yw .1 ii^illNMi»iWBw«ii
Posamezne številke« Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*50.
PolfhTSiTiTaciHrr^rafVM-
.TABOR* izh*|« ***J« 4^1—-nedelje in prašnikov, ob 18, mr» » datumom naslednje*:« dno ter ata* mesečno po pošti D 10‘—, »emstvo D18—, dostavi j mi u»
D 11*50, na izkaznice D tnseraK po dofov-
Naroča se pri upravi #T/ MARIBOR. Jurčičevo ulic*.
«3B$oammmBsacc£CBraitoro
Posamezne številka« Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO *e nahaja v Mari* boru, Jurčičevo uk st. 4» L nadstropje. Telefon bstmurb. ŠL 270L UPRAVA to nahaja v Jurčičevi ulici št. A pritličja desno. Telo* fen it ZL - SHS poštnočokovoi v. tl.787.
račun Štev.
No naročila brez denarja no no •niro, — Rokopisi la no vročalo.
Uto: l!i.
Maribor, nedelja 17. decembra 1922.
Številka; 235.
Državna politika.
Maribor, 16. decembra.
Kdor je pričakoval, da bo Hrvatski blok kar eez noč odložil svoja kopja in napotil v Beograd, da. vodi parlamentarno politiko, je danes razočaran. Hrvatski blok ni dospel v Beograd in tudi ni izgleda, da bi krenil tako kmalu. Njegova taktika je sicer nekoliko drugačna, včasi »e dozdeva, kakor da Klasno preklicuje vse. kar je trdil Prejšnja leta — toda nčinek te nove taktike je še vedno nezadosten in nezadovoljiv tako za blok ase same, kakor za one. ki j ib pričakujejo na tleh Pozitivne, parlamentarne politike. Če se govori o sporazumu, tedaj si je treba biti na jasnem, o čem naj se sporazumemo in kako. V vprašanjih, kjer gre za temeljne pogoje narodnega in državnega življenja, morajo hiti karte odprte — s skritimi kartami se pripravlja ali vodi revolucija. Bloka ši "vedo dobro, kaj hočejo oni, ki vzdržujejo in podpirajo sedanjo vlado, nihče Pa ne ve povedati konkretno, kaj hoče blok. Med demokrati in radikali obstoja nedvomno razlika v praktičnem Pojmovanju državne ideje, ta razlika Pa je za obe stranki utonila v Vidovdanski ustavi. Vidovdanska ustava je bila edini možni izhod iz ustavne borbe, ker se država ni mogla nasloniti Pa, številne stranke in strančice i najrazličnejšimi ustavnimi načrti, ki so Pa 'ljubosumno varovale svoj »noti. me tangere«. Država se je morala zanesti .Sa dve najmočnejši stranki v parla-imeatu, iki sta priznavali njene dosedanje atribute: dinastijo, vojsko itd. ra ki sta stali na stališču državnega jedinsva; kakor je bilo izraženo v aktu ujedinjenja. Najsi so obstojale idejne In taktične razlike, v trenotku, ko je šlo za to, da se reši državno in narodno iedimstvo, za katerim je takrat stala ogromna v ečina državljanov v sribi-šanskib in osvobojenih pokrajinah — 77 tem trenotku je bilo jasno, da morena dati ustavo samo dve najmočnejši Parlamentarni stranki, ki se lahko začnita na konkretnem ustavnem naČr-ll- Ta sporazum je bil dosežen in mje-£?''( produkt je Vidovdanska ^ ustava, r^ko malo se uporablja politična logi' s •'Laažeia javnem življenju, nam ^^"ujejo nasprotniki sedanje ustave.
611 Primer:	Slovenska
|™dska stranka je izdelala in predloga ustavni načrt, katerega kardinal-•p "?eha je pokrajinska avtonomija. ^ °b st*anl državnopravno ali
J u teoretično' in praktično vrednost v=Sa načrta in se ozrimo le na njegovo gansko izvedljivost, zakaj najlepše so v političnem življenju prazna g. če jih ni moeroče izsvesti. Da bi »aTi ^'ud^a stranka priborila zmago Pokrajinske avtonomije, bi si ,ala pridobiti potrebno večilno. To doseči šemo z iskanjem kompro-t\-Qy?. * drugimi strankami. V ustavo-avp, skupščini bi se moral formirati na(. ^ttustični blok, ki hi s« postavil radikalni in demokratski tein i t. j. unitaristični koaliciji. S. eon ,°.*°bom bi morale obe stranki ra-J}a ati. Toda t praksi je bilo drugače, sto^v av tonom i sti čn ega na,črta. so _ob-(in «	drugi:	federalistični
H« &lce.r zajedničaTski ter Protičev), tih.J^iou tudi fepublikansko-aepara-itd. Opozicijonalne skupine so j.0 glasovale proti ustavi, niso pa se zediniti na nobenem konkret-Ustavnem kompromisu, s katerim apelirati, na pristaše; demo-™ radikalne stranke. Avtouo-tiim? ^ov- ljudske. stranke je mogla le toliko, kolikor poslau-H_. 16 stalo za njo in to je razmeroma ^ftvil0- Smešno pa je bilo, da klerikalci .zahtevali ud dom^&tov.
Konec krize?
pasic sestavlja volilno vlado brez 'de mokratov.
SKS ter skupina. Karamohmedoviča. Od zastopnikov zunaj parlamenta bi se pritegnili odlični predstavniki Hrvatov in Slovencev.
Beograd, 16. decembra. Vest, da je Pašič ponovno prejel mandat za sestavo volilne Vlade, se je v Beogradu razširila z bliskovito naglico. Razumljivo je, da je ta, vest v vseh krogih, razen v radikalnih, vzbudila veliko presenečenje. Radikalci pa zatrjujejo, da je bila stvar že pred petimi dnevi rešena, in sicer takrat, fco se je sestavljala ‘lista nove vlade. Konec krize se v političnih krogih komentira zelo različno.	.	I
Beograd, 16. decembra. Včeraj m Tatvina koles. Te dni je bilo u-popoldne je imel ožji odbor radikalne stranke sejo, na kateri se je razpravljalo o kandidaturi za novo volilno vlado.	—
Beograd, 16. decembra. Iz krogov radikalne stranke se doznava, da je kralj ponovno poveril Pašieu sestavo volilne vlade, in sicer z onimi skupinami, ki jih smatra po svoji lastni u-videvnosti za sodelovanje v vladi kot primerne.
Beograd, 16. decembra. Sinoči se je govorilo v radikalnih krogih o sestavi nove vlade, v katero bi vstopila radikalna stranka, eventualno tudi
Vzroki padca dinarja.
Beograd, 16. decembra. Včerajš- redbe. Pomočnik finančnega ministra, nia »Pravda«: piše, da so povzročile g. Plavšič, je napram novinarjem izja-padec dinarja, špekulacije, ki so se vr- ril, da je že izdelan zakonski predlog šile z nošo valuto, vsled česar priprav- o kaznih radi prekrškov devizne na-Ija finančni minister nove stroge od- redbe.
Razprava o manjšinskem vprašanju v
Lausanni.
Lausanne, 15. decembra. Na jih vsebujejo pogodbe, veljavne v za-današndi seji podkomisije za manjšin- padnih državah. Besedilo te pogodbe sko vprašanje so Turki pristali na to, bodo sestavili zavezniki ter jo nato da se reši to vprašanje po določbah, ki predložili Turkom.
Živi interes Amerike evropska vprašanja.
Pa riž, 15. decembra. (Izvirno.) A-meriški predsednik Harvey bo dne &3. dec. odpotoval v Zedinjene države, kjer bo poročal predsedniku Har dingu o uspehih in poteku razgovorov a-meriškib poslanikov v Londonu, Berlinu in Bruselju glede reparacijtskega vprašanja. Ameriška vlada je poznala
Dr, Zimmermann na Dunaju.
Dunaj, 15. diefcemhtra: <Izvirno.) Generalni komisar dr. Zimmermann je danes zvečer dospel na Dunaj. ,
-o-
Angešbi parlament odgoden.
London, 15. decembra: (Izvirno.) Prestolni govor, s katerim se je odgo-dil parlament, apelira v s vibo vzpostavitve ugodnih pogojev za gospodarsko obnovo in u6tatjenje Evrope na potrpežljivost in odkritosrčno sodelovanje vseh' narodov, posebno pa zainteresiranih.	;	;
r ”* '**■"’'	'ssrjjes	' ■	-: Vv ' •
Zaupnica fr&nccskega parlament« vladi.
Pari®, 16. decembra: (Izvirno.) Po debati o londonski konferenci je zbornica sprejela od vlade zahtevani dnevni red, ki vsebuje zaupnico vladi, s 512 glasovi proti 76 glasovom.
Bonar Law optimist glede reparacij.
London, 16. decembra: (Izvirno.) Na zborovanj unionistov je izjavil min. predsednik’ Bonar Law, da je po londonskih razgovorili več upanja na rešitev reparaci iškega vprašanja.
nemške predlog*, ki jih j« predložil državni kanoelar Cuno ministrskemu predsedniku Bonar Lawu, že prej, poredno so jih poznala zavezniki. Zedinjene države baje nameravajo ponuditi Nemčiji zasebno posojilo. Nd pa še znano, kake garancij« ho Amerika zahtevala od Nemčije.
Ogrožena prehrana Nemčije.
Berlin, 15. decembra. (Izvirno.) Na današnji seji državnega zbora je izjavil minister za. prebrano, da bo le z uporabo vseh sil mogoče oskrbeti prehrano preko zim«. Oskrba mest z mlekom je skrajno v nevarnosti. Na mnogih krajih je ljudstvo že tako obubožalo, da niti za dojenčke ne morejo več kupovati mleka. 0 v to svrho potrebnih korakih se bp razpravljalo na posebni konferenci, ki se bo v kratkem sklicala.
Slovaški avtonomisti zopet na delu.
Praga, 16. decembra: (Izvirno.) Da-nes je predal poslanec slovaške ljudske stranke pater Hlinka predsedniku republike spomenico z zahtevami po avtonomiji Slovaške.
—O—
BORZA.
Curih, 16. decembra. (Izvirno.) Pred-borza: Pariz 39JO, Zagreb 1.45, London 24.48, Berlin 0-085, Praga 16.—, Italija 26.70, Newyork 527 , Dunaj 0.0075,
žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.2275, Varšava 0.0325, Sofija 4. . Bukarešta 3.10.
Današnja številka obsega 8 stra?
ih radikalcev, naj sprejmejo avtonomistično politično koncepcijo. V parlamentarnih državah se večina ne u* kloni manjšini, najmanj pa v progra-matičnih točkah. Namesto da bi se skušala manjšina približati stališču večine in potem staviti svoje zahteve, se je postavila v pozo užaljenih deri«, ki so jih snubci prezrli. In tako so šle opozične stranke vedno bolj na levo. v ekstreme ter se začele približevati celo strankam, ki sploh negirajo pozitivne pogoje današnje jugoslov. države. Začel se je zoprni defetizem po časopisju in shodih, ki ga pri nas na Slovenskem širi zlasti klerikalna stranka.
Naravno je, da je tako postopanje ojačilo Tavno slabe strani dosedanje vladne koalicije — saj ni koalicije brez dobrih in slabih strani — in da je škodovalo njeni delazmožnosti. Ravno slov. demokrati smo vedno opozarjali, da. ekstremizem rodi ekstremizem na drugi strani in da. umikan je klerikalcev pod pisano samoelovensko »maralo« povzroča škodo jugoslovenski ideji. Da so bili frankovci in Radičevci — in to so z malimi izjemami tudi danes — načelni nasprotniki narodnega in državnega jedinstva ter da so stali v zvezah z našimi sovražniki, pogajajoč se o razkosanju države — to so dejstva. vsakomur znana in od teh ljudi javno priznana. In vendar nimajo zmerni federalisti, avtonomisti L dr. niti najmanjšega una, da bi mogli brez Radiča in njegove stranke doseči vsaj deloma politične uspehe. Njihov trud, da bi spravili Radiča na svojo pot, sicer zadnje dni nekoliko uspeva — a vsled svoje nepreračunljivosti in popolne desorientacije v praktični politiki eo si. sami že v naprej prekrižali'račune. Še vedno se niso dovolj iztreznili’ in za nobeno ceno se jim noče iz prijetnega zavetja demagogije. ■	_	'
Položaj je tedaj v splošnem isti kot je bil pred Vidovdansko ustavo: nasproti si stojita dve državni ideji, ena pozitivna, izhajajoča iz principa ,da brez unitarizma ni državne bodočnosti, druga negativna, razdeljena v celo vrsto postranskih idej, načrtov, programov, a brez konkretne državotvorne vezi. Kakor poprej, tako mora tudi sedaj zmagati le to, kar je zdravega. Unitaristična državna ideja je nedvomno zdnavejša nego republikanska,, federalistična in podobne ideje, ki bi z ozirom na realne razmera v naši državi nujno uničile njeno kohezijo in pripravile razpad in konec.
Fašizem med goriš-kimf Slovenci.
Gorica, 13. decembra. *
(n. n.) — Fašizem se na Goriškem, tudi med italijanskim, oziroma furlanskim ljudstvom dolgo časa ni mogel udomačiti. Dočim je bil v Istri za časa lanskih državnozborskih volitev že v polnem cvetu in je s svojimi brutalnimi nasilstvi tudi pripomogel laškemu nacijotnalnemu bloku do petih mandatov od šestih, ki jih ima Istra, na Goriškem fašisti sploh niso prišli v poštev. Razmere na Goriškem so pač drugačne kot pa v Istri. V Istri, izvaemši severni in severovzhodni del, kjer se med prebivalstvom slovanske narodnosti nikdar ui moglo ustanoviti rene-gatstvo in kjer tudi nikdar ni bilo
obstanka laski^kramarjem in gostil-'
nicarjem, je bil v vsakem večjem selit po kak renegat ali laški privaindraueo, in ti so tvorili jedro laške propagande-Teko je bilo že prej, pod Avstrijo, in sedaj so seveda vea, taka gnezda tudi najtrdnejša opora fašizmu. Na Goriškem sta. bili obe narodnosti vedno strogo oddeljeni druga, od druge in ste se' laešali edino le v Gotici, kier je tudi
St'£ B Ofi
»iiTOT
j iašdbem imjprej pognal svoje Kali. Ali tudi tu se ni mogel razviti bogve ka-5 ko, ker je goriško prebivalstvo vedno fle predobro čutilo, da mu deje življenje slovenska okolica in da torej, ne sme izgubiti njene naklonjenosti, ako noče izgubiti svojega življenskega ob-: stanka. V kompaktno maso narodno zavednega- slovenskega prebivalstva na deželi pa fašizem tako in tako ni mogel najti poti. Tako je bilo vsaj prve čase in. tudi še za časa lanskih grž.-zborskdh volitev, ko fašizem še ni imel svojih’ postojank razun Gorice nikjer drugje, kot edino le v Postojni, kamor se je navlekla že takoj ob premaknitvi meje od Logatca pod Rakek vsa sila tujega življa, ter v Tolminu in Kobaridu, kjer se je okoli tamošnjih uradov zbralo kolikontoliko fašistovskih rovarjev. Ko pa se je fašizem v Italija okrepil toliko, da je z vso resnostjo začel stremiti po državni oblasti, so se lizpremenile razmere tudi na Goriškem in fašizem se je začel krepko širiti tudi na deželo, med naš narod.
Dasiravmo moramo trditi s ponosom, da je naš narod na Goriškem vobče res dober, pošten, narodno zaveden in neomajen v svojem narodnem prepričanju, se vendar najdejo, kakor povsod drugje, tudi med našimi goriškimi Slovenci posamezniki, ki jim je več za osebno korist kot pa za narodno, ljudje, ki gredo za dobičkom, in taki, ki imajo več ali manj masla na glavi, jn pari takih ljudeh so fašisti -našli odprta vrata, ker jim njihova, opora in zaščita dajeta prednost -pred »državi nevernimi jugoslovanskimi iredentisti« lin, jim fašistovska senca vitraje tudi maslo na glavi. Tako je začel fašizem segati tudi na deželo.
Dookn se je prej fašistovsko gibanje med naš narod smatralo za brez pomembno, je danes to gibanje postalo že tako krepko, da mu je trebe, posvečati vbo pozornost.
Vi nedeljo, 10. decembra, se je vršil v Gorici deželni kongres fašistov-ekih organizacij, ki je jasno pokazal, kako je že fašizem napredoval med našim narodom na Goriškem. Na kongresu so bale zastopane fašistovske organizacije iz naslednjih naših krajev
Kobarid, Podbrdo, Tolmin, Kanal, Poidgora (pri Gorici), Podsabotin, Kojsko, Števerjan, Dobrava, Dol. Cerovo, Dolenje, Domberg, Renče, Bilje, Pt-ivačina, Nabrežina, Divača, Postojna in Idrija. Vseh skupaj torej 19.
V Kobaridu Tolminu, Kanalu, Pr-fvačini, Divači, Postojni in doloma tudi jv Nabrežini gre pač predvsem za tuje privondranoe, uradništvo, železničarje, nameščence privatnih laških tvrdk, ali Ly Brdih, ki s Podgoro vred štejejo kar sedem »fašijev«, v Dorn-Ijergu, Renčah, Biljah, gre za naše ljudi, 3ci večinoma niso niti zmožni italijanskega jezika. K Nabrežini se najbrž prišteva jo tudi Mavhinje in dober-dobska okolica. Mavhinje so bile prej
Ignotus:
odločno narodno vas, ki se je celo ponašala s svf' ;'m Sokolom, Doberdobci pa so bili večinoma socijalisti, pozneje pa komunisti. Danes je vse to fa-šisto vsko!
Ali to še ni vse! V Eihemberku se je tudi že osnoval »fašijo«, ali pripadali so mu sami taki tički, da so jih orožniki nekega dne vse zaprli zaradi tatvine; ali s tem »fašijo« ni zaspal in se pridobivanje pristašev nadaljnje. V Ajdovščini se tudi pripravlja, »fašijo« in enako tudi v Vipavi. V St, Petru na Krasu tudi niso daleč od njega in prav teko v Sežani. Ker sta se že' na goriškem kongresu postojnski in di-vački »fašijo« priredila tržaški centrali, bosta bodoči, šompeterski in sežanski seveda pripadala tudi Trstu. Snuju se »fašijo« tudi za Ilirsko Bistrico.
Tako ho v kratkem vsa dežela pre-prežena s fašistovske organizacijo, ki bo seveda predvsem imela nalogo, da pri bodočih deželnozborskih volitvah pokaže svojo moč.
Vzporedno s to organizacijo pa gi-e tudi še organizacija tiska. — Takoj, ko so mdšli Lahi k nam, so začeli v Golici izdajati list v slovenskem jeziku »Goriški Slovenec«. Urednik mu je -bil nekak beneški Slovenec, Karel Jušič, ki je živel tudi pred vojno v Gorici in igral navdušenega Slovenca. List je propadel vsled pomanjkanja bralcev. V senci fašizma pa so se zbrali sedaj: neki renegatski učitelj Bandelj, "bivši sourednik »Goriškega Slovenca« Peternel, vipavski župan Petrovčič, potem neki Lutman iz Štamd-riža, neki bivši Nemec in avstrijski ritmojster , neki dacar in še par drugih, in so začeli izdajati nov list »Glas Julijske Benečije«, ki pa so ga takoj prekrstili v »Novo dobo«. Ta list je v svoji prvi številki objavil proglas v slovenskem in italijanskem jeziku: -»Tovarišem faši stom — Compagni fase-isti!« Povedali so torej takoj popolnoma jasno, kaj so in kaj hočejo. Ta novi list, ki je izjavil, da- bo njegova politika strogo vladna, je začel svoje delovanje z — grožnjami, s »fešistovskimi sredstvi,« kar napoveduje -pač brez ovinkov, kako si zamišljajo fašisti svoje delo med našim narodom.
Resnica je, da se'naše 'ljudstvo vobče ne zanima za novi fašistovski list, da ga ne Sita, kakor se tudi ne meni za, delovanje »fašijev« samih, zlasti pa tam, kjer primanjkuje dela in -zaslužka, in tako se množe »fašiji« in število njihovega članstva. Kjer ima fašizem le količkaj vpliva, ne dobiva naš človek zaslužka, če se ne vpiše v »fašijo«. In treba je pomisliti, da je celo tudi deželni odbor v rokah fašistov in da imajo oni absolutno oblast, da Sprejemajo in odpuščajo, kogar ih kakor oni sami hočejo. Zato pa je tudi tako nujno potrebno, da naše politično vodstvo v Gorici uporabi vsa sredstva in načine, da se zajezi prodiranje fašizma
med naš narod. Kajti ne 'delajmo si preveč iluzij, da bo ljudstvo trajno o-stalo nedostopno zanj. Naj še pride tako nasilje, kakor ga je doživljala Istra, a na drugi strani potem slabi zgledi, ki vedno bolj vlečejo kot pa dobri, in materi-jalni dobiček, ki ga imajo pristaši fašizma vsled pnotekeije, ki jo vživajo povsod, pri oblastih in ka-
,jyal»F17r(Rčembfa' im, _
morkoli se obrnejo: kdo more reči, da’ ne bi odpadel še marsikdo in marsikdo, ki je danes še trden kakor hrast! Saj smo že doslej doživeli dovolj takih bridkih izkušenj!
Dejstvo je, da nam razvoj fašizma na Goriškem postaja od dne do dne nevarnejši!	„	  ...
Kara
Roke.
tEssai.)
Roke, lepe človeške roke, imajo svoj stari, vzvišeni kult. Noben človeški organ mirna toliko nalog in dolžnosti kot tfloke. Rotke so iz vrše vatel j misli; brez njih bi bala misel uboga Pepeljuga. Ko je pračlovek v svoji špilji zarisal prve poteze z ogljem, da napodobi zver, ki »o jo po težki borbi premagale njegove močne roke, so občutile te roke prvo drhtenje duše, silne, človečanske duše. Odslej je bala njihova moč vstvarjajoča kot bededa bogov. Roke so krčile pot civilizaciji in kulturi. Niso samo podirale prdrodinih Ovir, ampak so tudi ustvarjale čudežna dela. Vse, kar v starih civilizacijah nosi pečat duše, je delo močnih in spretnih rak. Roke so sejale plemenito seme, da prehranijo ljudstvo in bodoče rodove. Roke so žela. Roke so Kresale ogenj. Roke so prinašale žrtve. Roke so stavila svetišča bogovom. Roke so delale podobe iz gline in jim dajale neumrljivo dušo u-metnosti. Vsa civilizacija poteka iz človeških rok; vse, česar ni dala priroda, so dale človeške roke.
Iz šipokili, grobih rok so se začele razvijati nežnejše; intenzivnost mišljenja jim j© dajala duševne poteze. Ko se je delo delilo, so se ločile roke. Ljudje, M bo opravljali finejše delo in. ia^o-,
čali svoj posel sinovom, so dobivali lažje, gibčnejše roke, kakor bo bile njihove misli prožnejše in prodirajoče v globine. Lepe roke so postale ari-stokrationa odlika.
Poglobljenost in mnogostranost ljubavnega nagona je razvila zlasti ženske roke, ki so po svoji nežnosti že izza prastarih časov prekašale moške. Žena ni bila v tako.ostrem boju s prirodo; njene roke so le redko posegle v boj_ z divjimi -zvermi. Že zgodaj jo občutila blagodati doma. Njena naloga je bila, da ščiti in neguje otroke. To je -naloga dobrih, mehkih rok. Žiato se je iz materinskega nagona razvil čut usmiljenja in nežnosti. V materinstvu vidimo prvo svitanje čustvene, lirično-sentimentalne strani človeške narave. Žensko roke, ki eo imele opraviti z drobnimi bitji in ki eo se že v prirod-nem boju za hrano oklepale drobnih stvari, so postale slabejše kot moške, zato pa je bilo v njihovih gibih več duševnosti. Ženske roke so postale mehke in koprneče kot roko vladarjev in u-metnikov.
Stara Helada .ie cenila kult lepih rok. Oglejte si kipe Prasitelesa ali Fei-diasa: tu so roke tako izrazit izra-z duševnosti kot obraz. Izražajo bol. Smejejo se. V njih je vzvišenost misli in profanost nagona. Roke clioskurjev so simbol one moči. ki si ,’ie podredila na,-ravo in ustvarila visoko civilizacijo,
Politično obzorje.
Posnemajmo Nemce!
.Kako Nemci agitirajo za Gornjo Šlezijo.
V Berlinu se je* nedavno osnovalo — Nemška propaganda za Gornjo Šlezi' društvo »Oberschlesischer Hilfsbund«,1 jo je jasen dokaz, da še ni zaključen boj ki ima namen, podpirati borbo Nemcev in$d Gernianstvom in Slovanstvom te?] v delu Gornje Slezije, ki je pripadel Polj- da se Nemci niso v prav ničemur izpre*; ski. Kakor znano, je Zveza narodov od- menili. Na drugi strani pa nam kaže, da ločila, da pripadajo okraji, kjer je bila imajo Nemci — ki pri nas tako radi ozna-večina glasov za Poljsko, poljski državi, njajo internacijonalizem — izredno živo dasi je sicer celotno glasovanje pokaza- j nacijonalno zavest in pozabijo na vse lo nemško večino- Nemci pa se nočejo razlike med razredi in svetovnimi nazi-sprijazniti z delitvijo Gornje Šlezije in ranji, kadar gre za nacionalna vprašanja* alarmirajo ves germanofilski svet proti	Mi bi se lahko tudi na tem primeril
Poljakom, ki bi baje radi opustošili Gor- marsičesar naučili. Predvsem bi morali njo Šlezijo. Slučajno smo dobili v roke videti, da nacijonalni interes spaja in dru" oklic »ObersŠleŽsŠer Hilfčbunda«, ki je ži sedemdesetletmilijonski narod, .pa i0 poln surovih germanskih napadov, na uprav bedasto, če mal narodič govori p Poljake. Naslovljen je na Nemce in nem- zastarelem narodnem principu. Naši soci-ške prijatelje v inozemstvu. Tu se jih po- jalni demokrati naj bi se naučili, da na* življa, naj z vsemi sredstvi brez razlike rodni interesi .(in tu gre celo za sovini' strank in mišljenja podpirajo nemški boj stično-narodno zahtevo) ne le dovoljuj' proti Poljakom v Gornji šleziji, ker se ta marveč celo zahteva, da delavstvo - naboj bije za interese vesoljnega nemštva, stopa — kadar je treba — roko v roki p Parola je: zvestoba za zvestobo. V pred- zastopniki buržoazije, kapitalizma, celo sedstvu so bivši, nemški funkcijonarji na fevdalizma. Naši ultrakatoliki bi lahko sedanjem poljskem ozemlju, v sosvetu pa videli katoliške voditelje v družbi izra‘ zastopniki raznih strarrk in struj od socia- žitih Iosvonrornovcev in protestantovi Jističnih levičarjev do monarhističnih des in za isto mizo s prononsiranimi trama' čarjev; častnemu odboru pa predseduje zoni.
prezident Ebert. V'častnem odboru so	Mi imamo Primorje in Koroško. RaZ'
najodličnejše nemške osebnosti, 'aktivni mere so po priliki iste; razlika je sam® ih bivši ministri, med njimi dr. Wirth,!ta, da smo Jugosloveni veliko bolj '1' grof Lerchenfeld, Stinnes itd., župani pravičeni do okupiranih pokrajin kakof raznih velikih mest, pisatelji Ger- so Nemci upravičeni do Gornje Slezi/®’ hart Hauptmann, Hermann Sudermann Vprašajmo se: kaj delajo oni in kaj s*0* in drugi ter več odličnih znanstvenikov.' rimo mi?
Diktatura
Poročali smo že, da so bolgarski zemljoradniki zasedli glavno mesto Sofijo, hoteč pokazati meščanstvu, da so oni gospodar v državi. Strankarski znak teh bolgarskih »fašistov« je kokarda oranževe barve. Za razliko med boljše-,viško (rdečo) in militaristično (belo) diktaturo imamo tedaj tudi oranževo diktaturo-
Zanimivo, episodo o objsku »oranže-vlh kmetov« v Sofiji nam pripoveduje sofijski dopisnik beograjske »Politike«. Iz njegovega poročila povzamemo:
Predno se je kmečka vojska razšla, je smatrala za svojo dolžnost, da opozori zastopnike .vsega sofijskega tiska, kaj jih čaka, če ne bodo pisali tako, kakor hoče zemljoradniška stranka in vlada.
Vsi sofijski listi so dobili sledečo kratko naredbo:
»omnževih«.
1 »Po ukazu predsednika parlarne# ( naj se vsi uredniki listov javijo ob popoldne v Narodnem Sobranju.«
Novinarji so seveda prišli, kajti P!’’ takih rečeh nj šale. Namesto predsednik Sobranja So jih pričakovali trije delegflh j je kmečke vojske. To so bili odposlan? oranževe garde. Kmetje Kožuharov jj vasi Tipčenice ter Aleksov in Glaven^ iz vasi Kunina.
Kakor je izglodalo, je bil Kožuha^ najboljši govornik, zato so njemu poved11 nalogo, da razloži novinarjem, kako sin6! jo pisati. Na dolgo in široko je razvh sledečo tezo: Vlada predstavlja IjudstV0 in dela za ljudske interese. Zato dohr° pazite, da ne napišete nobene slabe be?e‘ dice o vladi, to se pravi o ljudstvu -- ^ kaj v tem slučaju ste zaigrali saihe^ sebe.
Te roke posegajo smelo in zavestno v višave. To so roke, ki mislijo in hočejo.
Krščanstvo je dvignilo kult rok. Roke so bile povišane na posredovalca med Bogom in človekom. Misterij transsubstancije je svetost človeških’ rok. Roke, ki izpraninjajo materijal-no žrtev v mistično božje telo, kažejo naj višjo linijo, do katere se je povzpel kult človeških rok, ki so «a gojila dolga tisočletja v neštetih in pestrih' o-brodih.
Roke so ustvarjale divna dela. V oblasti materija!®« kulture so izdelale prve ■konstrukcije stroja, ki je postal medli-posnetek čudežne moči človeških rok. S strojem hoče človek osvoboditi svoje roke, zasužnjiti prirodo in zbežati v paradiž fizičnega brezdelja in duhovnega uživanja. Hoče s© osvoboditi *a finejše, plemenitejše ustvarjanje. V oblasti duhovne kulture so zapustile divna umetniška dela.
Resniki so opevali lepe roke. Uu-bavnikj so videli, v lepili ženskih rokah znamenje razkošja, in slasti. Lepe roke so veljale kot zunanja, oblika lepe ženske dušo. Na njih je bila. vtisnjena stigma njenih strasti in hrepenenj. Lape roke eo bile oblika starega sveta — aristokracije. In aristokracija pomena krvno selekcijo, duševno dedšči-no, tradicije. Lepe roke s harmoničnimi gibi so vnanji izraz enrif/mije.
Baude’aire. pesnik rafiniranih st-rtih duš, je bil obožeya,teld lepih rok. Nje-
gove roke so bile nežne in prozo1"15® kakoT ženske. Oscar Wiide je videl < lepih rokah izraz globoko doživlje©©#6, življenja. Nastala je posebna teorij o skrivnostih človeških rok: hiroah«'0' tija, ki skuša presoditi človeka po R3!
tezah njegovih rok. Moderna je osnovala strujo, ki polaga. ško občutje na tipanje (Marine#//0-taktilizem).
Iz anarhije in revolučnega kaosa f0. dvigajo roke onih, ki delajo in teh- ® sanjajo. Delo je dan življenja,
so njegove zvezde, ki nam kažejo Rj
v neskončnost, ,v nove zarje i® v doča jutra.
Silnih' rok iu sanjavih oči vstai^ nov človek in gre v kozmične m©# svetov.
In roke naše, zapete y, magično rigo neštetih roli,	,.g
drhti jo v toku bratske moči, ki 1' opaja iz dalje,	...
vedno »ilnejša pod tlakom 8tel Nepretrgani vali -	_	^
bolesti, poguma, bflaz®*®*1’ ra7! ja, slepila, ljubezni	,'
teko nam po telesih- . v ? njihovega vetra, ugašajočega 8	.
čutimo, kako se	veriga,	zaje
od rok vsemirskili 'bitu ^	-suib
zapleta v novo vengo in v ver zvezdnih prostorih
objema evatove.«* (O. Bn6551
Maribor: 17 decembri !922."
«8»«
>* iite
<ra+?ckllrfciia dru£ega kmečkega ifele-j veliko sekiro kot emblem »oranževe gata je bila mnogo krajša:	f	garde.«
»če se ne spametujete«, je dejal Alek-1 Taka je »ljudska« vlada, ki goji ,v, po-sov, »bo začela delati sekira.«	j	etičnem življenju samo ljudske »iniere-
T A	..	■.	;	se« in podžiga strasti širokih mas, ne goji
m res so kmetje, ki so prihiteli y, So- pa tudi interesov pameti in državniške J«o, nosili poleg oranževe kokarde tudi modrosti.
nrnmrmnra
Sirarn oT
Seja mariborskega občinskega
sveta.
Koraptna afera s provizijo socijali stičnega svetnika KohlHesena. Kleri-kalci razkrinkajo svoje zaveznike socijaliste. Župan skuša prikrivati, — Klerikalci bi se radi igrali večino in opozicijo. — Verstovšek snubi Nemce. ' eijalistl očitajo Leskovarju nečiste roke. — Slanovec odložil mandat. — Klerikalci in soeijalisti v objemu v boju proti mestni hranilnici.
Maribor, 15. decembra.
' Ob pol 20. uri otvori župan sejo.
Uvodoma poroča, da so se po zadnji seli razširile po raznem časopisju in v Javnosti vesti o razpustu občinskega *v®ta, Radi tega je namenoma sklical sejo šele po daljšem času, da je dal s eni vsem strankam priliko za preuda-tek. Opozarja občinski svet, da mu hiora biti pred vsem pid srcu Dlesta, ne pa strankarstvo.
Nato prečita nujno interpelacijo 'kluba SLS, ki govori o nakupu zemljišča od gospe Wolf in Jelek. Interpola- — - - -	„4uu.m.	a«	v	u-
cija pravi, da se je pri tem nakupu po-! nančno-gospodarskem odseku stvar ni stopalo na zelo čuden in nečeden na-	skozi. če občina prodaja svet po
čin, tako da se javnost škandalizira K, je to vendarle predrago. Nekemu nad^ postopanjem' nekega občinskega! S^spodu pa se je pri tem zelo mudilo, svetnika. Ali je bila ta kupčija kcrekt- 5 ¥e^° 5® Pri tej kupčiji naravnost o-na? Ali so g. županu znane korupcije, ? skodovano in sicer za 5 K pri kv. meški so s© baje pri tem izvršile. Zakaj	kar iznaša v celoti nad 60.000 K.
župan ni odločno nastopil proti do-; M nekem pismu, ki ga je pisala posre-j tičnemu obč. svetniku, če je ta uasto-■ dovglniea »Rapid«. g. Koblbesnu, stoji
ti_ sami zahtevali konec debate. (Oho! Tiho bodi!) Zato naj se izvoli komisija, da se bo vedelo, pri čem da smo.
Podžupan Roglie poroča, da je v odsotnosti župana sklical sejo načelnikov, ker je bila ponudba zelo ugodna. Definitivno pa o tem v odsotnosti župana in brez občinskega sveta ni mo-^ Sel ničesar skleniti ter je vso zadevo interes ■ Uročil županu. Več mu o zadevi ni j znano. Ve pa, da se je takrat glasila ponudba na 60 K.
Dr. Verstovšek: Župan je hotel zadevo s tei-oriizmom zadušiti. Že v fi-
Soeijalisti oporekajo, da bi bili grozili dr. Leskovarju ter zagovarjajo Kohl besna, ees, da ni hotel ničesar prikrivati, sicer bi tega pisma, ki je naslovljeno na njega, ne bil oddal. Dr. Leskovarju predbacivajo, da ima on najmanj povoda, povzročati afere, ker sam nima,popolnoma čistih rok. (Ogorčenje med klerikalci.)
V imenu kluba JDS je dr. Sernec predlagal izvolitev komisije.
| Po dolgotrajni debati, Id je bila mestoma zelo vesela, mestoma zelo jedka, se je končno sklenilo, da se izvoli preiskovalna komisija. V komisijo so izvoljeni dr. Verstovšek in Žebot za SLS, Druzovič in Kra jnik za SSJ, profesor Rostohar in Selinšek za NSS ter dr. Se.rnec in Kejžar za. JDS.
Župan poroča na to, da je občinski svetnik Slanovec odložil svoj mandat. Na njegovo mesto vstopi g. Rudolf Prelesnik, trgovski sotrudnik.
_ ^popolnitev odbora Mestne Hranilnice je data klerikalcem zopet povod, da so nastopili v tesnem objemu z malo jpre j tako koruptno slikanimi in zaničevanimi soeijalnimi demokrati proti temu zavodu. Dr. Leskovar je v imenu klerikalnega kluba izjavil, da bo glasoval proti, ker nima občina nobeno ingerence pri tem zavodu, ker vlada še ni odobrila spremembe pravil. Dr. Sernec je branil zavod in napadeno uredništvo, ki klerikalcem in soei-jalistom ne da miru. Z glasovi klerikalcev in socijalnlh demokratov je bil nato sprejet predlog dr. JerovŠeka, da se izpopolnitev odbora ne odobri, obenem pa naj se sporoči vladi, da bo občina 1. februarja, odpovedala jam-
stvo sa mestno Hranilnico, če do tega roka ne bo potrjena izprememba pra-vil. Obč. svet. Šoštarič je pristavil, da »o to zavodu Je koristilo.
Župan predlaga z ozirom na to, da ne^bo mogoče pravočasno sprejeti proračuna, naj se vlada naprosi, da odobri za mesec januar in februar provizorij v iznosu dosedanjih mesečnih dohodkov in izdatkov. Dr. Verstovšek je proti temu Graja postopanje župana, ker se ni sklical proračunske seje, dasirav-no je to edina in glavna naloga, ki jo mora rešiti občinski svet. Predlaga, da se takoj prione proračunska debata.
naj se dovoli samo za januar ti. Sprejeto.
. Dredlog Mubta JDS za znižanje stoj-nine.za apnena in natrta jajca' je bil sprejet. Prej je tvrdka Himmler prodajala jajca na trgu, vsled zvišanja stojnine pa je to opustila, kar pa je v škodo revnejših slojev.
Drugi predlog kluba JDS je, naj se določi za branjevke in kmetice na trgu čas, v katerem smejo prodajati, da se na ta način prepreči preku po va-nje. Ker se je s to zadevo bavil tudi že mestni svet, se predlog odstopi v skupno rešitev.
Pravni odsek. : . ( ~ •"
Ugovor trgovca. Liningeria zoper naloženo pasjo globo se zavrne. Zavrnejo se ugovori gostilničarjev zoper odmerjeno kazen radi malomarnega pobiranja dinarskega davka. Po sprejemu 29 prosilcev v občinsko zvezo in po rešitvi nekaterih drugih pravnih' zadev je bila seja ob 23.80 zaključena.
Pel proti interesom občine f
Župan poroča nato, da je v isti za devj sprejel predlog kluba SLS, k:
Predlaga, naj se v e vrbo preiskave te jtodeve izvoli preiskovalna komisija.; ge
Kupčija se je pričela meseca julija, ko ‘ L m, .	•	,	.	,	-—
:iA k,u *,   _1 j i,. iru.i-J-1. -v K>. Tu je prizadet župan, ki je o tej
Mariborsko šolstvo.
V ljubljanskem »Jutru« je objav-; oev tako visoko d« h:	™_,,
S	PO.-OM,	temveč	I	:	2fw
L 'ie™ ka.r ?	tadi	skleni-	stanju	mariborskega	šolstva,	Njegovi	iwli	  Tzalla,	se	je	za
izrecno, da zahteva 60 do 65 K. Če pa sa-11	^e.	j56®0 110 dosegel, da ima nalog,
ki i kupčijo na vsak način izvesti (nicht scheitern zu lassen). V občinskem svetu pa o tem ni nikdo poročal, temveč
stanju mariborskega, šolstva. Njegovi članki so bili pisani bolj splošno, ko
j, ,	1	PO	J C? /id'
radi trdne zaporednosti v pouku in organizaciji delitev rajši opustila. Sp ri-
le bil župan na dopustu. Takrat je ob-<	„	.	u	,	župan,	ki	je	o	tej	_	__ _______
cina sprejela, ponudbo za. nakup zem-j	*	^CU1S	e™	sv0to	reteriral.	Oni	je	iz	lahko	umljivih	razlogov	opustil	čo	t^a^otožaia^so^aLed^n^’	S-ri'
tea v izmeri 13.829 kv. metrov po ‘	in	te-1-podrobno	statistiko, da le bila lili	f.
K, Uradni predlog, ki je slikal ift.f€8ta’1\eipa	vedel,	pa
D.akup kot zelo ugoden, se ie glasil na; j prokleta dolžnost Kohlbesna,
naLip kot jeio ugoden, se je glasil na; » ,.' LJokleta. dolžnost E
K. Ko se je župan vrnil z dopusta, ^	„ občinski svet. opozoril na prvo-
he zahteval zopet uradno poročilo, ki! Ponudbo in to pasmo. To je eno. pa se je glaailo na 65 K. Za lastnika ie - - rugo P*.00 provizije. Tudi tukaj je
'niOCrrArlnnriil c*	/	a	v	Tlfl/IVAP.ii	Ti^A x■
/posredoval g, Schsidbach (posredoval-pica Eapid), za mestno občino pa obč. Svetnik Kohlbeson. Merodajna je po-aiudba posredovalnice »Rapid«. Kohl-i^esen je posredojml samo za občino, H bi ne prišel- kdo drugi vmes. Posre-
zupan največji krivec. Rrez vednosti občinskega sveta .ie izplačal 2% provi-
KohlbLin ^ dvigniI °bčinsiki svetnik
G. Scheidbach, lastnik posredoval-mce _ »Rapid«, ima pravico zahtevati kvalnica je stavila termin do 11. sep-! toovizb0 od prodajalca, ki mu je dal
O	AlirtenisVArro etro+o -v\L > ' ^ ^	PrOlldJO* 06 p3. Od OTjCllllO, IvG-!*
tomhra. Seja občinskega sveta pa se jel	,	v	,	,
kršila dne 6. oktobra. Na tej seji se jes <3 , ; biti vesel, ce »ploh proda. In g.
pobril nakup po 65 K ter so je na pod- i 1 d° VC6raj tudl ni	na
taei to,,	  I	k^ko
“5*1 tega sklepa izplačal imenovanim toodajalcem nadatek v znesku 100.000 v pogojih posredovalnice je dolo
Viv T
da se mora vračunati tudi posre-(Ir^ji1?3' v iZM&u 2% prodajne cene. riArfi- c dT- Veostovšeka: Nikar tako dvi° M° ne Sovdtrite!) To provizijo je dov^i	Koblbesen, ker je on posre-
Todž ttTan v tem ne vidi korupcije, vs U?an je bil v njegovi odsotnosti o svet . m, obveščen. Sklep občinskega 1® bil izročen dr. Leskovarju, da kupno pogodbo.
tolofu ne bo govorilo skozi okno in ,p.razne slame, naj se izvoli ko-boi - - ^ 23-devo preišče, nakar se jw	^-z-Pravljalo. V smislu § 17.
o	^ občinski svet je debata
^Ls iTpbreijah nedopustna. (Medklici ^3-ke-	P.a 66 debatiralo dosedaj?
K^ 86 bojite? Hudo se bomo gledali!
bomo šli po dovoljenje! Dr. la,	Postimo	sredino, naj sa-
Hočemo komisijo! SIS: Be ■ p beži te, poznamo vašo komisijo!) ®retovšeki Kako naj glasujejo Pisijo, ko zadev« svam debato
tna dei .	.	— ----------—— —
ja in skriva take nečedne mahi Župan: Varujte se izrazov!
umažete le svojo
_________
Zatoto11®13’0, ko zadev® »iti ne poznajo? sto,, debato o predlogu socijali-^ise>v, troJal^,ra^se n,e damo! (Župan: Ste začeli razpravljat' ^xn, s fct?terami w ‘
kln?®3* ^ ^aviil predlog sooijailističn’ Mi Tt’rI0VZama besedo sodrug Babun: 1 nočemo ničesar skrivati, če bi na-to* bi ne zahtevali komisijo P0-' da se o taki stvari mnoge mlati prazno slamo. (Med-M? 1° 350 tolikoikrat, pa jo še da-
^2adevinwidL1>0 w°' ka;ko ^ watdihauser, ko bo jnteppelan-
provizijo s strani mestne občine. To so še le včeraj skuhali soc. derno-kratje, da stvar prikrijejo. Dr. Leskovarju pa so zagrozili, da mu odvzamejo mestno zastopstvo, če bo spravil stvar na dan. Župan je danes skušal preprečiti debato. Pri proračunski debati bomo imeli priliko, da ga postavimo pod kuratelo. Nisem hotel nikogar žaliti. Hočem pa postaviti naše mestno gospodarstvo na čista tla, da bomo lahko rekli: Der biedere Schmi-derer sitzt auf dem Biingermeister-stuhl. (Medklici: Ste se že zvezali? Kako jih snubijo!) G. župan se porogljivo smeji dasiravno za to- nima vzroka. Tudi v drugih slučajih je brez dovoljenja izplačal provizije. (Kje? Kako? Na dan s_ podatki!) Zla mast se je šlo! (Ogorčenje pri socijalistih.) Imeli borno še priliko, da vas razkrinkamo, kako ste tudi druge stvari Skrivali pred občinskim svetom. (Medklici iz sredine: Nemcem ste še prodali. Dr. Schmi-dererja bi zopet radi posadili na županski stolček! Komisijo hočemo! Naj se stvar preišče! Ne damo se žaliti!) Ker je stvar jasna, na.j se predlog glede komisije zavrne. Predlagam pa, da občinski svet obsodi postopanje obč. svetnika Kohlbesna ter da izreče županu nezaupnico.
Dr. Leskovar pravi, da je dobil nalog za skl spanj e pogodbe. V aktu je bilo pismo, ki pravi, da, če ne dobi 65 K, da ima nalog na vsak način vzdržati kupčijo. Pozval je gospo Wolfovo in ■Telekovo, ki pa sta izjavili, da plačata Scheidbaehu provizijo sami in da
podromm statistiko, da je bila stvar. močmi, a vendar ne prenatrpani-'povZ ra'ie’	mari’ V*&ax> število dijakov je 40 v 1 raz-
k? t,' J	P1S°	!mane'	,Gradivo:; redu ~ toko tudi letos, ko ne šteje uo-
1 ga je nabral, smo prevzeli za na« beden razred nad 50, a tudi nobeden list m ga bomo sukcesivno objavljali;; pod 30 dijakov. Taka stalnost donaša
SbcS T,°	našej	tudi to prednost, da se uSoTsobtX!
manboreke citatelje zanimali tud} po-j raj nič ne izpreminja, kar je v velik' drobnejši podatki o mariborskem šol- dobrobit učeče se mladine in omogoča-stvu Pomisliti je treba, da je solska je smotreno, složno vzgojno deloVanie statistika ra™» v tek letih najbolj j ličnih možI	££££%££
zanimiva m sicer iz dveh razlogov: 1.1 vsi učitelji so popolnoma zaposleni in ilustrira nam nacionalni prehod iz; po usposobljenosti zbrani tako, da za-prejšnjih razmer v nove, kaze. kako stopajo sami vse predmete, tudi neolv nastaja jugoslovanski Maribor na raz-1 vezne.
valinah umetne germanizatorične trd-} Starši vseh slojev in pokiicov no-njave; 2. razsvetljuje socialni milje, v j šil ja jo otroke v gimnazijo; v prejšn^h'
katerem raste naš naraščaj, tuintam [ Podaja kako značilno dejstvo o nreho-| du iz vojnih razmer v normalnejše čase, ki se opaža tudi v šolah. Zal, da materija! ni enoten in popoln:	prosimo
gg- šolske voditelje in učitelje, da nam pošljejo novih podatkov, ki jih poprej niso mogii navesti. Najprej bomo obdelali srednje šole. na to meščanske in
ietih so 0.1I1. najbolj zastopani kmetski Posestniki, ki so dali gimnaziji tisto nadarjeno, marljivo, vztrajno dijaštvo. cvet. slovenske inteligence. Zdaj pa število kmetskega dijaštva silno pada, niti po deset jih ni v nobenem izmed prvih 3 razredov; v nadaljnih razre-dih raste število, ker seveda nadalje-jejo studne tisti ki so jih pričela, v 5.
vITv • -	solL-	^	m	mescansae	m	jejo st.udije tisti, ki so jih nričeli v »
končno ljudske šole. Za državno gim- razredu jih je n. pr. 13 izmed 43’ - " nazuo prinašamo dobesedno referat ra;zrerfn	-in	T	'	d	’
nazijo prinašamo dobesedno referat ravnatelja, g. dr. Tominška.
- Državna humanistična gimnazija v Maribora
j0 stremela takoj po pirevra-tu za tem, da se na njej razmere čim prej ustalijo; kajti nič ne škoduje šolskemu zavodu tako, kakor neurejenost, nesmotrenost in nepreračunljivost. In res se je gimnazija po prvem prevratnem letu v vseh pogledih ustalila tako, da je zadobila znak trdnosti in nekole-bivosti; notranji preust.roj, kolikor je neobhodno potreben za današnje prilike in za nujne potrebe naše države, je izvršila poleg vse izdatnosti in doslednosti nečutno; lahko je tudi prenesla razne često nepričakovane in nepripravljene preuredile, izvirajoče od višjih šolskih oblasti Zavedajoč se svoje prožnosti, je uredila svoj ustroj tako, da doseže s svojimi dijaki v polni meri i svrhe realnih zavodov, ne da bi, si izpodkopala trdni temelj Humanistične izobrazbe.
^ Število dijakov je ostalo teJaom zadnjih 3 let domala neizpremenjeno, 507, 502, letos v začetku 492. Tudi šte-
 v	mm	šte-
to občine nic ne briga. On je poročal vilo Tazredov s« ni izpremenilo; vsako ua to o tem županu, in je bilo že v fi- leto smo imeli poleg 8 temeljnih razre-mpČPb-gospodalrskem odseku sklenje- dov v prvih štirih razredih po 1' para-no, da &e pozove Kohlbesna na odaro-1 lelko, skupaj torej 12 razredov. Ree je
M nekaterih razredih bilo število učeii-
l- 8 VOl\
razredu celo 20 med 45, v I. a razred n pa izmed 48 le 7 in v L b razSt-med48 celo le 4. -V2roW ^ mah kmet ne zmaguje ali si vsaj ne upa zmagati silno naraslih stroškov za stanovanje, hrano, knjige, zlasti, ker
°S m6d l6tom narasti; J* m f -morda, ^ vpliva pomislek, Žfd- ^d^sev?i.d®Javci, uradnilvi,. celo tudi_ duhovniki, dandanes gmotno potisnjeni v ozadje.
Draga oskrba v mestu je tudi vzroki da poseca izmed zunanjikov gimna.zi-■^.v.7	°	narašoajooem	številu	tako
dajastvo, ki ali hodi ali se vozi vsak dan domov V tem pogledu so številke naravnost Imtastrofalne. V ožjem mestnem okolišu stanuje izmed 491 diia-kov 1® 229;_ z vlakom se jih vozi 54 0< stoli prihajajo peš iz okolice, med njimi posamezniki dalje nego 1 uro Z vlakom se jih vozi 11 iz giov> Bistrice (odhod se pred 6« uro), a celo do S nnajo nekateri skoraj uro hoda; 7 ia
vo^	•12iZ1Bafi» 1 0610 ^ Dra-
vograda m 1 iz Cirkovc (ob 5H), drugj
iz ^^rugth krajev, a tudi tj stanujejo po
večini dulec od kolodvorov. Taka vsa-
hodnevna pot zahteva seveda preoej-
snjega telesnega in duševnega napo-
^ in otežuje duševno vez med šolo in
dijaki; najhujše so številke v L razre
du: v I. a razredu jih stanuje v mesta;
izmed zunanjikov le 14. v i b razred*
im
mmSmBmmrn
^MS?l^5'I7rd««Sbfil922;
ioelo samo 7, docim so vsi ostali ali domačini ali pa se vozijo ali hodijo domov.
Po narodnosti je 10 Nemcev, 1 Rusinja, vsi drugi so 'Jugoslovani (15 Srbov in Hrvatov, ostali Slovenci); po veri je 7 pravoslavnih, 2 brez konfesi-je, ostali so rimski katoličani.
Pri pouku je naj več ja ovira preteče nedostajanje učnih sredstev, za ko-jih izpopolnilo in nabavo država doslej ni dala ne pare, odpravila pa jo vpisnino; zavod je bil pred prevratom v tem pogledu dobro, deloma celo vzorno preskrbljen, a zaloga se izrabi in. v svrlio napredovanja potrebuje po-Svežitve. Sploli so v materijelni in ide-elni upravi silne težkooe; najhujše vpliva nestalno kolebanje v načrtih, nagle naredbe brez ugladitve pota do njih izvršitve, in naposled: nesigur-nost v položaju učiteljstva.
Politične vesti.
* Samoradikalski volilni kabinet?
V petek zvečer so je položaj v Beogradu zopet poostril. Radikalni klub je ponodno sklenil, na predlog Bašiča, da odikilanja koalicijo z demokrati. Kralj je nato poveril Pašidu mandat za sestavo volilno vlado in mu dal proste roke. S tem je dana Pašiču možnost, da sestavi kabinet iz samih radikalcev, ki hočejo razbiti skupščino tudi na morebitno škodo uradnikov in invalidov. V demokratskem klubu je vsled tega zavladalo borbeno razpoloženje. Klub izda v slučaju razpusta zbornice manifest na narod in pojde enotno v volitve. V kratkem bo sklican strankin kongres. Pašič išče zaveznike še v Samostojni kmetski stranki ter pri muslimanih. Tudi išče kandidature za ra-diikalske ministre iz Slovenije. Baje je poslal ponudbo tudi dr. Tavčarju. Za sredo je pričakovati razpust zbornice. Seveda propadajo s tem uradniški, invalidski in agrarni zakon.
* Vprašanje ločitve cerkve od države na Češkoslovaškem. V polusluž-benem listu » Prager Press©« pravi vseučiliški profesor A. Hodža, da je po prevratu češkoslovaški narod malone enoglasno zahteval ločitev cerkve od države. Kabinet Tušar je to zahtevo sprejel tudi formalno ter jo postavil v vladni program. Provizorna u-ustava, kakor tudi definitiino sprejeta ustava molčita o tej ©mi. Notranja politična situacija v Češkoslovaški je vedno jasneje pokazovula, da je ločitev ■cerkve od države zaenkrat nemogoča stvar. Nekaj časa se je operiralo s suk-ceeivmimi špeeijalnimi zakoni, s katerimi bi se končno izvedla ločitev. Med te zakone spadajo: zakon o obligatorni civilni poroki, o državnih maticah itd. Razen tega so se imela, nekatera vprar sanja državne cerkve rešiti v okvirju ^edinstvenosti cerkve in države. Med te zakone je spadala pravica ali inge-renca države pri imenovanjih cerkvenih dostojanstvenikov, nova ureditev cerkvenih oblasta v smislu novih mej, vprašanje uporabe katoliških cerkva in pokopališč po pripadnikih drugih ver, državno ureditev svetnikov itd. Medttem pa se je tudi tako sukcesivno ločevanje cerkve od države izkazalo (kot nemogoče. Glasom poslednjih izjav (vlade se bo v parlamentu pretresalo samo dve zakonski predlogi, ki se lahko prištejeta zakonom te vrste. Prva je zakonska osnova o ureditvi praznikov, a diruga o uporabi katoliških cerkva in pokopališč po pripadnikih drugih konfesij. Pozneje se bodo potom zakona rešila še druga vprašanja: vprašanja cerkvenega premoženja, pravo patronata, vprašanje teoloških seminarjev, teoloških fakultet itd. Hodža pravi, da Obstoja parlamentarni odbor za ločitev cerkve od1 države, toda da po svojem delu ni več upravičen nositi to ime. Tako za revolucijonarno kakor tudi za mirno rešitev tega vprašanja manjkajo v Češkoslovaški vsi predpogoji. Zato se bo Češkoslovaška morala, zadovoljiti z državno suvere-niteto nad! državno cerkvijo.
* Za novega predsednika Švice je v zveznem svetu bšil z 175 proti 172 glasovom izvoljen pripadnik radikalno ^demokratske stranke Schleurer.
* Češke garancije za avstrijski kredit, V seji zunanjega odbora češkoslovaška narodne skupščine je bii! sprejet zakonski predlog glede garapcij za avstrijski kredit*
<L
:o naliv pero in naliv svinčnik
Dnevna kronika.
— Darujte božična ali novoletna darila za najbedneiše — za sleDce!
Podporno društvo slepili v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ima nad 80 svojih rednih člgnov oskrbeti z božično podporo. Obračamo se do plemenitih src, da pojože dar slepim na oltar. MModarc sprejema za svoje sotrpine odbor imenovanega društva in naj se blagohotno pošljejo naravnost v društveno pisarno, ki je v Ljubljani, Volfova ul. 12.
— Vlom v orožniško postajo. Kakor nam poročajo iz Zreč, so v noči od 5. na 6. decembra doslej neznani storilci vlomili na podstrešje orožniške postaje v Zrečah ter ukradli razno perilo in drugo stvari v skupni vrednosti 11.000 K. Torej niti oko postave ni več varno pred tatovi.
— Prepovedana nemška koledarja. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvažanje in razširjenje po naši državi nemškega dunajskega koledarja za leto 1923. »Der Wiener Bo te« in budimpeštanskega koledarja »Grosser Bilderkalender«, ker vsebujeta spise iredentistične vsebine.
— Novi listi v Vojvodini. V Subotici prične izhajati tekom tega meseca dvakrat na teden novi protirežim-ski list »Istina«, v Novem Sadu pa prične izhajati »Dunav«, glasilo neodvisnih radikalcev.
— Poroka dveh duhovnikov hrvat. ske narodne cerkve. Kakor poročajo hrvatski listi, sta se te dni poročila v hrvateko-katoiiški. župniji sv. Križa v Zagrebu Aleksander Salinger, kaplan v Draganičih in učiteljica Štefka Mi-klaušič ter dr. Josip Milijan, bivši tajnik nadškofijskega ženitnega sodišča, v Zagrebu in učiteljica Anka Turič.
— Dubrovniška Orjuna sežgala prvo številko republikanske »Straže«. V Dubrovniku so izdali te dni tamkajšnji Radičevi ©maserji prvo številko svojega lista »Republikanska Straža«, ki je že takoj napadel državo, dinastijo, narodno edinsfcvo in nacijonaliste. Orjuna je zaplenila celo naklado ter jo sežgala. Vsled tega so Radičevci sklenili, da lista sploh ne bodo več izdajali.
— Zagrebški natakarji in prepoved prodaje cigaret. Zagrebški natakarji so vsled stroge prepovedi prodajanja cigaret in cigar po gostilnah, kavarnah in drugih lokalih vložili oster protest, v katerem pravijo, da je bil to njihov zaslužek, brez katerega ne morejo živeti. Obenem zahtevajo od delodajalcev stoodstotno zvišanje n]ač. Alco bi delodajalci ne ugodili njihovim. zahtevam, so pripravljeni stopiti tudi v stavko.
— Mrlič v studencu. V Subotici so že deset dni pogrešali 171etno Jovnnko Rudič. Te dni so jo slučajno nešli v studencu, kamor je skočila, iz obupa nad razmerami v domači hiši. Iz studenca, kjer je ležala, mrtva deklica, je nunogo ljudi vseh 10 dni zajemalo vodo; nekateri so zboleli, ko so slišali da so Pili »mrličevo vodo«.
— Odlikovanje Avgusta Ganvaina. Kakor poročajo iz Pariza, je bit 9. decembra na izpraznjeno stolico Paula Deschanela izbran v »Academie des morales et polithjues« naš prijatelj in dober poznavalec Jugoslovenov. Av-gusle Gauvaim, bivši urednik znanega uglednega francoskega lista »Journal des Debate«.
— Izenačenje davkov v Nemčiji. Nemški državni zbor jo sprejel proti glasovom komunistov in socijialnih demokratov kompromisni predlog glede
izenačenja davkov potom ordlagodit-ve davčnih' zakonov, današnji veljavi valute.	•	•
Dopisi.
Tezno pri Mariboru. Veselica našega pevskega društva »Zvon« v nedeljo dne 3. decembra je uspela v moralnem in gmotnem oziru jako dobro. Zahvalimo se za poset številnim Mariborčanom, ki so s tem dokazali, da znajo ceniti naše kul turno delo v o-koldcd.
Tezno pri Mariboru. Pevsko društvo »Zvon« izreka najtoplejšo zahvalo tvrdki Viljem Preund za podarjeno usnje in podplate za erečolov, g. ravnatelju Tomanu za znesek 100 Din., g. Volčiču in Babiču, M sta povzročila na sokolskem večeru v Narodnem domu, da se je nabral za »Zvon« znesek 252 Din. Vsem darovalcem izreka zahvalo odbor.
Od Sv. Barbare v Slov. gor. Tukaj si je minuli teden posestnik Janez Kneehtl iz samomornega namena narezal z britvijo dvakrat vrat, pa nemila tetka smrt ga ni hotela pobrati. Prepeljali so ga v bolnico v Maribor. Vzrok tega dejanja so slabe gmotne razmere in preobilno zavživanje alkohola, katerega imamo letos v izobilju. V tem oziru je noše dobro ljudstvo zelo potrebno pouka zlasti pa mladina, da se ne vda brezmejnemu zavživanju alkoholnih pijač. Apeliramo na naše vsestransko izborno učiteljstvo, da posveti temu velevažnemu delu vso skrb in požrtvovalnost, Parani.
Marenberg. Na praznik dne 1. decembra, se je videlo v Marenbergu prav malo narodnega navdušenja. To 9odimo lahko po tem, da je edino na sodnijskem poslopju vihrala trobojnica.
Zidanmost. Tatvine se pri nas jako širijo. G. hotelirju Juvančiču je bila iz klavnice ukradena polovica teleta. Iz skladišča j. ž. je bilo ukradenih 95 kil usnja, last g. Pcdvinca iz Radeč. — Svetilničar j. ž. B. je bil zasačen, ko je ravno hotel odnesti nekaj steklenic petroleja. Priznal je, da si je že več let, kronično prilaščal petrolej.
o Sokolski odsek iz Radeč pri Zidanem mostu je priredil Miklavžev večer, ki je bil jako dobro obiskan. Naraščaj je bil obdarovan. Sv. Miklavž (g. Deisinger) je izvršil svojo nalogo izborno. Vsem, ki so se spomnili naraščaja in pripomogli k darilom, kakor tudi prirediteljem prijetnega večera, isrena hvala!
Za »Orjuno« je nabral g. Ivan Zadnik, točaj v restavraciji, 96 Din.
Koroške vesti.
GuštanJ — rudeč! Pred kratkim je bil Še črn, za časa stare Avstrije im — schurarz-rot-gold! Zanimiva menjava barv! Da so pri občinskih volitvah so-cijalisti dobili 14 odbornikov, »Zveza delovnega ljudstva (klerikalci) pa le — 3, temu se ni treba čuditi! Značino je, da soci jalisti na tako častno zmago niti pripravljeni niso bili. K tako častni zmagi so jim pripomogli meščani, ki so vsi do zadnjega volili — soeija-liste! Kaj hočete — normalna pot — od nemškega naci.jonaljzma — v iinter-nacijanalni socijalizem! Kako dobro ae bo meščanom podal marksistični brevir! Vidim jih" že v uku, kako bodo za pečjo študirali nauk! Pripravljala se je sicer meščanska lista, toda ker meščani sami niso pokazali potrebne agilnosti, uradniki i>a tudi niso vedeli, zakaj bi meščanom pripravljali — posili odborniške stolčke — je lista padla v vodo! Približno enak volilni rezultat je bii tudi v Dravogradu, malo boljši v Črni. Občinske volitve v Mežici in Prevaljah' bodo prinesle enak izidi A-ko se klerikalna Stranka v Mežiški dolini ne bo spametovala in nadalje vodila »samosvojo« politiko ter kjer le mogoče nastopala kontra, tedaj se narodnostne razmere na meji ne bodo mogle zboljšati. Ta nauk naj stranka upošteva v interesu naroda samega. Poraza je stranka sama kriva! Med izvoljenimi socijalfeti je nekaj pametnih mož, žal le, da je mnogo takih, ki so postali socijalisti lo iz opozicije proti bivšemu Lečnik-Kotnikovemu režimu ozir. proti Slovencem. Upamo, pa, da bodo prevladali treznejši elementi, ki šo niso popolnoma pozabili, da jih je rodila slovenska mati in ki ne pričakujejo odrešenja od »Miesatalerbunda«. C© ge bodo tega ^ vedfcli in se po tem
ravnali, pa bodemo naprednjaki z nji-' mi zadovoljni. Če bi pa za nje bil merodajen avstrijski veter, bomo seveda zmoli tudi nastopiti! Volitev župana bo to natančno pokazala! Tržani pa bodo morali pač, kakor dosdaj vedn udntd komandi iz tovarne. Vsaj tudi' nimajo osebnosti, ki bi bila v stanu da jati razmeram primerna navodila! Ta ko so zgodi vsakemu, ki se sam zani-i čuje!
Prevalje. Nemški Mihel je pričel dvigali svojo glavo. Treba je — kaj-' pak —- (te popravi, kav je dozdaj za-, mu lil* tako je menda povelje »Miess-talerbunda«. Od postanka Jugoslavijo do zdaj imela je gospa Ahac na pročelju svoje hiše im gostilne pravilen slovenski napis. Ko pa je zdaj prenovi' la od zunaj svojo hišo, je — gotovo po naročilu znanih svojih svetovalcev —' prenovila tudi napis na hiši: Slovensko ime je zamenjala z nemško spake-dranko. Ali se hoče s tem varovati »nemški« značaj hiše in — Mežiške' doline? Ali ni ta zamenjava napisa, v! zasmeh’ našemu narodnemu uradflišt" vu, ki po večini zahaja v to gostiln®*; kjer se vršijo tudi vse večje priredili ve naših društev? Ali -res morejo tuji j državljani nemoteno ironizirati našo j javnost? Ako pa je gospa Ahac opti-rala za našo državo, ni li morala, dokazati, da je — Slovenka in se je-U a" pala optirati pori firmo nemške spn-kedTanlce?? Alj nimajo naši faktorp in naše oblasti, v prvi vrsti občina te" like vpliva in moči, da zabranijo tak* izzivanja.? Kako neki bi postopali v c* j nakem slučaju italijanski fašisti? TjFj kaj pa se nihče ne zmeni in naši lj®®1! nemški sodržavl jani se še ob vsaki P0" liki pritožujejo, kako so zatirani v, J®-1 goslaviji.
Mariborske vesti.
Maribor 16. dseembra 1922.
m Zborovanje hišnih posestnik®?1* j
Naše včerajšnje poročilo popravlja®1!?' v toliko, da poslanec Žebot, ni govori* v nemškem, ampak v slovenskem te ziku.	.	(
m Prvo pomoč v nesreči proži s*®-raj vedno rešilni oddelek gasilu®#*! društva. Dan in noč je pripravljen P®ij magati svojemu bližnjemu. Zato je di dolžnost, da to človekoljubno insti-f tucijo po svojih močeh podpiPatfl®j Dne 6. januarja priredi gasilno dfr®, štvo z rešilnim oddelkom pri Gottfj veselico in pričakuje, da borlo vsi sl®?1' prispevali k’ uspehu. Preskrbljeno te za vsakogar. Zato pridite v obilo2®® številu.	^	(j
m Podaljšanje policijske ure. Sbilniča.rji, ki nameravajo prositi „* .podaljšanje policijske ure, se opocafite jo, de je treba vlagati tozadevne VT<y šnje 14 dni pred prireditvijo, ker PJE krajinska uprava zakasnelo vložen1^ prošenj pod nobenim pogojem ne me v obzir. Policijski komisarijat i®1 pravico podaljšanja samo za eno u.r^
m Premeščeni© glavne carin ar ®ic" iz Maribora v St. I’ v Dne 23. de<te® bra se je v Mariboru nenadoma komisija z nalogo, da izvrši pripri za paremeščenje glavne carinarnic® ^ Maribora v Št. Dj. Kompetentni ®i®.1' telji so takoj, komisiji dok«,zali, da 3® 1 terenskih razmer to nemogoče. Ven<te se je komisija vsled višjega naloga P dala na lice mesta ter končno isto to vil a.
m Prostovoljna dražba znane rioeve gostilne v Mlinski ulici št-vrši v pondeLiek 18. decembra 00 V uri dopoldine. Želeti je, d« prid« #ostl na v domače roke.
m Prednaznanilo. Silvestrov Narodno železničarsko glasbeno dr^ štrvo Drava priiiedi v nedelj® dne * decembra svoj običajni Silvestrov čer v vseh prostorih Narodnega do ^
Tj nalašč za ta večer pripravljeni®1 sip redom. Podrobnosti slede.	_-
m Načelno važna proth^«** sodba. Na potu K 1 kolskemu zletu so ee uatavcb .v 1/ boru mnogi češki Sokoli, d» e> jo mesto. Neki češki Sokol ^3 P (
hlajal po Slovenski nlici •?p ^u,.rad'
brivnico tipično češko nne A. ' uSt. Ker je čutil potrebo se ohnjte
Maribor; 17. decembra 1922. \
vr YBb’ir<5\
fe&itTSI'
tlo geslo »Svoji k svojim« (ime Češko,; Brce nemško), ni -pa nasprotnik dobre češke valute. Ko je videl v rokah svo- j jega rojaka češkosovaški denar, mu ne zaraounil celili — 60 K, To se je češkemu gostu zdelo preveč, pa je g.: Z. ovadil policiji. Ta je izročila stvarj sodišču, ki je zaslišalo g. Z. in na to ; tudi nekega slovenskega brivca kot iz- J ivedenca. Zanimivo je, da je slednji odobril Zahradnikov račun, češ, bila, je sobota in ob sobotah se za striženje las računa dvojna cena. Sodnik pa je! kljub temu g. Zahraduika obsodil na 500 dinarjev globe in 24 ur zapora, ker. Be je postavil na stališče, da se plačuje1 delo, ki je v soboto enako kot v'petek ali katerikoli drugi dan, Ce se brivski j ali katerikoli drugi dan dvojno. > m Aretacija. Naša policija je danes ■; aretirala nekega Antona Dežmana iz \ Lancova pri Radovljici, ker je glasom. policijskega obvestila iz Ljubljane dne 8. julija vlomil v hišo svojega brata ! ter mu odnesel razne predmete v vred- j nosti 14.000 K.
m Nevarni vlomilci pod ključem. Mariborska policija je aretirala te dni \ več nevarnih vlomilcev, ki so v zad-; njem času ogrožali mesto in mestno > okolico. Glavni storilec je nek Zagovec, | znan kriminalističen tip, star 31 let, ( Radi vlomov in tatvin je bil že večkrat; predkaznovan, zadnjic na 5 let ječe. j Odsedel pa je samo dve leti, ker je bil j pomiloščen tor je šele septembra zapu- j stil tukajšnjo kaznilnico. V družbi z j nekim Karlom Lesjakom in nekim < 'Jurjevčičem je napravil načrt za raz-j ne vlome. Med drugimi so si izbrali za cilj svojega delovanja tudi trgovca Koršiča na Glavnem trgu št'. 33. Kakih štirinajst dni prej si je Zagovec z ! Lesjakom ogledal stanovanje imenovanega trgovca, nato pa je Zagovec z Jurjevčičem izvršil vlom, pri čemur jima je padlo v roke 65.000 K denarja in za 3000 K raznega blaga. Po izvršenem vlomu je Zagovec pobegnil z Jurjevčičem preko meje domov k svojim Staričem k sv. Ani pri Lučah ah. Lesjaka je med tem zasačla roka pravice. Ra tudi Zagovec ni ušel. Sporazumno E avstrijskimi oblastmi je izvršila policija na njegovem domu hišno preiskalo, pri kateri so našli del ukradenega; Iblaga, denar pa je Zagovec razdelil'; med svoje sestre in nmter. Dočim je j Jurjevčič ©rečno odnesel pete, je • bil Eagovec pred kratkim aretiran tea* izročen sodišču.
m Še ena firma pod ključem. V no-Čj od 9. na 10. decembra je bil napaden v Libenau pri Gradcu posestnik Krot-tmaier iz Engelsdorfa od dveh neznanihj storilcev, ki sta mu odvzela ves denar, ki ga. je imel pri sebi. Dejanja sumiji- ( rva sta bila dva moža, ki so ju malo, iprej videli v neki tamošnji gostilni. Drugega dne so od označenih osumljencev aretirali nekega Muleča iz Mestnega vrha pri Ptuju, ki je bil že Neštetokrat predkaznovan radi vlomov in tatvin. Izpovedal je, da mu je Nekdo obljubil 5 milijonov kron, če u-bije imenovanega posestnika. Svojega tovariša pa ni hotel izdati. Med tem ba je sprejela tukajšnja policija od o-2**iništva na Bregu pri Ptuju prijavo.
da je bilo v tamošnji okolici izvršenih v zadnjem času več vlomov, katerih je osumljen nek Prane Simenko. Tudi orožništvo na Polzeli poroča, da je biti tam izvršen vlom. Včeraj je prišel iz Gradca detektiv, da poizve, ali ni morda tu kje Mulecov tovariš. Njegov popis se je popolnoma skladal z opisom o-sumljenega Šimenka. Danes zjutraj pa so tega od vseh strani iskanega tička zasledili v Mariboru. Bil je takoj aretiran ter izročen oblastem. Osumljen je, da je izvršil oziroma da je soudeležen pri nekem umoru v Avstriji. Zadnje dni je bilo torej delovanje policije zelo uspešno in upati je, da bodo prenehali tudi razne tatvine in vlomi, ki so bili na dnevnem redu.
m Tatvina kolis. Te dni je bilo u-Kradeno zpred trgovine Karmam v Gosposki ulici 7000 K vredno kolo trgovca Josipa Peca. iz Podčetrka. — V petek krog „ 19. ure zvečer je ustavil stražnik v Slovenski ulici nekega Fr. Volmuta iz Frama, ker se nra je zdel sumljiv. Pri sebi je imel moško kolo. Ko sta se s stražnikom »pomeokoval a« jo že pr im aha iz gostilne »Črni orel« nek Miha Pinter, češ, da mu je pred par minutami, ko je stopil v gostilno, bilo ukradeno kolo. Takoj je spoznal pri Volmutu najdeno kolo za svoje. Volmut je moral v -zapor. Sumi se, da to ni prvo kolo, ki ga je skušal na ta način kupiti, toda sam noče ničesar priznati.
m Moderne plese proizvajata, gdč. in gospod Pečnik v nedeljo popoldne v Klub Baru pri five o clock tea.
m Kavarna v mestnem parku je jutri v pondejek do 1. ure zjutraj odprta. V nedeljo popoldne domači krofi.
m Hotel Halbwldl. Danes nedelja kakor navadno jutranji in večerni koncert. Spočij aliteta guljaš.
m Božična darila. Opozarjamo na današnji oglas Zlate Brišnik.
[Kultura in umetnost
x V. umetniška razstava kluba »Grohar«. Kolektivna razstava slik gosta Johajinesa Heppergerja se otvori v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldan v kazinski dvorani ter bo odprta do 2. januarja (ne do 7. kot smo včeraj, pomotoma poročali). Razstava bo dostopna dnevno od S. do 12. ter od 14. do 16. ure. Razstava bo obsegala 52 slik.
Porotno sodišče.
Maribor, 14. decembra 1922.
Nepošten sekvester.
L, 1920 je bil nastavljen na posestvu Janeza Vebra v Grnjevcih kot sekvester 42-letni Ivan Štuhec, posestnik v Murščaku. Jeseni leta 1921 je bil kot sekvester odstavljen, ker so se mu dokazale razne nepravilnosti, radi katerih se je zagovarjal pred poroto v poletnem zasedanju. Naknadno pa je še obtožen, da je poneveril iz izkupička za prodane pridelke še krog 100.000 K. Obtoženec krivdo v glavnem priznava. Sodba se glasi na poldrugo leto težke ječe,
Maribor, 15. decembra 1922.
Uboj.
Nedelja je na deželi že od nekdaj dsu vaških fantov. Dopoldne pri maši, popoldne pa_ v gostilni, kjer se pije, poje, pleše in — pretepa. Ko začne govoriti vino, se ožive stara sovraštva, ki navadno končajo v pretepu z več ali manj težkim izidom. Tako je bilo tudi
dne 27. avgusta v Šikolah (okraj Ptni^ V gostilni Franca Fermata se je zbral več fantov iz te vasi, ki so se po psr popitih litrih začeli razgovarjati, kdo pride danes na vrsto, da ga pretepejo. Zedinili so se na najemnika Blaža Lubeja, ki je bil radi svoje izredne moči med fanti osovražen. Krog polnoči so fantje šli kropit nekega mrliča v sosednjo vas Stražgojnce. Med potjo jim prideta nasproti Simon Lubej in Franc Mihelak. Današnji obtoženec, 22-letni Janez Kmetec ia Franc Fakin sta ja brez povoda napadla ter najprej pretepla Franca Mihelaka, dočim je Simon Lubej zbežal in poklical svojega polbrata Antona Cremšaka, ki ji v bližini vasoval. Anton Cremšak je prišel na dvorišče Grajrfove hiše. Na mostu pred hišo so se. ustavili obdolženec in še par drugih fantov. Ko so zapazili Antona Cremšaka s polbratom, so stopili k njima na dvorišča. Cremšsk jih je opozoril, naj bodo mirni in naj ga puste pri miru. V tem pa je Janez Kmetec potegnil nož, se zakadil pri Cremšaku in mu zasadil nož v desno stran prsi. Po kratkem pretepu sta se morala napadena umakniti premoči: Anton Cremšak je prišel samo do ko-larnice, kjer je obležal, dva dni nato pa je všled izkrvavlenja umrl Pri zaslišanju je še izpovedal, da ga je zabodel današnji obtoženec. Obdolženec se zagovarja, da je še le po pretepu odprl nož ter pravi, da je rajnega Cremšaka morda kdo drugi zabodel. Porotniki so z 9 glasovi potrdili krivdo. Sodba se glssi na 4 leta težke ječe.
Narodno gledališke.
Kepertoire:
Sobota, 16, dec. Golgota, A.
Nedelja, 17. decembra ob 15. uri Akademija srednješolcev v proslavo rojstnega dne Nj/ Veličanstva, izv.
Nedelja, 17. deoembra Jalnušev-čani, izv. (Kuponi).
Sokolstvo.
o Članstvo se ponovno poživlja, da
poravna svoje društvene prispevke do 17. decembra 1933 v društveni sobi v Narodnem domu ob uradnih unK V smislu društvenih pravil § 7 se smatra vse članstvo. Ki ne poravna svojih obveznosti do blagajne, izstopivee iz društva.
Objave.
§ Klub kolesarjev In motociklistov »Peron« vabi na odiborovo sejo v torek dne 19. deoembra ob 7. uri zvečer v Klubovih prostorih gostilne »Kolo,« Koroška cesta.
Grajska klet
ob priliki nje izročitve gospodu Sla h ta
- dsie 16. c&@c@mbra 1922 •
Kaj zopet se občinstvo zbira, Kaj vse hiti tje v Grajsko klet? Izvrstna godba tam že svira, Kaj vendar novega je spet? — Na tihem in brez vse reklame Naš vrli Gjuro gre v penzjon, In vodstvo kleti pa prevzame Izkušen njegov kompanjon.
Nič novega se ni zgodilo, Ostala klet je kot doslej, Izborno jelo in pa pilo Se bode tudi za naprej.
In danes kleti vodstvo novo Se prvič bo predstavilo, Zato pa klet nocoj gotovo Občinstvo bo napolnilo.
Obenem rojstni dan praznuje Se kralja nam preslavnega,
Kar pač z veseljem napolnjuje Sreč Slovenca vsakega.
Bernbard Kellermann:
PREDOR.
Rotiran.
(Daljo.)
(I0l)
Ali fotograf je Kanil posneti baš sestopanje m je Protestiral.	,
. »Maknite se,« je velel Allan. »Ost a vite streho. Ne ”°Čenjajte neumnosti!«	.	,
Fotograf je vrgel jermen črez ramo in se pomak-11 Črez doprsnik.	.	.	.	. ,
. »Saj imate samo Vi pravico, goniti me s štrene, -le Vaša, gospod Allan,« je dejal globoko užaljen m i;? Počasi spuščal navdol. In ko se je videla samo se jjlčgova glava, je dodal: »Da pa ste govorih o neum-PP^tih, gospod Allan, obžalujem. Vaše besede so me znenadile.«	,	,
Za fotografom sc je črez doprsnik na lestvo pre-Pjazil Lion, ki je po njej navdol stopajoč strahoma pogledoval podse, nato je prekobalil in jel stopati btrom, Potlej Allan in nazadnje častnik.
, Stopati jim je bilo osem nadstropij, približno sto lestvenih klinov navdol. Dim je bil tukaj redek, toda Niže doli so bili klini tako na debelo pokriti z ledom, ?a jih je bilo komaj še moči oprijemati. Nenehoma je
po njih pršelo, a pršavica je na oblačilih' in obrazih takoj zmrzovala v ledenčice.	‘
Po strehah m oknih soseščine je bilo vse pikčasto od radovednežev, gledajočih sestopanje, ki je bilo nevarnejše videti nego je bilo v resnici.
Dospeli so brez nezgode vsi na streho Mercantile Safe Companyje, in tam je že čakal oni fotograf in sukal ročico svojega aparata.	j
Streha je bila podobna, ledniku in Allanu se je približal leden rtiček. To je bil zapovednik Kelly. Pomenek. ki sta ga imete med seboj ta dva stara znanca in ki ga jc bilo še tisti večer Citati po vseh novinah, se je glasil:
Kelly: »I am glad I got you down, Mac!« ?:
Allan: »Thanks, BiH!«	......
12. ...
Pri tem velikanskem požaru, enem največjih’. kar se jih je v Ne\vyorku kdaj prigodilo, je, čudo, prečudob smrt storilo samo šest oseh:	j
Joshua Gilmor, blagajnični sluga. Ogenj ga je zate! v jeklenici z blagajnikom Reichhardtom in bla-, gaj ničnim načelnikom Websterom vred. Varstvene železne zatvornice so prežagali,	razdejali, Reichhardta;
in Webstera oteli. Ko pa so	hoteli	izvleči	Gilmora,	je!
zatvornico zasul plaz razsula in ledu. Gilmor je k za-. tvornici primrznil.	i
Arhitekta Capelli in 0’Brien. Skočila sta s 15.
nadstropja in obležala na cesti razškropljena. Gasilec Rivet, pred čigar nogami sta se njeni telesi razbutnffl in kateremu je grozni prizor pretresel živce, je tri dni nato umrl od strahu.
Comniaider Day. Ko se je ,v tretjem nadstropja vdrl pod, je padel v globočino ih so ga podrtine ubile.
Groom Sin, Kitajec. Pri pospravljanju razvalin SO našli veliko kepo ledu. Ko so jo razbili, jih je vse pretresla groza: pokazalo se je, da je bil v njej petnajstletni Kitajec Sin. Na sebi je imel svoj lični višnjevi frak In na glavi čepko s črkami A. T. S.
Po junaško je ravnal strojnik Jim Buttler. Buttler je vdrl v goreče poslopje in pogasil vseh osem zakurjenih kotlov, ne da bi bil kolčkaj splašen, čeprav je nad njim divjal požar. Preubranil je eksplozijo kotlov, ki bi lahko postala usodna. Jim je storil svojo dolžnost m ni iskal nikakršne hvale. Tako nespameten pa ni bil, da bi zavrnil ponudbo nekega managera. ki ga je potem ob mesečni plači 2000 dolarjev vlačil po vsej Ameriki, da je nastopal v concerthaHah. Skozi tri mesece je Buttler večer za večerom popeval svojo pesemco:	v	^
»Jaz sem Jim, machinisf 'družbe A. T. S. — f
Plamenic n2d menoj vihri,
; A jaz si rečem: Jim, pogasi svoje kotle . . .«
nadomestni
deSL
lastna
Prodala
mehanična	Ra
delavnica.	Obroke.
Vug« fiivetnl stroji Benraa & Ca., Nevvarii.
U6ata6MMlnBiii
Podružnice s MARIBOR, Šolske ulica Stav. 2.
Zagreb, Karlovac, Varsidin, Osijek, Vinlcovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruievac, Nil, Skopijo, Vele«, Bttofl, Kragujevac, Zajočar in Stip. KI bksss Zastopstva so v vseh vetjih masah. =====
talin Irnilii Iiilit Uta da h I Siril
lastnega izdelka 1 Komisijska zaloga grl Betki Lešnik, Gosposka ul. 14
:: JIH ::
varstvena znamka
j
4% V NEDELJO 4'/,
nun m
s plesnimi produkcijami gosp. Pečnika*
2535
Raglani za gospoda,
rimske suknje, modne obleke,
Športne hlače,
Sifon, ceffr. srajce za frak,
spodnje hlače, nogavice, veznice, samoveznice Iz svile in pletene, rokavice in gamaše,
M ?' I ~vs e c d B- «?85	k U P
OaiKC-5*l plašči	Kostim? za de?HsO
plašči, večerno obleke, spalne suknje, krila, bluze,
predpasniki, -spodnja krila, damsko perilo,
raglani za dečke, suknje za otroke in deklice, oblckce, predpasniki,
vin,, partija?, 5!ion 'in platnen? izdelki po zmernih capah.
Velika zaioga vseh vrst čevljev za dame, gospode in otroke, čevlji za	gaioše	in	čevlji	za sn«£. Moderni čevlji:	v	ih-J	izdelavi.
perilo za otroke In
deklice,
trikotaža,
volneni izdelki,
šali, čepice, sviferji.
gamaše, nogavico in rokavice.
Boe iz kožuhovine, jopice Iz kože, kožni plašč?,-modno ti
.SOBOTA .	aOBOTA
Ob priliki krstne slave
f^Jeg. MeBirasssta
svečani koncert
ojačen orkester
Priložnostni niknpl
Čevlii, lastni izdelki, črni in rumeni, moški Din 185’ ženski 160 Din, pri FRANCU NEUBAUERJU, čevljar
Priporočam p. n. odjemalcem mojo bogato zalogo
prvovrstne banatske moke
kakor drugo
špecerij® po zmernib cenah
R. RANTNER
Gosposka ulica 33, Maribor.
trgovina s špecerijo Maribor, Koroška cesta štev. 8
Ustanovljeno leta 1882	Zlata	kolajna	1922
w Vsakovrstne Ih trpežne
ČEVLJE
fedeluje v lastni delavnici
IUHH KROIS
Maribor, Koroška cesta štev. 18 2474
'KESre
fT Po vsem Newyorku se je razlegal požarni hrup in je dišalo po smrdu.
Ko se je čad s pogorišča še (valil prek Down-towna in so se s sivega neba še usipali poogleneli kosi papirja', so novine že razkazovale goreči building, Kelleyjeve boreče se bataljone, posnetke oseb, katere so se pri požaru ponesrečile, sestopanje Allana in tistih, ki so bili z njim.	„
Razglašalo'se je, da je sindikat mrtev. Požar je bil prvoredna upepelitev. Škoda je bila navzlic zava-; rovalnim vsotam neizmerna. Še usodnejši pa je bil nered, ki sta ga napravila pobesnela druhal in ogenj. Na milijone pisem, pobotnic in črtežev je, bilo uničenih.
Po ameriškem zakonu se morajo občni zbori vršiti < prvi torek v letu. Ta torek je bil četrti dan po požaru, j in sindikat je tega dne proglasil konkurs.
To jo bil konec.
Še na isti večer, ko se je proglasil konkurs, se je pred Central-Park-Hotelom, kjer je bil nastanjen Allan, zbrala tropa sodrge ter izžvižgalavala in kričala. Ma-nager se je zbal za svoje prozomice in je pred Allana položil pisma, v katerih so se čitale grožnje, da bodo hotel razstrelili, če bo Allan še kaj časa v njem.
Allan se je bridko, zaničljivo nasmehnil in mu pisma vrnil. »Sem razumel!« Preselil se je pod tujim imenom v Palace-Hotel. Ali naslednjega dne je moral ostaviti tudi Palače. Tri dni nato ga ni maral sprejeti noben newyorški hotel več! Prav tisti hoteli, ki bi pred tem na 'cesto postavili vsakega vladarja, če bi bil Allan poželel, dobiti njegove sobe, so mu zdaj zapirali vrata.	•
Allan je bil prisiljen, Newyork ostaviti. V Mac City se ni mogel preseliti, ker so zagrozili, da bodo predorsko mesto zažgali, brž ko se tam pojavi. Zato se je z nočnim vlakom odpeljal v Buffalo. Maca Allana Steel Works je stražila policija. Pa ni moglo ostati dolgo časa prikrito, da je Allan tam. Zagrozili so. da bodo Steel Works razstrelili. Da bi bilo kaj denarja, je bil Allan svoje jeklarne do zadnjega žreblja zastavil Mrs. Brown, oni bogati odrtnici. Nič, več niso bile njegova lastnina in jih ni smel pripraviti v nevarnost.
Premestil se je v Chicago. Toda tudi v Chicagu jih je bilo na stotisoče, ki so s predorom izgubili denar. Pregnali so ga i odtod- Prozomice hotela so v noči pobili s streli.
(Dalje prihodnjič.)
Maribor; 17. decembra 1922. ,v
,-irrs,=aacasa<!ri^...	  .	«■
Lms pohištvo Železno pohištvo Tepeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava
Preprogo
Zavese
81apzapolštvo Posteljno perje
tsvaanfaa bU&b mm t sifegi
iviauiaviinn s"oa s nrano 30 odda. Nsslor flor« uprava.
2495 5—2
Bogato zalogo naveskov za božična drevesca priporoča trgovin« R. Schweigho-ter, Maribor, Koroška cesta it 9.	2485	8-8
KanlPrcis
Ulnr
Ooppoafca iritoo Mi 10|
1:,	Glavni urednik: Radivoj Rehar.
fA T7	Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
3TB O
Redne prekomorske zveze
iz Bremenapreko Southamptona,Slierbourg v New-York s krasnimi zelo udobnimi amerikanskimi državnimi parobrodi družbe UNITED STATES LINES.
Parniki o dpi o vej o sledeče:
America..............3.	jan.	7.	febr.
President Roosevelt	.	P.	jan. 14.	febr.
Presjdent Harding .	.	17.	jan. 2S.	febr.
George Washington	.	21.	febr. 28, marca ^
Southampton inCberbonrg 1 dan pozneje M  ;<
UNITED STATES UU&&
Beosrad. TravnKka ulica 1 In vse pomembne potniške pisarne.
ZabtEvajto cenika in paroplovni red St. U8
. S56b .
Bae IB* decembra 19312
se vrši v skladišču štev. II. glavne carinarnice v Mariboru ob 9. predpoldne 2540
MariborJ 17. decembra 1922,
SfcraSiT 7.1!
Prinaena
bižicna darila
Usnjati jopiči, raglani, obleke za gospode in dečke, modne in kratke hlače. |
Naročila po meri se izvrše hitro in elegantno.
Franc Overim, krojaški mojsterI
Maribor, Aleksandrova cesta 28.	24921
Redka prilika.
Preda se skoro nova in moderno zgrajena tro-nadstropna hiša s pročeljem na ulico in z velikim dvoriščem na najlepšem kraju v bližini državnega kolo-; dvora v Zagrebu, Senoina ulica. Kupec dobi lahko tudi stanovanje. Pismene ponudbe na Zagreb, preti-inac 118, ustmene pa Seuoina ulica 16, II. nadstropje,
■ Josip Pavešič.	2516 3—21
I Božična darila
itiiirn sliisi lesa
vsake vrste, s tečaji na kroglje (Kugellpger) razpošilja takoj iz jugoslov. skladišča prvovrstne kakovosti in po najnižjih tovarniških cenah. Tovarna strojev
10-1	2305
Welk®r-Werke
BraSfienseestraSSe 5®
Preproge Zavese
Odeje 2349 10~7 Pregrinjala Kožuhi Podobe | Lesene svetiljke
'| Kristalni kozarci I Umetni porcelan
| Pohištvo
SMaivečia izbira Znižane cene
Trgovina pohitiva
KAROL PRESS «
MARIBOR
Gosposka ul. 20
Ceniki zastonj Ogled prost
POZOR! '
Zimske in športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Dominik Fabjančič Jurčičeva ulica 5/1.	2050
Jugosiovenska švicarska industrija čreves d. d. (preje Josip Pavešič)
Zagreb, na Kanalu 48.
Toliko skladišče govejih suhih in soljenih tankih čreves (Bandeldarm) in strogo sortiranih debelih soljenih ter ovčjih in svinjskih čreves (Saitlin g), kakor tudi čreves za klobasarje (Kesselrot). — Razprodaja na veliko in malo. — Išče
so zastopnike za provinco.	8515
-.3-
Vse vrst® perila za ssospode In eaa^— ~ dame, kakor —	.
srajce,
Isiače
PViame oprale za me« i veste. otroško
ludmiia
parilo, kom-bimaeije itd.
izdeluje po naj. nižjih dnevnih cenah
acknsr
Maribor, Koroška cesta št. 31
s
ono, slamo, dlrora, premog, Sito, I krompir, sadja in drugo «3o5®lno|
Plahte, impregnirane za vozove od 6 do 30 m2, 1 m2 K 290
Konjske plahte s kumet-špico, komad K 1400
Konjske štrange par K 80
Vrvi za zvonove, kleti in studence v vsaki dolgosti in debelosti, kg K160
Zičnate žimnice (Draht-einsatze) po K 600
in > drago manufaktumo
blago	2508	3—2
priporoča
Alojzij Gnlušek
manufaktura
Maribor, Glavni trg 16.
Zamenjava
stanovanja.
Snažno stanovanj« v Sodni ulici i eno sobo in knhinjo sa zamenja s stanovanjem z dvema sobama in knhinio, •vent tudi v okolici. Naslov pove sprava.
so le stvari, katere vsakdo in vsak dan rabi In t$ se:
^MMR’
j-a j "]*•* Ustnice, tobačnice, kovčegl, kasete, damske torbice Itd. Vse to se ▼
3u	največji	izberi	dobi	pri
| Ivanu Kravos. Ittaatlrevi 13, ozir. Cankarjeva l i
Sinit® povsod naš Usti
prStfalk® kupuje in prodaja" A M K) R IJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta *t 57. Telefon št. 88.	1328
Nf MA PROVALNlKA.KOjl BI PROBIO VIDAKOVIČEV ČELIČNIKAPAK, NITI 1MASUNCA KOJE BI PRODRLO KROZ
VlDAKOyiCEVE SPECjjALNE ZASTORE?
	
	
	\iug
PRVA OStAVENSKA VORNiCA ŽALUZIJA,
-LIJ
ROIETA.ORVENIH IČELIČNIM
^PAKaisunčanih za--------
g.skrb/č
. »ASIJEDNICI	„„	v
BRAČA VIDAKOVIČ
ZACREil ;
RUFOM:	ILIČA.	AO-	’	OiNOVANA
POROTNICA -02; i 1889800.
. rvoai«c* 23%	/	^j-I
Kje se kupi
jDOlJiCI
*
Ob
Punčke, živali, različne igre, otroške hišice za zidati, trdnjave, prodajalne, kuhinje i. t. d. Okraske za božičnadre-vesca, ročna dela, spominke, fotografične in kino aparate, obrabljene in nove, se dobi pri
C. Th. Meyer,
Maribor,
Gosposka ulica it.39.
Preprodajalci popust.
2475 2-2
Domači čevlii v vseh velikostih, fevlii m dame in gospode, 3824
PtlACMI	v	najmodernejših	in
W11 i na jeleaantnejših oblikah
s® dob® do nainiSIh cenah pri
ANICI TRAUN SSŽS!
’ ž BI/ERNO BMEUIUBI/AM0 OD ZOBNE PA/TE /AffmvAzn ■S4M0 cvv MA umu
jf m-
•N
DOBilE m JVAGDJE
—	i—-L
suram mu
Da Da
Podružnica fflarihor.
&§@ksam«žr©wa cesta štev. 11
(preje Jugoslovanska Unlon-Banka, oziroma Mariborska eskomptna banka.)
Zagreb Ljubljana Beograd
Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
APSLBACIJE:
Budapast: Balkan Bank r. t
Sp lil: 3usoslovanska Industrijska banka.	1933
Wian : Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 —
Izvržuje vse bančne posle najkulantneje
GaSHKHNnSRHaa
m
Mifibor; 17. decembri 1922.
19
Na naslov gosp. Bratol-u
RESTAVRACIJA
»MARIBOR
NI res, da smo grajali čez Vaša vina, nasprotno pa smo hvalili Vašega traminca in dalmatinsko vino ter Vam odkrito povemo, da dokler bodete takšna vina in po takšni ceni točili, se Vam ni treba bati konkurence.
Toliko resnici na ljubo. 2539 Strosser, Pirhan in prof. Bubanič.
MSHIMil
na gradu
se cenjenemu občinstvu priporoča
Za 14 dnevno predstavljanje 125 dinarjev. — 2533
,FI1M( Slovenska ul. 15.
Pristna božična darila
Hala oznanila
I5iem za dijaka Tišjega raz reda ataneranje in hran«- Na-sl«v v upravi,	2454	2-2
Brivnica Frana Mo Tak a na
Aleksandrovi cesti St, 23 se priporoča.	3
Prodam po izredno nizkih ce nsh pohištvo in sicer:	Mize,
stole, sobno in kuhinjsko opremo, steklene omara (vitrine), staro pohištvo, rezljane skrinje, lepo vložene taber-nakelemare, italij. resonančno salongarnituro bogate izrezljano in z govejim usnjem, posode iz porcelana, ra'lične steklenice, stare ure, vaze. razni nakit, slike, preproge, otroški avto. F. Vincetič, Maribor, Gosposka nlica St. 27.
2438 3-2
dediči
v Mariboru
se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli in mlečni kruh ter najfinejše pecivo za čaj in kavo.	2501
steklovine in porcelana
priporoča	2502
ERNST GERT, MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 13.
Steklovine, porcelan, kameni izdelki in okvirji. Prevzame se vsa steklarska dela.
Dnevno sveže
gojene in mesnate
sosi, purani in pmsiards* Delikateseter špecerijsko blago,
velika zaloga najfinejših likerjev, medicinalnega konjaka, ruma, č^ja in čajnega masla po najnižjih cenah
prt tvr^ Vratark In Sorn
2531
Maribor, Jurčičeva ulica 11
Mala oznanila.
Jurist s parlctno konceptno prakso iSče službe za popoldne. Obvlada več jezikov. Ponudbe na upravo pod »Popoldne*.	£531
Spedicijski uradnik, zmožen
vodstva spedieijskega podjetja, slov., hrv., nemški korespon-dent, knjigovodja, ki govori francoski in ital janski, naod-poredano nastavljen, išče s 1. januarjem novo službo. — Dopisi pod »Bodočnost 1. januar* na uprave.	2537
Mlajši, inteligenten in priden uradnik, bivajoč tukaj, se iSče za podružnico tovarne v Mariboru. Želi se teoretično in praktično znanje elektrotehnično stroke ter znanje jezikov. Najbolje reference so pogoj. Za zmožnega iu delavnega gospoda je zasigurano najboljše napredovanje. Dopisi pod »Merilni aparati* na upravo lista. 3484 2—2
Hiša in gospodarske poslopje z lepim vrtom in sa-donosnikam. tik okrajne ceste, se radi družinskih razmer po zelo nizki ceni proda. Prodaja je nujna Pojasnila se dobe v gostilni Amer. Sv. Martin pri Vurbergn.	2	22
Eksportnl akademik z bančno prakso išče slHžbe v večjem podjetja. Cenjene ponudbe s pogoji pod »J. januar* na upravo /tabora*. 2520
Ločana gospa želi iti za gospodinjo k samostojnemu boljšemu gospodu, odroma hišno oskrbnico. Poizve se v upravi lista,	2523
Meblovana soba s hrano se odda takoj dvema gospodoma. Naslov se izve v upravi. 2524
Proda se dbbro idoea trgovina * mešanim blagom v sredini mesta pod jako dobrimi pogoji in nizki ceni. Ponudb l pod ,Ugodno ležeče* glavna pošta .Maribor.	2518
Gostilna ,,Pri treh ribnikih".
Vsako nedeljo konce't. Začetek ob J5. uri. Se priporoča Karel Prinčič.	2532
Glasovir, skoraj nov, s pali-sandrovim lesom obložen, kla viatura iz slonove kosti, se proda. Židovska uhea štev. 1, I. ndstr. ■	2536
Psica pristna volčja pasme se proda. Slovenska ulica št 10 K. Tičar.	2503 2—2
? Božično dariro f Pristni ka* j narčki „Harzer“, dobri pevci1 j se po eeni oddajajo. Ghegova | ulica 10 (stara kolonija), 2527
Proda se kompletna otročja
postelja iu zimska suknia. Poizve pe v upravi. 2528
Stavbena parcala v koroškem predmestju, kvadr met D 22, se proda. Vprašati: Slovenska ulica 37-1 I. G. 2529 2-1
Hlgljenlčna brivnica se vse«
priporoča. Prvovrstna postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičev* ulica 9.	1S50
Dve obleke, zelo malo rabljene, se ceno prodajo. Poizva se Krekova ulica 8, II. ndstr, desno.	2507 2-8
Vila z vrtom v Ljubljani se zamenja z vilo ali hišo z *fr tom v Mariboru. Ponudbe pod »Vila v L-ubljani* na upravo »Tabora*.	2499 2—2
Stara oprema o predali Ž* braa arijo se po ceni proda. Aleksandrova eesta štev. Sl-2497 M—2
2530 2-1
Kdor želi
biti dobre volje za praznike, naj poskusi kapljico iz kleti d. d« vinogradnikov ,Vlnarias v Ptuju. Glavna zaloga botetik v novi trgovin!
Jaš in Lesjak
MARIBOR, Šolska ulica štev. 2.
KJE
rirSifKšlfeS^T3
Zaloga pohištva
Ernst Zelenka
Maribor, Šolska ulica 5 priporoča bogato zalogo spalnic, jedilnic, klub-gamitur itd.
Za z a r o č e n c e posebne ugodnosti.
kupim najcenejSa lu ualprlpranuelSa
božična In noooletna darila?
Galanterija in igrače
Bogata isbira
Velika Božična razstava v I. nadstropja
SOS. MARTINZ
Gosposka ulica 18.
Uobz in Izonz
IH. Samički
Maribor, Stolni trg 8
ivs i rs iTSi res JES jrs;
eijEi Oiteii eu
Perilojogaviie fi razno naov-fakfra Blago
M.FELDIN, MARIBOR
Grajski trg 1 Vetrinjska ul.
Dežniki, palice m „Karo“-čevlj@
B. Lešnik
Oosposka uitea 14
Maribor Stojala za cvetlice, stojala za šivanje, razne parfumerije i. t. d.
Modno, manufaktnmo |
laneno, svileno in volneno blago, I kakor tudi perilo in zgotovljene ^ obleke za gospode, dame in otroke, t kupite na;ceneje pri tvrdki
J. N. Šoštarič
Maribor, Aleksandrova cesta 13. j 2nfgnEh(^i2nCT(a-yHhi3ii3i[sii
IBiISiiaifaTrralnairr-jrna
Fr. Bernharda sin, lastnik
Gustav Bemhard
Maribor, Aleksandrova c. 17
Fotografije rC„;
akvarel ni portreti, posnetki ofrok, športni posnetki
Foton, ali Vladimir Mi
Maribor, Gosposka ulica 25. ^
Glasba
Velika zaloga glasbil in mu------------------ ,	zlkalij.	::	Priljubljene edicije : »S.ing und Kiang“ in muzikalni biseri (9 zvezkov), muzikalna kramljanja itd.
Jc HAter, Maribor
Šolska ulica.
|	i(S. fr
Zaloga čevljev
izdelovalnica obutev vseh vrst
D. Roglič, Maribor
Koroška cesta J9. Tel. 157. Varstv. znamk*: „Karo“.
umetni porcelan in kristal, podobe, zavese, od.eje, lesene svetiljke v veliki zalogi. Reducirane cene.
Trgovska hiša Karol Preis
Maribor, Gosposka ulica 20.
J..*/