I RAVNATELJ L T T T "> ' T "t * J o i> J rt «■» •< T * T C* rsf "'M f it. 71 Lfot izhaja DtMC« L L 6l50 vet —1 T |irokcwti 1 totc«. zakral«, « Tram, V ttrfk, 24. marca 1987. Številka M cent. Letnik Lil eljka. Naročnina: za 1 ai—r L * ealo lato L 75.—, ▼ iaoaamatro Buriso 30 atoL — Oglasnina za 1 ma proatora ovske m obrtna oflaaa L 1-—, za oacnrt-ia L 130, oglase denarnih zavodov L 2.— prvi risani L 2.— uJi EDINOST Uredalltvo in upravniitvo: Trrt (3). nUca S. Franccaco d'Aaabi 20. Ta-lefon 11-57. Dopisi na| se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravniitvo. Rokopisi se n« vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne -Edinost* poduredttltvo v G o r i c i : uKca Gioiut Carducci it 7, L n. — TelsL it 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Mo le povzročil s®M8 uolno? o povojni pravdi smo v na-tem listu že večkrat pisali- Sve-tovna vojna je bila brez dvoma velika nesreča za vse — za zmagovalce in premagane, ne-sreea, čije posledice ^ dan prav živo občutimo. Koh-o je £a svetu družin, ki so v svetovni moriji izgubile družinskega poglavarja ali sina, koliko je po bolnišnicah in sanatorijih pohabljencev, revežev i^.50..1^" bili roko, nogo, sluh ali vid? In koliko jih srečavamo na vsakem cestm m oglu? Kolibo je po vsem svetu takih, ki si ne morejo preskrbeti vsakdanjega, kruha, ker je vojna države v težke gospodarske krize, iz katerih ne vidimo še rešitve? — Človek je že tako ustvarjen, da skuša za vsako nesrečo dognati vzrok in skuša dobiti krivca, ki je nesrečo povzročil. Od tod dolga povojna pravda: kdo je zakrivil svetovno vojno l Marsikaj smo že čitali o krivcih Koliko knjig in člankov je bilo »pisanih v povojni dobi, koliko spinov, v katerih so države in posamezniki dokazovali svo- Dunaj, naj bi so avstrijske čete omejile na okupacijo Beograda in kakega drugega meštar ker tri drugačno postopanje smatra-a Rusija za izlivanje. Vilhelm je skušal tudi do zadnjega prepričati carja, naj bi Rusija ne mobilizirala. Kolo, ki se je že zasukalo, se ni dala več ustaviti-Avstrija je kljub nemškim nar-svetom vztrajala pri svoji nepopustljivosti. Morda bi pa to še ne bilo povzročilo svetovne vojne, da ni načelnik ruskega generalnega štaba general Ja-nusovič, v sporazumu z ruskimi militarističnimi krogi, mobiliziral rusko vojsko in to proti izrecnim ukazom carja. Mobilizi- ral Je proti Avstriji in ptott Nemčiji obenem. In tako se Je pričel vojni ples. Krivci svetovne vojne bi torej bili, po mnenju Senatorje ria, na eni strani angleška! diplomacija s svojim spletkarjenjem in podvodnim delom, na drugi strani pa ruski militaristi čni krogi, ki so s prenagljeno mobilizacijo pospešili izbruh vojne. S poglavjem o krivcih seveda ni nikakor rešeno vprašanje vzrokov svetovne vojne. Kakor krivcev, tako je bilo gotovo tudi vzrokov več. Glavni vzroki svetovne vojne pa so bili brea dvoma gospodarske narave. m pronen u Govor poslanca dr. Besednjaka jc nedolžnost! Do sedaj smo bili zmerom vajeni slišati, da je bil svetovne vojne kriv nemški militarizem, da je svetovno klanje izzvala prenapetost nemškega cesarja Vilhelma itd. Sedaj pa bo se pričeli pojavljati tudi drugi glasovi in druga mnenja ki kažejo, da pada odgovornost za svetovno vojno tudi na druge države, predvsem na Anglijo in na militaristične kroge carske Rusije. V reviji «Echi e Commenti» razpravlja italijanski sociolog sen. Achille Loria v daljšem članku o povzročiteljih svetovne vojne. Ze uvodoma pravi, da se je po vojni, ko je prečital celo vrsto diplomatičnih publikacij kmalu prepričal, da pada mno-uo odgovornosti za izbruh sve-io v ,iQ vojne na Anglijo, ki je do poslednjega trenotka sistematično prikrivala svoj .namen postaviti se na stran Rusije in Francije ter je s tem vzpodbuja*-la Nemčijo, ki bi se najbrž ne bila vrgla v vojno, če bi bila vedela, da se bo tudi Anglija postavila proti njej. O tem se je sen. Loria, kakor prepoveduje, še bolj prepričal, fco je par let po vojni čital v «Echo de Paris» spomine bivšega francoskega poslanika v rBerlinu Julija Cambona. Cam-l>on je pripovedoval: 26. julija 1914., ko sem bil pri Von Jago-wu, nemškem zunanjem ministru, sem mu rekel: «Ali ne mislite na ogromno nevarnost, kateri bi se Nemčija izpostavila, če bi Anglija posegla v boj ter se postavila na našo stran?« — «Nikakor ne mislite na to, mi Je odgovoril minister; Anglija ima mnogo drugih opravkov, ne pa, da bi se bojevala proti nam». — Ko sem zapustil Von J agow a, je nadaljeval Cam-bon svoje pripovedovanje, da se povrnem v svoj urad, sem obiskal, kakor je bila moja navada. angleškega poslanika Go-scheiia ter sem ga obvestil o razgovoru, ki sem ga imel z nemškim ministrom. Goschen mi je rekel: «Vi imate popolnoma prav, vendar pa mi je moja \Ia-da odločno prepovedala, da bi o tem govori>l». Torej že tedaj, predno se je Angležem sploh sanjalo, da bodo Nemci vdrli v Belgijo, je angleška vlada sklenila, da se bo bojevala proti Nemčiji. Ni pa hotela, da bi kdo o tem kaj vedel, ker se je očividno bala, da hi Nemčija v takem slučaju ne vstopila v vojni metež. Anglija je izbrala prvo priliko. In igrala je komedijo, ko je svečano proglašala v svet, da je sklenila bojevati se proti Nemčiji, ker hoče maščevati poteptano nevtralnost Belgije. Sen. Loria pripominja, da s tem še ni rečeno, da bi bila Anglija direktno odgovorna za vojno in dokazuje na podlagi raznih spisov, da nosi glavno odgovornost carska Rusija. Dogodki v zadnjih dneh pred izbruham svetovne vojne so se nekako razvijali tako-le: Nemčija, ki je Avstrijo gotovo vzpodbujala, naj bi zasedla Srbijo, je takoj nato priporočala vzdržnost ter je brzoj avl j al a na RIM, 23. (Izv.) Današnjo sejo poslanske zbornice otvarja podpredsednik on. Acerbo ob 16. uri. Ob otvoritvi je bilo navzoče precej pičlo število poslancev. V ministrski klopi je sedel samo naučni minister on. Fedele, v klopi za državne podtajnike pa le on. Bodrero. Po otvoritvenih formalnostih spominskih govorili in. odobritvi raznih dekre-tov-zakonov prehaja zbornica k razpravi o proračunu ministrstva za narodno prosveto. Pred tem spominja Še on. Acerbo na današnjo obletnico ustanovitve fašjev. Prvi posega v razpravo poslanec on. Leicht, ki razpravlja o vprašanju visokošolskega pouka ter predlaga razne tozadevne reforme. Govornik opozarja, da število visokošolskega dija-štva vedno bolj peša, kar mora vzbujati v slehernem resne skrbi. Zato je potrebno podžigati mladino, da se v čim večjem številu posveča visokošolskemu študiju. Število službenega o-sobja v knjižnicah je nezadostno. Po govoru poslanca on Leichta prevzema predsedstvo onorevole Casertano, na govorniško tribuno pa stopa poslanec on. Ciarlantini, ki razpravlja obširno o vprašanju ljudsko-šolskega in izvenšolskega pouka. Ker je ura že 7. se čuje jo po poslančevem govoru klici, da naj se seja zaključi. Ni pa tega mnenja predsednik on. Casertano, ki daja besedo poslancu Besednjaku. Govor poslanca Besednjaka spremljajo skoro neprestani medklici nekaterih poslancev Najbolj vroči so poslanci on. Dudan, on. Barbiellini-Amidei in on. Bilucaglia. učiteljsko organizacijo, objave «Ko sem v svojem poslednjem govoru k proračunu ministrstva za narodno prosveto», pričenja poslanec Besednjak, «kritizira šolsko politiko vlade napram slovanskemu učiteljstvu» (poslanec Dudan: «V Italiji ni slovanskega učiteljstva!») «ter navajal, da se sili naše učitelj stvo, da vstopi v udruženje fašistov-skih učiteljev in da podpiše pismeno izjavo, s katero popolnoma odobrava odpravo pouka v materinem jeziku, je naučni minister vzkliknil: „To je laž!"» (On. Fedele: «Seveda!»). «Nekaj mesecev pozneje pa je sam minister on. Fedele razposlal štiridesetim slovanskim učiteljem, ki se niso vpisali v fašistovsko učiteljsko organizacijo, objave v katerih jim naznanja, da jih namerava odpustiti iz službe. S tem je doprinesel dokaz, da nisem jaz prav nič lagal, ampak da sem govoril čisto resnico, katere ni mogoče zanikati. Bolj zanimiv, kakor odpuščanje samo, pa je način tega odpuščanja. Dočim očita minister nekaterim učiteljem njihovo na-sprotstvo napram fašistovski u-čiteljski organizaciji, obdolžuje druge ne radi njihovih dejanj, ampak radi njihovih misli in čustev. V odpustnih odlokih pravi, da so odpuščeni iz službe radi njihovih čustev, ki so nasprotna Italiji. Poleg tega so mnogi učitelji obdolženi, da razvijajo propagando proti Italiji in državnim uredbam. Te ob-dolžitve pa so tako splošne in tako samovoljni da je proti njim absolutno izključena možnost obrambe. Obdolženci kvečjemu lahko zanikajo, toda zanikanje ni bilo nikdar uspešno obrambno sredstvo. BaŠ radi tega so zahtevali nekateri učitelji, primerja poslanec Besednjak delovanje francoske organizacir je «Foyer fran<;aise», radi katere se je v preteklem mesecu toliko vznemiril italijanski tisk, z delovanjem italijanske nacionalistične organizacije v Julijski Krajini. Kakor se ta francoska organizacija trudi, da z raznimi otroškimi vrtci raznarodi otroke italijanskih priseljencev, tako se trudijo tudi v Julijski Krajini, da raznarodć slovansko deco. «Dokler se bodete posluževali raznarodovalnega postopanja proti vašim sodržavljanom slovanskega rodu, ki niso priseljenci, ampatk prebivajo že 1300 let na tem ozemlju, dotlej nimate moralne pravice protestirati proti delovanju «Foyer franr podajo, bosta odletela na--------spleti eVr-Hnit n« ima I aprati polkovniku De Pinedu ob njegovem prihodu v New Orle-ans dva ameriška zrakoplova^ da ga pozdravita. ___ - je bil že pripravljen na polom Londona, po kateri je bila danes šangliajem, ker ni mogel na dnevnem redu angleške zbor- z gotovostjo računati na Četo niče interpelacija glede itali- | Cang-Čung-Canga in ker je bila fronta preveč obsežna. Rekel je, da ima Šanghaj bolj politično kot strategično vrednost. Padec Šanghaj a ni napravil prevelikega vtisa v Pekingu. Severni Kitajci še zmerom upajo, da bo končna zmaga njihova. LONDON, 23. Iz Šanghaja poročajo: V inozemskih koncesijah vlada do sedaj še mir. V kitajskem delu mesta pa se odigravajo grozoviti prizori. Severne čete iz Šantunga, ki so sedaj brez vodstva in so prepuščene sa.me sebi, so pričelo zverinsko postopati proti neoboroženemu prebivalstvu. Kantonci, katerih predstraže so prišle predvčerajšnjim v mesto, so se sedaj spet umaknile v predmestja, kjer čakajo na prihod nacijonaiističnih čet. Boji se v nekaterih krajih še vedno nadaljujejo. Od časa do časa je slišati streljanje iz pušk, sem in t je zadoni tudi kak topovski strel. Trgovina v Šanghaju je paralizirana in industrija tudi. Ste vilo stavkujočih stalno narašča. Včeraj so računali, da je kakih 50 tisoč delavcev zajpu- stilo delo. Ob vhodih v evropske koncesije stoji stalno po več čet na straži. Kitajci ne smejo več prihajati v koncesije. Z vseh voj- v pri- _ ______staniSču, so se izkrcale nove r^elokupnrmi proračuni drugih I čete, ki so ojačile obrambo kon-držav ted konstaiiral, da znaša | cesij, kjer je bilo včeraj progla- li izenačenje davkov ter odrpra-vo tobačnega monopola v svrha kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja blaga ter večje konkurence. Pri proračunu vojnega ministrstva je podal general Hadžić kot vojni minister svoj ekspozć. Celokupna zbornica je pozdravila nastop vojnega ministra. Vojni proračun znaša 2 milijardi 248 milijonov 449 tisoč 25 Din, to je za 64.5 milijonov manj nego la^ ni. Proračun je sestavljen na podlagi načela o štedenju. Minister je polagal veliko važnost na zrakoplovstvo in mornarico. Proračun odgovarja stvarnim mesecev. Šolski skrbnik pa ima navado suspendirati od službe po 1 leto in še več, tekom katerega seveda učitelj ne prejema nikake .plače in bi moral poginiti od gladu, ako bi mu ne pomagali dobri ljudje. Ta politika ima za posledico, da se naši učitelji v vedno večji meri izseljujejo. Več kot polovica slovanskega učiteljstva iz Julijske Krajine se nahaja v inozemstvu. Naša kultura je v nevarnosti. Šolska zakonodaja je izgnala iz šolskih dvoran naš materinski jezik, sedaj pa podira drugi glavni sleber naše kulture s tem, da odpušča slovansko učiteljstvo)). (Min. on. Fedele: „To je ščuvanje!") «Ra»narodovalno postopanje se pod vodstvom ministra Fedele-a vedno bolj po-ostruje. On je prvi naučni minister, ki je prepovedal od četrtega razreda dalje verski pouk v materinem jeziku, dočim pravi nauk katoliške cerkve, da se mora baš božja beseda prepovedovati v jeziku vernikov. Vera je sama sebi namen. Čim postane orožje v politični borbi proti vernikom preneha biti vera. 15 podobno politiko se ne kršijo samo koristi katoliške cerkve, ampak se tudi ovira verski in moralni razvoj našega ljudstva. Za svojo versko svobodo se bomo borili do poslednjega tudi proti ministru, ki pravi, da je katolik. Ako bi katoliška cerkev dovolila posameznikom, da se poslužujejo vere v politične svrhe, tedaj bi prenehala biti vesoljna in važen faktor v socialnem živijenju. Dovolite nam moliti k Bogu in Zveličarju v materinem jeziku, kakor je to dovoljeno vsem narodom in vsem tudi najprimi-tivnejšim plemenom*. V nadaljnjem svojem govoru Albanska zahvala RIM, £3. (Izv.) »Albanski poslanik v Rimu Džemil-Dino se je podal včeraj v palačo Chigi, kjer je izrazil načelniku vlade vso hvaležnost in priznanje albanske vlade za politično podporo, katero je izkazala italijanska vlada Albaniji. Zastkonijev proces RIM, 23. (Izv.) V sodnijskih krogih se govori o zopetni preložitvi procesa proti Zaniboniju in tovarišem. To je baje postalo potrebno radi tega, ker je predsednik posebnega tribunala gen. Sauna po svoji bolezni potreben še nadaljnega počitka. Klsbelsberg v Neaplju NEAPELJ, 23. Včeraj je obiskal naše mesto madžarsM naučni minister Klebelsberg.^gledal si je tudi Pompei. Poljska In Nemčija VARŠAVA, 23. Zunanji minister Zaloški je sprejel nemškega poslanika Rauscherai ter mu je sporočil, da se poljska vlada strinja z dogovorom, ki je bil sklenjen med Zaleskim in Stre-sesnannom v Ženevi glede obnovitve poljsko-nemških trgovinskih pogajanj. proračun vojnega ministrstva v Franciji 1S% celokupnega bed-geta, v Italiji 28%, v Bolgarski 18%, v Turčiji 60%, v Albaniji 41%, v Jugoslaviji pa 20.4%. Stanje oficirjev se poveča za 210 oseb. Rekrutni kontingent znaša 95.000 kapralov in vojnikov. Jugoslavija ne more razpolagati z mornarico ofenzivnega značaja, temveč polaga največjo pozornost na izgradnjo obrambne mornarice in zrakoplovstva. Ekspozć vojnega ministra je zbornica sprejela z živahnim o-dobravanjem. Hrvatski federalisti in Narodni sel jaški klub so se izrekli za proračun, in to z ozirom na zunanji položaj. Skupine Demokratske zajednice, sam. demokratov in zemljorad-nikov so se izjavile proti prora- šeno obsedno stanje. Oblasti so to odredbo naznanile s posebnimi lepaki, v katerih tujcem priporočajo, naj o mraku ne zapuščajo več svojih stanovanj. Iz bližnjih vasi prihajajo ves čas begunci v mesto. . Kron« spopad v Berlinu med policijo in komunisti BERLIN, 23. Sinoči je prišlo v Berlinu do krvavega spopada med policijo in komunisti. V znak protesta radi krvavih dogodkov, ki so se odigrali v nedeljo ob priliki konflikta z na-cijonalnimi socijalisti, so komunisti sklicali protestno zborovanje. Hoteli so napraviti obhod po mestu, a jim je policija Ker so demon- VARŠAVA, 23. Notranji minister je racpustil stranko neodvisnih poljedelcev. Izvršenih je bilo mnogo hišnih preiskav. Policija je aretirala voditelje stranke in mnogo članov. lllftW, ______________x zastavila pot čunu, češ da je vlada posvečala stranti hudo pritiskali,^je poli-jugoslovenskim vojnim potre- | cija segla po orožju. bam premalo pozornosti. Po govorih in izjavah še nekaterih drugih poslancev je bil jugoslo-venski vojni proračun sprejet z veliko večino glasov. Dva umora v Albaniji BEOGRAD, 23. Iz Tirane poročajo, da je bil tamkaj v nedeljo umorjen znani albanski politik Jusuf Sali beg. Sali beg je bil Ranjenih trideset kemuni- je bilo kakih stov. Med težko ranjenimi i^e nahaja načelnik parlamentarne skupine v državnem zboru Thaelmann._ Polkovnik Macia zapustil Francijo PARIZ, 23. V smislu dekreta o izgonu, ki je bil izdan proti njemu, je polkovnik Macia, vo- dan prejšnjih albanskih vlad in dja Kataloncev, ki so priprav je bil v prejšnjih časih pristaš jj^ vstajo na Španskem, zju- Essad-paše. Lani ga je Ahmed beg Zogu pozval v Tirano, vendar pa je Sali beg kmalu spet prestopil k njegovim nasprotnikom. Splošno domnevajo, da se gre za političen umor. Istega dne je bil v Tirani timor j en trgovec Bandzovi iz Ohrida. Bil je prijatelj Jusuf Sali bega. _ Napad na vlak MEKSIKO, 23. Tristo oboroženih razbojnikov je napadlo vlak« ki je prihajal iz Lareda. pustil danes Francijo in odpotoval proti Bruslju. Boji v Meksikl MEKSIKO, 23. General Padri-go Talamonte je sporočil vojnemu ministrstvu, da so njegove čete porazile 250 upornikov v državi Colimor. Več upornikov je bilo ubitih in mnogo ranjenih. __ Barofojte „Edinost" tL «EDIN08T> V Trste, dne 24. marca 1627. DNEVNE VESTI Sindikalni davek Opozarjamo vse delodajalce v področju industrije in obrti, trgovine, prevoza in notranje Slovbe na kr. odlok od 24. fe-ruarja 1927, št. 241, ki je bil objavljen v uradnem listu «Gaz-eetta Ufficiale* od 8. marca t. 1. Ta odlok predpisuje, da morajo naznaniti vsi delodajalci do t. m. osobje, ki je bilo pri njih nameščeno dne 1. januarja 1927. Napoved je predpisana za odmero sindikalnega davka v smislu zakona o sindikatih, in jo je treba napraviti pri onem udi-uženju sindikatov, ki zastopa dotični fctan, h kateremu pripada podjetnik (trgovec pri trgovskem u-druieiiju, obrtnik pri industrijskem itd.). Tam dobijo piisadeti tudi predpisane vzorce in vsa nadali na pojasnila. Opozarjamo dalje, da so napovedi podvrženi vsi delodajalci, bodisi da so vpisani kot člani sindikata ali ne. Za tiste, ki bi napoved opustili, predvideva zakon globo do 2000 lir. Baiafei eafeja umMm pri M V besedilu imenovano udruženje sporoča: Ker so vsa izdajate! j stva dnevnikov in periodičnih listov uvrščena v Državno fašistovsko udruženje izdajateljev listov, se opozarjajo prizadeta podjetja, da SO' po zakonu primorana predložiti najkasneje do 29. t. m. Državnemu fašistovskemu u-druženju izdajateljev listov (As-sociazione Nazionale Fasci&ta Editori giornali, Milano, Via Ciova^so 4) izjavo z označbo osebja, ki je bilo pri njih v službi 1. januarja 1S27. in sicer je treba navesti posebej: 1.) Število tehničnih in upravnih ravnateljev, predstojnikov, uradnikov, ki imajo pravico podpisa. 2.) Število uradnikov z mesečino plačo ali prejemki, ki presegajo 800 lir na mesec (razen onih, ki spadajo pod točko 1.). 3.) Število uradnikov z mesečno plačo ali s prejemki, ki gredo do 800 lir na mesec. 4.) Število delovodij, in sicer moške in ženske posebej. 5.) število delavcev od 18. leta dalje in onih, ki nimajo še 18 let, in sicer zopet moške in ženske posebej. Kar se tiče delavcev, jih morajo napovedati omenjenemu u-druženju samo one tiskarne, ki se uporabljajo izid j učno za tiskanje dnevnikov in njihovih prilog in ki jih upravljajo di-« rek t no posamezna izdajateljska podjetja. Podjetja, ki ne napravijo napovedi, bodo kaznovana v smislu zakona z grlobo do 20Q0 lir. Državni davek na javna lokale Državni davek na javne lokar-le, ki je bil uveden s kr. odlo-kam-zakonrvm od 29. decembra 1926, št. 2191, bi se moral plačati do 31. marca. Kot doznavamo, pa se je tukajšnja federacija obratovaleev javnih lokalov obrnila v Rim s prošnjo za podaljšanje ter dosegla, da je bil rok podaljšan do 15. aprila. OSEBNA VEST. &akor je razvidno v uradnem listu, je bil te dni upokojen na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani gospod Ivan liianzani, kraljevi poštni sekretar in šef oddelka I B. Upokojenec je do razpada Av stro-Ofp'ske služboval na tukajšnjem tržaškem poštnem ravnateljstvu ter se je preselil leta 1918. v Ljubljano. Z isto vnemo in vztrajnostjo je vodil na novem mestu svoj referat. Služboval je celih 35 let. Omenjeni je rodom iz Planine sin uglednih starišev, ter v narodnem oziru vzor narodnjaka, kakr-Snih je žalibog le malo dan danes. Na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu si je pridobil med svojimi tovariši največje spoštovanje, ugled in vdanost. Posebno je bil pravičen napram poštnim uslužbencem ki eo ga po vsej pravici imenovali svojega očeta, ker je vedno upošteval njih družinske zadeve ter bil nepreprosljiv in trden v nazorih, ko je šlo za pravico prizadetih. Bil je ena najmarljivejših delavnih moči na ondotnem poštnem ravnateljstvu ZA VEČJO UDOBNOST NA SEŽANSKEM TRGU Pišejo nam: V Sežani na živinskem trgu je vse polno prav velikih in debelih kamnov, ki ovirajo kupc-em kretanje po trgu. Ko se že čistijo živinski odpadki po trgu, naj bi se tudi kamni odstranili. Ti kamni ovirajo že več let promet na tem trgu, zato se upravičenci, ki plačujejo precej visoke takse za živino, obračajo do činiteljev s prošnjo, naj odstranijo ovirajočo grobljo s se- žanskega živinskega trga in naj ne čaka/jo, da jih morajo kupčevalci komaj zbrusiti s svojimi podkovanimi čevlji. _______ ALMANAH KRALJEVINE SHS Izšel je III. zvezek »Almanaha kraljevine SHS» za L 1927/28. Delo vsebuje državni, kulturni in gospodarski shematizem Jugoslavije, zgodovinsko kronologijo te države, popis uprave, učnih zavodov (arhivov, knjižnic, muzjejev), šol, gledališč, sodnega ustroja, vojske, mornarice, sporta, listov Jugoslavije itd. Dalje se nahaja v tem zvezku pregled kraljevine po obla-stvih, mestih in občinah s podatki z, najrazličnejših vidikov proučevanja. V oddelku «>iednarodno življenje« nahajamo opis Družfe« narodov, pregled vseh držav sveta s statističnimi podatki in razne sestavke o Jugoslovanih po svetu. Almanah kraljevine SHS je neobhodna namizna knjiga za vsak urad in vsako pisarno kakor tudi za vsakega kulturnega in političnega delavca. Cena III. zvezka «Almanana SHS» je 250 dinarjev poleg poštnine v znesku 15 dinarjev, a po povzetju 21 dinarjev. Vsi trije do sedaj izšli zvezki pa stanejo 550 dinarjev. Naslov: glavno uredništvo Almanaha SHS, Zagreb VI. Odhod ameriške križarke «Mesa-pais» Včeraj popoldne točno ob 3. uri je odplula ameriška bojna križar-ka «=Memphis» po večdnevnem bivanju v tržaškem pristanišču. Iz tržaškega življenja Samomor trgovca -Včeraj popoldne okoli 16. ure je vstopil v gostilno Karla Sancin v Skednju št. 48 star gospod, sedel za mizo ter si naročil četrtinko vina. Čez nekaj časa, ko je izpil prvo četrtinko, je gost, ki je bil videti zelo zamišljen, naročil drugo Kmalu potem je gostilničar, ki se je bil medtem oddaljil in pustil gosta samega, začu! iz gostiim&ke sobe bolestno hropenje. Radoveden je prihitei gledat, kaj bi neki to pomenilo, in ko se je ozrl proti gostu, je iznenađen zapazil, da se starec trese po vsem životu ter da mu vre iz ust krvava pena; okoli njega se je pa širil močan smrad po karbolni kislini. Gostilničar je na mah spoznal, kaj da se je zgodilo, namreč, da se je neznanec v njegovi kratki odsotnosti zastrupil s karbolno kislino, ki si jo je nalil v vino. Mož je naglo poklical ljudi, a predno so navzoftni utegnili podati starcu kako pomoč, je nesrečnik vzdihnii. Ožalostnem dogodku so bili obveščeni orožniki iZ škedenjske postaje, ki so se takoj podali na lice mesta. Na podlagi raznih osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 65-letnega trgovca Artura Mayer, stanujočega v ulici Coroneo it. 3. Pri njem so našli tudi pismo, i* katerega se da sklepati, da je nesrečnik šel v smrt radi gmotnih stisk. — Pozneje, ko so orožniki dovršeli predpisani izvid, je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Drafio plačana neprevidnost Čeprav stoji na vsakem tramvajskem vozu razločno zapisano, da je skakanje na ali z tramvaja v teku prepovedano, je bila 27-letna bolniška postrežnica Ivanka P., stanujoča v ulici S. Slata-per št 2, včeraj popoldne tako neprevidna, da je hotela na trgu Gol-doni skočiti na tramvaj proge št. 2, k ise je že začel premikati. Skočila pa je tako nerodno, da je Izgubila ravnotežje, padla in prav malo je manjkalo, da pri tem ni prišla pod priklopni voz. K sreči pa je zavirač, ki je zapazil nesrečo, takoj ustavil. Kljub temu je Pittanova drago plačala svojo ne-previdnost, pri padcu je zadobila številne poškodbe na raznih delih telesa ter si poleg tega tudi hudo pretresla možgane. Navzočni sok položili nesrečno žensko v neki avtomobil, s katerim je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeti v kirurgični oddelek. Njeno stanje je nevarno. Dve nozgeđi pri delu Ko je 60-1 etni težak Viktor Ro-vere, stanujoč v Kolonji št. 532, včeraj predpoldne delal pred skladiščem št. 26 v prosti luki V. E. TII., ga je tovor, ki so ga dvigali z žrjavom in kateremu se ni utegnil pravočasno umakniti, potisnil s tako silo k podstavku žrjava, da je zadobil hude poškodbe po hrbtu in prsih. Nesrečni težak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 14 dneh. — Pri delu na nekem starem starem parniku, ki ga demontirajo ob pomolu «Fratelll Bandiera», je 20-letnemu težaku Josipu Pellegri-niju, stanujočemu v ulici GalvanI št. 3, včeraj popoldne nenadoma odskočila železna zagvozda, po kateri je udrihal s težkim kladivom, ter mu priletel s tako silo v obraz, da mu je hudo razmisarila levo lice. Nesrečni mladenič se je podal v mestno bolnišnico M jer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Tržaška porota Odvetnik MmtosMorianft 2• po trdem bo)« z državnim pravdrikom. ip odvetnikom civilne stranke premen obravnave v svrlio preiskave psihijatrov Včeraj je nastopila priča MaiiJ Sciivan, ravnatelj informativnega •zavoda, ki pove, da je izvedel, da se Ines nahaja v Bologni od raznih oseb in od svojega podrejenega detektiva Vondraček. Ne ve pa naznačiti te osebe. Predsednik: Kako je to, da so ti dve informativni poli odposlani istega dne? Priča: Ena je bila poslana zjutraj, ena popoldne. Razne stvari mi je povedal Brili sam in jaz sem se jih ij o služil. Predjedpik: Lepo delo! Mislim, da ne mofe biti dovolj šepet vsake bnbnice, da se to ie imenuje informacija! Koliko je zato plačal Brili? Friča: Ne vem. Na vsak način zelo malo. Predsednik: Toresella je bil takrat v Trstu, ko ste vi dejali, da se nahaja z gospo Ines v Bologni. Priča: To vendar ni bilo tako važnoI Predsednik: Je bilo morda usodno — to bomo še videli. Tu je pismo, s katerim zahtevate, da se vam plača honorar in to po zločinu, še pred 11. urp zjutraj, ker morate k preiskovalnim sodnikom. Državni pravdnik: Kaj ima preiskovalni sodnik opraviti s temi lopovščinami? Od v. Turola: Po podlem obrekovanju poštene ženske! Predsednik: To boste odgovorili drugje. Nam je dovolj! Idite! Gospod komisar Tiberi, bodite tako vijudni in spremite tega gospoda v nesrečno pisarno ter tam zasezite vse, kar je mogoče! Naj vstopi Vondraček! Vondraček Anton (detektiv) vstopi vklenjen. Predsednik: Zakaj ste vklenjeni? Vondraček: Zaprt sem radi zadeve z orjentalskimi biseri iz zastavljalnice. Predsednik: Od koga ste izvedeli, da je bila Ines Brili takrat v Belogni? Priča: Povedala mi je to neka poepodična, ki sem jo srečal na stopnicah hiše v ulici Kandler. Njenega imena ne poznam. Tudi gospe Brili nisem osebno poznal. Predsedaik: In vendar ste videli gospo Brili na iaprehodu z gospodom Levi! Priča: Ni res!---Mislim, da mi je to dejal neki Libani. Predsednik: Seveda — danes ne ve nihče ničesar — vsak je Izvedel od drugih te famozne informacije. Toda kar se tiče najvažnejših, kje ste jih izvedeli? Priča: Na stopnicah od tiste go~ spodične! Pri nadaljevanju razprave prosi oče umrle Ines za besedo in pove, da se Brili ni posluži! nikdar prilike, da vidi svojo hčerko, četudi bi to lahko storil vsalt dan, kajti Bonivento so vzgojili deklico v tržaškem edukandatu. Obtoženec: To ni res! Poljubil sem! Poljubil sem hčerko tudi! Po izključitvi raznih prič se začenjajo čitati razne izjave izvedencev. Zdravniki so dognali, da je Ines umrla radi izkrvavitve iz dveh v pljučih. Tudi strel v glavo, z izhodom pri nosni kosti, bi sam zase mogel biti smrtno nevaren. Ena krogla je ostala v telesu. Smrt je bila skoro hipna. Mati je bila ranjena v levo stran prs. Ozdravela je v 25 dneh. Obtoženec ni še predkaznovan. Naknadno se zasliši Se vratarica hiše v ulici Kandler Gerk Marija. Predsednik jo vpraša: Je li kdo prišel Vas vprašat, kam je odpotovala Ines, in ste li odgovorila tistemu človeku, da je Ines odšla v Bo-logno? Priča: Ne! Izključeno! Predsednik: Pokličite Schwar-za! Schwarz pride: Predsednik: Gospod Schwarz, ste li vi govorili s to žensko? Schwarz: Da! Prosim gospa, vstamte! Priča (vstane): Kakor hočete — vi niste nikdar govorili z menoj! Scliwarz: Da, govoril sem baš z njo, gospod predsednik! Vstopi Vondraček, drugi detektiv informativnega zavoda; mora vzdržati razne svoje trditve o Ines Boniventovi. Ta stori to, toda v precej nejasni formi. Branitelj odvetnik Matosel - Lo-riand je nato zopet začel z dolgim govorom oster in hud boj za spričevalo sodnih psihijatrov. «Srečji smo danes «ako sreča obs to jaW prav i odvetnik med drugim »srečni, ker vemo danes, da je Ines bila dobra mati in dobra žena — toda močna je tudi trditev, da so mnogi, mnogi šepetali, da je bila ona lahka ženska, ženska, ki zamore pripraviti moža do takega koraka, posebno ako je človek v svojih možganih tako sprejemljiv za take eksplozije, kakor Brili, ki je naravnost prenasičen bolezni, ki sem jo že pred obravnavo imenoval paranoja ljubosumnosti. Zakaj se še branimo tistega spričevala, zakaj nočemo Se resnice? Zakaj nočemo določiti odgovornosti človeka, ki nevedč ima v svojih možganih tisto strašno bolezen? Mi tega ne moremo vedeti, ne moremo soditi, mi moremo slišati izjave izvedencev - psihijatri bi morali imeti tu sadnjo besedo! Ako bodo ti dejali, da je Brili v vsem odgovoren za svoje dejanje, tedaj se bomo morali udati, toda las bom imel vsai zadoščenje, da sem storil vse, kar je bilo mogoče storiti za obtoženca, in tedaj bom skušal zopet drugo pot, ki naj prinese pravico do prave luči!» Tu govornik citira razne odstavke iz^ psihologa Lugaro, kjer ta govori o paranoiji, posebno kjer je ta v zvezi z ljubosumnostjo. Vem, da bi tudi zastopnik civilne stranke — nadaljuje govornik — na mojem mestu zahteval isto. Ne bodimo po sili slepi in pomirimo našo vest!» Odgovori odvetnik Turola, zastopnik družine Bonivento, ki pravi, da ni v celi obravnavi našel ni-kakega argumenta, ki bi opravičil delo psihijatrov na obtožencu. «Ko bi se na obravnavi slišalo kaj o kakšni anamnezi, ko bi prišel kdo na obravnavo, ki bi povedal kaj o eni ali drugi bolezni obtoženca, ... j-ri Lioiia suniti na možnost alte-racije obteženčevih duševnih zmožnosti, tedaj bi se rad udai braniteljevi zahtevi. Toda vi, gospodje porotniki, ste kvedenci med izvedenci in boste mogli razsoditi tudi brez spričevala psihijatrov!» Državni pravdnik ouv. eav. Tas-so se pridružuje v v&em izjavam Zastopnika civilne stranke in pove, da se člen 46. in 47. kaz. zak. ne more aplicirati, ako ni v vsem kaj pocitivnega. Ljubosumnost pa ni blaznost. Toda branitelj odvetnik Matosel Loriani se ne ustavi. V gorkih besedah, trka na vest predsednika porote. «Ne morem razumeti« pravi, da se tu govori, da iz ničesar ne izhaja potreba te preiskave, ko vendar vsi tu v srcih slutijo, da imajo pred sabo človeka, ki ne more biti normalen. In jaz ne bom nehal vihteti v hrambo svoje teze naše največje učenjake Tauzija in Lugaro, posebno odstavek, ki govori o paranoiji. Državni pravdnik: Ne spuščajte se še v brambne teze! Odv. Matosel: Govorim o sumih, gospod državni pravdnik! Ti sumi obstojajo in nam treba luči! Trkam na vaše srce gospod predsednik, v v interesu človeštva, v interesu vesti porotnikov, v interesu pravice! Ne držite se tako trdovratno absurda, ki so ga zagrešili predhodniki — mislimo lastno vest in rešimo družino nesrečnika te strašne more! (Šepet.) Predsednik se umakne. Po dvaj-eetminutnem odločanju razglasi predsednik, da izhaja iz procesa neobhodna potreba preiskava duševnega stanja obtoženca in odreja, da se Brili glasom členov 902. in 399. pošlje v norišnico v opazovanje. Iz preiskave naj se razvidi, ako je Brili odgovoren za svoje dejanje, ako bi njegova oprostitev tvorila nevarnost za soljudi. Razprava se radi tega prenese na nedoločen čas. Danes prične razprava proti Santejn Fatrc, Filcmsci Vran in Tereziji Kompare, obtoženim deto-mora. Branijo odvetniki Robba, Giannini in Poillucci. TELESNI UZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. Uradno poročilo Seja 23, marca 1927. Izključeni igralci: Rupena I. in Cesar Josip (Adrija)se izklučujeta iz S. U. Poziva se članica, da do prihodnje seje vrne izkaznice imenovanih igralcev. Novi dlani: Prosveta: Kerševan Milan, Gergolet Ivan, Savron Te-zej, Pregarc Vladimir, Mozetič August, Lavron Ljudmil, Andrejašič Ivan. Obzor: ftkulin Friderik. Komisarji sa nedeljo dne 27. marša. Tekma Prosveta - To mm a-seo g. Luin Mirko; Rocol: Bazovica: g. Škerjanc. Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo tekma: Zora - Tom- maseo. Kazen igralcem: Rupena sen. A-dria, se kaznuje s prepovedjo nastopa za tri prvenstvene nedelje, radi dejanskega napada sodnika. Nedeljske tekme: Igr. Adria: Ivan — Opčine ob 14 igr. Obzor Ro-col-Bazovica ob 15.30. Tekma Adria-Prosveta se razveljavi ter da zmaga 2:0 Prosveti. T. V. N. Savez Sodnikov Tekma Sv. Ivan-Opčine sodi gosp. Pertot, tekma Prosveta-Tom-maseo sodi gosp. Novak, tekma Rocol-Bazovica sodi g. Verč. Sprejmeta se nova sodnika gg. Jožo Verč in Škerjanc Stanislav. S. S. Roeol-Bazovica V nedeljo bo toliko zaželjena tekma športnih skupin. Boj bo skrajno zanimiv in brezdvomno ne bo manjkalo gledalcev, ki bodo vzpodbujali četi. Tekma se vrši ob 14. uri na igrišču v Rocolu. Tommaseo-Zora 5:2 (•:•) Na igrišču Obzora se je odigrala v nedeljo popoldne tekma med tržaškimi dijaki in Rojančani .O-be četi sta nastopili z 10 igralci. Tekma je bila prvi polčas mrtva. Vendar se je igralo izključno v polovici Zore. Pri tem se je izkazal posebno vratar Zore Prelc, ki je ubranil več nevarnih strelov. Pri Tocnmaseu je ugajal napad, ki je s krasno tehnično igro izpeljal do vrat, a tu je bil neodločen. Zato ni bilo zaznamovati v prvem pol-čaeu nobenega goala. Vratar dijakov |e ?mel malo poela. Pri Zori se opaža lep napredek, poaebnn pri nepauu, ki j*> naslanjal igro močno La kiila. Drugi j oičas. V drtgi minuti napravi l€-vo ;j,iaško Kiijo krami neubranljiv goal. Temu sledi kmalu drugi. Nato začn napadati Z>ro, ki -loseže prvi goii«. gra &e na 'o-ljuje na sredi igrišča, dokler se ne dijakom nanovo posreči prebiti vrata vrlih Zorašev. Rojančani napadajo in dosežejo z lepim strolom drugi goal. Dijaki se spravijo vsi v napad In hočejo povišati scoore goalov. In v kratkem zabijejo Še dva goala. Mali incident med igralci Zore, na kar izključi sodnik enega igralca, drugi pa gre z igrišča. Pet minut za tem zažvižga sodnik konec, ki najde Tommazejce zmagovite. Sodnik g. škerjanc dober. Četa Tommasea: Skap, Pogorele II., Gorjup; Zelen, Gomizej, Žagar, Pogorele I., Prelog, Janko, Cucek. M. Z. D. K- N. Toamasec Danes training vseh nogometašev V. N. P. Uesfi Goriške mestne vesti ImJVBBKO gledališče Trgovski dom V nedeljo dEG 27. t. m, ob 26.39 se uprizori modna Andrejeva drama «Aufifca >. igra je skrbno i&aštnđirana. Vic g« so razdeljene iii s a najboljše igralce. Naslovno vlage i£za gdč. Elede. Glavno moško y. Terčič, kaiere-ana |s tudi poverjena režija. V gla/vneiših vlegah nastopajo še gdč. MersiS, Ju«, Zerzni,-vec; Košuta, Psdiaeiiik, Živec: MešLvedše^k Itd. Ker se radi nspraKiostljivlb ovir ne mere uprkcrltl «An tisa» tudi v soboto, se bo naše občinstvo gotovo udeležilo v tem večjem števiin nedeljske večerne predstavo. FOUK V CEPLJENJU TRT Gori&ki odsek kmetijske potovalne šole javlja, da se začne v ponedeljek 28. marca ob 0. uri pri tem odseku pouk v ceplj&nju trt. Pouk bo javen in mu lahko prisostvujejo vsi kmetovalci, ki se za stvar zanimajo. _ RENČE. Mlinar in njegova hči v Renčal*. Minulo nedeljo sem se odzval prijaznemu - vabilu Prosvetnega društva in se udeležil njegove prve večje prireditve. Igra je zelo stara, a si je vkljub temu znala o-hraniti vedno privlačnost. Omeniti pa moram na tem mestu par nedo-statkov: vladal je v dvorani nered, otrokom naj se zabrani vstop, ker motijo igralce in gledalce; okna naj se zastro, ker solnčna svetloba in električna luč se ne ujemata; med posameznimi dejanji so bili do pol ure dolgi odmori, kar je ljudem mnogo kvarilo užitek; tempo igranja je bil prepočasen. Mlinar, krčmar in krčmarica so se najlepše rešili svojo naloge. Vedno sem imel ta utis, da bi tudi drugi igralci bolje nastopili, ako bi delovala režija brezhibno. Režija se mora poglobiti v igro in nam podati tipe, kakršne si je zamislil pisatelj sam. Radi že omenjenih predolgih odmorov je trajala igra dobrih pet ur. Vsi omenjeni nedostatki se dado z lahkoto popraviti in prepričan sem, da bo drugi nastop v vsakem oziru popolnejši. K. S. VRTOJBA Kakor smo že pred Časom javili, priredi naS «Napredek» v nedeljo dne 27. marca veselico z i^ro, petjem in deklamacijo. Veselica se vrSi v prostorni dvorani g. Jožefe Batistič, ki je mimogrede omenjeno, že kolavdirana od oblasti. Po dolgem času pride na oder pri nas še maloznana, toda zelo zanimiva Meškova žaloigra v treh dejanjih «Pri Hrastovih«. Vsebina igre je skozi in skozi napeta; mestoma naravnost pretresljivi prizori vzbujajo in vlečejo gledalčevo pozornost. Videli bomo družino, kjer namesto ljubezni in prisrčnosti vlada razuzdanost, pohlep po denarju in sovraštvo. Vsi družinski Člani, celo povzročitelj tega zla, družinski oče, trpe neznosne muke v zastrupljenjenem ozračju. Postajajo obupni. Obup jih žene v naročje največjega sovražnika človeštva, alkohola. Kjer pa vlada alkohol, gre vse razen zla rakovo pot. Zato bomo videli, da pride med gospodarjem Hrastom in družinskimi člani do mučnih in pretresljivih prizorov. Višek nam pokaže konec, ko pastir Tine javi pri obedu zbrani družini, da je našel Tlliho, prejšnjo deklo pri Hrastovih, mrtvo v potoku. Igra je,' kakor Že rečeno, zelo zanimiva in smo prepričani, da jih ne bo mnogo, ki bi si je ne hoteli ogledati. Dovoljenje od pristojne oblasti je zagotovljeno. Zato upamo, da bodo posebno meščani in naši bližnji sosedje izrabili le pomladanski popoldan in nas v nedeljo obiskali v obilnem Številu. Smo gotovi, da ne bo nikdo tega obžaloval. Ker Je igra precej dolga, zato 'vljudno prosimo ugl. občinstvo točnosti, ki je ▼ interesu vseh. — Igra začne ob 330 pop. Za red v I dvorani med veselico bo kar najbolj poskrbljeno. Pevski zbor »Napredke* nam zapoje dve pesmi in sicer: cVeeeii pastir* in «Oj poglejte ptičke.* Zato v nedeljo na veselo sviđanje v Vrtojbi! I KOŽBANJSKIH HBIBOV Tudi mi smo Še med živimi, gospod urednik, pa čeprav ni slišati glasu od nes. Kaj hočete, v strani smo, pa zaposleni z delom. No, in ker se nihče ne oglasi, naj pa moja okornost malce seznani svet z našimi prilikami. Prepuščam Vam, g, urednik, da zložite moje okorns besede. Kakor vse druge občine, imamo tudi mi poteštata. In sicer v osebi g. Fergačičo, ki je učitelj v Do-lenjaii. Mož je takšen, da mu vsaj do sedaj ne moremo ničesar očitati. Je strog, pa ob enem tudi pravičen. In kadar je uradnik pravičen, smo mi tudi zadovoljni. Zakoni so vsi težki — ali zakon je zakon. No, pa upamo, da bo tudi skrben. Verjamemo, da mora biti ogromnega posla na občini. In ko bo g. poteštat vse lepo uredil, tedaj ga poprosimo, du bi poskrbel malce tudi za naše poti, ki niso več poti, temveč pravi jarki. Ali na en način ali na drugi, poli nu pripovedovalo o neki ženski, ki je mesto otroka povila — kačo! Fuj, kačo! Kaj bi uboga i. na delala iz kače? Zato j-o je bilo treba na kak način metainurio-zirati. Danes, v času modemih iznajdb i>i se niorda ui stvai ua-la napraviti znanstvenim in morda celo matematičnim Umi; vedno pa tako, da bi iz nedolžne kače napravili modrasa; takrat pa je bilo treba na moč poklicati čarobno šib le« S to šibico so peaem doni U otročnica ne, ker je morala '/ti kurjo juho, mož tudi ne. k- ie moral obirati kurja stegu u č pa kar navadni domaČi so t > ej zgranjali kačo v škaf vode, ki je stal sredi izbe. Ko je kača prilezla v vodo, so jo pričeli udrihati s šibico po hrbtu, pri v i-ke-m udarcu pa so besedo, .ii: «Ali naj bo Čevljar? Ali naj bo krojač? Ali naj bo minister? Ali naj bo mežnar? Ali naj bo duhovnik? Ali naj b;> kmet? itd.» In pri gotovem udarcu se jir v najhujšem kontrastu z res dobro vsebino. Kljub vsem tem nedostatkom pa nadkriljujejo tudi više gori navedene knjige od daleč knjigo, na katero sem slučajno naletel pri iskanju srijsko-hrvat-ske korespondence, namreč knjigo Josipa Predića «Trgo vačka korespondicija za školsku i privatnu upotrebu» (Beograd, 1924.), ki je izšla v 7. izdaji, takrat s kratkim dodatkom nemške korespondence, ki izkazuje na vsaki strami od 20 do 30 slov-niških, pravopisnih, sttalističnih in vsebinskih napak. Za ironijo pa je avtor pripomnil na zadnji strani: «Ispravke nisu unete, pošto u knjizi nema grešaka, koje bi se mogle razno tumačiti, i ako je možda ipak neka (H) previd j ena to se mole štov. čitaoci da ovo iznesu i isprave.« Spričo takih slučajev mora človek res z veseljem pozdravljati knjigo kakor ono, ki smo jo v naslovu omenili, in ki se nam že po zunanjosti, še bolj pa po vsebini takoj prikupi. Papir je dober, (platnice bi sicer pač lahko bile nekoliko boljše in modernejše), slike so jajsne in v enotnem slogu držaine. (Le slika 40. je stavec po nerodnosti postavil pokonci). T var ina je namenu primerno porazvršč enaki jasno obrazložena, v skladu s pred izobrazbo čitateljev, kate rim je namenjena. Jezik je lep in ogla j en. Priporočal bi pa av torju rabo izraza «molekula» mesto gotovo manj rabljenega izraza «molekal», saj je tudi v drugih jezikih (v italijanščini in francoščini) ta beseda ženskega spola, Hrvatje imajo takisto «molekulo» in celo Nemci rabijo često že «die Molekel» mesto «das Molekul». Na strani 10. prajvi avtor, da je gostota «sorazmerno število«, kaj" pa ne more biti, ker ne gre za sorazmerje, temveč za razmerje med težo kake snovi in težo enake prostornine vode. Toda te malenkosti ne kvarijo dobrote knjige, ki bo gotovo.s pridom znala nadomeščati prej-č-nii n^ni irniicri m, rrimeralosriio šnji učni knjigi za mineralogijo in kemijo (Herletovo in Bae-blerjevo), ki sta izginili s knjižnega trga. Kar pa moram žal očitati piscu, je njegovo pomanjkljivo znar nje fizikalne kemije. Kajti težko morem smatrati za «lapsus ca-lami» stavke kakor sledeče. Na str. 124. piše avtor: «Množmo elektrike, ki jo ima vodikov ion, imenujemo elektron«. Pravilno bi moral reči .električni v* tami kvasimo*. Da je tudi avtorju elektron nekaj drugega, takor po zgornji definiciji, izhaja že iz naslednjega stavka, tjer pravi: «Ker odvzamejo cin-iovi atomi vodikovim elektrone, pravimo...*. Na str. 125. čitamo: Snovi, ki prevajajo električni tok, so pro vodniki elektriki ali (!!) elektroliti. Med temi nam je razlikovati dve skupini: elektrolite, ki jih električni tok ne (!!) razkraja, in take, ki se po električnem to-lu razkroje. One imenujemo elektrolite prvega reda, te pa elektrolite drugega reda. E-lektroliti prvega reda so n. pr. kovine, grafit, za elektrolite drugega reda pa smo spoznali vodne raztopine kislin». Elektroliti so pač provodnik! elektrike, ne vsi provodniki elektrike pa niso elektroliti, zla^-sti ne kovine, ki se pri tem ne razkroje, kar bi bilo že v nesoglasju z izrazom rovanje. Cez nekaj trenotkov je vstopil Raul, toda bil je tako bled in potrt, da se je vsem zasmilil. — Potolaži se, prijatelj, — mu je rekel stari grof ter mu prijateljski stisnil roko; — mi smo brez moči naravnim zakonom. Toda povej, čemu si nas sklical. v rrSTu, on« z*. marca 1927. FRANCE BEVK: Mol deinlk tcZe zopet si pozabil dežnik?« Ze zopet? Pozabil sem jih namreč že toliko, da Je ta «zopet» Cisto na mestu. Še več. Smel bi biti podvojen. Tudi potrojen. To pot sem imel vendarle srečo. Pozabil sem ga pri dobrem znancu in vem, kje naj ga iščem. Druga sreča je ta, da je dežnik še dobro ohranjen. Navadno se zgodi, drt človek pozabi svoj novi dežnik na vlaku, slabega pa pri svojem znancu. To pot je napravila usoda izjemo in hvaležen sem ji za to. Moja pozabljivost ne izvira iz raztresenosti tiste vrste, ki jo pripisujejo profesorjem in kujejo najrazličnejše dovtipe na nje. Izvir moje pozabljivosti je v prirojeni odvratnosti do tega predmeta, tako kot ne morem na primer trpeti ne psa ne kokoši. Priznati moram, da sem to pot opazil, da nimam dežnika, že v kavarni, preden sem šei na postajo. Pa se nisem prav nič prestrašil, mirno sem preuda-ril: Saj ga dobim nazaj. — Do znanca je biJo deset minut hoda, morda še manj. Recimo, tja in nazaj, četrt ure. Do vlaka sem imel še nad eno uro časa. Pogledal sem na nebo, po eni strani se je bilo nebo zjasnilo in — nisem šel nazaj. In stavim, kar hočete, če bi bil šel dež, bi bil dejal: Kaj se bom pral po tem dežju; v tem času pridem na kolodvor. In stavim še enkrat, če hočete, da bi ne bil pustil dežnika pri znancu, ampak kjerkoli drugje, v čakalnici ali v krčmi, bi bil dejal: Kaj bom hodil, saj ga je že itak kdo vzel! Ne vem, od kod izvira ta odvratnost. Morda iz neopredeljenosti, ki obdaja ta predmet. Ni ne obleka — ne orožje, ne orodje — sploh ne vem, kam bi ga uvrstil. Zdi se mi nekaj najbolj bedastega, kar je mogla izmisliti človeška pamet. Po cele dneve ga nosi človek s seboj, a sije solnce, da se potiš pod dvojnim bremenom. Ko ga pustiš doma, se ulije dež, da si premočen do kože. In če slučajno naletiš, da si z dežnikom na plohi, pršijo drobne kapljice skozi tanko platno, da si moker na pol, od njegove strehe se ti odceja voda po hrbtu, od vrha teče po palici, ti moči roke in se pretaka v rokav; od tal odskakujejo kaplje in te močijo do kolen. Ce si bil v takem položaju na cesti; skleneš, da ne boš nesel več dežnika s seboj. Ko sem bil dijak, sem nosil v dežju pelerino, kopuco sem poveznil čez glavo, pa je bilo dobro. Večkrat sem na tihem hrepenel po dežniku; kakšna muka je združena z njim, nisem vedel. Ko sem zlezel preko mejnika, ki mu pravijo «matura», sem stopil v vrsto ljudi, ki prevzamejo mnogotere navade družabne spodobnosti, in med te spodobnosti spada tudi dežnik. Prvi moj dežnik sem redko pozabil. Ta je kakor prva ura , ki jo dobi deček od birmanskega botra: vsako minuto gleda nanjo. Slednjič sem se tako privadil, da sem ga v resnici pozabil v vlaku. Od dne, ko sem kupil svoj drugi dežnik, sem vselej prejemal sledeče voščilo na pot: «Le glej, da kje ne pozabiš dežnika!« Ko sem se vrnil, me je srečal sledeči pozdrav: «Ali si prinesel dežnik?« Neprestana in živa misel na dežnik me je spremljevala na vsaki poti izven doma. Včasih sem se nenadoma ustavil in potipal na roko, dežnika ni bilo. Potem šele sem se domislil, da ga sploh nisem vzel s seboj. V kavarni ali gostilni sem oblekel suknjo, pokril klobuk, nato em se prepričal, ali nisem imel tudi dežnika, in če sem ga imel, kam sem ga postavil. Imel sem nekoč dežnik s prav lepo ukrivljeno kljuko. Zgodilo se je, da je kljuka dobila obliko napol ukrivljenega prsta. «To je :adi tega», so mi dejali, «ker mokrega ne postavljaš na konico, ampak na kljuko.» Naročilu: «Pazi na dcžnik!» se je ob odhodu od doma pridružilo še: «Postavite ga na konico!« Zdaj se je voda. stekala proti konici, kjer so špice združene v rozeto, rja je nekatere od njih razjedla, dežnik je bil uničen. «Ti bi ne smel postaviti dežnika na konico,« so mi dejali. »Raztegniti bi ga moral.« Bil sem ga že sit in nisem poslu-Sal nasvetov nič več. Dežnik sem postavljal na konico, na vse drugo sem se požvižgal. Spominjam se dežnika, pri katerem se mi je posrečilo, ohraniti kljuko lepo zavito in nedotaknjeno, le ena izmed Špic se je v vrhtl odtrgala. Ta mi je povzročala neznano muko. Kadarkoli sem raztegnil dežnik, sem moral seči z roko in uravnati konec špice v zarezo jeklene rozete. Ce sem dežnik stisnil, sem moral zopet špico uravnati z roko, da se je dežnik lepo zaprl. Pri vsaki pozabljivosti ali neprevidnosti bi se bilo lahko zgodilo, da bi 3pica pogledala skozi platno na dan. Tega dežnika nisem nikjer pozabil; nalašč pa ga pozabiti nisem hotel ne smel. In četudi sem bil kdaj nekoliko nehote pozabljiv, je hitro kdo zavpil: «Hć, gospod, vaš dežnik!« in mi je že molil pokveko pod nos. I znebil sem se ga vendarle. Nekoč sem šel skozi mesto, del je rahlo padal, dežnik je veselo plesal nad mojo glavo, kakor da je pravkar stopil iz prodajalne. Res je sicer, da s« mu je že poznalo na vseh koncih in krajih, da je star, ali v deževni mokroti se vse take stvari pozabijo in zabrišejo. Ko sem se naveličal pohajkovanja po dežju, srečam znanca, ki mi ves vesel stisne roko, da me zopet vidi. Po par minutah pogovora me povabi v krčmo. Grem. Na vratih stisnem dežnik. Zd&j me je bilo vpričo tega Človeka sram seči z roko in uravnati špico. Nekaj radi tega, ker je bil moj znanec po svoji vnanjosti zelo poli-kan Človek, nekaj pa iz neznanega vzroka, radi katerega smo pred nekaterimi ljudmi vedno v zadregi. Skratka, jaz sem zaprl dežnik kolikor naglo je bilo mogoče, z isto naglico je v dežniku nekaj hrušt-nilo, špica je pogledala skozi platno za ped na dolgo, dežnik se ni dal docela zapreti. Vem, da sem pobledel. Z naglo kretnjo sem skril dežnik na svojo levico; znanec je stal na desnici in me je vljudno potiskal skozi vrata. Ko sem vstopil mimo znanca, sem držal dežnik spredaj, v krčmi pa sem ga kolikor mogoče neopazno in s tiho jezo telebnil za vrata. Saj nisem vedel, kaj govorim in kaj mi pravi znanec. Neprestano je bil dežnik v mislih. Bil sem prepričan, da je znanec opazil mojo nerodnost in se mi na tihem posmehuje. Žal mi je bilo, da nisem segel z roko po špici in se nisem z dovtipom rešil. Klel sem dežnik in sem sklenil, da ga ne vzamem več s seboj. Ko sva se z znancem dvignila, se je bilo vreme zvedrilo. Solnce je sijalo po ulici in se svetilo na mokrem tlaku. Napravil sem se neumnega. S koncem očesa sem ošinil dežnik in ga na tihem poslal k vragu, dejal pa sem: «Lepo vreme imamo!« Tepec! Morda sem ravno s tem opozoril znanca, da sem imel prej dežnik, zakaj on je nosil dežni plašč. Ko sem stal že na pragu, me je opozoril: «Ali nisi imel dežnika?« «Menda ne,« sem dejal in postal. «Ne,» sem odločil in stopil na cesto. «Kakšen svež zrak,« sem obrnil pogovor drugam. Tedaj je priletela za nama natakarica: «Gospod, dežnik ste pozabili...« V rokah je držala moj dežnik. Bil je v groznem stanju, napol zaprt, skozi pretrgano platno je gledala špica. Pogledal sem obupno, izpremi-njal sem barve. Zdaj bi ga bil vzel, gotovo bi ga bil vzel, da bi ga malo prej ne bil trdovratno zatajil. Tako pa sem moral reči: «GospodiČna, vi se motite. Ta dežnik ni moj.» Natakarica me je pogledala, kakor da mi ne verjame. Pogledala je še mojega znanca; ko je ta u-pravičeno, zanikal lastništvo te pokveke, se je vrnila. Hodila sva po mestnih ulicah, počasi se mi je razkadila misel na dežnik iz glave. Na njegovo mesto so stopila važna vprašanja, ki so me zanimala. Razpletaje pogovor sva se parkrat približala mojemu domu in se znova oddal IIa. Ko sva se približala z.lDva, je dejal znanec: «2e par dlii iščem neko knjigo...« Zanimal sem se katero. aO, to imam pa jazi« sem vzkliknil, vesel, da mu morem s čim postreči in zakrijem blamažo radi dežnika, zakaj zdelo se mi je, da je bil znanec pod skorjo svoje zavesti vendarle prepričan, čigav je bil dežnik, ki ga je prinesla natakarica za nama. Povabil sem ga na dom. Da bi ga nikoli ne bil! Ko sva stopila skozi vrata, mi je dejala žena: «Kje pa si pustil dežnik?« Obstal sem, belo sem pogledal in dejal: «Saj ga nisem imel.« Zena ni razumela. «.Seveda si ga imel. Na stopnice sem ga nesla za teboj. Prida ni bil, ali...« Zdaj sem jo pogledal tako, da ji je kar odtrgalo besedo... Od tedaj dežnike celd sovražim. RAZNE ZANIMIVOSTI Zdravniki in lekarnarji v Rusiji Te dni se je sestal v Moskvi kongres zdravnikov, lekarnarjev in drugih medicinskih u-službencev, vpisanih v udruženje medicincev, ki šteje 485.000 zdravnikov. Značilno je, da» so med vsemi osebami, ki se bavi j a z zdravilstvom, ženske v znatni večini; na vsakih 100 medicincev jih pride povprečno 63. Zanimivo je dalje, da je v ruskih mestih neprimerno več zdravnikov nego na deželi, kjer so radi tega zdravstvene razmere zelo nepovoljne. Ponekod na deželi so cele pokrajine skoro brez zdravnikov. Temu so predvsem vzrok neugodni življenski pogoji za zdravnike na deželi. Ruski kmet namreč nima skoro nikar kega zaupanja do moderne medicine, zato ne mara k zdravniku, marveč v slučaju bolezn ~raje išče pomoči pri raznih ma-začih in ce zdravi z domačim zdravilnimi sredstvi. To je tudi vzrok, da je v Rusiji mnogo zdravnikov in lekarnarjev brezposelnih in da se njihovo Število čimdalje bolj viša. Statistike njihovega stanovskega udruženja izkazujejo, da je bilo koncem oktobra 1925 prijavljenih 47.000 brezposelnih, do 1. aprila 1926 je njihovo Število poskočilo na 52.637, do 1. oktobra istega leta pa celo na 60.000. Med brezposelnimi so večinoma nižji lekarniški uslužbenci in delavci, a tudi 4.000 zdravnikov je med njimi. Iz statistik je dalje razvidno, da je v ruskih mestih zaposlenih preko 75 odstotkov vseh zdravnikov, na železnicah in ladjah jih je pa nameščenih okoli 15 odstotkov; potemtakem odpade na deželo pičlih 10 odstotkov, kar je pač zelo malo, če pomislimo, da je Rusija izrazito poljedelska država. Nenavaden plesalski zbor V Parizu nastopa v raznih gledališčih skupina 7 plesalk, ki so po rojstvu pristne princ e-zinje. So to hčerke bivših ruskih velikih knezov, ki jih je boljše*-viška revolucija spravila skoro na beraško palico. Morda ple-menitašinje, ki so preživele svoja otroška leta na sijajnih dvorih in niso poznale vsakdanjih življenskih križev in težav, se morajo sedaj vrteti na gledaliških odrih in si na ta način služiti vsakdanji kruhek. Kakor pišejo listi, so njihove predstave zelo dobro obiskane, čemur se pač ni čuditi, saj se ne zgodi vsak dan, da ima priprost človek. priliko občudovati prince-zinjo, ki ne pleše za lastno zabavo, marveč iz trde potrebe. Delavsko gibanje na Bolgarskem - Dve novi stranki Politična aktivnost bolgarskega delavstva je postala v zadnjem času precej živahna. Te dni sta bili ustanovljeni dve novi delavski stranki, in sicer «Neodvisna delavska stranka« in «Delavska stranka«. Kar se tiče programa, se ti stranki prištevata k levičarskim, kajti obe zastopata načelo ostre razredne borbe. Ustanovitelj »Neodvisne delavske stranke» je bivši komunistični poslanec Sa-harov. Njegovi pristaši trde, da je on že davno prekinil vsake stike s komunistično stranko ter da se je s svojim ponovnim vstopom v politično življenje popolnoma odpovedal komunizmu. Toda v vladnih krogih prevladuje mnenje, da se Saha-rov nikakor ni «spreobrnil« ter da je njegova nova stranka v jedru komunistična, zato ga dolže, da skuša pod njenim o-kriljem obnoviti komunizem, kar smatrajo tudi na Bolgarskem, kakor v nekaterih drugih državah, za zločin proti državi. Najbolj srečno mesto. Earl Shilton je malo mestece na Angleškem, ki šteje komaj pet tisoč prebivalcev. In vendar je ta kraj pred dnevi zaslovel po zaslugi nekega poročevalca po vsej Angleški in njegova slava je celo prekoračila mejo in prišla do vseh večjih evropskih listov. Poročevalec je namreč ugotovil, da je bilo v Earl Shiitonu devetnajst parov, ki so vsi na en dan obhajali zlato poroko. Poročevalec je uporabil priliko, in izpraševal posamezne pare in zvedel, da k srečnemu življenju ne spada drugega kakor naporno delo, velika družina in veselje. Samo eden izmed vseh devetnajstih zlatih ženinov ni bil nič kaj prijazen in je odgovoril na vprašanje, kako je dosegel petdesetletnico svojega zakonskega življemja, «s čakanjem!» Strahovi na pokopališča. Pred dobrim mesecem smo poročali o strahu, ki se je pojavljal od časa do časa na pokopališču danske občine Karrebaek, in ki je vznemirjal s svojim nastopom ne samo domače prebivalstvo, marveč in še celo v posebni meri policijo. Koliko se je ta trudila, a vse njeno prizadevanje je bilo brezuspešno. Ko si policija že ni mogla drugače pomagati, je dala nalepiti na zidove vaškega pokopališča lepake s pozivom, naj strah takoj ustavi svoje delovanje, sicer ga zadene stroga kazen. Strah je nemoteno nastopal dalje. Te dneve je pa imela policija le uspeh, kajti posrečilo se ji je aretirati mlado deklo, ki je hotela zakrivati svoje številne tatvine, izvršene po vasi, na ta način, da je nastopala, zavita v dolge rjuhe in odvračala pozornost okra-dencev od tatvin. Seveda se smeje sedaj ves Kopenhagen, a smeje se Soliciji, ki je hotela «panati» stra- ove z lepakom in tiskano grožnjo. Zlate ma Ogrskem Rabapordany je mala vasica v odenburškem komitatu na Ogrskem. V tej vasici so se dobili v zemljiščih zlati predmeti velike vrednosti. Zato pa vre jo od vsepovsod kmetje vkup in kopajo na občinskem zemljišču. Celo iz Budimpešte prihajajo ljudje. Doslej so se na mnogih zemljiščih dobile kosti starih Keltov, ob enem pa vss polno zlatih posod. Najlepša in najdragocenejša najdba je velika zlata zaponka, krasna umetnina za katero je plačal budimpeštanski muzej dvanajst milijonov kron. Neki kmet je izkopal is nekega avarskega groba štiri zlate uhane, za katere mu je dal muzej dva milijona kron. Uhani so ozaljšanl s značilnim avarskim polumeseeem in s tremi vrstami biserov. Na to- čah okostnjakov je vse polno bakrenih zapestnic, ki imajo tudi veliko vrednost. Očividno je bilo na tem vaškem svetu nekoč večje pokopališče imenitnejših Avarov, odtod toliko zakopanih dragocenosti. Ozkotirna ielemlca V Nepalu neodvisni kraljevini južno od Mount Everesta, se je sedaj komaj otvorila prva železnica. Ta železnica veže glavno mesto Katmandu, ki šteje 80.000 prebivalcev, z Indijo. Služila bo ta železnica za trgovino, v prvi vrsti bo pa prepeljevala v Indijo romarje, da se bodo kopali v svetih rekah. Pri otvoritveni slovesnosti sta se vpregli pred vlak obe lokomotivi «cPasupalinat» in ida» iz Jugoslavije, katerega drži v svojem skladišču. Opozarjamo vse okoliške zntlru-£je in kmetovalce, kateri sa še niso preskrbeli § semenskim krompir iem, da ga lahko dobijo proti takojšnjemu plačilu v našem skladišču v Trnovem. Mle&AVska zadruga - Trnovo. Uma, bela in im a is Ms, zaiomCno TOSTI & STRAIISCH PAZIN 408 Gospodarstvo SEMENA, FMSTIJSKO ORODJE Tržaška kmetijska drr.žba v Trstu nI. Torre bianca 19 ima v zalogi: SEMENA Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kalji-vosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije. — Semasia graha, 7a:odniera in poznega- že preizkušena in odbrana le onih vrst, ki so se pn nas obnesla. Travi in detelje. Laško ljulko, anglešk-- ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico (travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% ka-Ijiva. Detelje, lucerna ali večna detelja in domača ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bologni. UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintaL Superiosiat, kalijeva sol, amonijev suliat in čilski soliier. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Pred kratkim so nam dospele vse čebelarske potrebščine, katero držimo v skladišču, ul. Torre bianca 19. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Modro galico bomo kmalu izčrpali iz prvega našega naročila. Vabimo posebno zadruge, da ne odlašajo predolgo z naročili. Žveplo. Izkušnje iz lanskega leta nas učijo, da se je treba tudi z žveplom pravočasno preskrbeti. Lanskega leta je došlo žveplo prekasno ravno vsled predolgega odlašanja od strani zadrug. Tvrdka H. PETRIČ v Posiolai priporoča svojo bogato zalogo ar, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih šivalnih strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenja brezplačno. 193 SANTE BOSGLINI — GORICA Apnenice v Solkanu. — Uprava v Gorici: Via G. Caprin 8t. b, tel. št. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševaiišča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno ie prvovrstno, 'Isto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena. JAKOB BEVC ureraa in xislutena Trst, Csn»E>o S. 5 Zfcafto kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krtuna plačuje vižje kot vsi drugi. 156 Zsi&Sa raznovrstnih ur in zhtenlne Tržila posojilnico in hranilnim registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejem* navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje pO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in cVcbne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpoka varseslas ulice (nfe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah je urad 2aprt. Stev. teief. 25-67. 179 llajslaii toai zaved n Trsti] f ___________________________________ Izvršuje vsa tiskarska deta v najmodernejem stilu kakor : tudi v večbarvnem tlaku. Razpolaga^^aimodernejjn^gtrall, | črkami, Lynotype, stereotypiJo ter rotacijskim strojem. £ | Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, j ■J Ul. S. Francesco d'Assisi 20 MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Krllmmka.____ U rattlM prevedel IVAN VOUK. Ceaa L §*— po pošti priporočeno L 7-40. V Inozemstvo L 8*60 proti naprej poslanemo mnesku. - Romanje i* is uioltla flskaraa Edinost - Prodate: Tiskarna Edinost v Trsta, Via S. Francesco 2M., - Knjigarna J. Stoka. Via Milano 37 » Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vesaa« v eifclneles platnice (ceea L M) ee debi t kajfearal STOKA.