Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XI. - Štev. 10
Gorica - četrtek 5. marca 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Ob slovenskem nastopu
na tržaški univerzi
Po obisku v Moskvi
Kot je že znano, so zavedni slovenski visokošolci z Goriškega in Tržaškega predložili za letošnje akademske volitve na Tržaški univerzi svojo listo ADRIA. Po nekaterih škodljivih in nepotrebnih mahinacijah, kakor rekurzu proti slovenski listi ter odlogu volitev s samovoljno odredbo tribuna Scherija, je bila slovenska lista končno potrjena kot veljavna. Ker pa je vsa stvar zdrknila z notranje zadeve univerze na čisto politično-pole-mično področje in ker ima že usmeritev tega vprašanja nedvomno svoj pomen za analizo razmer tako med slovensko manjšino samo kakor v njenem odnosu z večino, se moramo tudi mi nekoliko zaustaviti ob tem problemu.
Kakor vsako drugo udejstvovanje na javnem področju s strani goriških in tržaških Slovencev, ima tudi univerzitetni nastop veliko važnost za delovanje in afirmacijo slovenske manjšine v Italiji. Zato odraža tudi ta nastop jasno določeni namen iti po začrtani poti naprej. Kakšna pa naj bo ta pot? že naravna težnja je, da se mi KOT SLOVENCI SAMOSTOJNO UVELJAVLJAMO, kjerkoli se nam za to nudi možnost. Če manjšina izgubi zaupanje sama vase, če ne najde več sama v sebi moči in življenjske sile za ohranitev in pospeševanje svoje NARODNE SAMOBITNOSTI — tedaj že začenja izgubljati svojske lastnosti manjšine kot take in se preda na milost in nemilost volji večine. To velja zlasti za vse nastope na javnih forumih. Slovenci, ki se za svoje narodno-obramb-no delo raje vključijo v isti tir z večino kot pa da bi nastopili v SLOŽNEM SOGLASJU, kadar so za to dani pogoji, izgube legitimacijo,' da res predstavljajo želje in koristi slovenske manjšine. Tudi če so posamezniki ali skupine pripravljene na določene koncesije Slovencem, bodo tisti Slovenci, ki se nanje naslanjajo, vedno odvisni od skupine, kateri se kot manjšina pridružijo. Večina pač gleda le na svoje koristi, ko ponudi roko manjšini in jo sprejme pod svoje var-,stvo.
Ce vzamemo konkretno sedanji nastop slovenskih levičarskih akademikov na italijanski listi ugotovimo, da to predstavlja le novo potezo v zgrešeni politiki slovenskih titovcev, ki se ob vsaki priliki pridružijo italijanski levici. S tem služijo le skupnim ideološkim interesom na škodo narodnih koristi. Iz tega je razvidno, da je slovenskim levičarjem bolj pri srcu “proletarski internacionalizem« kot o-bramba čistih in neomadeževanih slovenskih narodnih vrednot. Gotovo, da je *ato za slovenske internacionaliste škodljivo pokazati se Slovence, in to tudi na univerzi. To nam potrjuje tudi oportunistično gledanje slovenskih komunističnih voditeljev v Ljubljani na položaj naše manjšine. Saj je prav pred nedavnim sam predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko izjavil, da trenutno Jugoslavija nima važnih razlogov, da bi Se pritoževala zaradi slovenske manjšine
v	Italiji. Ta neumestna izjava izpričuje, da je za slovenske komunistične voditelje vse prav in v redu, tudi nezaščiteni Položaj dela slovenskega naroda izven niatične države, kadar jim to narekuje 0?ki trenutni državno-partljski interesi. Hvala Bogu pa je večina Slovencev ostala zvesta geslu Mati, Domovina, Bog, s katerim je veliki Cankar proslavil slovensko ime, in se malo zmeni za egoistične manevre breznarodnih komunistov.
Ne moremo tudi mimo, ne da bi ostro °bsodili zadržanje nekaterih italijanskih, ^asti desničarskih krogov v zvezi s predložitvijo slovenske liste. Ne vemo, kako bi kakih dve sto slovenskih visoko-olcev ogrožalo italijanstvo univerze ali Trsta samega. Nekateri italijanski
tl kar tekmujejo v alarmantnih defini-c*Jah slovenske liste, kot n. pr. »atentat univerzo«, ali »nezaslišana lista«, ki °Pozarja na upravičen strah itd. Take
izjave pričajo samo o omejenosti in šibkosti onih, ki so jih dali, ter o njih morbozni šovinistični histeriji.
Mi se moramo zavedati, da je naša stvar pravična! Zato je naša naloga, da nikjer ne klonimo. Temne sile, ki se še niso mogle otresti sledov žalostne preteklosti, ki je zadejala celotnemu italijanskemu narodu toliko gorja, bodo prej ali slej propadle. To je pa v veliki meri odvisno od zadržanja italijanskih katoliških in demokratičnih sil, ki lahko s pametno politiko pripomorejo k pomir-jenju v korist obeh tu živečih narodnosti.
Prepričani smo zato, da predstavlja nastop slovenske akademske liste ADRIA nov korak naprej v smislu prizadevanj slovenske manjšine, da uveljavi svoje pravice, kjerkoli je to potrebno. Obenem smo mnenja, da je ravno nastop liste «ADRIA» dokaz, da si prava demokracija polagoma utira pot tudi v odnosih večine do narodne manjšine v Italiji, želimo, da bi vsi Slovenci v zamejstvu spoznali, da je potrebno samostojno nastopati kot avtohtona skupnost, če hočemo, da nas bodo avtohtone in enakopravne tudi priznali.
Glavni namen Macmillanovega potovanja v Sovjetsko zvezo je bil prav gotovo potipati, ali bi se vendarle dalo doseči kak sporazum ali vsaj začeti pogajanja med Vzhodom in Zahodom pred 27. majem, ko poteče sovjetski rok
o	ustanovitvi »svobodnega« mesta Berlina. V začetku so uradni razgovori v Moskvi in okoliških vilah potekali dokaj zadovoljivo. O-be strani sta na svečanih sprejemih in pojedinah obujali stare spomine iz zadnje vojne, ko so Rusi in Angleži bili zavezniki in so se z ramo ob rami skupno borili za zmago miru v svetu. Pri tem je Macmillan obžaloval, da so se prijateljski odnosi med obema državama ohladili, in želel, da bi se spet vrnilo medsebojno zaupanje. Vse je kazalo, da se bo o-zračje začelo tajati. Zlasti Angleži so imeli precej dobre volje, ker se po Dullesovi bolezni smatrajo nekako poklicane, da vodijo zahodno politiko. Zato se jim je zdelo pametno izkoristiti to stanje. Svoje snidenje s Hruščevom je
Hruščev v Vzhodni Nemčiji
Še med obiskom Macmillana v Moskvi je sovj. agencija Tass sporočila, da bo Hruščev še ta teden odpotoval v Leipzig (Lipsko) na tamkajšnji mednarodni velesejem. Mnogi spravljajo ta obisk v zvezo s sklenitvijo ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo ter prepustitvijo nadzorstva nad Berlinom pankovvski vladi.
Sovjetski veleposlanik v Vzhodni Nemčiji Pervukin je v ta namen že stopil v stik z vzhodnonemško vlado za določitev razgovorov. Nekateri vidijo v tem novo grožnjo, da bi Zahod klonil ter na mirovni konferenci zapečatil obstoj dveh Nemčij in tako za vedno pokopal vprašanje nemške združitve.
Pri tem zadnjem snidenju pa, kakor da bi se nebo nenadoma razjasnilo : Hruščev je zavzel čisto drugačno zadržanje do angleških gostov. Bil je prijazen, vljuden, popustljiv. Vzrok tej spremembi je bila nota, ki so jo Sovjeti v ponedeljek dopoldne izročili zastopnikom treh zapadnih velesil. Ta nota je bil odgovor na trojno noto, ki so jo sredi februarja poslali zapadniki v Moskvo ter so v njej predlagali Sovjetom predhodni sestanek zunanjih ministrov za rešitev berlinske krize in za zedinjenje Nemčije. Sovjeti so v svojem ponedeljskem odgovoru kar povsem nepričakovano sprejeli predlog zapadnjakov za sestanek zunanjih ministrov v Ženevi ali na Dunaju v prihodnjem mesecu aprilu. Ta nenaden preokret v sovjetski zunanji politiki je vlil novega upanja vsem in Macmillan ga je bil najbolj vesel, saj se je tako njegovo potovanje v sovjetsko Rusijo zaključilo s precejšnjim uspehom.
Konec stavke v Belgiji
V	Belgiji se je minili teden končala mučna stavka rudarjev, ker je vlada izjavila, da bo poskrbela za novo zaposlitev odnosno za prekvalifikacijo rudarjev, odpuščenih v okviru načrta za preureditev nedonosnih premogovnikov v okviru C ECA.
Evropska premogovna kriza je prva resna preizkušnja za ome-
njeno Jeklarsko in premogovno skupnost. V Rimu, Bonnu in Parizu se posvetujejo, kaj bo treba s tem v zvezi ukreniti. Za zdaj vidijo rešitev v omejitvi proizvodnje ter v zmanjšanem uvozu premoga iz Amerike.
Adenauer - De Gaulle
Medtem ko je Hruščev v Leipzigu, se v Parizu razgovarjata kancler Adenauer in gen. De Gaulle. Kakor je znano, Francija, stara sovražnica Nemčije, danes najbolj podpira Nemčijo v njenem boju proti poskusom za boljševi-zacijo obojih Nemcev. Posvetujeta se tudi o bodoči skupni zahodni politiki glede Nemčije in zahodnega Berlina.
Macmillan primerjal srečanju med medvedom in levom.
Nenadoma pa se je vreme shujšalo in začela je padati mrzla ploha. Poizvedovalno poslanstvo načelnika angleške vlade je naletelo, kot je bilo predvidevati, na resne težave. Medtem ko si je namreč Macmillan nič hudega sluteč o-gledoval neko atomsko centralo, je Hruščev na nekem volilnem zborovanju imel oster govor, v katerem je zavrnil zahodne predloge ter zahteval vrhunski sestanek. »Nikakor ne moremo soglašati, da bi obravnavali vprašanje nemške združitve,« je dejal in pri tem ponovil svoje stališče do Berlina ter neokusno napadel Adenauerja. Hotel ga je poučiti v krščanskem nauku kot kak katehet v šoli ter mu grozil z vesoljno sodbo. (Se vidi, da so tudi pri njem še močni ostanki vere.)
Ta nenaden izbruh Hruščeva je presenetil angleške goste ter odpihal še tiste rahle upe, ki so jih imeli. Zlasti v Londonu so bili odmevi nad sovjetsko potezo zelo nepovoljni. Posledice spremenjenega ozračja so se poznale takoj. Že naslednji dan bi moral Nikita Hruščev spremljati Macmillana v Kijev, a se je opravičil z glavobolom. Kljub temu je Macmillan o-hranil mirno kri ter, čeprav potrt in razočaran, nadaljeval svoje potovanje. V soboto sta Macmillan in Selwyn Lloyd prispela z letalom v Leningrad. Na letališču so ju sprejeli sovj. podpredsednik Mikojan, zunanji minister Gromi-ko ter mestni župan Smirnov. Navzočnost Mikojana in Gromika je po tem, kar se je zgodilo prejšnje dni, povzročilo presenečenje. S tem so Sovjeti verjetno hoteli popraviti slab vtis ter splošno razpoloženje. Macmillan je imel z Miko-janom več razgovorov v Leningradu in ozračje se je malo izboljšalo. Zadnje srečanje s Hruščevom je bilo v ponedeljek v Moskvi pred odhodom angleških gostov v domovino.
Tito v Siriji
V	Kairu in Siriji so se končali pogovori med Nasserjem in Titom. Tito, ki je spremljal Nasser-ja med potjo po nekoliko nezadovoljni Siriji, je verjetno povečal njegov ugled med socialistično u-smerjenimi strujami v Siriji, ki so začele obračati oči v Irak, kjer imajo komunisti vso svobodo. Sirski komunisti zdaj molčijo tudi zaradi znanega pisma Hruščeva, v katerem zagotavlja Nasserju, da se ne mara vmešavati ZAR, to je, da ne bo zahteval milosti za komuniste, ki jih je Nasser dal zapreti. Hruščev očividno ni hotel vreči vstran karte, ki jo zanj pomeni Nasser med Arabci. Premirje pa je le začasno, ker bo Hruščev šel naprej s komunizmom, Nasser pa ga bo nujno moral pobijati. — Glede Iraka menijo, da bo tam odločila vojska, zato je Hruščev verjetno naročil iraškim komunistom, naj se potuhnejo in čakajo dotlej, da bodo dovolj u-spešno proniknili med vojsko. V tem je morda ozadje gori omenjenega pisma Nasserju.
Tito je baje svetoval Nasserju, naj se ne žene preveč za nacionalizem, pač pa naj dela bolj za dvig življenjske ravni svojega ljudstva. Je tudi načelno proti posebnemu arabskemu bloku. Sicer pa sta se oba izrekla za nevtralnost in mirno rešitev alžirske ter berlinske krize.
Na povratku iz Egipta se je Tito za dva dni ustavil še na otoku Rodu za razgovore z grškimi ministri.
Finančni sporazum med Egiptom in Veliko Britanijo glede odškodnine za podržavljeno angleško imovino v Egiptu in glede ukinitve zapore med egiptovsko imovino v Veliki Britaniji so pretekli tedene podpisali v Kairu. S tem sporazumom je bila morda izrečena beseda konec v Sueški zadevi.
Segni dobil zaupnico
Nova Segnijeva vlada, ki je sestavljena izključno iz demokristjanov, se je pretekli teden predstavila v parlamentu ter dobila v poslanski zbornici široko zaupnico. Prodrla je z veliko in prepričljivo večino kot malokatera ital. vlada. Za novo vlado je glasovalo 333 poslancev, proti 248 in 1 se je glasovanja vzdržal. Za Se-gnijevo enobarvno vlado so se izrekli vsi poslanci KD, liberalci, monarhisti ter misovci (neofaši-sti); proti so glasovali komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci ter južnotirolski (nemški) in valdostanski (francoski) predstavniki.
Pred glasovanjem je predsednik vlade Segni razložil glavne smernice in program svoje vlade. Razprava v zbornici je trajala več dni, do glasovanja o zaupnici, ki je bilo v petek. Njen program se ne oddaljuje v bistvu od tistega, s katerim se je KD predstavila za lanske volitve. Segni se je skliceval na smernice De Gaspei'ija in Vanonija; potrdil je zvestobo Italije atlantskemu zavezništvu in evropskem sodelovanju ter dal tudi poudarka njenemu tvornemu nastopanju na Sredozemlju. V notranji politiki bo vlada nadalje-
vala industrializacijo južnih pokrajin ter skušala izvajati Vano-nijev načrt ter šolsko preosnovo.
Sodijo, da bo sedanja vlada lahko trajala precej časa, če ne več, vsaj do prihodnjega kongresa KD, ki bi moral biti v aprilu, a ga bodo zatrdno odložili na jesen. Po odstopu njenega glavnega tajnika Fanfanija mora sedaj glavni odbor izvoliti naslednika ter odločiti novo delovno vodstvo. Neka-
Novi sedež Ljudske skupščine v Ljubljani
Pred kratkim so v Ljubljani otvorili no-
vi	sedež Ljudske skupščine Slovenije v moderni stavbi petnadstropne palače. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki o-blasti, poslanci obeh svetov Ljudske skupščine Slovenije, predstavniki Ljudske armade, kulturni delavci in številno občinstvo. Novi sedež je otvoril predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko, ki je imel tudi priložnostni govor. Pročelje so okrasili z umetninami raznih slovenskih umetnikov.
Novi zakon za ameriške filme
V	ameriški zvezni državi New York je v pretresu zakonski osnutek o filmih. Zakon določa pogoje za državno dovoljenje za predvajanje filmov. Prepoveduje propagando za moralno kvarne filme in tudi nemoralno ali škodljivo propagando.
Demonstracije za Južni Tirol
Skozi ves pretekli teden so se po glavnih ital. mestih (Rim, Milan, Neapelj, Benetke in Trst) vršile demonstracije študentov v zvezi z dogodki v Gornjem Poa-dižju. Dijaki so masovno zapustili šolske dvorane in se vsuli na u-lice kričat »viva«, »abbasso«. Vendar se zdi, da večino šolske mladine privlačuje bolj sončno pomladansko vreme kakor položaj v Južnem Tirolu. To je le bolj razlog, ki ga dijaki izkoriščajo za pomladanske izlete, saj študentom vse prav pride, samo da imajo počitnice.
Podobne dijaške demonstracije so bile tudi v Gorici in v Trstu,
kjer so se pa izprevrgle tudi proti Slovencem in dvojezičnosti. Poleg vzklikov »Dol z Avstrijo« so se v Trstu slišali tudi: »Abbasso
i	sciavi«. — Podobne demonstracije so imeli tudi avstrijski študentje.
Piše La Stampa: »Ne, prav gotovo ti naši „nadebudni” mladeniči ne bodo prinesli v Gornje Poadižje ozračje medsebojnega zaupanja in razumevanja, kakor tudi ne njihovi kolegi v Avstriji. Politika je eno, študentovska razposajenost pa drugo.«
Besede, ki kakor nalašč še v posebni meri veljajo za naše kraje in razmere.
NAS	TEDEN_v	CERKVI Posvetitev Etalije brezmadežnemu
Srcu Marijinemu
8.3. nedelja, 4. postna: sv. Janez od Boga, spozn.
9.3. ponedeljek: sv. Frančiška Rimska, v d.; sv. Dominik Savio, spozn.
10.3. torek: sv. 40 mučencev
JI. 3. sreda: sv. Konstantin, spozn.
12. 3. četrtek: sv. Gregorij Veliki, p., c. uč.
13.3. petek: sv. Sabina, m.
14. 3. sobota: sv. Matilda, kraljica *
SV. FRANČIŠKA RIMSKA (V440) je bila iz odlične, družine. Po smrti svojega moža je razdelila med uboge vse svoje imetje; sama je živela ubožno in stopila v samostan.
Živela je v duhovnem svetu, v družbi
angelov. Stalno je videla poleg sebe svojega angela varuha. Ta je dan za dnem pletel z zlatimi palčkami zlate niti. Pol leta pred njeno smrtjo je začel plesti iz teh niti — tri lepe preproge, ki naj bi pomenile zaslulenje Frančiškino: v njenem dekliškem, zakonskem in vdovskem stanu. Tik pred njeno smrtjo je delo pospešil. Ko je končal — je umrla.
Angel jo je varoval pred zankami hudobnega duha.
Tudi ti imaš angela varuha. Kako plete tvoja dela? Ne vidiš svojega varuha, nisi tako odlikovan, pa se ga redno vsak dan spominjaj: Sveti angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj!
4. postna nedelja
Današnja sv. maša je nekak predčasni odmev velikonočnega veselja. Velika noč je praznik velike krščanske radosti in splošnega veselja, praznik zmagoslavja in vesoljnega odrešenja. Spominja nas na največjo človeško uteho in največjo milost, na milost vse-človeškega odrešenja, na našo o-svoboditev iz peklenske in grešne sužnosti ter na vrnjeno božjo milost. Jezusovo mučeništvo — mu-čeništvo brez primere — nas je otelo izpod pogubnega jarma in nam vrnilo izgubljeno nadnaravno milost, vrnilo pravico in dostop v nebeški raj, vrnilo sijaj in blaženost nebeške sreče. Ta veliki zgodovinski dogodek, praznik Jezusovega in našega vstajenja, Jezusove in naše zmage, Cerkev vsako leto znova slovesno obhaja in polna slovesne radosti opeva. Velika noč je kakor ena sama a-leluja. Duha in razpoloženje Velike noči izraža delno že današnja nedeljska sv. maša. Večkrat se v njej ponovijo izrazi veselja in duhovne radosti. Ni pa še konec postnega časa.
Berilo sv. Pavla poveličuje krščansko svobodo, svobodo, katero nam je priboril Jezus Kristus s svojo mučeniško smrtjo na križu. Zveličar nas je rešil duhovne sež-nosti, On nam je vrnil duhovno svobodo. Poprej so ljudje bili sužnji, hlapci greha in hudega duha, poslej so pa svobodni. Sramotnega in žalostnega suženjstva je konec, sedaj je doba duhovne svobode. Bili smo odrešeni. Ne bodimo torej več sužnji greha in hudega duha, ne služimo in ne hlapčujmo grehu, hudiču in strastem, ampak služimo Bogu! Živimo brez greha! Bodimo sveti!
Evangelij prikazuje Jezusovo dobroto, skrb, usmiljenje in moč s čudežno prehrano in nas hkrati spominja na našo vsakdanjo prehrano, na tisočkrat ponovljeni Jezusov čudež. Tisti, ki nas hrani in previdi, v bistvu niso naše roke in naše delo, marveč neskončno dobri Bog. Zatorej zapojmo s hvaležnim srcem to hvalnico: »Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv. Prepevajte njegovemu imenu, ker je dober!«
5®»
jz življenja Cer leve
:	..	z.
Pripravljalna komisija za rimsko sinodo
V ponedeljek 23. februarja je sveti oče ustoličil komisijo, ki bo vodila priprave za rimsko sinodo. Za predsednika komisije je imenoval nadškofa Traglia, ki u-pravlja rimsko škofijo. Sveti oče je nakazal smernice za delo in obljubil, da bo vse delo od blizu spremljal.
da hoče tvoje delo dokazati, s kakšnim pogumom se je borila Etiopija, da bi o-hranila krščansko vero in da hoče pospeševati združenje vseh Etiopcev v pravi Kristusovi veri. Tvoje delo mi je izredno všeč in ti čestitam.
Umrla je sestra sv. Terezije
V soboto 27. februarja so pokopali v karmelskem samostanu v Lisieux zadnjo sestro svete Terezije. To je sestra Genovefa, ki se je pred vstopom v karmel imenovala Celina. Dočakala je 90 let. U-mrla je v torek 24. februarja popoldne.
Celina je bila po letih najbližja sveti Tereziji, zato tudi njena zaupnica in tovarišica pri otroških igrah. Sv. Terezija jo večkrat omenja v svojem življenjepisu. Celina je bila prisotna ob smrti svetniške sestre, obrisala ji je zadnjo solzo. Bog ji je brez dvoma izkazal izredno milost, ker je videla svojo sestro dvignjeno na oltar in kako se širi po svetu njeno češčenje. Dvema bodočima papežema je pripovedovala o življenju svoje sestre. — Tako je sedaj cela vzorna družina Martein združena v nebeški slavi. Številni verniki iz raznih delov sveta stalno prosijo, naj sveta Stolica prišteje svetnikom tudi očeta in mater te vzorne družine.
Molitev za svetovni evharistični kongres
Sveti oče je sestavil daljšo molitev za svetovni evharistični kongres, ki se bo vršil prihodnje leto od 31. julija do 7. avgusta v Miinchenu na Bavarskem. Molitev je obdarjena z bogatimi odpustki (10 let vsakikrat in popolni odpustek enkrat na mesec za tiste, ki molijo vsak dan.)
Dar ameriških katoličanov Fatimi
Ameriški katoličani so darovali 11 ton težak kip Matere božje za novo baziliko v Fatimi. Kip je postavljen na pročelje bazilike nad glavnimi vrati. Marija drži v rokah rožni venec iz zlata in slonove kosti, -ki so ga podarile sestre domini-kanke iz Amerike.
Smrt božjega prostovoljca
Kardinal Agagianian na Formozi
Po končanem marijanskem kongresu v Vietnamu je odpotoval kardinal Agagia-nian na obisk v Tajpeh na Formozo, kjer bo ostal osem dni.
Molitve za Cerkev molka
Belgijski kardinal Van Roey je odločil, da se 4. post. nedelja v njegovi škofiji praznuje kot dan molitve za Cerkev molka. Vsi duhovniki vabijo vernike, naj danes molijo za preganjane brate in sestre za železno zaveso, in na Kitajskem.
Iz Sibirije je prišla vest, .da je umrl salezijanski duhovnik litvanskega rodu Jose Guasts. Komunisti so ga po zadnji vojni obsodili na deset let prisilnega dela v Sibiriji. Tam je organiziral neke vrste katoliško župnijo med jetniki raznih narodnosti. Po odsluženi kazni leta 1956 se je vrnil v domovino v Litvo. Ker pa je doma naletel, na velike težave pri dušno-pastirskem delu, je prosil, da bi se smel vrniti v Sibirijo na svoje nekdanje področje dela. Tam je sedaj ta božji pro-stovolec omagal.
Prispevek za zedinjenje koptov
Abesinski cesar je sprejel kapucinskega duhovnika patra Marija iz Abiy-Addi-ja, ki mu je poklonil izvod svoje knjige, v kateri dokazuje, da je prišlo do ločitve etiopskih kristjanov od Rima bolj zaradi besednih nesoglasij, kot pa dogmatičnih razlik. Cesar mu je odgovoril: Praviš,
f Duhovnik dr. Josip Valjavec
V Ljubljani so preteklo sredo pokopali salezijanskega duhovnika dr. Josipa Valjavca. Pokojni duhovnik, ki ga poznajo mnogi naši bralci, je dočakal 81 let življenja; vsega je posvetil mladini in češče-nju Marije Pomočnice kristjanov. Skupno z že tudi pokojnim primorskim salezijancem g. Kovačičem je zgradil veličastno cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Napisal je tudi več knjig in knjižic ter prvi obširni slovensko-italijan-ski slovar.
Blagega pokojnega duhovnika priporočamo v molitev.
Italijanski episkopat je na željo sv. očeta odločil, naj se italijanski narod uradno in slovesno posveti brezm. Srcu Marijinemu ob priliki narodnega evharističnega kongresa, ki se bo vršil letošnjega septembra v mestu Catania.
Tudi slovensko ljudstvo, ki živi v mejah italijanske države, se bo pridružilo tej uradni posvetitvi. Saj bo to veličastna javna manifestacija predanosti in zvestobe Materi božji, Kraljici vseh krščanskih narodov.
Toda še tako slovesna javna posvetitev bi ostala brez vsebine in bi ne obrodila zaželenih sadov, če bi se verniki primerno ne pripravili na to visoko dejanje, v katerem bodo darovali svoja srca Mariji. Brezmadežni Kraljici se bodo posvetili z namenom, da bi Marija očistila in posvetila vsa srca ter jih tesno združila s Srcem Jezusovim, tako da bi vsi s Kristusom soodreševali svoje brate in ostvarjali mir v svetu.
Da dosežemo te svete namene, pozivamo vse naše duhovnike, in še posebej dušne pastirje, da dobro pripravijo svoje vernike na posvetitev posameznikov in skupnosti brezm. Srcu Marijinemu.
Prihodnji majnik naj služi slični duhovni pripravi. Vsak dušni pastir naj vnaprej odloči dan, ko se bo njegova duhovnija Mariji posvetila. Na dan posvetitve naj se verniki pripravijo s primerno tridnevnico, tako da bodo na dan posvečenja pristopili k svetim zakramentom in nato pred Izpostavljenim zmolili ustrezno molitev javne posvetitve brezm. Srcu Marijinemu.
Dne 31. majnika, na praznik Marije Kraljice vesoljstva, bomo v goriški stolni cerkvi slovesno in javno posvetili Srcu Marijinemu mesto Gorico in vso goriško tiadškofijo. Te uradne proslave naj se udeležijo številni škofijam in še zlasti vse katoliške organizacije.
Dano v Gorici, 1. marca 1959.
HIJACINT, nadškof
AP0ST0LSTV0 MOLITVE
Znano je, da je Marija v Fatimi zahtevala, naj se ji posveti ves človeški rod. Papež Pij XII. je leta 1942 ugodil tej Marijini želji in posvetil njenemu brezm. Srcu kat. Cerkev in vesoljni svet. Na pobudo ljubljanskega škofa Rožmana so se tedaj v vsej Sloveniji in tudi na Primor-. skeni izredno slovesno vršile pobožnosti prvih sobot. V onem težkem času so se številne naše družine in župnije izročile in posvetile Srcu Marijinemu. Nekateri kraji so se celo zaobljubili, da bodo vsako leto slovesno obhajali praznik brezm. Srca Marijinega.
Nadškof Margotti je zamislil posebno »marijansko petletko«, kako utrditi v naši nadškofiji kraljestvo Marijino. Začelo naj bi se 1. 1948 z »Marijinim romanjem« po škofiji in končalo naj bi se 1. 1952 ob priliki dvestoletnice ustanovitve goriške nadškofije s tem, da bi se na Kalvariji
S Kristusom za sv. Cerkev
Kristus se neprestano žrtvuje za svojo Cerkev, ki je njegovo skrivnostno Telo. Isto mora delati vsak pravi član ali članica AM. Pokojni papež Pij XII. pravi: Člani AM morajo vsak dan darovati svoje molitve, dela in trpljenje za potrebe sv. Cerkve. To je želja Kristusovega namestnika na zemlji. S tem ne gojijo v sebi samo ljubezni do sv. Cerkve in vedno popolnejšega združenja z njo, temveč kot pokorni sinovi tudi veliko vdanost do vrhovnega poglavarja sv. Cerkve, papeža, kar je neobhodno potrebno, da morejo biti tesno združeni s Kristusom, ki je glava sv. Cerkve, svojega skrivnostnega Telesa.
Molitveni nameni za marec
Za vse splošne in posebne namene svetega očeta! (Splošni namen) Sveti oče kot vrhovni poglavar gotovo pozna potrebe svete Cerkve in na splošno vsega sveta. Vsi vemo, s kakšnimi težavami se mora boriti danes krščanstvo. Grozi -nevarnost, da človeštvo utone v blatu materializma. Novi sv. oče je prevzel visoko službo z veličastnimi načrti. V kratkem namerava sklicati cerkveni vesoljni zbor, ki bo gotovo prinesel zgodovinske odločitve za našo dobo. Sv. oče namerava napraviti resne poskuse, da bi se ločeni kristjani zedinili s pravo Jezusovo Cerkvijo. V načrtu ima tudi važne reforme, da se sv. Cerkev v nebistvenih rečeh kolikor mogoče prilagodi modernim razmeram. Poleg tega ima sv. oče še vse polno drugih namenov za blagor sv. Cerkve in vsega človeštva. Armada motilcev AM mora z gorečo in neutrudno molitvijo pomagati, da se splošni in posebni nameni sv. očeta uresničijo.
Da bi se našli številni sodelavci za nujne potrebe sv. Cerkve v Afriki! (Misijonski namen) Afrika je danes najvažnejše misijonsko polje. Misijonarji ne morejo več zmagovati dela. še bolj kot drugod se čuti v misijonih nujna potreba po laičnih sodelavcih obojnega spola. Misijonar, ki je povečini še vedno neafriškega rodu, težko prodere do duše zamorcev. V Afriki se dviga vedno bolj narodna zavest. Do belih se zbuja nezaupanje. Da bo dovolj črnih duhovnikov, bo preteklo še dosti časa. Tako je -nujno, da stopi v službo sv. Cerkve čim več domačih črnih sodelavcev neduhovnikov.
Da bi naši možje in mladeniči dobro porabili postni in velikonočni čas za svoje duhovno prerojenje! (Naš domači namen) Vojne in povojne razmere, posebno pa preračunana protiverska propaganda so vzrok, da se je velika množina naših mož in mladeničev odtujila verskemu življenju v veliko škodo ne samo njih samih, temveč v škodo vsega našega ljudstva. V zadnjih letih se je marsikaj spre-
KONEC	SV
Ali verujete tudi vi, kar napovedujejo nekatere preroktre, da bodo leta 1960 trije apokaliptični dnevi?
To vprašanje je stavil nekdo vatikanskemu časopisu VOsservatore della Do-menica. Dobil je naslednji odgovor:
Predvsem vam povem, da le redko in zelo nerad čitam razne brošure, ki so zbirka raznih prerokb, videnj, razodetij in ki devljejo v isti koš od Cerkve priznane.in bolestne vidce in celo potvarjalce dejstev.
Dobil sem v roke liste, ki napovedujejo apokaliptične dneve za naše ubogo človeštvo.
Zares ni potreben dar prerokovanja, da lahko pričakujemo težke čase v bližnji bodočnosti: pripravljamo si jih z lastnimi rokami, to se pravi z našim neprimernim življenjem in z našo nezvestobo do Jezusa. Vendar ne smemo jemati resno lažnih napovedi.
Pred časom sem srečal znanca, ki je sicer zelo liberalnih nazorov in se čuti neodvisnega tudi od sv. Cerkve, ki mi je govoril ves prestrašen o teh napovedih in zlasti o onih, ki jih ima Nostradamus. Imenitna družba!
Mislim, da je dolžnost nas duhovnikov in vseh trezno mislečih vernikov, da ljudi svarimo pred podobno pisarijo.
In leto 1960?
V nekaterih okoljih se ustvarja mišljenje »tisoč in nič več tisoč«. V teh dneh sem bral razgovor s škofom iz Leirije na Portugalskem o znamenitem pismu sestre Lucije, ki ga bodo odprli leta 1960.
Škof iz Leirije, ki ima shranjeno to pismo, je med drugim rekel tudi tole: »Ljudje pričakujejo ne vem kaj in ne pomislijo, da so božja pota silno preprosta.
Vse preveč se govori o tem, kaj bomo zvedeli, in premalo o tistem, kar je Marija že povedala. Glavni del Marijine poslanice je že zttan.«
Pustimo torej prihodnost v božjih rokah. Mi se trudimo, da temeljito prenovimo svoje življenje, ki ni vedno v soglasju z našo krščansko vero.
Mi katoličani moramo obnoviti in okrepiti našo zvestobo do Kristusa, do njegove Cerkve in do njegovih moralnih naukov. Potem mirno čakajmo, kaj nam bo prinesla bodočnost.
menilo, in kdor ni popolnoma slep in š zna rabiti svojo zdravo pamet, mora spri videti, kaj je prav, in kaj ni prav. Tudi našim možem in mladeničem sta vera
še|J
I
zgradila veličastna cerkev v čast brezm. Srcu Marijinemu, kateremu naj bi se posvetila goriška nadškofija.
Dne 31. majnika bo nadškof Hijacint Ambrosi izvršil posvetitev nadškofije brezm. Srcu Marijinemu, še poprej pa naj se javno posvetijo Srcu Marijinemu vse naše duhovni j e.
lu;
roc
in versko življenje potrebna kot vsakda nji kruh. Zato je čas, da se vrnejo. Postni j, in velikonočni čas, kakor vse, tako tudi naše može in mladeniče -vabita k duhov-^ nemu prerojenju in k prejemu sv. zakra- ^ mentov. Vsi molimo v ta namen in re- n cimo dobro besedo!
Dr. J. Gr. i(c
10!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
ki
)ot
dat
Umrl je pisatelj dr. Alojz Kraigher
Dne 25. febr. je v Ljubljani umrl dr. A-lojz Kraigher, zdravnik in književnik, oče Borisa Kraigherja, predsednika Izvršnega sveta Slovenije. Kraigher se je rodil v Postojni pred 82 leti. Leta 1903 je promoviral na Dunaju za doktorja medicine. Služboval je nato po raznih krajih Slovenije in se pozneje specializiral za zobozdravnika. Več let je prebival tud-i v Gorici, leta 1929 pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Alojz Kraigher je začel literarno delovati ob koncu prejšnjega stoletja. Bil je prijatelj Ivana Cankarja in je napisal tudi dve knjigi o njegovem življenju in delu. Njegova najpomembnejša književna dela so: drama »Školjka«, roman »Kontrolor škrobar«, »Mlada ljubezen«, »Umetnikova trilogija«, »Novele« in »Na fronti sestre Žive«. Pokojni pisatelj je bil lansko leto odlikovan s Prešernovo nagrado za književnost. Spada med slovenske naturaliste.
Razumljivo, da njegova dela niso moralno neoporečna.
:es
or
1
tas
lak
iec
95
'en
ke
>ra
asi
an
>ra
\
'lai
ire
-ici
ie
Zakaj hodimo v kino ?
'Za.
94
o
Sl
Na prvi pogled se nam bo zdelo to vprašanje smešno. Več ali manj hodimo vsi radi v kino in se ne vprašamo! zakaj. Kadar sedimo in gledamo na platno, {k
.	,	tv.
ne mislimo na to; v odmoru klepetamo z drugimi, po poti enako. Torej zakaj to vprašanje?
Ni pa odveč to -vprašanje, predvsem za tiste, ki radi mislijo in si postavijo problem ter ga skušajo rešiti, in to ne velja samo za izobražene ljudi, temveč tudi za teci navadne fante in dekleta, pa naj živijo k a v mestu ali na vasi. Odgovor na to vpra- “ta šanje je navadno ta: da preživim nedelj- ^Sei sko popoldne ali večer, ker je najceneja ; zabava, ker vsi hodijo, ali ker so rekli fekil »drugi«, da je ta ali oni film lep.	Š
ta
ke
Šol;
'Ts
*0
Mn
elr
;en ti ;
]K\
‘ito
tar.
hk
Jtia
*tc
kis
%
te
'fai
Mn
k
Kdo so ti »drugi«?
Med tolikimi je tudi časopis, saj ga vzame marsikdo v roke, preden se odloči za kak film. Ali smo kdaj mislili, da pišejo tiste propagandne stavke poleg naslova filma lastniki raznih kinodvoran zato, da pritegnejo k sebi čim več ljudi? »Nuovissimo, festoso, spettacolare, mera-viglioso, grande successo, brillantissimo, insuperabile colosso, a grande richiesta, indimenticabile, capolavoro, divertentissi-rno itd itd., potem pa ti je bilo morda žal, da si potrosil denar za tisti film.
Večkrat se je pokazalo, da je taka časopisna reklama le prazna propaganda, ki se oprime le naivnih ljudi, mi pa nočemo biti naivni.
S tolikimi govoriš o filmu, zakaj ne bi govoril tudi z mano? Sestala se bova večkrat. Iz najinih pogovorov bo prišlo marsikaj zanimivega in.— zakaj ne — tudi kaj koristnega zate.
*
riTANIC - Ta film bi moral marsikdo gledati, ker ni le plod domišljije, ampak prikazuje resničen dogodek, žalosten in pretresljiv, a resničen.
Morda je postal ob raznih satelitih tudi navaden človek nekam gotov samega sebe, poln samozavesti in laki stopimo v kinodvorano. A ko se nam razvija pred očmi skoraj dokumentacija potopitve »velike in najbolj gotove ladje« Titanic, potem še ko -pomislimo, da se je tudi p red kratkim ponovilo nekaj takega, potem vidimo, da smo to, kar v resnici smo: sja-botni, da nismo premagali moči narave, da pride končno ponižana naša ošabnost in padamo na kolena pred Njim, ki )c edini vsemogočen, in molimo, kot je molilo ono malo krdelo potnikov, ki se }e rešilo strašne smrti.
A tudi v tisti nesreči, v tistem reševanju, kolika krivica! Rešiti se morajo najprej potniki prvega razreda, potem drugega, nato šele tretjega in tedaj ni nobene rešilne ladje več. Morje pa je požrlo -ladje, dragulje, milijone, ljudi — ta’ ke, ki so dali prednost drugim, da se ro šijo, in take, ki so druge pretepali, da s0 se za trenutek rešili.
Film je prepričljiv, sestavljen po prič* vanju nekaterih, ki so se rešili.
Kd
»cin
fon
h,.
«ts
Vji
c
Šot;
lic
Bu
Ki
'Olik,
%k,
Hi
\.
Ko
'šle
U
N
H'
-šj
N ,
S
Mio
k „
Koroški Slovenci in Poadižje
ČUVAJMO	D
Položaj nemške manjšine na “'Južnem Tirolskem kaže precej so-:di rodnosti s položajem Slovencev >v'jia Koroškem, saj gre v obeh pri-a'Ifterih za odnošaje med Avstrijci ’e'ln drugimi narodnostnimi skupnostmi, le s to razliko, da bi na ’r,fCoroškem bili zatiralci Avstrijci.
ITi kažejo nestrpnost do koro-kih Slovencev, ker se nočejo od-ovedati svojim izročilom, nava-| Sam in jeziku. Avstrijci bi radi __ to deželo za vsako ceno ponemčili p se pri dosezanju tega namena ;rSe pomišljajo kršiti točna določi-A- p mednarodnih pogodb, zaradi :e fesar prihaja do trenj z Beograda Pom.
v ! Leta 1945, ko je bila Avstrija o- Zasedena, je dunajska zvezna vla-e. Pa s posebnim odlokom ustano-o- Hla dvojezične šole v vseh obči-
0- lah z . mešanim prebivalstvom.
0 pedmi člen mirovne pogodbe iz 1. il >955 pa je določil, da imata slo-e- renska manjšina na Koroškem in j- ptajerskem ter hrvatska na Gradili canskem pravico do osnovnošol-
tkega pouka v lastnem jeziku, 'ravico do sorazmernega števila astnih šol in pa, da sta na me-
1- fanih področjih oba jezika enako-:« Pravna.
i-1 V začetku leta 1957 je osrednja r- Hada predložila zakon, ki naj bi d Predil vprašanje pouka na dvojezičnih področjih. Zakon do zdaj > te ni bil odobren..Ob koncu lan-pkega ter ob začetku letošnjega dolskega leta pa so nemške orga-pizacije na Koroškem vprizorile
1 ptsto stavk, da bi dosegle odpra-* fo pouka slovenščine za nemške o ®troke. Zaradi tega je koroška de-° ‘elna vlada 22. septembra lani ° Začasno« preklicala odlok iz leta
945 ter s tem dejansko odpravila ojezični pouk v mešanih obči-
nah, od česar imajo škodo izključno samo Slovenci.
To vprašanje še vedno ni urejeno. Koroški tisk, avstrijski konservativci, desničarske stranke, pa tudi koroški socialisti trdijo, da dvojezični pouk krši pravice staršev ter sili nemške otroke, da se uče mednarodno povsem nekoristnega jezika. Zastopniki slovenske manjšine pa pravijo, da bi z odpravo te obveznosti, spričo premoči nemško govorečih državljanov, slovenščina kot jezik in prav tako slovenska manjšina prej ali slej izginili.
Skratka, na Koroškem se Avstrijci kažejo nestrpne do vsega tistega, kar naj bi nasprotovalo njihovim lastnini izročilom in njihovemu lastnemu nacionalnemu čutu.
Značilnost naše dobe je tudi izguba čuta za dobro ime. Koliko so včasih ljudje dali na dobro ime! Da, tudi danes večina še mnogo da na dobro ime, če je potrebno, gredo celo pred sodišče, da si ga zavarujejo ali dobe nazaj. A vendar trpi to dobro ime večkrat za dvojno rakovo boleznijo: Prvič je mnogokrat le zunanja fasada brez pravega ozadja in brez pravega temelja. Človek skrbi za dobro ime, ker pač še veljajo nekatere konvencionalne družabne oblike, ki jih je treba v javnosti upoštevati. Kjer pa ozir na te oblike ni več potreben, kjer človek lahko izgine v anonimni družbi, kot n. pr. na počitnicah, v velemestu ali v tujini, kjer ga nihče ne pozna, tam izgubi nenadoma ves čut za čast in dobro ime. Tam si privošči vse, tam ne veljajo nobeni nravni in družbeni predpisi več. Dobro ime in skrb zanj torej nista bila nekaj pravega in pristnega, ampak le preračunana hinavska zlaganost. Ta dvoj-
Zaključek beograjskega zasedanja
Člani italijanskega zastopstva v mešanem italijansko-jugoslovanskem odboru za varstvo manjšinskih pravic so po prihodu v Trstu dejali, da je zasedanje v Beogradu privedlo do tvornih zaključkov. Vodja odposlanstva, veleposlanik Confalo-nieri, je moral odpotovati iz jugoslovanske prestolnice že danes teden, tajnik zastopstva Giovanni Saragat, sin socialnodemokratskega prvaka in uslužbenec rimskega zunanjega ministrstva, pa se je ustavil v Trstu, da bi z drugimi delegati sestavil zaključno poročilo o tem zasedanju.
V zvezi s tem poudarjajo, da je to zasedanje mešanega odbora v Beogradu bilo doslej najbolj tvorno, ker je prvič v celoti obravnavalo položaj Italijanov, ki prebivajo na področju B. Italijansko zastopstvo je doseglo odprtje vseh šol in otroških vrtcev, ki jih določa londonski sporazum, poleg tega pa še ustano-
plo venskim akademikom!
a 6	Slpvenci	in	demokrati	obsojamo vse šovinistične izpade
a radn j ih dni, ki so prisilili pristojne organe, da so odložili volitve o f akademski svet. Pridružujemo se v tem trenutku vsem demo->- fatičnim silam, ki želijo čuvati demokratične svoboščine v korist i- Neakademske skupnosti.
a Z mirno vestjo zavračamo vse jalove obtožbe s strani levičar-l> F Ih slovenskih visokošolcev, ki so stopili na italijansko listo in tem pokopali svojo narodno zavest in prepričanje! Vse besedi-:enje o škodljivosti slovenske liste ADRIA je le klic obupancev, a >1 se oprijemljejo poslednje bilke. Z nami je VSA SLOVENSKA AVNOST, ki obsoja vse poskuse za očrnitev našega dela. Ce so ‘tovski akademiki dosledni v svojih izvajanjih, morajo smatrati rarodno-obrambno delo vedno za nacionalistično, torej škodljivo, ako bi morale prenehati z delovanjem najprej slovenske šole, ki ? .Aajo nalogo čuvati pri naši mladini vse, kar je Slovencem svetega. >- ^totako bi morali vsi njihovi zastopniki takoj odstopiti iz raznih >- Nskih odborov. Ali ni tako?
, Slovenske »napredne« visokošolce vprašujemo, kje je še drugi i- randidat, ki so ga nameravali postaviti na napredno listo? Se je a 'ftorda bal, da bi ga ne lahko kaj izdalo za Slovenca?
v. Odločno obsojamo podlo gonjo, ki so jo nekateri akademiki ' 'Tšili te dni na univerzi, kjer so prežali na slovenske visokošolce ' £ blatili našo listo z lažmi in obrekovanji. Takih TOTALITARNIH ” JETOD SE POSLUŽUJEJO LE FASISTI IN KOMUNISTI, in prav . . tem pokažejo, da so si v sorodu.
Smo za demokratično delo, in z vero v popolno zmago demo-;ratične ideje na univerzi pozivamo VSE SLOVENSKE AKADEMIKE, NAJ PODPREJO SAMO LISTO »ADRIA«.
Trst-Gorica, 4. marca 1959.
Glavni volilni odbor Slovenske akad. liste »Adria«
vitev nove italijanske osnovne šole na savudrijskem področju. Dalje bodo pri hrvatskem učiteljišču na Reki začeli italijanske tečaje ter bodo slovensko in hr-vatsko učno osebje vseh vrst . in stopenj zamenjali z italijanskim. Poleg tega so na jugoslovanski strani potrdili obveznost, da bodo spoštovali načelo o prosti izbiri šole.
Razen tega so v Beogradu razpravljali tudi o dvojezičnosti. Italijansko zastopstvo je načelo vprašanje uradnega potujčevanja docela italijanskih priimkov na področju B. Jugoslovanske zahteve glede Tržaškega področja so bile precej zmerne, kakor pravijo. Kakor je bilo pričakovati, so razpravljali o dvojezičnosti v Trstu. Skoraj dve tretjini razgovorov sta bili posvečeni položaju Italijanov v Istri, ki jih ni mogoče primerjati s položajem Slovencev na Tržaškem.
Italijanski zastopniki na tej konferenci so na splošno dobili vtis, da vlada na jugoslovanski strani želja, da ne bi kalili odnošajev med obema državama ter da bi pospeševali stike in menjave med Italijo in tistimi deli bivše Julijske Krajine, ki so prišli pod jugoslovansko oblast in kjer še vedno prebivajo znatne skupine Italijanov.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
nost v zasebnem in javnem življenju je res neozdravljiva rana dobrega imena.
Druga rana pa, ki je s prvo v notranji zvezi, je dejstvo, da je skrb za dobro ime le stvar prestiža, socialnega položaja, morda celo kupčijskega uspeha, ne pa skrb ze vrednost dobrega imena in časti kot take. če bi šlo brez časti in dobrega imena, bi se nemalo ljudi brez nadaljnjega žrtvovalo. Ne dajo več dosti nase, le zato še skrbe za dobro ime, ker jim je to za uspeh v življenju potrebno. Brez dvoma je ta ozir na družbo in javno mnenje ravno pri dobrem imenu velikega pomena. A kjer je ta ozir edini nagib za skrb, tam je nekaj gnilega v človeku, in ta gniloba bo prej ali slej prišla na dan, četudi morda šele v drugem ali tretjem rodu.
Še drugače se danes kaže, kako zelo smo izgubili čut za dobro ime. Kako lahkomiselno in brezskrbno tolikokrat rušimo dobro ime bližnjega! Obrekovanje, opravljanje, natolcevanje je za nekatere pravi poklic, najprej v ožjem krogu zaupnih, potem tudi v širšem krogu znancev. Jčaj lahko gre ta požar naprej v javnost od ust do ust, če ne celo na javna zborovanja in v časopise. Žalostno je pri tem zlasti to, da mnogi tako žive in delajo, kakor da bi to ne bilo nič hudega. Pobijati in krasti se vsakdo sramuje, a krasti dobro ime, bližnjemu škodovati z jezikom, ubijati dobro ime in s tem onemogočati pravo življenje v človeški družbi, to so včasih tudi za pobožne duše take malenkosti, zavoljo katerih si ni treba delati sive lase. Bog pa drugače sodi. Sv. Jakob z ostrimi besedami opominja ljudi, ki z jezikom hudo delajo. Neukročen jezik imenuje apostol »neugnano zlo, polno smrtnega strupa« (Jak 3,9), ki o-madežuje vse telo in vžiga življenja kolo, njega pa vžiga pekel. »Če kdo ne greši z besedo, ta je popoln mož, zmožen brzdati vse telo« (Jak 3,2).	L.	š.
Buren teden na univerzi
Kot smo zadnjič poročali, je bila slovenska lista Adria sprejeta za volitve v akademski svet. Medtem pa je prišlo do novih preobratov. Najprej je že v četrtek ponoči tribun Scheri s samovoljnim odlokom sklenil odložiti volitve, ki so bile že napovedane ter predložiti vprašanje veljavnosti slov. liste razsodišču. To je bil očiten manever šovinistov, ki jim je slov. lista ADRIA trn v peti. Takoj nato se je sestala akademska skupščina, da bi pretresla nastali položaj. V svoji resoluciji z dne 27. preteklega meseca je
ugotovila, da je bil nastop tribuna samovoljen, ter ga je zato razrešila in mu odvzela pasivno volilno pravico. Istočasno je tudi soglasno potrdila VELJAVNOST SLOVENSKE LISTE »ADRIA«. O tem pa bi moralo še razpravljati statutarno razsodišče, ki se ni hotelo vdati pritisku nacionalističnih sil in je zato odstopilo. V nedeljo je skupščina imenovala novo razsodišče, ki je listo Adria dokončno potrdilo. S tem v zvezi so bile volitve (ki bi morale biti že v nedeljo) določene za 4., 5. t. m. v Trstu in 6. t. m. v Gorici in ostalih centrih.
Nenadno pa je v torek 3. marca rektor tržaške univerze prof. Origone -izdal odlok, s katerim prepoveduje volitve na sedežu univerze. S tem pa so volitve praktično onemogočene, in zato jih je volilni odbor sklenil odložiti. Rektorjev sklep je treba povezati z nesramno gonjo fašističnih in drugih desničarskih elementov, ki so v ta namen ustanovili posebne »od- • bore za javno blaginjo«.
Vse demokratične sile pa so proti temu ostro protestirale. Tako so poslale protestne brzojavke na prosvetno ministrstvo in na UNURI (Državna zveza univerzitetnih predstavništev) v Rim. V znak protesta so prekinili svojo dejavnost tudi razni ' univerzitetni krožki.
Slovensko sirotišče v Gorici, ki ga oskrbujejo čč. šolske sestre
Radio Trst A
od 8. do 15. marca 1959 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Slovenski zbori. — 17.00 W. Shakespeare: »Othello«, drama v 5 dejanjih (prevedel Oton Župančič). Igrajo člani SNG. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve (10) »Sapho«. — 22.10 Beethoven: Sonata št. 2 v A Duru', op. 2.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Radijska univerza: Življenje tujih ptičev.
— 18.10 Koncert basista Žara Cvejiča. —
20.30 W. A. Mozart: Figarova svatba. —
22.30 Ruske narodne in nabožne pesmi. Torek: 18.10 Simfonični koncert orkestra
Tržaške filharmonije. — 21.00 Postno predavanje — Stanko Janežič: »Obhajilo«. — 21.15 W. A. Mozart: »Figarovo svatba«, opera v 4 dej. - 3 in 4 dejanje; v odmoru, približno ob 22 uri: Obletnica tedna: M. Javornik: »80-letnica rojstva Alberta Einsteina«.
Sreda: 18.10 Bruckner: Simfonija št. 3 v d molu. — 1905 Zdravstvena oddaja. —
20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe. —
21.00 »Življenje«, igra v 3 dej., ki jo je napisal Guglielmo Zorzi, igrajo člani RO.
Četrtek: 18.10 Simfonični koncert orkestra beneškega gledališča La Fenice, ki ga vodi Arturo Basile. - Stijepan Sulek: Heroična simfonija. — 19.00 Šola in vzgoja - Cvetko Skok: »Angleška šola danes«.
— 21.00 Pošto predavanje - Janez Vodopivec: »Mašniško posvečenje«. — 21.30 »Potovanje na Mesec«. — 22.15 Donizetti: Goalni kvartet št. 9.
Petek: 18.10 Bela Bartok: Divertimento za godala. — 18.40 Samospevi Antonina Dvoraka v izvedbi sopranistke Ileane Bratuževe. — 19.00 Širimo obzorja. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov - »Josip Murn«. — 22.15 Koncert pianista Pavla šivica.
Sobota: 16.00 Novelist ledna. — 18.00 Oddaja za naj mlaj še - Radoslav Rudan-Saša Martelanc: Bilo je nekoč... (7). —
21.00 »Sanja Hyhlick in prijatelji«, detektivska zgodba, ki jo je napisal Saša Rudolf, igrajo člani RO. — 22.00 Dvorak: Koncert za violino in orkester v a molu.
" med rudarji
Kdo ni bral »Citadele«? Kdo med žalnim svetom ne pozna pisatelja A. J. f°nina? Rodil se je 1. 1896 na škotskem, °stal zdravnik v Glasgowu, bil med ru-rii v Juž. Walesu, izvrševal prakso v 5r*donu, dokler ni obolel. Ko se je na otskem zdravil, je našel svoj pravi po-’c —• pisatelja. Našel pa je tudi pot k J8u. — Naj kar sam pripoveduje: t dijak na vseučilišču sem bil kot 'lo drugih: človek je zame pomenil le ^'k° popolnega stroja. Ničesar nisem na-’ kar naj bi pomenilo neumrljivo dušo. S(. 0 Bogu sem smatral za pravljice; bil J*1 vzvišen nad vsako mislijo o Bogu.
01 zdravnik sem prišel v doline Juž. ^ esa med rudarje. Videl sem življenje ljudi, ki so s pogumom in humorjem Vihali vse težave svojega življenja. Pr-v življenju sem začutil, da je še ne-nad telesom. Ko sem ljudem poma-^ ha svet ali pa bil ob postelji umirati človeka, so se mi pokazale nove fc, °F'I1C vrednote. Spoznal sem, da knji-huso zajele vsega življenja. Izginil je
moj napačni ponos in to je bila moja prva stopnja k Bogu, dasi se takrat tega nisem zavedal.
Ljudje v Juž. Walesu so bili zelo verni in vpliv vere na njihovo življenje je bilo čutiti pri vsakem koraku. Nikdar ne bom pozabil nesreče v rudniku, ko je eksplozija zasula štirinajst rudarjev pet dni. Vsa vas je one dneve molila. Ko so se reševalci približali zasutim, so slišali kot v daljavi pesem: „Bog, Ti si. naša pomoč na veke...!” Ko so prve rudarje spravili iz rudnika, se je vsa vas pridružila pesmi, da je odmevala po dolini, polna veselja nad skoraj čudežno rešitvijo. Sam sem prišel z rudarji na površje, ob dnevni sončni svetlobi sem videl njihovo vero, ki mi je bila v veliko spoznanje.
Po dobrem letu sem odšel v drug kraj, kjer sem pogosto prišel skupaj s krajevno babico. Bila je stara nekaj nad 50 let, odkritega obraza in jasnih oči. Velikokrat mi je pomagala, ko sam nisem bil gotov, kaj bi bilo potrebno storiti. Občudoval sem njen pogum, mirnost in zadovoljstvo, ki ga ni zmotila niti pozna ura niti nerodni ljudje. Njena plača je bila majhna, dasi je bila pri ljudeh zelo priljubljena.
Nekoč sem ji ob čaši čaja dejal: „Po-
slušajte, zakaj ljudem ne rečete, da bi vas bolje plačevali? Smešno je, da delate tako težko za tako plačo.”
Nasmehnila se je: „Je kar zadosti zame, saj malo potrebujem:”
,,Zakaj?” sem dejal. „Vam bi malo več denarja na teden prav prišlo."
Po kratkem odmoru je rekla: „Doktor, ako je Bog zadovoljen z menoj, sem tudi jaz zadovoljna.”
Te besede so morda imele zanjo le malo pomena, zame pa so bile kot razodetje. Spoznal sem pomen njenega življenja in kako prazno je bilo moje. Tako so rudarji in babica počasi podirali mojo nevero.
Prav gotovo nisem profesor bogoslovja. Tudi ne bi bil sposoben napisati velike razprave o Bogu, ali reči morem, da jaz in svet danes potrebujeva Boga.
Nikdar ni bilo tako važno dati odgovor na vprašanje o Bogu. Pol sveta je danes navezanega na brezbožno ideologijo, kjer se vse stori, kar je mogoče, proti Bogu. Druga polovica, dasi neprestano išče odgovora, se le malo zaveda nevarnosti, ki preti, ali pa išče rešitve tam, kjer je ni.
Ko sem imel v Londonu nekaj prostega časa, sem vodil med delavsko mladino
klub. Nekoč sem povabil znanega zoologa, da je mladim ljudem predaval, kot se tolikokrat pravi, „resnico” o postanku sveta. Odločno je razlagal, kako se je prvotna masa gibala in kako je prišlo do življenja. Dosti težka hrana za mladce, ki so bili vajeni bolj preproste jedi. Ko je končal, je bil nagrajen z vljudnim ploskanjem.
Po kratkem nerodnem premoru se je nato dvignil mlad fant dosti nervozno in še malo jecljal je zraven. ,.Oprostite, gospod!” je rekel. „Dobro Ste povedali, kako so oni veliki valovi udarjali na bregove. Toda povejte nam še: kako pa je ona voda tja prišla?”
To precej naivno vprašanje je napravilo svoj vtis. Postalo je tiho, da bi slišal šivanko. Govornik je zgledal nevoljen in počasi je zardel. Preden pa je odgovoril, je smeh napolnil prostor. Naj je bilo predavanje še tako ..znanstveno”, podrlo ga je preprosto vprašanje.
Nedavno sem obiskal mesto Firenze v Italiji. Rad bi raziskal nekaj najbolj starih rokopisov v bližnjem samostanu. Odkril sem pa mimogrede največji zaklad, ki ga človek more najti. Na vrtu sem srečal starega, plemenitega vrtnarja, ki je
skrbel za vrt vse svoje življenje in to vsakdanje delo spreminjal v večno molitev. Ta vrtnar mi je odgovoril: „Ko opazujem češnjeva drevesa, ko so v cvetju, in potem, ko so polna sadov, verujem v Boga!”
Ako bi mogli imeti samo malo te velike vere in bi se mogli popolnoma prepustiti božji volji, potem bi si rekli: „Nič nisem, ničesar ne vem!"
Ko sem bil še zdravnik, sem bil večkrat klican k starejšemu človeku, ki se je celo življenje hvalil, da živi brez Boga. Prepiral se je s hčerko, ki je poročila globoko vernega učitelja. Ko se je bližal konec njegovega življenja, je še vedno vztrajal v svoji neveri in hčeri je velikokrat zatrjeval: „Ne misli, da me boš prepričala. Prav nič ne verujem v Boga!”
Nekega dne pa mu je hči odgovorila: „Ali, oče! On veruje v tebe!” Ta kratka opomba je uničila vse njegove predsodke. Našel je pot k Bogu.
Karkoli mislimo ali karkoli napravimo, še vedno smo otroci božji. On vedno čaka na nas in zadostuje le ena beseda, da ga priznamo.«
(Naša luč, marec 1959)
Kulturni večer v Gorici
V sredo 25. februarja nas je obiskal č. g. Vinko Zaletel iz Koroške. Seveda ni prišel sam. S seboj je prinesel neizčrpni zaklad svojih barvnih slik. Ob njegovi prijetni besedi smo ta večer prepotovali pol Evrope. Iz Pariza nas je pot peljala v Nemčijo, kjer smo si ogledali najlepše zanimivosti in sočustvovali z nesrečnimi žrtvami nacizma ob pogledu na zloglasno taborišče v Dachau. Videli smo še cvetočo Nizozemsko in se nato preko Švice in njenih lepot zopet vrnili v Italijo. Vse prehitro je minil lepi večer. Hvaležni smo g. Zaletelu za njegov obisk in mu iz srca kličemo: Nasvidenje prav kmalu!
Nov inženir
V petek 27. februarja je na Politehniki v Milanu diplomiral za inženirja elektrotehnike g. Janez Kacin. - Novemu inženirju, absolventu slovenskih srednjih šol v Trstu, naše čestitke in voščila!
Nova doktorja
V soboto 28. februarja sta na univerzi v Padovi promovirala za doktorja medicine gg. Jože in Dino Vrtovec. Oba sta maturirala na slov. sred. šoli v Gorici.
Novima doktorjema naše iskrene čestitke !
Roditeljski sestanek na Strokovni šoli
V nedeljo 1. t. m. se je v prostorih Nižje srednje šole v Gorici vršil roditeljski sestanek za Strokovno šolo. G. ravnatelj Nemec je spregovoril zbranim staršem in namestnikom staršev. Med drugim je povedal, kako je bilo z uspehom na splošno od zadnjega roditeljskega sestanka ter napovedal za tretje tromesečje še en tak sestanek. Nato pa so se lahko starši sami pogovarjali s posameznimi profesorji.
Izkušnja uči, da so taki sestanki koristni, ker zbližajo starše s šolo, pripomorejo k boljšemu spoznavanju in razumevanju dijakov in nedvomno vplivajo tudi na izboljšanje šolskih uspehov.
Umrla je grofica De Nordis
V visoki starosti 98 let je v soboto 28. februarja umrla v Gorici spravljena z Bogom, grofica Lidia De Nordis roj. Le-nassi. Rojena je bila v Gorici, kjer je tudi preživela večino svojega življenja. Vsa predvojna leta je rada zahajala v poletnih mesecih med naše ljudstvo v Solkan, kjer je imela svojo vilo. V službi je imela vedno le slovenska dekleta in je rada govorila naš jezik. Tudi za Katoliški glas se je zanimala in ga rada poslušala, ko so ji ga slovenske služabnice brale.
Grofica Lidia De Nordis-Lenassi je izhajala iz plemenite goriške družine. Bila je sestra Oddona Lenassija, ki je v našem mestu ustanovil dobrodelni zavod za fante, ki nosi njegov^ ime. Njen drugi brat je bil italijanski poslanec v dunajskem parlamentu. Tudi umrla grofica Lidia De Nordis se je vse življenje odlikovala po svoji plemenitosti in dobrih delih. Bog ji daj večni mir, preostalim pa naše sožalje.
Novi umik na goriških prehodih
V ponedeljek 2. marca je stopil v veljavo novi urnik za vse prehode druge kategorije na meji med Italijo in Jugoslavijo. Bloke bodo odpirali ob 6h zjutraj, zapirali pa ob 19h.
Ob sobotah, nedeljah ter državnih praznikih pa bodo bloke II. kategorije zapirali zvečer ob 22. uri in sicer od januarja do aprila, od maja do septembra ob 24. uri, in od oktobra do decembra ob 22. uri.
Izredno mila zima
Letošnje zime se bomo spominjali kot izredno mile in sončne. Malokdaj so zabeležili konec februarja v senci 21,4 stopinje, kot se je to zgodilo 27. februarja letos. Zimski plašč je v opoldanskih urah kar odveč. Kmetje se tožijo, ker je zemlja presuha in ni začelo ,še nič poganjati. Deževalo ni že skoro dva meseca. Medtem ko so po Tržaškem že odcveli mandlji in breskve, je pri nas na Goriškem še vse v zastoju.
Razsvetljava na goriškem Travniku
Mestno občinsko podjetje je postavilo na goriški Travnik štiri velike svetilnike, opremljene s tremi močnimi žarnicami, ki bodo ponoči lepo razsvetljevali gori-riški Travnik. Namesto dosedanje razsvetljave s 60 tisoč svečami jih bo sedaj
318 tisoč. To bo vsekakor v prid mestnemu trgu, čeravno je sedaj z estetskega vidika, posebno podnevi, precej drugačen. Na velikem trgu je sedaj nameščenih kar 6 visokih drogov, ki njegove lepote nikakor ne večajo, pa čeravno so prostor za kandelabre izbrali po daljšem proučevanju.
Ortopedska telovadnica
Na goriškem Korzu v poslopju št. 66 so pred nedavnim otvorili telovadnico za ortopedsko telovadnico. Ta se je pokazala za zelo potrebno, saj so lansko leto zaznamovali po naših šolah 117 primerov otrok, ki so bili potrebni ortopedske telovadbe zaradi slabega raščenja kosti in pomanjkanja mišic. Z ortopedsko telovadbo bodo pod nadzorstvom veščih zdravnikov te hibe lahko odpravili. V goriški pokrajini je to edina telovadnica te vrste.
Razpis natečaja na slov. srednjih šolah
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici je razpisalo natečaj za mesto telovadnega strežnika. Vsa potrebna pojasnila dobe zainteresiranci na razglasni deski šole v ulici Randaccio 22. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 12. marca.
Gorica se modernizira
Goriški Korzo se sedaj lahko ponaša že s tretjo moderno stavbo. V soboto 28. febr. so delavci odstranili plot, ki je dolge mesece obkrožal stavbo goriške hranilnice. Tako je tudi Gorica dobila lepo moderno pasažo, ki je prva te vrste. Kmalu bodo začeli obratovati tudi lokali v tej pasaži in tudi celotno poslopje, zidano v modernem stilu in prevlečeno
z marmorjem, bo kmalu služilo svojemu namenu. Novo pasažo je ob navzočnosti krajevnih oblasti blagoslovil stolniški župnik msgr. Velci.
Izdatki socialnega zavarovanja
Zavod socialnega zavarovanja za Goriško je pred dnevi izdal poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da je bilo lani zavarovanih na Goriškem 40.000 oseb, ki so bile zaposlene pri 3.981 podjetjih. Za invalidske upokojence, ki jih je bilo lani 11.000 (v letu 1957 9.512), so izplačali 1,5 milijarde pokojnin, za pol milijarde več kot v letu 1957. Tem invalidskim upokojencem se je lansko leto pridružilo še 1.268 upokojenih neposrednih obdelovalcev zemlje, ki imajo s 65 leti pravico do pokojnine. Zanje je zavod izdal 80 milijonov lir.
Podpore brezposelnim so se zmanjšale od 72 milijonov v letu 1957, na 68 milijonov podpor v lanskem letu. Pljučno bolnih je bilo v lanskem letu 558 in so zanje izdali 170 milijonov lir. Družinskih doklad je bilo izdanih za 1.500 milijonov, 66 milijonov več kot v letu 1957. Iz teh podatkov je razvidno, da je zavod socialnega skrbstva (INPS)- izdal lansko leto za 3,5 milijard lir raznih podpor in pokojnin. Ce upoštevamo število zavarovanih, je imel zavod nad 5 milijard lir prometa.
«
Števerjan
V	soboto 28. februarja smo ob obilni udeležbi pokopali na domačem pokopališču dolgoletnega cerkvenega ključarja Avguština Komjanca, ki je umrl v petek 27. februarja. Njegova skoraj nepričakovana smrt ni prizadela le njegove družine, na katero je bil zelo navezan in ji je kot skrbni gospodar preskrbel lepo premoženje, temveč tudi župnijo, ki je izgubila z njim globokovemega in zglednega moža.
Naj Bog potolaži težko prizadeto družino, pokojniku pa naj da plačilo, obljubljeno dobremu in zvestemu služabniku.
RAZNE NOVICE
5- A
Umrl je nekdanji tržaški škof Bartolomasi
V Pianezzi je dne 28. februarja umrl nekdanji tržaški škof msgr. Angelo Bartolomasi. Rojen v Pianezzi pred 90 leti je bil prvi vojaški škof pri italijanski armadi in prvi, ki je dal pobudo za dostojno počastitev neznanega vojaka.
Leta 1892 je prejel mašniško posvečenje, v novembru leta 1910 pa je postal škof.
V prvi svetovni vojni je organiziral ku-ratsko službo med vojaki in tudi sam veliko pomagal in nudil duhovno tolažbo ranjenim in bolnim vojakom, tako da si je zaslužil več častnih odlikovanj. Leta 1920 je postal koprski škof, kmalu nato pa so ga imenovali za tržaškega škofa.
V Trstu je ostal do imenovanja 'msgr. Fogarja 1. 1923. V poznih letih se je škof Bartolomasi umaknil v svoj rojstni kraj Pianezzo, kjer je bolan, a vdan v voljo božjo pričakoval smrti v zavodu sv. Gae-tana. Umrl je v največji revščini, ker je vse svoje imetje razdal ubogim.
Tržaški radio bo dobil lastno palačo
Osrednje vodstvo italijanske radiotelevizije je sklenilo, da bo za svojo tržaško postajo sezidalo nov sedež. Za ta ukrep, ki ga bodo Tržačani sprejeli z velikim zadoščenjem, so se pristojni krogi potegovali že po decembrskem požaru, ki je uničil velik del oddajnih in drugih naprav v dosedanjem sedežu na trgu Ober-dan. Tedaj so poudarili, da je treba to nesrečo izkoristiti za smotrno in končno ureditev vprašanja o primernem sedežu za tržaške oddajnike, zlasti z ozirom na bodoči razvoj radia in televizije in pa zaradi programskih zahtev. Nova radijska palača bo po vsej verjetnosti zrasla blizu sedanjega sedeža ter bodo pri zidavi in ureditvi zlasti vpoštevali nove možnosti, ki jih nudi nagli razvoj radijske in televizijske tehnike.
Tragična smrt slovenskega frančiškana
Žrtev prometne nesreče je v sredo 25.. februarja postal 51-letni frančiškan p. Friderik Kosič iz župnije blažene Device milosti v ulici Rossetti.
V prvih popoldanskih urah se je pater Friderik napotil na svojem novem malein
■motornem kolesu na obisk k svoji 81-letni materi Ani Kosič v ulico Rovigno. Ko se je kmalu nato vračal proti mestu, ga je v ulici Istria dohitela smrt. Zadel je ob težki tovornik in padel pod kolesa, kjer
je obležal mrtev. Vzroki nesreče niso še znani, ker se vozap tovornika ni zavedel nesreče in jo je opazil šele, ko je bilo prepozno.
Pater Friderik Kosič se je rodil leta 1908 v Šmarjah nad Koprom. Leta 1932 je postal duhovnik-frančiškan in je takoj odšel v misijone na Kitajsko. Tu je ostal vse do leta 1952, ko so ga komunistične kitajske oblasti izgnale iz države. Pater Kosič je bil eden izmed zadnjih redovnikov, ki so zapustili komunistično Kitajsko. Od tedaj je bil že sedem let žvest pomočnik redovnikov v ulici Rossetti. Poverjena mu je bila predvsem naloga obiskovanje bolnikov.
Tragično preminuli frančiškan zapušča poleg stare matere še štiri sestre in tri brate, ki vsi stanujejo v našem mestu.
Cvetlična razstava
Tudi letos bodo v prostorih pomorske postaje v Trstu pod okriljem tržaškega velesejma odprli IV. mednarodno cvetlično razstavo. Trajala bo od 24. aprila do 1. maja. Udeležbo so že prijavile sledeče države: Avstrija, Nemčija, Belgija, Francija, Švica, Nizozemska, Velika Britanija, Južna Afrika in Honolulu. Zastopana bo seveda tudi Italija in še posebno cvetličarji s Tržaškega. Razpisane so razne nagrade za cvetličarje, ki bodo razstavili najlepše cvetlice, in pa za časnikarje, ki se bodo odlikovali v tej cvetlični akciji. Finančno bodo prispevale za razstavo gospodarske in druge tržaške ustanove, kakor vladni generalni komisariat, tržaška občina in pokrajinski svet. Vodstvu cvetlične razstave predseduje Alberto Casali.
Novi predsednik tržaškega Lloyda
Za novega predsednika tržaškega Lloy-da je bil imenovan upokojeni admiral Ferrante Capponi. Po odstopu bivšega predsednika admirala De Coutena je u-pravni odbor vodil g. Bruno Forti.
Dragocena znamka
V	Parizu so v soboto na dražbi prodali neko avstrijsko znamko za 10 kron izdano leta 1918 s poznejšim pretiskom «Venezia Giulia», za 1,200.000 frankov (nad 1,470.000 lir).
Nevaren poklic
V	angleškem mestu Derbyshire so izterjevalci davkov zahtevali, da se razširi njihovo zavarovanje za slučaje nesreč tudi na pasje ugrize.
Spor glede sv. pisma v slikanicah
V Italiji so pred nedavnim začeli izdajati sv. pismo v slikanicah, ki predstavlja brez dvoma velikansko delo, ki bo izhajalo dalj časa. Mnogi so to zamisel z veseljem pozdravili, kajti slikanice danes vlešejo bolj kot vsa druga resna literatura. Proti tej zamisli pa je zavzela odločno stališče " izraelska verska skupnost in Svet rabinov. Zahtevali so takojšnjo prekinitev izdajanja slikanic, »ki žalijo Boga in ljudi, ne samo vernih, temveč tudi vseh tistih, ki občudujejo sveto pismo kot največjo umetniško delo«. Založništvo slikanic pa se je seveda od svoje strani uprlo in se sklicevalo ,da slikanice gredo v tisk le po natančnem pregledu izvedencev in da vsi klišeji nosijo odobritev nadškofa v Milanu.
Strašna nesreča v perzijskem zalivu
Silen morski vihar, ki je nenadoma zajel dne 1. marca perzijski zaliv, je zahteval po prvih, še nepotrjenih podatkih, 200 smrtnih žrtev. Vihar je vse te ladjice potopil, da se ni rešila niti ena.
Jugoslavija bo zgradila tovarno v Etiopiji
Mariborski strokovnjaki tekstilnega zavoda so izdelali načrt za zgradbo velike tekstilne tovarne v Avašu v Etiopiji, približno 250 km vzhodno od prestolnice A-dis Abebe. Kombinat naj bi imel zmogljivost 20 tisoč vreten, veliko tkalnico ter obrat za oplemenitenje tkanin. Z gradnjo bodo začeli v avgustu in domnevajo, da bo v dveh letih delo dokončano.
Pismo iz Rdeče Kitajske
V jezuitski dvorani v Milanu je mgr. Katkon, katoliški škof za Sibirijo, prebral pred številnimi poslušalci pretresljivo pismo, ki ga je poslal neki ruski katoliški duhovnik vzhodnega obreda. Poslanica prikazuje obupno življenje ruskih beguncev, ki so se po boljševiški revoluciji zatekli iz Sibirije na Kitajsko in zdaj prišli pod rdečo vladavino. Med drugim pravi takole:
»Kitajske komune so nekaj groznega. Kdor vstopi vanje, mora izročiti vse, kar ima, celo šivalni stroj, ki velja za izdelovalno sredstvo. Doma ni več, vsi jedo v skupnih obednicah. Otroci žive in se uče zase, daleč od staršev, stari ljudje so v zavetiščih, kjer pa morajo delati. Življenje je pekel. Delavci prejemajo od pet
Izšla je nova knjižica
MI IN NAŠI OTROCI
Spisal prof. Ivan Teuerschuh
Cena: 100 lir BERITE — ŠIRITE!
kot pometači, pismonoše in podobno. Ce bi za filmske zvezde in zvezdnike up< rahljali tako zdravilo, potem verjetno J bi dajali svetu takega pohujšanja kako doslej — ne sicer vsi, a mnogi.
Makarios na Cipru
V	nedeljo se je zmagoslavni vrnil na Ciper nadškof Makarioj po triletnem izgnanstvu. Tisoi ljudi iz vseh krajev otoka so to priliko prišli v mesto Nikozij Računajo, da je okrog dve sto soč Ciprčanov prisostvovalo nje govemu slavnostnemu vhodu mesto. Na poti z letališča proi škofijskemu dvorcu se je mors sprevod ustaviti. V prevelikem ni vdušenju so metali pred škofoi na cesto šope cvetja ter olj kov in mirtove vejice. V sprevodu p mestu pa so nosili slike njegov in one poglavarja Eoke, polkoi nika Grivasa. Za javni red so skl beli grški prebivalci sami. Ob pr hodu na letališče je Makariosa p< zdravil sam angleški guvemč Foot. V govoru pred navdušei množico je nadškof ponudil rot sprave vsem, posebno še turškif prebivalcem.
Makarios je kot duhovni pogli var ciprskih Grkov posvetil vsi svoje sile dosegi svobode za oto On je obrnil pozornost vsega svi ta na Ciper, šel zaradi tega v pri gnanstvo, šel na pogajanja v Loi don ter se končno zopet vrnil D svoj otok.
Po londonskem sporazumu b Ciper v enem letu postal neodv sen. Angleži bodo obdržali vrho nost le nad dvema oporiščem! Britansko-grško-turški sporazul o Cipru se bo v tem letu postopfl izvajal in upamo, da bo brez v& jih težav nastala tam nova Sv< bodna država, ki bo prispevala enotnosti in varnosti svobodneg sveta.
OBVESTILA
RODITELJSKI SESTANEK v Gori'
Ravnateljstvo Nižje srednje šole vasvlju no vabi na roditeljski sestanek, iki bo nedeljo 8. marca ob 10.30 v šolskih pr štorih v ul. Randaccio.
• KRATKI OGLASI *
NEKI slovenski duhovnik išče postrežnic ki bi bila voljna iti tudi na dežel Naslov dobite na upravi lista.
do deset rubljev na dan, dočim je prej mezda znašala 60 do 70.«
Pismo končuje z obupnim klicem na pomoč — rešite nas, preden bo prepozno!
Tudi msgr. Katkon je bil nekoč tak begunec. Njegova družina se je leta 1920 zatekla v Karvin, v Mandžuriji, kjer je študiral v katoliški šoli. Nato je prišel v Rim, kjer je postal duhovnik in je potem vse svoje življenje posvetil delu za zedinjenje Rusov s katoliško Cerkvijo. V Milanu je predaval med tednom za edinost krščanskih cerkva.
Neobičajna nogometna tekma
V	Leamingtonu v Angliji je šest avtomobilskih izvoščkov na cesti igralo žogo, ko so čakali na potnike. Zagledalo jih je oko postave in vsak je moral plačati deset šilingov kazni. Končno pa so se še zedinili za nogometno tekmo med izvoščki in policaji. Kdo je pri tekmi zmagal, poročilo ne pove.
Uspešno zdravilo
Osebe, ki živijo skupaj in niso zakonito poročene, v mehiški vasi Xotitla kaznujejo s prisilnim delom do ureditve njihovega zakona ali do ločitve. Zaposleni so
DAROVI:
Za Alojzijevišče: Družina Urdih iz Rt#1 1.000; Antonija Lukežič iz Pariza 2.000; počastitev spomina blagopokojne grofi Lidie De Nordis-Lenassi darujejo: Pavli1 Drašček 500, družina Vranič 1.000, Jul* Škvarča 1.000, Marija Spetič 1.000, Al Copetti 1.000; Kristina C. v spomin pok. č. g. Ivana Tula 1.000 lir.
Za Slovensko sirotišče: Antonija Luk Žič - Pariz 2.000; N. N. Gorica 5.000 smrti Justine Colja darujeta Terčon ti rica 1.000 in Olga Franza 500 lir.
Za Marijanišče: Antonija Lukežič - f riz 2.000 lir.
Za Katoliški glas: Antonija Lukežtf Pariz 2.000 lir.
Vsem Bog povrni!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za veliko noč bomo izdali dvojno ^ vilko KG. Bralce in sotrudnike obvešča11 že sedaj na to, da nam pošljejo sv11 prispevke do časa. Velikonočna števil1 izide na veliki četrtek.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpc trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Vsem, ki so ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je dne 27. februarja umrl previden s sv. zakramenti naš dragi oče, stari oče ter soprog
Avguštin Komjanc
Pokopali smo ga na števerjanskem pokopališču v soboto 28. februarja.
Bog plačaj vsem, ki so nam bili ob strani v težki izgubi ter se udeležili pogr
Števerjan, dne I. marca 1959.	^
Družina KOMJA<'
 i
v
o
1:
k
k
S]
ji
P
č
a
n
Si
Ii
si
v
Sl
ži
p
r.
d
P'
lz
Sl
g<
IJ
ki
ki
Sc
Ul
b,
G
cl
te
1«
Os
S:
Pi
di
K<
s«
»»J
Ul
ti
G
hi
vi
6«
le