda. V predlogu odloka pa so tudi določbe za primer nove gradnje v kmečkem gospodarstvu, za adaptacije in večja popravila kmečkega gospodarskega poslop- ja ali hiše. V takšnih primerih določi količino in vrsto lesa za neposredno uporabo organizaci- ja, ki upravlja gozd na osnovi tehnične dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja. Ce hoče kmečko gospodarstvo popraviti svoje zgradbe v manj- šem obsegu, za kar ni potrebno gradbeno dovoljenje, se določi količina potrebnega lesa z dogo- vorom med lastnikom gozda in gozdnim gospodarstvom. Eden izmed členov predloga odloka določa, da mora gozdno- gospodarska organizacija upošte- vati pri določanju količin in vrst lesa za domače potrebe kmetov — lastnikov gozdov velikost in donosnost gozda ter potrebe nji- hovega gospodarstva. Po predlogu odloka je mogoč tudi posek večletnih etatov lesa skupaj, če to zahtevajo potrebe kmečkega gospodarstva. V tem primeru so količine večje. Predlog je bil po dopolnitvi 2. čl., o čemer poročamo v uvodni- ku, sprejet. Varstvo lastllii po novem odloku Za sejo skupščine občine Ptuj prejšnjo sredo, 29. junija letos, ie bil pripravljen tudi predlog odloka o obveznem zatijflnju rastlin=;kih bolezni in škodljiv- cev na območji! ntuiske občine. Doslej smo sicer že imeli tudi tozadevne občin=k° predpise po- leg zveznega in republiškega, vendar je bilo potrebno iz do- ločenih razlogov zadevo strniti v enem predpisu. Predlog odloka obvezuje last- nike in uporabnike zemljišč, rast- lin, prostorov za hrambo rastlin, plodov in semen ter sredstev za prevoz rastlin k izvajanju ukre- pov za varstvo rastlin, k zatira- nju plevela, koloradskega hro- šča, krom.pirjpve plesni, kapaf- jev in škrlupa z organiziranim delovanjem kmetijskih družbenih organizacij, vse druge bolezni in škodljivce pa morajo zatirati lastniki in uporabniki zemljišč sami. Kmetijske organizacije so dolžne priskrbeti zadostne koli- čine zaščitnih in tehničnih sred- stev za to zatiranje ter zagoto- viti strokovno pomoč. V primeru, da bi se pojavili škodljivci ali bolezni v večjem obsegu, so kmetijske organiza- cije dolžne po nalogu inšpekcije organizira/ti skupno zatiranje. Dela, ki jih opravijo kmetij- ske organizacije pri zatiranju bolezni in škodljivcev, zaračuna- vajo lastnikom ali uporabnikom zemljišč po dnevnih cenah Tudi ta predlog odloka je bil v celoti sprejet. Potovanja v inozemstvo Lani je zahtevalo 5012 obča- nov ptujske in ormoške obči- ne, da se jim izdajo potni listi za potovanje v Inozemstvo ali da se jim že izdani podaljšajo. 4901 zahtevku je bilo ugodeno, 111 pa ne. Skupinsko je lani po- tovalo v inozemstva 16 skupin s skupno 613 osebami. Novi vozniki motonnh vozil Ptujski komisiji za vozniške izpite se je prijavilo v lanskem letu 1229 kandidatov, izpit pa je opravilo 509 kandidatov iz ob- močja občine Ptuj in 72 kandi- datov z območja občine Ormož. Na koncu preteklega leta je bi- lo v obeh občinah 982 voznikov kategorije A; 821 voznikov ka- tegorije B; 1455 voznikov kate- gorije AB; 292 voznikov kate- gorije C; 112 voznikov katego- rije D in 87 voznikov katego- rije F oziroma skupno 375R voz- nikov motornih vozil vseh ka- tegorij. Začenši z lanskim junijem pa je začela komisija opravljati tudi izpite mopedistov. Eviden- ca le-teh izkazuje 3557 voznikov mopedov. Lani so organi za nadzorstvo nad varnostjo v prometna odvze- li 51 vozniških dovoljenj za do- bo enega meseca do treh let. Lani je bilo precej prevaža- nja ljudi s tovornimi avtomo- bili. Za take prevoze je bilo iz- danih le 21 dovoljenj. Slo je v glavnem za prevoze na izlete ali pa za prevoiz^ flelavcev tia delovišča. DANES Vn. PLENUM ' OBČINSKEGA SVETA PTUJ Danes popoldne. 1. julija 1966. ob 15.30 prične z delom VII. redni in razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Udeleženci plenuma bodo razpravljali o aktualnih proble- mih gospodarjenja v novih po- gojih in o rezultatih gospodar- jenja v prvih mesecih 1966. Raz- prava ima namen osvetliti vzro- ke, ki zavirajo ali pospešujejo intenzivnejše gospodarjen':e v ptujski komuni, s tem v zvezi pa bodo na pienumu govorili tudi o akcijskih programih delovnih organizacij za povečanje proiz- vodnje in produktivnosti dela. Na pienumu bodo sprejeli ak- cijski program sindikatov ptuj- ske komune za drugo polletje 1966, s katerim bodo podane osnovne smernice politične ak- tivnosti sindikatov v obdobju do rednih občnih zborov sindi- kalnih podružnic. FB Odijugoslova^nsko vlado v nadalje- vanju njene politike, slO'neče na načelih ločitve cerkve od države, enakopravnosti vseh verskih skunnosti ter svobode vesti in veroizpovedi, kakor doslej na- vdihovala želja, da bi nač( gledišča, izražena v tem ( mentu, dobila potrdilo v sil ki ga je imela pred očmi v zadevanju, da bi prišlo do t Protokol je posebno poi ben, ker sveta stolica pristi nekem aktu na obveznosti i ločila o ločitvi cerkve od di in o nevmešavanju cerkve ' litiko, o spoštovanju zakon državnega sistema in o prep' dejanj političnega terorizmi nasilja. Ker je to edinstven razum Vatikana te vrste z socialistično deželo, je zelo jetno, da bo ta precedens tudi širši mednarodni pom« da bo zanimiv za odno.se V« na z drugimi socialističnima* lami. Ker je beograjski protoko sen korak k popolnejši nof zaciji odnosov med našo d! j in sveto stolico oziroma k= ško Versko skupnostjo, naša nost pozdravlja ta doku! Beograj.ski protokol je vzbu' redno veliko zammanje ii' znanje tudi v tujini. Urožfe in orožni listi v letu 1965 je bilo izdanih v Ptuju 57 orožnih listov — 48 za lovsko orožje, 9 pa za samokre- se. Vključno s temi izdanimi orožnimi listi je sedaj na ob- močju občine Ptuj v posesti državljanov 444 kosov lovskega orožja, 76 kosov orožja za oseb- no varnost državljanov in 25 ko- sov športnega orožja. Skupno je torej izdanih 545 orožnih listov. Lani pa je poleg tega bilo iz- danih 77 dovoljenj za nabavo orožja, 68 za lovsko orožje, 9 pa za varnostno. Lansiko leto je bilo zaseženega 26 kosov raznega orožja, katerih lastniki niso bili upravičeni do posesti orožja. Vendar je bilo to orožje v glavnem tako slabo, da je bilo potrebno 21 kosov uni- čiti. Lani je bilo vloženih precej prošenj za izdajo varstvenega orožja. Za nabavo razstreliva je bilo izdanih 81 dovoljenj. Požarna varnost na ptujskem Gbmoi! V lanskem letu je bil ptujskem občinskem obi 52 požarov, ki so pov2 skupno škode za nad 51 n nov starih dinarjev. Pog malo po vzrokih požaro ogromne škode, ki nascsj« di njih: slabe dimnovodne prave in gradbene pomanj vosti so bile vzrok 16 poža otroci so zanetili 10 požar je bilo požigov iz mašče ali samovoljnih požigov, za malomarno&ti in neprevidi je nastalo 7 požarov, streli povzročila 5 požarov, nestrol na električna instalacija 4, i krat vzrok požara ni bil ugo Ijen, lokomotiva pa je pov čila en požar. Gasilska društva so poma gasiti 35 požarov na občins območju, izven njega pa dveh. 17 požarov so lokalih ali pogasili sosedje. Priprave na sprejem rancarje^ v Ormožu v soboto, 2. Julija letos, ob 18. uri bo po Dravi skozi Ptuj spela raucarska Itaravana. Pričakujejo, da se bo udeležilo te v« prireditve nad 2000 ljudi iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in sose Hrvatske. Ranrarje prireja časopisno podjetje Večer. Rancarji bodo prispeli iz Ptu- ja v Ormož po Dravi v soboto ob 18. uri. Rancarsko Večerovo dravsko ekspedicijo bo sestav- ljalo več desetin čolnov. Kopna rancarska karavana bo prispela v Ormož nekaj minut pred dravsko ekspedicijo in bo pri- pravila vse potrebno. Na to ve- liko prireditev se Gostinsko podjetje Ormož temeljito in vsestransko pripravlja in želi zadovoljiti, hitro in solidno po- streči vse goste z raznimi doma- čimi jedili in specialitetami. Sprejem dravske ckspedicije bo ob 18. uri pri Dravi v Ormožu (pri skladišču), nato pa bo po Kolodvorski in Ptu.iski cesti sprevod v mestno grabo. Vsem gostom želi Gosti, podjetje Ormož čim balj.šc streči z domačimi, pristnim visoko kakovostnimi jeruzai skimi vini in z raznimi &p( litetami. Postregli jim boi ražnjiči, čevapčiči, z mesoi tunke, z ajdovimi pogača« z drugimi jestvinami. V mestni grabi v Ormoži program, ki ga bodo sestavi razne kulturne in humoristj točke. V programu bodo | nastopili »Veseli planšaj »Runčki pitarji« in drugi. Pridite, postreženi boste I in solidno! Za razširitev sodelovanja z JLA Dne 2. junija 1966 je bilo v Ptuju posvetovanje širšega ak- tiva Zveze komunistov o sode- lovanju med JLA v ptujski ob- čini in družbeno političnimi or- ganizacijami. Na posvetovanju so razpravljali: — o kadrovanju mladincev v podoficirske šole in voja.ške akademije, fakultete in j>odob- no; — o obrambni vzgoji širšega kroga občanov; — o vključevanju upokojenih vojaških oseb v aktivno druž- beno in politično življenje ter o njihovih problemih. Sodelovanje med ptujsko gar- nizijo .TLA in občinsko organi- zacijo ZKS je tradicionalno. Je stalno, čeprav bolj aktivno ob konferencah ZKJ v občini in ptujski gamiziji. Vendar to so- delovanje v času uvajanja ukrepov gospodarske reforme ni zajelo tudi aktivnega stare- šinskega kadra, predvsem v spremljanju konkretnih priza- devanj na področju občine. Za- to bi naj v bodoče to vrzel iz- popolnili s tem, da ob vseh raz- pravah, ki jih organizira ob- činski komite ZKS, o go.=;podar- skih, negospodarskih in idejnih problemih vabi k sodelovanju predstavnike ptujske garnizije. Gre za sodelovanje in seznanja- nje s konkretnimi problemi ob- čine, kar naj bo osnova za čim uspešnejše vključevanje voja- ških starešin v aktivno družbe- no in politično življenje. V bodoče bi. na j tudi vklju- čevali aktivne vojaške predstoj- nike v vse politične in manife- stativne akcije v občini Sodelovanje med pripadniki JLA in posameznimi delovnimi kolektivi se omejuje, razen ne- kaj izjem, le na pomembnejše praznike, kot so dan JLA ipd., zato je treba stremeti in si pri- zadevati, da se to sodelovanje razširi. Na posvetovanju je bilo ugo- tovljeno, da sodelovanje zajema le ožje področje mesta, nekoli- ko izven je Kidričevo, dočim z ostalimi področji v občini in tu- di izven občine — ni sodelova- nja. Sodelovanje bi naj zajelo tudi podeželje; obenem naj bi obveljala obveza navezati stike s predstavniki ormoške komu- ne. Pri večji popularizaciji dela in življenja v JLA bi naj sode- lovala vsa lokalna informativ- na sredstva. Sodelujejo naj predstavniki garnizije kot tudi družbeno političnih organizacij. Razpravam o skrbi za kadro- vanje v podoficirske šole in vo- jaške akademije je bila posve- čena posebna skrb. Ugotovitev, da tudi na našem območju ne dosegamo večjih rezultatov pri kadrovanju v podoficirske šole in vojaške akademije — je za- skrbljujoča. Družbena vzgoja mlatJi bi se morala odražati tvj vzgoji odnosa do vojaškegj klica. Pri tej vzgoji se ^ smeli omejiti le na zadnje sko leto v osnovni šoli. O pripravi prebivalstva obrambo v primeru eventij vojne je bilo poudarjeno, (j mnogo možnosti za še tesi sodelovanje med JLA, knni no ptujsko garnizijo in me( ganizacijami ter organi, \ ukvarjajo z obrambno vj prebivalstva. Obrambna vzgoja občane skrb vseh družbeno politi organizacij, predstavniškili upravnih organov občine prek njih naše armade. Sfrnn 1 T E D N T K — peiek. 1. julija 1%6 Stran 5 ' □iiji Kunstku ob preranem grobu v sredo, 29. junija, je bil poko- pan na mestnem pokopališču v ptuju Matija Kumsitek iz Grajene ' pri Ptuju. Njegov tovariš v re- volucionarnem delu Rudi IIec iz j^ariboira mu je spregovoril v slovo: TOVARIŠ MATIJA! Globoko nas je prizadela vest, da te ni več. Tvoja bližnja m daljna okolica je danes užalo- ščena. Iz njene sredine je hlad- na in neizprosna smrt iztrgala velikega moža, Matijo, ki je vse življenje resnično žrtvoval za dobro delovnega človeka. Matija, ti si stalno s svojim zavednim, preudarnim, delavskim in ne- upož^ljivim duhom ter s svojimi vsakodnevnimi, drobnimi, ven- dar zelo pomembnimi, marljivt- jni in doslednimi dejanji dajal gvetel vzgled socialističnega de- lovnega človeka. Matija, ti si se že iz mladih dni, v stari Jugoslaviji, boril za pra- vice delovnega človeka. Ko pa se je začel naš delovni človek v no- vi družba osvobajati, si se s svo- jim delovnim vzgledom zavestno boril za tisto ustvarjalnost dedov- ; jiiih ljudi, ki pomeni pravi vir lepega in urejenega življenja. Matija, malokdo je ostal tako trdno zvest rodni grudi tako, kot j je bilo tvoje življenje. Zrasel si I med neprestano rastočimi in plodečimi sadovnjaki in vinogra- di, med obdravskimi, prijaznimi griči Slovenskih goric in zanje tudi resnično živel vse življenje. Tvoje življenje je bilo tesno povezano z naprednim delav- skim gibanjem. Sodeloval si z našimi znanimi velikimi ljudmi Ptuja, z dr. Jožetom Potrčem, Jožetom Lackom, Francem Osoj- nikom in drugimi, ki so zahajali tudi na tvojo domačijo, da bi se dogovorili o svojem delu. V zapiskih Instituta za delav- sko gibanje v Ljubljani je o tvo- jem aktivističnem delovanju v stari Jugoslaviji zapisano med drugim takole: »Krog predanih in zanesljivih ljudi se je začel razširjati. Odkrili smo Kunste- kovo družino, ki je bila po porek- lu viničarska. Oba z ženo sta ra- da prebirala delavsko literaturo. Prek Jožeta Korošca-Pepeka sem tudi jaz navezal z njima tes- nejše stike. Pri Kunstekovih je postalo pravo naše shajališče. Tu smo se zbirali zlasti ob umskih večerih in redno študirali dolgo v noči. Naša celica KP se je po- večala še za dva člana. Okrog taše skupine so se nabirali sim- •jsfeerji, viničarski in kočarski faof^je.« Dalje opisuje, da je po nekem razpečavanju komunističnih le- takov prišlo do aretacije Matije Kunsteka. Tedaj je bil zaprt v Ptuju in Ljubljani, kjer je pre- stal tudi huda mučenja. Znano je, da so začeli proti i koncu stare Jugoslavije sprav- ' Ijati komuniste v taborišče Bi- ' lečo in Ivanjico v Srbiji. V to taborišče so odvlekli tudi tebe, Matija. Med okupacijo se je nadalje- valo težko in smrtnonevamo de- lo. Matija, ti si začel neustrašno delati za OF. Imel si nemirno in tvegano življenje, ki je bilo zme- raj na kocki. Pričakoval si. da te lahko gestapo vsak čas aretira. Pri tebi je bila partizanska po- stojanka. Tu so prenočevali par- tizani in imeli vso oskrbo. Več- krat si hodil tudi po ilegalnih i poteh. i Končno si dočakal svoj veliki dan, to je osvoboditev. Poln za- nosa nad svobodo si se lotil vse- , stranskega družbeno političnega ' dela v domačem kraju. Vodil si C>F in bil tudi predsednik občine na Grajeni. Matija, tvoje življenje pomeni ^ sam veliki delovni dan. Na ^^mlji. ki te je ustvarila, si jo ^ svojih močeh oblikoval v do- brobit človeštva in sedaj se za ^edno vračaš zopet k njej, k "kateri zemlji. ŠE: KDAJ BO ZASUTA JAMA OB POTI? Pod tem naslovom je dne 2. maja 1966 priobčil vaš cenjeni Ust v rubriki »Pisma uredni- štvu« sestavek, podpisan z ini- cijalkami D. M. in M. P. Avtorja v tem sestavku tr- dita, da ta jama škoduje ugle- du našega kraja, nista pa se spomnila, da kakor turistom tudi domačinom ni v veselje in zabavo od tovornjakov in drugih vozil razorana in blat- na pešpot, ko se morajo pešci izogibati mlakužam in jamam na vrtove in njive, ki ležijo ob njej. Krajevna skupnost je sicer že dala postaviti ob tej pešpoti prometna znaka »Prepoveda- no za vsa motorna in vprežna vozila«, so jih pa kmalu v na- slednjih nočeh izruvali in raz- metali nahiijskani in podkup- ljeni nočni klateži. Ni res, ka- kor trdita avtorja sestavka, da so prometne znake postain- li neki samovoljneži in da so jih morali tudi takoj odstra- niti. Avtorja bi bralcem in upo- rabnikom pešpoti bolje ustre- gla, če bi v svojem sestavku citirala odlok, s katerim je bi- la omenjena pešpot predana javnemu prometu za vprežna in motorna vozila vseh vrst. Velika Nedelja, 25. 6. 1966 E. R., Mihovci 10" p. Velika Nedelja POSATETOVANJE O TRGOVINI Za enotna stališša Med problemi, ki se pojavlja- jo pri izvajanju gospodarske re- torme, zaslužijo še posebno po- zornost odprta vprašanja s pod- ročja trgovine — je poudarila razprava na včerajšnjem posve- tu o trgovini, ki ga je pripravila skupina za gospodarska vpraša- nja pri GO SZDL Slovenijje — saj so tesno povezana s priza- devanji za stabilizacijo tržišča na eni strani ter prizadevanji za zaščito potrošnikov in n.iihove- ga standarda na drugi strani. Prav zato je potrebno sikrbno preučiti in razčistiti vsa nerešena vprašanja glede vloge in nalog trgovine v blagovnem prometu pr; usklajevanju ponudb in povpra- ševanja na trgu. glede njenega odnosa do proizvodnje m potroš- nje ter glede položaja, ki ga ima v gosTX)darstvu v razmerah tržno načrtnega gospodarstva. O vseh teh vprašanjih je treba zavzeti enotna stališča, s tem pa bomo prispevali k hitrejšemu reševanju vseh še nerešenih vprašanj in k uspešnemu odpravljanju pomanj- kljivosti m slabosti, ki so - v or- ganizaciji in poslovanju trgovine. Razprava je poudarila, da ne kaže podcenjevati vloge Sociali- stične zveze kot naj.šinše tribune občanov, ki lahko z izoblikovanimi mnenji in stališči o posameznih vprašanjih ustvari ozračje, pri- pravljenost m možno,sti za hitrej- še In odločnejše reševanje teh problemov v samih go?podar?kih oraamzacijah, v občinskih skup- ščinah, v republiških in z\'ezn:h organih in v gospodarskih zborni- cah. Prav gotovo je treba omeniti vsaj nekatera najvažnejša vpraša- nja iz včerajšnje razprave. Glede na predvideni raz\'Oj proiz^^^n^e. možnosti razvoja turizma in tran- zita vsph vrst je po mn^nin ^ide- ležencev razprave treba zagotointi trgovmi enake možnosti za razšir- jeno reprodukcijo kot drugim go- spodarskim panogam In tako omogočiti razvoj ekonomsko moč- nih trgovskih organizacij, ki bodo sposobne razvijati in modernizi- rati svoje zmogljivosti v skladu z Zcihtevami in potrebami trga. S spremembo kreditne politike je treba podpirati proces prena- šanja zalog iz proizvodnje v trgo- vino in tako pospešiti nj^no spe- cializacijo, modemizaciio poslox'a- nja ter obogatitev izbire blaga. Glede režima cen je razprava me- nila, da gre proces sproščanja cen prepočaeh nasprotnih strank po predhodni pravni razčlenitvi zadeve, kar se cesto posreči. TELEFO.N ZA VSAKEGA DESETEGA PREBIVALCA Od leta 1948 se je število tele- fonov v Italm pod\'0,iilo. Omrež- je petih telefonskih družb (Sti- oel. Telve. Tirno. Tetti. Sef). ki 50 danes združene v družbi S.p, je štelo tedai tri milijone tele- fonov. V začetku januarja letoš- njega leta ie bilo v Italiji fi mi- lijonov 1.5.000 telefonov, r ' tele- fona na sto prebivalcev. INDI.IANSKI REZFJIV.ATI ZA TURISTE Ameriški Indijanc-. bodo letos odprl: svoje re^en/ate tujim tu- ristom. Mnog: med n.iimi so v nafiepših predelih Združenih čr- žav in utegneio poslati posebno pr.vlačm za tuje ob skovalce. V ta namen so Indijana 12 pleme- na Cherokee odprli v Južn: Ka- rolim hoTel. Indijanci :z pleme- na Seminole res'"a^Taciio. med- tem ko namera^^aio pr:r).^dniki plemena Apačev v Ne\v Mex;cu ■jr^^^dit- 7:;mskani zbirki je mnogo vrst ka- }3rčkov Ima zelene kanarčke s ■^^narskih otokov in tudi takš- Pn katerih je bolj važna le- ^ta perja kakor petje, ima ho- ^i^dske In angleške kanarčke, ki * čivkajo kot vrabci in imajo ■^l^odrano perje. G-logovšek upa. da mu bo us- '^'o npkega dne vzgojiti črnega ^^"arckn. Ni šSo po sreči •^etnik .sotrpinu v celici; »Pra- da nimaš sreče. Jaz sem se ^P>ravljal na rop m sem cel me- 1/ hranil psa s klobaso. In ko Se vtihotapil v sobo, sem W mački na rep . ..« Stran 4 TEDNIK — peiek, 1. julija 1966 _Nase zdravje_ Vse O glavobolu (NADALIEVANIE) Najpogosteje pa je glavobol znak migrenie. To obolenje je po- dedovanou Zaradi njega se naj- več pritožujejo žene. Nekaj ur pred napadom migrene bolnik čuti spremembo: ne more spati ali pa naspratnio, postane zelo zaspan. Nespanec spremlja ne- mir, razdražen/ost, zaspanost pa Ix)bitost in zlovoljno.st. Dogaja se tudi, da bolniku zaspi roka ali noga ali da mu mravlje lezejo po posameznih delih telesa. Vsi ti občutki se končajo z ostrim glavobolom, ki se navadno poja- vi v čelnem delu glave. Ljudje, ki bolujejo zaradi migrene, po napadu pozabijo nanjo. Lahko delajo in se dobro počutijo. Mi- grena navadno preneiia, ko pri- de človek v zrelo dobo. Včasih boli glava zaradi ne- pravilno izbranih očal, katerih posledica je utrujenost oči, vča- sih pa predolgo bivanje na son- cu. Nekaj preventivnih nasvetov. Ne berite leže. V tem položa- ju možgani niso zadosti inten- zivno oskrbljeni s krvjo. Škod- ljivo je branje tudi pri slabi sve- tlobi, ker se pri tem naprezajo oči, kar povzroča utrujenost in glavobol. Velikega pomena je higiena dela in počitka, posebno počit- ka, ki je lahko aktiven ali pasi- ven. Vsak od njiju ima svoje prednosti. Najbolj efektna obli- ka pasivnega počitka Je spanje. Posebno važno je za možgane, za njihove celice. .Spanje regeneri- ra snov živcev in možganskih celic, V času budnosti človek radodarno porablja to snov. Pred spanjem ni priporočlji- vo duševno delo. Tudi večerjati je treba vsaj dve uri pred spa- njem. Večerja naj bi bila mJeč- no-zelonjavna. Pred spanjem ni .dobro kaditi ali piti alkoholne pijače, močan čaj ali kavo. Vse to vzbuja možgane in onemogoča globok spanec, povzroča pa gla- vobol. Velikega pomena 7,a normal- no dejavnost možganov in za preprečevanje glavobola pa je aktivni počitek, to je menjava- nje duševnega dela s fizičnim. Mnogi duševni delavci delajo vedno sede in dajejo pi-ednost ■pasivnemu počitku. .S časom se vedno slabše počutijo. Njihova pljuča dihajo le površinsko, or- ganizem pa ni dovolj oskrbljen s kisikom. To pa občutvio možga- ni in posledica so mučni glavo- boli. Bistvenega pomiena za prepre- čevanje glavobola je pravilna prehrana. Možgani morajo dobi- vati za obnovo svojih celic za- dostne količine hranilnih snovi. Pri duševnem delu se poveča poraba beljakovin, vitaminov, sp)ojin fosforja. Zaradi tega mo- rajo uživati ljudje, ki se bavijo z duševnim delom, dovolj ma- ščob, imenovanih lipoidi, tistih, ki se nahajajo v glavnem v mle- ku, maslu, čajem) in drugih proizvodih. Glede normalne prehrane mo- žgan pa je važen tudi sladkor. Poskusite sami: če ste močno utrujeni, da se že pojavlja gla- vobol, popijte kozarec sladkega čaja ali kompota; počutje se zač- ne takoj popravljati, glavobol pa preneha, delazmožncst se zo- pet vzpostavi Pri pogostih pojavih glavobola se je potrebno obrniti k zdrav- niku. V največ primerih že ure- ditev spanja, prehrane, režima dela in počitka, opustitev kaje- nja itd. dobro deluje. Kaj je potrebno storiti ob hu- dem glavobolu, ko ni mogoče po- iskati zdravnika? Najbolje je le_ či v FK>steljo, odpreti okno in zapreti radio. Ena tableta pira- midona bo utišala glavobol. Proti glavobolu pa imamo še druge tablete: aspirin, fenacetin itd. Brez posveta z zdravnikom jih ne bi smeli jemati, ker lahko izzovejo neprijetne pvosledice. Univerzalnega sredstva proti migreni ni. Nekaterim pomaga hladen obkladek, drugim pa to- pel. Včasih preneha glavobol, če glavo čvrsto povežemo z brisačo. Posebno pozorno pa moramo ravnati, če imamo poškodbe na glavi. Vendar, to je že drugo vprašanje. MP V New Mexiku (ZIJA) .so pred nedavnim predali za veliko vso- to dve sliki, ki .sta ju naslikali gorili v zoološkem vriu. Sliki so kupili poslovni ljudje iz mesta v prepričanju, da bo njihova vrednost se porasla. Po mišljenju strokovnjakov se sliki opic le malo razlikujeta od si il: abstr ak c i on i stov. Uprava zoološkega vrta spod- buja svoje gojence k »umetni- ški« dejavnosti, ker t^redc sred- stva od prodaje njihovih proiz- vodo^v za izboljšanje prehrane prebivalcev zoološkega vrta. Zelo ie!c» redka kO'V!nci Najbolj redka kovina je — as- tatin (85 element po tablici Men- dolojeva. V zemeljski skorji do globine 16 km je tega elementa vsega le 0,3 grama. Pasle življenje Psi redko doživijo več kakor 20 let. Kot rekord velja pasje živ- ljenje, dolgo 27 let in tri me-^- ce. Toliko časa je namreč pre- živel labradorski lovski pes, Adjutant po imenu, ki je ix>ginil 20. novembra 1963. Njegov last- nik je bil gozdar James Hawks iz Lincolnshireja v Britaniji. Kokošje štetje v začetku našega stoletja je vladalo med kmetovalci prepri- čanje, da zna kokoš šteti, vendar samo do štiri. To prepričanje je temeljilo na naslednjih opazovanjih: če se- di koklja na jajcih, je mogoče je- mati izpod nje jajca in ona tega ne bo opazila. To lahko nadalju- jemo, dokler število jajc v gnez- du ne bo manjše od 4. Ce pa je v gnezdu manj jajc, bo postala kokoš vznemirjena in bo začela kokodakati. Zadostuje, če polo- žimo nazaj toliko jajc, kolikor jih manjka do 4 in kokoš se bo umirila. Rcizprodcifa cesarstva Po smrti rimskega imperator- ja Pertinaksa je priredila preto- rianska garda dražbo, na kateri so prodajali rimski imperij. Rimski bogataš Didij je ponudil največjo vsoto in 28. marca 193. leta je bil prodan rimski impe- rij za zlato, katerega vrednost ocenjujeimo danes na 5,000.000 dolarjev. Rimski senat mu je prisegel zvestobo. Ko so zvedeli za to kupčijo rimski legionarji, ki so služili v Britaniji, so se uprli ter pod vodstvom Septimija Severa od- šli v Rim, kjer so prijeli Didija in ga kaznovali 2. junija 193. le- ta. NK Aluminij ~ NK Mejnik 6:2 (3:1) v zadnji pripravljalni tekmi za kvalifikacije je Aluminij pre- magal goste iz Svečane v zelo slabi in raztrgani igri. Gosti so se dobro upirali prvaka Sloveni- je in so premagani v odprti, sko- raj enakopravni igri. Glede na to, da so dva gola prejeli iz 11- metrovke, je neuspeh Aluminija toliko večji. Aluminij je takrat nastopil bre^ treh standardnih igralcev in se je to močno čutilo v mo- štvu. Brez pravega i^veznega« igralca ni bilo m.ogoee kontroli- rati sredine igrišča in usmerjati napade na gol gostov. Vsi goli Aluminija so bili plod akcij po- sameznikov in ne kolektiva. Na- sprotno pa je oba gola za goste doseglo levo krilo po izredno le- pih podajah soigralcev. Uspe.šni za Aluminij so bili Teodorovič in Krnic po dvakrat, ter Markovič in Kneževič. Oba gola za goste je z glavo doseglo levo krilo. Sodil je Musič iz Ptu- ja z manjšimi napakami. Vojo Veličkovič Odlomki iz življenja lieroja X8V. Dušan je hodil nekaj dni po Ljubljani z občutkom, da je za las ušel smrti, z občutkom, da mu je usoda, ta nepredvidena življenska nujnost, podarila živ- ljenje v zadnjem trenutku, ko je bil že zapisan smrti. Misel na padle in ujete partizane brežiške čete, dne 29. novembra, ga je neprestano obsedala. Veliko boj- nih tovarišev je videl umirati že na španskem bojišču, vendar ga je smrt tistih, s katerimi se je bojeval proti nasilju fašizma — vedno znova globoko pretresla. Dušan je po prihodu s Štajer- ske preživel v Ljubljani le štiri dni. Stanoval je v veliki hiši blizu dramskega gledališča pri zakon- skem paru. On, profesor na uni- verzi in njegova žena, ki sta ga gostoljubno sprejela pod svojo streho, sta pomagala Os-/obodil- ni fronti. V Ljubljani je spet po- iskal Ivana Bratka, sošolca in prijatelja iz ptujskih let, da s*a se pogovorila od srca do src^. Dušan se je po prihodu v Ljab- Ijano sestal tud; s svojo edino sestro, ki je ni videl od novegči leta 1936. Zelo vesel je bil tega srečanja, saj je gojil vedno než- na bratovska čustva do svoje lepe in dobre sestrice, ki jo je zadnjikrat videl, ko je bila še nežnu dekletce, skoraj otrok. Kaj vse mu je povedala o starših, o bratu! Zapustiti so morali že po- leti dom v Ptuju in oditi v iz- gnanstvo na Hrvaško. Od tam se je ona, Martica, napotila v Ljub- ljano. Oče je našel zaposlitev v Varaždinu, brat Marjan, študent, dela v osvobodilnem gibanju na Hrvaškem, najstarejši brat Drago je ostal v Dalmaciji, kjer se je zaposlil že pred vojno. Vse vesti o njegovih so ga živo ?:animale. Rad bi se srečal z mamo, da bi jo po dolgih letih pozdravil, z [ očetom, bratoma! Toda poti do svojih si ne more privoščiti. Pre- dolga je in nevarna. Zaupane so I mu druge naloge, ki jih mora iz- polnjevati v službi osvobodilne- ga gibanja! Sestra bo sedaj nje- gova zveza z domačimi. Ona jim bo pošiljala njegove pozdrave! Z njo sta se videla odslej še več- krat. Obiskovala ga je s kurirko Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet na Dolenjskem do odhoda Druge grupe odredov na Štajersko spomladi 1942. M Dolenjskem K'_' je Dušan v začetku decem- bra 1941 zapustil toplo domač- nost prijaznega doma svojih go- stiteljev, ki ga je užival štiri dni v Ljubljani, je odšel v neizpros- no življenje vojaka partizana. Za mirnim življenjem ni žaloval. Za- vest odgovornosti do zaupanih nalog, ki so mu jih naložili na Glavnem poveljstvu je bila tako vel-ka, da se je od Ljubljane rad poslovil. Skrit v tuji obleki in s p-narejeno legitimacijo je prišel na cilj. Kam? Njegovo novo pot povzemamo po knjigi Pohod druge grupe od- redov, ki jo je napisal Franci Mekinda. Dne 4. decembra 1941 se je Du- šan odpeljal iz Ljubljane z avto- busom. Z njim je odpotoval tudi Simon, mitraljezec v Krimski če- ti, k; so ga po akciji na preser- i ski most poslali v Ljubljano po orožje. Dušan-Tomaž je imel ita- lijansko legitimacijo, glasečo se na tuje ime. Oborožen je bil z odlično pištolo. Oba sta srečno prišla v Pugleško četo pri Mo- kronogu, k: je že pričakovala svojega političneaa komisarja. Tomaž je po prihodu v četo obrazložil komandirju Skali po- velje Glavnega poveljstva slo- venskih partizanskih čet, naj bi ustanovili II. štajerski bataljon iz Piigleške in Mokronoške čete. Zborno mesto novega bataljona naj bo Kremenjak. Premaknili se bodo tako iz svoje postojanke bliže Ljubljani. Nekateri borci so nasprotovali mnenju, ki ga je posredoval To- maž, da bi odšli s področja, kjer so imeli močno politično zaslom- bo v prebivalcih. Glavno povelj- stvo je vedelo, da bo četa trd oreh, zato je tja poslala ravno Tomaža, ki je znal ljudi prepri- čevati kot malokdo. Trudil se je nekaj dni, nazadnje so člani Ko- munistične partije v četi le spo- znali, da je naloga, ki jo nalaga Glavno poveljstvo, le pravilna, da morajo biti partizanske enote manevrske in se ne smejo nave- zovati na določeno ozemlje, Četa je krenila na pot. Istega jutra sta prišli na cilj obe četi. Stane z Mokronoško in Tomaž s Pugleško. Popoldne je bil zbor novega bataljona. Četi sta se po- strojili v polkrogu. Pred borce je stopil vitek, precej visok parti- zan, gostih, rahlo valovitih tem- nih las, ozkega obraza, prijaznih oči in smehljaja — Dušan Kve- der-Tomaž, politični komisar ba- taljona. Na to mesto ga je ime- novalo Glavno poveljstvo že pri oahodu iz Ljubljane. Za koman- danta pa je določilo Franca Roz- mana-Staneta, Ko je Tomaž spregovoril pred zbranimi borci, so ga vsi napeto poslušali, zamaknjeni v vsako njegovo besedo. Tomaž je pou- daril slovesnost trenutka usta- novitve II. štajerskega bataljona, ki ca čakajo bojne naloge na Štajerskem. Pripovedoval jim je o političnem položaju okupator- ja in Osvobodilne fronte v Ljub- ljanski pokrajini in na Štajer- skem. Prepričeval je, da nemški vojski že primanjkuje svežih sil, ker pošiljajo na vzhodno bojišče že starejše letnike moških. Na koncu je povedal, da se mora prebiti bataljon že čez nekaj dni na Štajersko. Borci bataljona so pred svojim političnim komisarjem po njego- vem govoru prisegli boju za svo- bodo, ki mu bodo vdano in ju- naško služili. Nato so zapeli in- tprnacionalo. Se nekaj dni so partizani pre- bili na Kremenjaku, kjer so se mrzlično pripravljali na pohod. Očistili so orožje, izpopolnili svoje vojaško znanje. Določili so bataljonskega intendanta, bol- ničarja in uredili nešteto drugih zadev, potrebnih za pohod. Tomaž, Stane in Skala, ki je bil namestnik komandanta, so se trudili, da bi borce čim bolje pri- pravu; na odgovorne in naporne naloje na pohodu. Bataljon se je dvignil na pot 21. decembra zvečer. Prestopili so glavno cesto Ljubljana—Novo mesto in tudi železniško progo. Sli so mimo St. Lovrenca in Trebnja. Po dolini Temenice so šli mimo dolpniskpn? Špana pod Primskovim, skozi Mišji dol pa do nemško-italijanske meje. Tu so se ustavili pri nekem kmetu, da bi čez dan počivali. Na potu jih je pozdravljala zima z me- glo, vlago in neprijaznimi hlad- nimi vetrovi. Pri nekem kmetu ob meji se je Dušan-Tomaž porazgovoril s kmetovim sinom, da bi jih ta po- noči vodil prek italijansko-nem- ške meje. Po dnevnem počitku s.-) Tomaž, Skala in Stane kora- kali z bataljonom v spremstvu kmečkega fanta prek meje do Liberge in dalje po samotnih ne- izhojenih poteh mimo goličav, poli in gozdov do Tišja, malega zaselka sredi litijskih gozdov, kjer so ležale ne daleč druga od druge tri kmetije. Postali so. Štab bataljona je izdelal načrt, da se prebijejo čez Savo in na- padejo v noči na 25. december Litijo, ko bo vsa nemška vojska zbrana pri jedači in pijači v praznični božični noči. Namera- val; so napasti nemške vojaške in policijske postojanke, zapleni- ti orožje in se nato prebiti čez most na levi breg Save. Reka je pomenila posebno pozimi največ- jo oviro pri prehodu na Štajer- sko stran. Tomaž se je s štabom udomil v eni izmed kmetij. Hišo in ske- denj so zasedli še drugi borci. Bila je zima, zato so si poiskali zavetje pred mrazom. Partizan- sko taborišče po hišah in sked- njih so čuvale straže. Nesreča je hotela, da so se približali taborišču II. š.tajerske- ga bataljona litijski lovci. Opa- zili so od daleč moške postave okoli spodnje kmetije. Najbrž so partizani! Za! pa partizan: teaa [ niso opazili. Lovci so hitro od- nesli svoje pete v dolino, v tijo, z veliko novico. Okupato dvignil na noge svoje sile. N ška vojska je naglo segla orožju. Del vojske je odšel dolini reke v gozdove proti tizanskemu taborišču, drugi pa po drugi poti h Kostrevni( Libergi. Partizani niso slutili, kaj Nemci pripravljajo. Tomaž Stane sta odšla na zvezo v šo, da bi se pomenila s ter za nočni napad. Nista še pi do cilja, ko je že zaropotalo, je bila pol štirih popoldne. To se je s Stanetom takoj obrnil zaj in odhitela sta v bataljon Nemci so prišli do TisjJ c^*a v spodnji hiši še ni slu d'a se je sovražnik približal, va ga je opazila gospodinja, daj so se Nemci splazili za za del hiše in imeli dva voga! svojih rokah. Partizani so mf pustiti vso svojo opremo v >! nju in v hiši. Vzeli so samo o ;e in strelivo in zavzeli pol Boj se je odvijal na šest osem metrov razdalje. PoV' val je komandir čete Janko, f m drevje za hišo so bili P' zanom edina zaklonišča. J^- je hodil od borca do horc' kazal na cilje. Marok in Fr' sta držala z mitraljezoma ognjem dva hišna vogala. čer streho priletela nei" bomba, je ubila na dvorišču mačo hčerko. Druga četa je imela poJ' nad prvo, tretja pa je s' vsem hrbet. Iz doline so V[ prihajajoči nemški kamioi'' Kamnika in Kranja. V.' iDdlje prihodnjič) PRVIČ V KIDRIČEVEM SLOVENIJA - VOJVODINA 340,60:349,55 V nedeljo, 26. junija, sta se sre- čali v telovadnici osnovne šole »Boris Kidrič« v Kidričevem v orodni telovadbi reprezentanci Slovenije in Vojvodine. Nastopili so mladinci in mladinke obeh ekip. V srečanju mladincev je zanes- ljivo zmagala reprezentanca Slo- veinije z rezultatom 216,50:211,05. Najboljši posameznik je bil tek- movalec Slovenije Vratič s 57,50 točk, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedla telovadca Vojvodine, in sicer Krasojevič 54,60 ter Kneževič 53,95. Mladinke Vojvodine so slavile visoko zmago nad svojimi na- sprotnicami. Rezultat 138,55:124,10 dovolj govori o razliki v kvalite- ti obeh ekip. Najboljša posamez- nica je bila Nemetova (V) 35,55, druga prav tako tekmovalka Voj- vodine Milodanovič 34,65. Naj- boljša Slovenka Krničeva se je plasirala na odlično tretje mesto z rezultatom 33,85. Celo tekmovanje je potekalo neovirano, organizacija je bila dobra, čeprav so takšno tekmo- vanje prvič organizirali v Kidri- čevem. Organizator dvoboja, TVD Partizan iz Kidričevega, je uspeš- no položil prvi večji izpit. Vneti športni delavci, predsednik TVD Partizana Kidričevo inž. Operčkal tc^r Ljubo Keber in Andrej Gorše so uspeli v svojem prizadevanju in Kidričanom pripravili prijetno nedeljsko dopoldne. Upajmo, da to tekmovanje ne bo zadnje te vrste pri nas. Posa- mezne pomanjkljivosti v organi- zaciji ne bi smele motiti priza- devnih špo-tnih delavcev, pač '^a jim naj bodo izkušnja za boljšo organizacijo bodočih tekmovanj. Vojo Veličkovič Uspeh tudi v mednarodni tekmi NK Aluminij - NK LIAZ (Jablovec) 2:1(1:1) Strelci: Krnic v 3. in Markovič v 47. minuti za Aluminij terKraus v 6. minuti za goste iz CSSR. Aluminij: Bračič, Tkalec, Mesa- ric, Satler, Muršec, Kneževič, Vo- dušek, Milosavljevič, Markovič, Krnic in Spehonja. LIAZ: Zemler, (Brobec), Hynek, Vitu, Miler, Vavra, Halama, Bie- cek, Andiel, Kravs, (Fiernaht), Majer in Sreima. Moštvo LIAZ, ki je premagalo ljubljansko Olimpijo in nesrečno zgubilo s tesnim izidom proti Ma- riboru, je moralo v Kidričevem položiti orožje pred domačini. Gosti so prišli v Kidričevo z reputacijo enega od najboljših moštev v II. ligi CSSR. Domači- ni, ki so jih gledali dva dni prej v tekmi proti Mariboru, so lahko ugotovili, da jih čaka zelo težka naloga. Začetek tekme je kazal, da je Aluminij dobro pripravljen in da se bodo enakopravno borili z od- ličnimi gosti. V tretji minuti je Krnic z lepim strelom zadel zgor- nji desni kot. Ta gol je bil plod lepe kombinacije skoraj vseh na- padalcev, ki so golmana gostov privedli v mat pozicijo. Na izenačenje nismo dolgo ča- kali. 2e v 6. minuti je napadalec LIAZ Kravs izkoristil napako obrambe domačinov in sodnika (?) ter zadel mrežo mimo nemoč- nega Bračiča. V deveti minuti zelo slab sod- nik Švajger iz Maribora ni doso- dil 11-metrovke v korist Alumi- nija. V bliskovitem napadu je bil Krnic zrušen v kazenskem pro- storu, najmanj 3 metre za črto. Sodnik je to žogo »izvlekel« na rob kazenskega prostora iz samo njemu znanega razloga. Od 15. minute dalje so gosti prevzeli pobudo in jo obdržali vse do konca prvega polčasa. V tem času so Cehi pokazali svo- jo tipično šolo kratkih in sigur- nih podaj brez rizika. Vsi igral- ci LIAZ, razen desnega beka, so izšolani igralci in dobro obvlada- jo tehniko nonometa, tako da so uspeli domačinom vsiliti svoj stil igre. Takoj po začetku II. polčasa sledi odličen prodor Muršeca, efektni driblingi in podaja v »pra- zen prostor«. Na to žogo so star- tali branilec gostov Vitu in Mar- kovič, slednji pa je uspel žogo z vrhom čevlja potisniti v gol. To je bil obenem tudi zmagoviti za- detek. V nadaljevanju je bil Alumi- nij v stalni premoči. Odlični Vitu in Vavra sta komaj reševala šte- vilne probleme pred svojim go- lom, večkrat pa jih je rešila le sreča. Dvakrat so streli napadal- cev Aluminija končali v vratni- ci, z odlično izvedenimi »škarja- mi« je Krnic skoraj premagal golmana. Zadnjih 15. minut so pobudo zopet prevzeli gostje in je Tkalec dvakrat odlično posredoval. Od- lično razpoloženi Satler ter Kne- ževič in Muršec so ustavljali vse ostale napade gostov. Tekmo je zelo slabo sodil Švaj- ger, ki je delal nerazumljive na- pake, pri čemer so nekaj več bili oškodovani domačini. Vojo Veličkovič Vič, Pihler, Ramšak, Sirj Zlender, Vambernpr, Žajdela Hajdina: Drevenšek, 1 Mere, Vidovič, Artenjak rečnik, Orešek, Zelenik, I nec, Artenjak 11, Artenjak Strelci 1:0 2'pnrlPr ( Ramšak (10); 3:0 VambP:0' 3:1 Gerečnik (32); 3:2 V (33)j 3:3 Artenjak III (4 Kamni "^4); 3:5 Vogrinec , 4:5 Zlender (72); 4:6 Artenjj (74); 5:6 Zlender (84). V nedeljo, 26. junija, st.: Rogoznici srečali ekipi Rog^ ce in Haidine. Srečanje je \^ lo za veliki derbi občinske j ta naziv je sama tekma v j meri tudi opravičila. Roaoznica je pričela tek m silovitem tempu in po ''O m tah igre vodila z 3:0. Cel. na/pad in obramba sta delova tem obdobju kot dobro nam, stroj — v ekipi ni bilo slal mesta. Hajdino je trenutno i stvo Rogoznice nok o zme vendar so poča.si uredili si vrste. Prednost treh aolov igralce Rogoznice uspavala, siedica tega sta zadetka, kj ju dobili v 32. in 33. minuti, gol je padel po popolni kr obrambe, drugega pa si je Rogoznice tako rekoč sam ; žiral. V drugem polčasu je } dina ponovila igro Rogoznict prvega polčasa i^, v kratkem su dosegla dva zadetka. Ko js vse kazalo, da je Rogoznica kleknila, so se igralci le-te novno prnbudili in postali polni gospodarji na terenu. V dar pa zamujenega ni bilo ■ mogoče nadomestiti, čeprav dali v zadnjih 20 minutah od be zadnje atome energije in je zato treba pohvaliti za p tvovalnost. V tem obdobju pa so neik rim igralcem Hajdine očitno povedali živci, saj so pri igrati zelo ostro in celo neva Igralci Hajdine igrajo teh no precej lep nogomet, saj i jo med seboj nekaj odličnih sameznikov. Vratar ekipe je koliko slabši in lahko rečemo bi z boljšim možam v vratih segala Hajdina še lepše usp Rogoznica ni razočarala, si izgubila le s tesnim rezulta Nekoliko je razočaral vrata rec, ki ni imel najboljšega 1 va, čeprav moramo priznati,! se je izkazal z nekaj res o
  • . da b; pojasnili razloge oe- ficitov. Zaradi novega sistema po- kojninskeea in invalidskega z^ava- rovania je bilo porabljenih iz tn- val-id-t^kA-TKvkoininskih skladov v letu lPfi.5 poleg rednih izdatkov še 111 mnijard 800 milijrnov di- narjev. To je za 27.1 odstotka več kakor v letu 1964. Prevedba starih pokojnin ie veljala 5k1ad pokoj- ninskega zavarovanja 69 milijard 500 milijonov dinarjev, '^nradi po- večanja pokojnin t>o gospodarski, reformi je bilo izplačanih še 27 milijard BOO milijonov dinarjev. Zato ker se je povečalo število upokojencev, so se povečali izdat- ki še za 14 milijard 500 milijonov dinarjev. Gospodanska reforma .1« vplivala na povečanje izdatkov tudi v skladih otroškega dodatka. Na povečanje izdatkov invalidsko- FKjkojninsfcih skladov so vplivali števllm dejavniki. Poslanci so zahtevali, da je treba čimprej sprejeti spremembe in dopolnitve zakona o invalidskem zavarovanju. TedmiJc »TV 15«, glasilo ZZB NOV Slovenije, Je po«tal članom te organizacije — združenju bor- cev, voj. vojnih Invalidov ter rezervnih ofidrjev in podofldrjev — nepogrešlllv tovarlS. ker Jih medsebojno povem je ter seznanja z njihovimi problem,i, nalogami tn pravicami. Po njem radi segajo vsi. ki 90 jim pri «Trn »-»drije NOB. »TV ISc }e najcenejši tedniik v Sloveniji. Letna naročnina PRAZNIČNI POPUST NA ŽELEZNICI Za dan borca 4. jnlija so že- ezniško-transportna podjetja iidobrila 25-Oflstotn! popust na redne cene Popust velja za vse razdalje pri odhoda od oetka 1. jnlija od 0.00 do po- nedeljka, 4. julija, do 24. ure in z vrnitvijo od nedelje, 3. jn- lija, od 0.01 do torka, 5. jnlija. do 12. UMS. Dokfer je vse po starem Študent medicine: Imate učbe- nik anatomije, vendar bolj no- vega? Kjcijižničar: Morda mislite, da je v zadnjem času zrasla v člo- veku kakšna nova kost? Izkušnje — Mama, daj mi orehov! ■— Dobro, vzemi polno pesti — Bolje je, če mi daš ti, ker imaš večjo pest. T E D M K - pptck. t. Julijn 1966 SeA.Tno-ur Rotiiman Lahko iioe r -e že kddj rano legli, da bi ■. ■ pošteno naspali in ste se na- slednji dan zbudili kot na novo' ro- jeni? Jaz tudi ne. Toda ne zato, ker tega ne bi poskusil. Zddnjič me je na primer žena zoisačiia, ko sem zvečer pri te- leviziji zazehal prav tedajs ko je junak vestema preluknjal nekaj dedcev. Razložila mi je, da na vsak nžičin potrebujem več spa- nja; za^ikaj si torej ne privoščim lepo, vročo kopel in grem izje- moma prej spat? Pritrdil sem ji in stopil v zgornje nadstropje. >^Ne vem sigurno, če bo do- volj tople vode,« je zaklicala že- na za menoj, »pravkar sem splah- nila zadnje perilo.« »Se bom pač z mrzlo vodo o^prhal,« sean se skromno odločil, »kje pa je moja nova pižama?« bV zadnjem perilu,-< je odvrnila žena. Legel sem in bil kmalu zaspal, ko sem dojel korake pred vrati. Vrata so se počasi odprla. »Kaj že spiš?« je zašepetala moja že- na. :>Ne,« sem zagodrnjal. »Kaj ti ni dobro?.< — »Zakaj? Prav dobro se počutim.« Pristopila je in ml položila ro- ko na čelo. »Nič ni vroče,« je rekla. »Zakaj naj bo vroče?« «em za- godrnjal. »Kratko malo se mi je zljubilo, da prej ležem. Saj si mi sama to nasvelovala.« »Le glej. da se umiriš,« je za- šepetala in se odplazila. Toda z-daj tni ni več bilo do spanja. Zato sem sklenil, da bom bral. Ker v bližini postelje nisem na- šel nič primernega, sem odšel v kopalnico, kjer se pri nas nabira čl Ivo. Zvesta risja ušesa s/podaj v hali so me cula. »Ljubček,« je zaklicala moja žena, »kaj pa po- čenjaš v kopalnici?«; Nisem izrabil prilike, da bi za- štrašil svojo družino. olščem kakršnokoli čtivo,« sem odgovoril. *Pazd na svoje oči in raje spil« je zaklicala moja soproga sladko ko med. Nekaj časa sem bral in končno zadremal. Spal sem kot novorojenček — celih šest mi- nut. Potem se je prikazala moja sopro-ga, da bi tudi legla. »Te moti, če bom za trenutefc prižgala luč?« je zašepetala. »Mislila sem, da že spiš.« Potegnil sem odejo prek glave. Nisem pa Se utegnil zaspali, ko je maja žena izjaivila »Smrčiš!« »Kako naj smrčim,« sem se branil, »če sploh še nisem za- spal?« »Ti in tvoji izgovori. Obrni se na drugo stran!« V tem naju je prekinilo cap- Ijanje bosih nožic. To je bila Bctka. »Pri tebi bom spala,« mi je naznanila. »Ne bi rekel, da bo točno tako, kot misliš,« sem odvrnil. »Samo t^o dolgo, dokler ne zaspim, alek. Bom čisto mirna.« s Pa naj bo. Samo tako dolgo, dokler n-c boš zaspala.^' »Smem prižgati radio?« v^Seveda ne,« »Pa jaz vedno zaspira, če radio igra.« »Ni pravila brez izjeme.« »Kaj se to pravi?« »To 66 pravi: ,Ne'!« Dvignil sem Betko in jo spra- vil v njeno lastno posteljo. Po- tem sem odšel v pritličje in se stegnil na kavč v delovni sobi. Dve minuti — in moja žena se je prikazala. »Cula sem, da si spodaj,« je reklii. »Si bolan? Ti kaj manjka?« »Ce sem že bolan, potem upam. da imam spalno bolezen,« sem zabrundal. »Lahko uoč,« je odvrnila. Sli- šati je bilo nekam užaljeno. Komaj je odšla, je pristopicala Betka. »Betka,« sem zaklical stro- go, »pojdi spat!« »Saj grem, tu,-< je rekla moja hčerkica. »Kavč je preozek za dva.« »Ne, saj ni,« je zatrjevala ma- la in se stisnila med mene in ste- no. »Vidiš!« Nekaj trenutkov nato je že spala, jaz pa sem skoro padel s postelje. Po prstih sem se splazil v pivo nadstropje, legel v Belkino po- steljo in zaspal — slednjič za- spaL Nenadoma je bila Betka spet tu. »Atck,« je zakokodakala. »Kaj pa delaš v moji postelji? Jaz hočem tu spati!« Zlezel sem iz Betkine postelje, ona pa vanjo. Prav tedaj, ko sem stopil iz Betkine sobe, sc je spel pojavila moja žena. »Vse, kar je prav!<: sera zakli- cal. »Danes pa bomo menda zdr- sali ves tekač na stopnicah! Za- kaj pa ne ostaneš v postelji? Jaz si bom zdaj skuhal kavo.« Komaj sem v delovni sobi spet zadremal, se je na prizori- šču pojavila nova postava. To je bil Bobi. »Smem vzeti svinčnik?« je vprašal. Sedel sem in priznal luč. »Kaj pa hočeš sredi noči s svinčnikom?« — »Nekaj besed bi rad napisal.« — »Menda boš napisal, da si se odločil zapustiti svojo rodno hišo — upam vsaj?« — »Ne, nekaj drugega. Sicer bom do jutri zjutraj vse pozabil.« 2ena sc je prikazala ravno pravi čas, da je Bobija spodila nazaj v njegovo sobo. Potem se je lotila mene. »To je vendar preneumno! Koj pridi gor in lezi — v svojo posteljo.« »Rekel bi, da bo v postelji kar urijetno,« sem prikimal. »Takšno premikanje čet nisem več doži- vel, odkar sem bil na fronti.« V spalnici mi je žena obrnila blazino in zgladila odeje. »Tako,«' je rdkla, »in zdaj ti prinesem ko- zarec toplega mleka.« »Kaj nimamo nič mrzlega pi- va?« »Ob tej uri boš pil pivo?«f Pogledal sem na uro — kazala je eno po polnoči. Vstal sem, šel v pritličje, odprl steklenico piva, prižgal televizor in si ogle- dal zadnjo tretjino tilma. ki me je že v deških letih navdušil.