ni. flmm
IWUm, i Mrt*, II mUH«.
XtlX. IrtB.
^■■^^^—■ —"                 —^-^^.         i ^^^^H^H^H^HHHM|^^^^^^>*BmiBHHH^^^B^^^^^BH^^BHII^^^^^^BH^^^HI^HI^HMBMHMHBI^HMMMVHBI^HnMHBHHBiHB^|^MMi^^^^^^^^^^^^^^^^^

edo Teto skapaj atpo|     #   K »—
po! leta        „         „      •   •     . I3-—
četrt 1«U     m         •     •   .    •    6'50
na mesec   m       m    ...   230
cdo Itto niprej   .   .  .   .   K 30—
it Amtrfto tn v»c drage dežde t
ccb teto ntpra}   .   .   #   .   K *.—
Vprašanjem glede Inserator t« naj priloži za odgovor dopisnici ali znaailuu UprarmUtr« (*odaj. dvoriftfe levo), EaafUrft bIIm it I, tetetea M.M.
iMtmtl vajjijo: pcttfoatoptu petit vnta za cakrat po 90 vfe, «a dvikrat
p» 18 vlaL a« trikrat ali vcčkrat po t6 rta, Parte ta šatro* vnta 2$ vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih Insercijah po dogovoru.
UpravBtitvn trn') se poiiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t d, to je administrativne stvari
i                hwiiii sieTttka velja 10 vinari*)*,   n
Na pametu narofila brez istodobne vposlatve naročnine m ne ozira.
»Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani
na dom dostavljen: eelo lete naprej   •   .   •   •   K 24*—
pol leU       „       .....12-—
čctrt leta     »      •   :  «   •   •   6*— na mesec    m      *■ •  •   •   »   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej    •   »   •   -   K 22*—
pol leta       „       .....11 —
četrt leta     „      •   •   .   .   •   5v>0 na mesec    m       •   .   •   *   •    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrti«l»I4tTOi banova »lica itSfv prftHčju levo,) telefon it 34.
Novi veliki mš is Ita
NAŠE NAPREDOVANJE NA TJROLSKEM. — 6200 ITALfJANOV VJETItl, 17 STROJNIH PUSK IN 13 TOPOV VPLENJENSIf. — NAŠI LETALCI NAD ITALUANSKIMI MESTI.
Dunaj,  17. maja.      (Kor. urad.) | Uradno se poroča:
11 a i i J a n s k o   b o i I $ č e.
Artilierijski boli trajajo na ćeli froni*.
Na Doberdobski visoki planoti smo z razstrelitvijo min razširili novo pozicijo zapadno od Sv. Martina. Nato je sledi! s sovražne strani bob-naioči o^enj in napad, ki ga je naš pehotni polk št. 43 v boju z ročnimi grana ta mi odbil.
Ob goriškem mostlšču« v po-Krafmi ob Km u. pri Bovcu in v več odsekih koroške fronte je bil topovski ogenj včasfh silno živahan.
V Doloiiiitih smo zavrnili sovražne noćne napade proti Sasso di Triga in prelazu severno od gore Sief.
Na južnem Tirolskem so se raz-širile naše čete na brbtu Arraentera, so vzele na visoki planoti Fo!gaHa ^ovražno pozicijo So^Jlo d' Aspio-Coston - Costa d' Arga - Maronia, rdr'e v cdseku Teragnola v Piazzo in Valdugo, prepodHe Iia!i;ane iz Moschercv ter pc«točJ v nzFkoku /avzele Zugna-Tcrto (južno cd Ro-vereta). V tem boju se *e zvi*£lo število vfetlh na 6200 mož. plen pa na 17 strojnih p;;šk In 13 tepov, V nd?e!:i! Jezera Loppio je sovražrfk danes poneči živahno streljal na svoje lastne crte.
Močni oddelk? naših aercplanov ?n hidropJanov so predvč^raišnzem ponoči m včeraf zjutrai izdatno ob-ložHi z bom^atni železniske in druge naprave v Benetkah, Mestri, Ko^mU nu. Čedadu, Vidmu, v Karnljo (Per la Carnfa) in Treviso. Pavsod, z!a-?ti pa v Vidmu. kier ie kaf<fh 30 «*>-vraž-iih topov brezuspesno strelfalo v obrambo, smo opazovali velik učinek.
Namestnik    načelnika    generalnega
zta'^a p!. Hofer, fm!.
ITALIJANSKO  URADNO POROCILO.
15. maja. \ ođseku Adair.cllo so zavzeli naši alpinci zapadni Rrc-ben ledenikov Fargorida in Lares, ker so zasedli del med Crozzon di Fargorida in Crozzon di Lares. Tuđi i nasproti ležeča pozicija na Crozzon di Diavolo v visini ,1015 metrov je bi-'a zavojevana. Poroča se o usptliih našega prodiranja na hrihu Sperone. Po ljutem artiljerij^kem ognju na vsc naše pozicije severno doline je po-skusil sovraznik napad proti Cima delle Coste severno Nezuma, bil pa je takoj odbit. Fronta od Lazarinske doline do gorenjega dela doline d' Assa je bila včeraj ped ljutim ognjeni sovražne artiljerije, na katere^a je naša artiljerija učinkovito odgovorila. \Tekaj izstrelkov velikega kalibra je padlo na Asiago. kfer je bilo malo prebivalcev ranjenih. Jednako ljuto obstreljevanje je bilo narerieno na soško fronto od Kma do morja. Ponoči so sledili maihni sovražni napadi v odseku pri Plaveh in Sv. Marti-nu na Krasu, ali bili so takoj odbiti.
Itainanska bo?išče.
Iz vojaškega razmotrivanja k poro-jilu generalnega štaba 17. maja:
Naš sunek na južnDvzhođnem Tirclskem je prispel na nekaterili to-čkah že do neposredne bližne državne meje. V napadalnem prostoru ined Brento !n Adizo so zadele naše čete na več Icrajih žz na dru^o i talijansko crto; v uradnem poroci-lu naznanjene točke, kat ere smo mi zavojevali, so temeljna oporišča italijanske fronte, kar kaže nemen njihovih izgub za sovražnika. V skupni zvezi s temi dogodki je težko poškodovanje dveh glavnih železni-ških črt sovražnika v Benečiji s strani moćnih skupin naših letal in hidroplanov. — Iz rezultatov zadnjih dveh bojnih dni na južnovzhod-rem Tirolskem je razvidno, da je bil sovražrik verrdarle »znenaden, čeprav je videl, da prihaja napad, kakor n avaj a to njegovo časopisje. Morda so mislili It^lfjan! radi svojih moćnih okopov in glede na na-^remadenje svojih čet na    ogroženi
fronti, da so povsem na varnem. Nervoznost sovražnika predočuje slučaj v odseku Lippio, kjef je držala italijanska težka artiljerija, bo-ječ se napada, v noči skozi več ur svoje v sprcJniih pozicijah se naha-jaiočc vojake pod moćnim ognjem. Lugano, 17. maja. Vojaški stro-kovniaki v -Coniere đella sera« in \ -Sccolo: se rrudijo, c-a bi današnje Cadnrnovo poročilo ublažili. So-vra/nik bi bil zadel na visoki planoti sedmih ohCin in rra gorah Arsiero na oO f >or. ki bi moral zlom i ti vsak napad. Umik Italijanov na obramb-?ie crte je ponolnom^ naraven. ker bi s tem prišli na u^ednejše pozicije in h\ se rno^-i bolje braniti. Se-colov priznava iznenađenje. Ne gre pa za italijanski uspeh, ako je bila italijanska crta opušcena. marveč za čin italijanske taktike, za dogode k, ki je v razvijanju sedanjili bltk nonnalcn. Scvražnik nima doslei niti najmanjše^a uspeha, itali;Ianske Iirabre čete bi znale odgovoriti nanj.
Bombe    na    gorenjeitaliianska   pro-rnetaa sredfšča.
Lagano, 17. maja. O zračnem nanadu, izvršenem 15. t. m. na Beri etke, se poroča:
Ob 9. uri so bile naenkrat ugašene vse električne svetilke. Vsi ljudjc so šii v svoja stanovanja. Ka-varne in gledališta so bila zaprta in tekom par minut je bilo mesto kakor iztimrlo, dočim je mesec z jasnim rvitem razsvetljeval romantično mesto. Ćctrt ure pozneje so vr^la lct?Ja, ki so bila t?J\o visoko, da so bili vM napori odbijalnih topov, da bi jih zadeli, brezuspešni, tri bombe. N^kaj hiš je bilo porušenih in mnogo oseb v glavnem z drobei razbitih ste!;el na oknih lahko rrnjenih. V iMestre so bc-mhe ubile tri osebe. Neka brzojavka iz Roviga zatrjuje, da so letala zasledovala brzovlak Benctke-Bolanija. v kate-rem sta bili princezinii jolanda in iMassalda. nišo pa vrgla bomb.
Kakor poroča ?>Secolo«, so se avstro-orrrski letalci petem, ko so l^osetili Benerke in Mestre, obrniii proti Trcvizu in vr^li na mesto deset bemb. .Zrtve so trijc mrtvi in šest ranienih. V torck ob 9. zjutraj se je pojavila nova avstrijika letalska skupina nad Trevisom in zopet me-t?la bombe, ka kar se zdi. brez uspeha. Na povratku so sovražni letalci
šc enkrat obiskali Benetke. »Corri-ere< poroča, da ko so sovražni letalci zvečer zapustili Benetke, so sledili železniški crti v Mestre v trenotku, ko je vozi! na pro?;i direktni vlak Benetke - Bologna. ki odhaja iz Bcnetk ob 4. uri 30 minut. V viaku sta bili kraljevi hčeri Jolanda in Massalda. V Mestre je do-spcl istočasno vlak iz ViJma, v ka-terem je potovala kraljica Jelena. Princezinji sta šli takoj k materi in ko so bombe letalcev še pokale, se je odpeljal vlak v smeri v Padovo. Do Padove se je slišalo streljanje odbljalni!] topov in pokanje bomb. V Rovigo je dospel vlak z zamudo ene in po! ure.
Italiinnsk! ministrski svet.
Lugar?o, 16. maja. (Kor. urad.) Zadnji italijanski ministerski svet se je pečal v glavnem s finančnimi vprašanji. katera so sprožili vojni, niornariški in zakladni m;nister. Iz-med zneskov. ki segajo v stotine mi-lijonov in ki bodo v kratkih presled-kih nakazani za voine namene, je vedno znatnejši del, določen za ped-poro vojaških družin.
Giolkti pri kralju.
Lugano, 17. maja. Giolitti je že imel sestanke s kraljem, katere potr-jujcjo milanski listi. Sestanki se nišo izvršili v j;lavnem stanu, marveč v kraljevskem. gradu v Veroni, in si-cer v novejšeiu času.
Od?lop  trch   itaSftan^kfii   min'strov?
^Avartlv bclcži vest. ki kroži po Rimu. c'a oclstopiio ministri Orirpo. Cavasola in Daneo iu sicer še pred zase^anjeiii parlamenta, ki prične 6. junija. ^Popolo d' Italia« le napadcl čisto nenadno naučnc*ra ministra Orinpa. katerega denuncira, da ie Giolittijev pristaš. »Avanti« dostav-lia. ča. vesti o odstopu ne verjame popolnoma. ker se ni nič izpremeni'o na tem, kar je izjavil Salandra pred glasovanjem 19. marca.
DROBNE  VESTI   !Z  ITALIJE.
Rim, 16. maja. (Kor. urad.) Fran-coski tr^ovski minister Clementel je zapustil Rim. Časnikarjcni je izjavil. da se je posrećilo, opisati točke, ki se imajo obravnavati na bližnji pariški gospodarski konferenci.
)-Secolo« pravi glede na obsto-ječe razinere v Italiji, da vojna za-hteva od vseh, ki so ostali doma, po-
žrtvovalncga duha, resnosti in discipline in se obrača proti patrijotom v kavarnah in proti nečimernosti sester Rdečega križa; Po nekaterih krajih so popolnoma pozabili na vojno in se zabavajo, pozablja pa se pri tem na vlake ranjencevr in na boli mater, ki jočejo za svojimi sinovi.
V Milanu hočejo na tramvajih namestiti za prodajalke Iistkov 250 žensk. Uslužbenci na tramvajih gro-zijo radi tega s stavko.
Avstrijski parnik »Građo« in italijanski parniki Citta di Bari, Jo-nio in Flora, dalje Tiberia, Bengasi in Amerika se izpremene v bojne ladje in pridele vojni mornarici.
Neapcljski Mattino potrjuie vest. da se Giolitti udeleži pariamentarič-nega posvetovanja 6. junija.
»A van ti - poroča o krvavih ne-mirih v Ponte Felcino pri Perugiji. Meščani so se morali zabarikadirati v cerkvi. ker je množica šla nad nje z boJali in kamenjem. Vojaštvo je komai resilo oblegance. Vzrokov teh nemirov cenzura ne pusti navesti.
»Gicrnale d' Italia« poroča, da so odstranjene vse težkoče radi izro-čitve v Rusiji se nahajajočih avstrii-skih vjetnikov italijanske narodnosti. Ti vjetniki bodo v kratkein prepe-ljani v Itslijo, kjer dobijo italijansko državljanstvo. Potem jih pošljejo najbrže na fronto.
E?gnM na SafNsnu.
BOJI OB VARĐARJU.
f-erofln, 17. maja,    (Kor. iir^d.) WoFot ttrad porofia: Ve?iw Klara! stan:
Balkansko   bojišče,
S'r.hoien sovražni    oddelek.    k« h v rGvT^h'nf ob Varćntkt   prodir?! proti p?$\ pozienf, smo zavrn»!L Vrhovno armadno vodstvo
*
NAŠE   URADNO   POROCILO Z   BALKANA.
Dunai, 17. maja.      (Kor. urad.) L1 radno se razglaša:
Jngovzhodno  bo]isče.
Nespremenjeno.
Nametnik načelnika jreneralnega štnba pl. Hofer, fml.
Koza i. JesninL.
Spisal Alphonse Daudet; prevel M. K.
(Konec.)
Ko se je naša Belica prikazui.i v gori. se je vse začudilo. Stare jelke se nikdar nišo videle take ljubke stvarice. Sprejele so jo kakor kra-Ijico. Kostanji so se pripogibali do same zemlje, da so jo zamogli bo-žati s kofici svojih vej. Cvetke so se odpirale in kar najbolj duhtele, ko je hodila mimo. Vsa gora se ji je klanjala.
Lahko si misliš, Gringoire, kako je bila naša koza srečna. Brez kola. brez vrvi... ničesar več, kar bi jo oviralo. da se napase in naska-če kolikor ji drago... Tam je sele spoznala, čemu pravimo trava, nad roge ji je segala, moj dragi!... Pa kaka trava! Sočna, mehka, nazob-čana. tisočvrstna. To je bilo neka] vse drugega, kakor pasa na domaći trati. In cvetlic!... Velike modre zvončiće, škrlatne naprstnice z do1-jjiirii čašami. cei gozd divjih cvetk, crekipevajočih opojnih sokav.
Tam notri se je valjala bela koca, napoi pijana, molec noge kviškii,
ali se pa kotalila po pobočjih. čez suho li'stje in zrele koštanje. Potem je bliskoma poskočila na nožice in liop! Zdirjala čez drn in strn, sedaj na rob, sedaj na dno globeli, ^enikaj, tjakaj, vsepovsod. Vsa gora je je bila polna, kakor da bi se deset koz gospoda Segnina podilo po njej.
Zakaj Belica se ni ničesar bala.
Z enim samim skokom je pre-skakovala vel'ke potoke, ki so jo med skokom škropili z mokrim prahom in penami. Nato je vsa premo-čena hodila polegat na ploščate skale, da je posuši na solneu. Celo nišo GT. Ses:nina in ograjeni pašnik zraven je uzrla, ko je bila zlezla s cvetko med zobmi na rob pečine. Temu prizoru se je tako nasmejala, da so ji prišle solze v oči.
-Kako je to majčkeno.« je rekla, »kako sem le mogla živeti tam notrj?
Ubožica, ker se je povspela tako visoko, si je domišljevala. da je vsaj tako velika, ako že ne večja kakot gora . . .
Koza g. Sejrnina je doživela kra-sen dan. Proti poldnevu. ko je begala na desno in na levo, je naletela na čedo divjih koza, ki so ravno z najboljem tekom obirale grm. Naša potepinčica z belo oblekico je vzbn-dila splošno pozornost. Koj so ii od-stopili najlepše mesto pri   grmu,   in
| Rospocije kozli so postali izvanredno galantni. In celo vsc kace — pa to ostnne seveda med nama. Oringoire — da je imel neki kozlicck temne barvc srečo. da je zaugajal Belici, ljubimca sta za eno ali dve uri izgini-la v gozdu. in ako te mika, kaj sta si tam pravila, pojdi vprašat šepetavih stiičcncev, nevidno tekočih pod mahom.
Naenkrat je potegnil hladnejši veter. Gora je postajala vijoličasta: mračiio se je.
>?c!c se je začudila kozica in se ustavila od začudenja.
Tam doli v nižavi je me^Ia pre-pl-ivila poljane. Trcta g. Segnina je popolnoma izginila v njej in od hiške se je videla samo streha, iz katere je puhte*o nekoliko dima. Zaslišala je xvonce vračajočc se čede in tesno ji je postalo pri srcu . . . Neki z lova le-teči sokol jo je mimoletć oplazil s svriimi krili, da je vstrepetala . . . Potem je zatulilo v gori: Uu! Uu!
Spomnila se je volka; ves božji dan ni pomislila nanj. neurrmica ... V istem trenutku je zadonei globoko v dolini roe. Dobri g. Segnin je posku-sil se enkrat.
»Uuf UuU ... je tuli! volk.
^Vrni se! Vrni! ... je trobil rog.
Belici se ie zahotelo vrniti; a ko se je spomnila vrvi, kola in plota na trati, ie mislila, da se ne   bo mogla
več pri vaditi temu življenju in da sto-ri bolje, ako ostane.
Rog je umolknil . . .
Koza je zaslišala, kako je /a hrbtom zašumelo listić. Obrnila se je in zagledala je v temi dvoje kratkih, špičastih ušes in pod njimi dvoje ža-rečih oči ... Bil ie volk.
Ogromen. nepremičen je stal tam in z naslado ogledoval belo kozico. Vedel je. da jo požre. zato se ni žuril. Ko se je obrnila, se je samo zlobno zarežal:
»Ha! ha! kozica g. Segnina!« in pomolil svoj veliki rudeci jezik čez ustniee. podobne kresilni gobi:
Belica je začutila, da je izgubljena ... Ko se je spomnila zgodbe stare Rujavke. ki se je vso noč zato borila, da je zjutraj izginila v volko-vo zrelo, je menila. da bf bilo morda bolje, ako se pusti kar hitro pohru-stati: a koi se je premislila. povesila je glavo, da so njeni rogovi zaštrleli v volka: postavila se je v bran, kakor se pač spodobi hrabri kozi g. Segnina. kakoršna je ona seveda bila ... Ni upala, da ubije volka, samo videti je hotela, ali vzdrži tako dolgo kakor Rujavka . . .
Tedaj se je pošast približala, in mali rogovi so začeii svoje delo.
Ah! ta srčna kozica, s kakim po-gumom se je zaganjala. Ne Jačem, ako pravim, da ie več kakor deset- '
i krat prisilila volka, da se ie mnjk-nil, da se oddaiine. Med temi enomi-nutnimi odmori je sladkosnodnicn v na^lici trgala šope tište dobre, sočne trave: nato se*je s polnimi usti vračala v boj . . . Vso noč je to trajalo. Včasih se ie ozirala proti nebu m vi-deč, da se vedno migljajo tam gori zvezde. si je govorila:
»Oh! samo do zore ko bi mogla vzdržati . . .
Zvezde se začele ugašati, ena za drugo. Belica je s podvojeno močio suvala. volk pa tuđi s podvojeno močjo hlastal . . . Bled svit je zažarel na obzorju in v dolini se je s hripa-vim glasom oglasi! petelin.
»Vendarle!« je vskliknila ubo^ra žival ki je čakala samo še jutra, da trmrje; v svojem lepem belem plašču. polnem rudečih lis in peg, se Je zlek-nila na zemljo . . .
Tedaj se je volk vrgel nanjo in jo požrl.
Zdravstvuj mi, Gringoire!
Zgodba, katero si ravno kar sli-Šal, ni plod moje domišljije. Ako te kedai pot zanese v Provenco, ti bodo tam naši seljaki često pripovedo-vali o kozi g. Segnina, ki se Je vso noč z volkom borila, in katero Je zjtitrai volk požrl.
Ali si me čul, Gringoire:
Ziutraj io ie volk požrL ...•
Stran 2.
.3U2VCNSKI NAKOD\ dne 18. mija 1916.
114. Stev.
Sovr*£mi ofenziva ▼ Makedoniji?
Iz Carigrada poročajo 17. maja: Po vesteh iz Soluna so priveli Angle-ži in Francozi ob Varđarfu, na des-nem krilu z ofenzivo ter so zasecHi vas Dovatepe. Boji se vrSc že tri dni. (Olej netnško uradno poročilo. Op. ur.)
Zopet vprašanie srtekik transportom.
London, 16. maja. (Kor. urad.) Kakor izvc Reuter se pogajate angleška in grška vlada radi transporta srbskih Čet v Makedonijo. Grško czemlje pa se pri tem ne bo kršilo.
Otvorite?    žtfoznice    Atene-Solun.
»Secok* poroča: Dne 28. t. m. se izvrši slovesna otvoritev želez-niške zveze Atene-Solun.
Spopadt med Itailiansklmf in zrškiml četamL
Atene, 17. maja. Med italijanski-fn! in grškimi Četami je prišlo do novih spopadov. Neka italijanska stot-nija je zasedla visino Bagunico Juž-nozapadno Kalarata na grškem ozemlju. Došle grške čete so napadie
Italijane. Po kratkem boju so bili Ita-Ujani od grških čet pregnani   iz Ba-
gunice in vrženi do Vraniće.
Romuaiia fai centrahM drtaT«.
Iz Bukarešte poročajo: Romanska vlada je dovolila. da se Izvala dnevno 20 vagonov petroleia v Nem-či}o. — Ker se angieški komite upira prevzeti del v Romuniji nakupljene pšenice (37.000 vagonov) bo romun-ska vlada to množino zasegla ter jo dala centralnim državam na razpo-lago.
Listi poročajo nadalje: Več let-nikom vpoklicanih romunskih čet bo poslanih na dopust, da opravijo poljska dela. — Romunija je nakupila v japonskih tovarnah v Vladivostoku za več milijonov pletenin.
Rusija in  Romunija.
Na Ruskom se mudi že dalj časa posebna romunska komisija, ki naj studira In uredi vprašanje importa iz Rusije v Romunija Kakor se sedaj poroča, so bila tozadevna pogajanja brezuspešna In romunska komisija jih je sklenila prekiniti.
Zapadno bojište.
ODBIT FRANCOSKI NAPAD OB VISINI 304.
Berolin, 17. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Zapadno    bojlšče.
Jugozapadno od Lensa so se vršili po razstrelitvah min živahni boji z ročnimi granatami.
Na obeh bregoviti Mase se le od časa do časa stopnjevalo oboje-stransko streljanje do velike sile. Francoski napad na južno poboCje visine 304 se ie zlomil v našem za-pomem ognju.
Delovanje    letalcev |e b!lo    na obeh straneh živahno.   Nadporočnik Immelmann je zbH zapadno od Dou-aija 15. sovražno letalo.     Neko an-gleško letalo ie podleglo v letalskem ; boju pri Fournesu. Letalca, dva an- i gleška častnika, smo neranjena vjeli. Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO           j
POROČILO.
16. maja p o p o 1 d n e. Na le-vem bregu Mase preče] živahen artiljerijski ogenj proti našim,   pozici-jam  v  gozdu  pri   Avocourtu  in   ob \ visini 304.   Na desnera bregu se je popclnoma  ponesrečil majhen nem-ški na-pad z ročnimi granatami ševe- j rozapadno od pristave   Tfriaucourt. j
V  ravnini Woevre aftiljrijski boi   v i odsekih Erx in Moulainvitte. Na ostali fronti   je   bHa   nož   rarmerorna | mirna.            0                                     j
16. maja zvečer. V Cham- \ pagni smo z ročnimi granatami za- : vrnili neki sovrazni oddelek,    ki    je ; skusal presenetiti neko našo majhno pozicijo v okolici visine Le Mesnil.
V  Argonih precej  živahen  artiljerijski boj v odsekih Four de Pariš, Co-urte Chaussee in Vauquois. Na le-veni bregu Mase precej živahno ob-streljevanje v okolici gozda pri Avocourtu in visini 304 ter Mort Homa. Poskušen napad na naše pozicije zapadno od visine 304 smo z za;x>mim ognjem  zadržali. Vzhodno od  Mase in v Woevru od časa do Časa arti- ! lierijski ogeni z veliko silo. Na ostali fronti topovski ogenj s presledki.
Belgijsko poročilo.
16. maja. Artiljerijski bo! je bil j danes na fronti belgijske armade po- | sebno  živahen, kjer  so naše  težke i baterije  koncentrično    streljale    na ! nemške cbrambne naprave. Vzhodni I breg Ysere. pokrajina vzhodno    od Dixmuidna in odsek južno od Saint Oeorgesa so bili izpostavljeni oboie-stranskemu zelo silnemu    obstrelje-vanju.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
14. maja. Po zelo silnem ob-streljevanju s topovi vseh kalibrov je izvršil sovražnik včeraj ponoči v treh oddelkih napad pri gozdu Pio-egstreet. Enemu napadu se je po-srečilo vdreti v iarke. Pre^nrli smo jih tako] zopet od tam ter so oni pustili v niih 10 mrtvih. Prusi oddelki so zadeli ob škotske čete ter sq bili razpršeni. Zgodaj zjutraj je vdrla neka angleska patrulia v neki so-vražni jarek jvzuo od kanala La Bassee. Obstreljevali smo pozicije severno od Monchvja in vzhodno od Vermelfesa. Sovražna artiljerija ter možnarji so delovali pri Souchezu, pri Hohenzollernskem okopu, Given-chyju in St. Eloiiu.
16. maja. Na obeh straneh so se vršila včeraj zvečer manjša pod-vzetjr,. Triie sovrazni oddelki so po-skusili vdreti v naše jarke južno od liebutcrna: dva sta se popomoms pooesrečila, pri tretjem   napadu  pa
je vdrl sovražnik za neka} Časa v naše jarke. Lancashirski fizilirji so razstrelili nekaj min ter zasedii visinski hrbet pri Vimvju in prvo so-vražno crto na fronti 250 jardov ter prizadejali sovražniku velike izgube. Neka patrulja je napadla proti Au-chvju sovražne strelske jarke ter prodrla z zažiganjem min proti crti, kjer je prišlo do boja z ročnimi gra-nataini s sovražnikom. Neka sovražna patrulja je poskusila v blizini VVieltja približati se našim crtam, naš ogenj pa jo je razpršil. Danes obojestransko delovanje artiljerije.
Francoske tolažbe radi  polozaia  pri Verdunu.
»Agence Havasc piše: Bitka pri Verdunu je neka posebnost zgodovi-ne, ker se razširja v neskončnost ter j se boji zdaj ojačujejo zdaj zopet po-I jemajo. Tako nemška   infanterija   v nedeljo ni več napadala.    Samo  eno bombardiranje, silno v okolici  Mort Homma,včasih prenehajoce v drugih J odsekih fronte ob Masi, kaže namen naših nasprotnikov, da hočejo nada-ljevati svoja podvzetja proti Verdunu. Zadnja    sovražnikova    ofenziva na obeh bregovih reke je bila od 4. : do 10. maja najsilnejša, potem pa je pojemala.     V    zadnjih    komunikejih omenjeni boji so   samo   pojemajoče delovanje, ki pa bo zopet naraslo po j par dnevih miru,   ko bodo   dospele \ nove čete. Mogoče je ćelo, da se pri-| pravljajo Nemci, ker se jim sedanje I raztresene demonstracije nočejo po-I srečiti na nov koncentričen napad na I eno glavnih točk fronte ob Masi ter • se bo to kmalu jasno   pokazalo.   Pa i naj bo kakor koli, to nas ne    straši, ker je preteklo 12 tednov, odkar se je bitka pri Verdunu pričela. Pač lah-ko nadaljuje sovražnik boj, dokler še lahko meče divizije v ognjeno zrelo. Ker so njegove izgube prav mnogo večje, kakor naše, borno mirno gledali, kako kopne zadnji viri Nemčije v ognju naših topov.
Angleški brambni zakon.
Poslanska    zbornica je sprejela I brambni zakon v tretjem branju    z 250 glasovi proti 35 glasovom.
Zopet naj pomasra Japonska.
»Vossische Ztg.« poroča iz Am-\ sterđama:    Anglija in Francoska   se i zopet pocrajata z    Japonsko    zaradi { aktivnega sodelovanta pri    vojni    v j Evropi. Japonski kabinet   ni    naklo-i njen ideji, da bi Japonska poslala čete v Evropo.                                        , Angleški preniogarji.              I Amsterdam  16. maja. (Kor. ur.) V Londonu se je vršil razgovor med odseki  posestnikov    premogokopov in rudarjev glede povzdige kopanja premoga. Šio je za pomnožitev de-lavnih   ur,  delo  dečkov.    zaposlenje žen in za redno delo delavcev.
Dublinski vstaši.
Preko Kodanja poročajo. da so bili še 203 dublfnski vstaši deportirani, tako da je število deportiranih naraslo na 1200. Bernhard Shaw zahteva, da ravnajo Angleži z vje-timi vstaši kakor s pravimi vojnimi vjetniki.
Irski vstaši za franeosko vojsko.
Kakor poroča »Daily MaiU, so baje irski vstaši pripravljeni udele-žiti se pod francoskkn vodstvom vojne proti Nemčiji, če se jim spre-gledajo kazni.
Papež za Casementa.
»Neue Zur. Ztg.c je baje izvede-Ia iz katoliških krogov, da je storil papež osebno korake pri angleški vladi, da bi rešil sira Rogerja Case-msf^SL aorti smrtno kaarijOk   Cc bi
bil v sedanjem procesu obsofen   na smrt.
Londoa, 17. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Policijski sodni <tvor Je odločiL da se poctaviU Casement in Bailay pred porotno sodiiće.
Vojna z Rusije
NAŠE IN NEMSKO URADNO
POROČILO.
Dom|» 17. maja, (Kor. urad.) Uradno razglaia|o:
Rusko  bojllče. NdzpreoMo)eoo.
Namestnik     načelnika    generalnega Štaba pl. H 6 f e r. fmL
Berolin, 17. maja.    (Kor. urad) Wolfffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Ničesar novega.
Vrbovao armadno vodstva
•     .     • RUSKO URADNO POROČILO.
15. maja. Na fronti čet generala Everta na več točkah živahno streljanje sovražne artiljerije.
Na rusko - nemški fronti.
»Russkija Vjedomosti« poročajo s fronte ob Naroškem in Višnjevskem jezeru, da tam Nemcev skoraj ni vi-deti. Vse nemške pozicije so izborno maskirane. Zemlja, žice, kamen, les, jeklo, beton ovira prodiranje, ne bori se vojak, bori se strojna puška, bore se metala min, ognja in drugo orož-je. Proti takim brezmejnim možno-stim se ruska ofenziva na tej železni nemški fronti ne da izvesti.
Russki) — Kuropatkfoov  naslednik.
V Petrogradu zatrujejo, da je neposredno pričakovati imenovanje generala Russkega za naslednika Kuropatkina.
Rusko - američka    trgovinska    pogodba.
»Frkftr. Ztg.« poroča: Novi amenški veleposlanik v Petrogradu ima baje nacrt nove rusko - ameri-ške trgovinske pogodbe v žepu. Zad-njo pogodbo je, kakor znano. Ame-ka odpovedala zaradi postopanja proti Zidom,
Boji na morju.
POMORSKA    BITKA    OB    FLAN-DRSKI OBALI.
Bruselj, 17. maja. (Kor. urad.) Včeraj popoldne so se prikazale angleške pomorske bojne sile pred flandrsko obalo. Nemške torpedovke in stražne ladje so nato odplule na morje ter je prišlo do kratkega arti-Ijerijskega boja na veliko razdaljo. Med bojem je neko nemško letalo metalo na neki sovrazni rušilec bombe ter zadelo zadnji poveljnišk! stofp sovražne ladje.
Angieško poročilo o bitki ob flandrski
obali.
London, 17. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Admiraliteta nazna-nja, da so se srečali včeraj popoldne v blizini belgijske obali skupina an-gleških rušilcev in monitorjev in nekaj nemških rušilcev. Angleška skupina nima nikakih izgub.
Nesreća parnika »Batavla«.
London, 17. maja. (Kor. urad.) LJovdovo poročilo: Holandski par-nik »Batavia« je danes zjutraj na po-tu iz Londona v Rotterdam zletel v zrak. 4 možje posadke so ubite, ostali so se izkrcali. Iz liaaga se dodatno poroča: Rešilna ladja »Atlas« je zapustila svoje mesto, kler je zasidra-na, da izvrši poizvedovanja po »Ba-taviji V.«
IPonesrečen! francoskl zrakoplov. Francoski zrakoplov, ki se je pri Sardiniji nonesrečil, je bil zrakoplov »T«. Vzrok nesreće ni znan. A^ed posadko so bili fregatni kapi-tan BartheJemv de Saizien kot vo dite'i, stotnik Čoussain in poročnik Leclare.                                         \
Turska vojna.
Turska ofenziva v Mali Aziii.
»Wr. Allg. Ztg.« ix>roča iz Bukarešte: Oficijozna petrogradska agentura »Vestnik« priznava v ne-kem današnjem poročilu, da so imeli Turki pri svojem prodiranju uspeh. Zapadno od Askalov je prišlo do silnih bojev, v katerih so Turkt obko-Wi neki ruski oddelek. Ogroženi Rusi so se obupno braniti, posrečilo se pa je le majhnemu delu se prebiti. Tuđi v smeri Erzingan so pr^eli Turki z ofenzivo.
Rusko poročilo   Iz   Male   AzQe   hi Mezopotamije.
14. maja. Kolona, nimerjena na Baiburt. je zavrnila povsod turske napade z velikimi izgubami za
sovražnika. V smeri na Erzingan so zbraii Turki pri Aškali moćne ćete ter nato napatili Po enodnevnem llutem boju se jim Je posrećilo me-stotna potisnuti naše prednje čete na-zaj. Naš ogtni jim je prtzadejal tako velike izgube, da so morali opustiti nadalnji napad Prodirajoč na Mosul so zasedle naie čete okolico Revan-duša v Mezopotamiji (135 km vzhodno od Mosula). Tam so pustile poražene sovražne Čete pri svojem begu podobnem umikanju, 3 tooe, mnogo pušk, artiljerijske in infanterijske municije ter pisarno nekega turške-ga oddelka na bojišču.
Rusko   prodiranje   proti   Bagdadu.
»Corriere della Sera« pravi, da je ruski general Borstov nadalje val svoje prodiranje proti Bagdadu ter že dospel v Kasr i Šinn v Perziji. To je važno križišče ter stoje Rusi sedaj nič več kakor 155 km od me-sta kalifov, torej že za 50 km bližje, kakor so Angleži smatrali za pogoj zmage, če obe vojski istočasno prođi rata.
Angleži v Egiptu.
Pri zadnjih bojih ob Sueškem rrekopu so. kakor poročajo švicarski listi, indijski vojaki večkrat od-povedaii pokorščino. To pK>meni ob-čutno oslabitev Angležev v Egiptu. Prišlo je do upora in do bojev med avstralskrmi in indrjskimi vojaki ter je bilo v teh bojih več mrtvih in ranjenih.
Imam v Darfurju.
Carigrad« 16. maja. (Kor. urad.) Kakor poročajo iz zanesljivega vira, so odposlali Angleži na dveh Iadjah angleško - indijske čete v Port Sudan. Te čete, ki so jih porabili proti imamu v Darfurju, so bile poražene, nakar je imam zasedel nekaj važnih krajev.
Amerika in vojna.
Ameriški ultimatum Mehiki?
Iz Zeneve poročajo 17. t. m.: »New York Tribune« poroča: Kakor se zatrj uje   bodoZedi-
njene države še danes od-poslale  Mehiki  ultimatum.
Angliia in Amerika.
»Times« poročajo iz*Washing-tona, da baje ni računati z novim VVilsonovim protestom proti angle-§ki blokadi. List pričakuje, da se bodo ameriško - angleška pogajanja popolnoma zavlekla. Pozneje bo potem mešana komisija v zmislu po-gc-dbe z leta 1914. uredila sporna vprašanja,
Ameriški brambni zakon.
Komisiji senata in zbornice Zed. držav sta se sporazumeli o besedilu novega brambnega zakona, ki naj omogoči ustvaritev nove armade 100.000 mož regularnih čet in 425.000 mož milice.
Amerika za entento.
Iz Rotterdama: Izvoz vojnega materijala in municije iz Zedinjenih držav za entento je bil meseca aprila zelo velik. Glasom statistike lista »Journal ob Commerce« je bilo od-poslanih v tednu, ki se je končal s 23. aprilom (torei od 16. do 23. aprila) iz New Yorka za 5 milijonov mark patron, za 8 milijonov netil, za 201!2 milijona smodnika, za 71/2 milfjona nabitih projektilov za topove, za 1*6 milijona pušk in za 21/2 milijona bo-doče žice.
Razne politične vrti.
=    Grof Andrassy o Avstriji In
Nemčijl. V torek, 16. t. m.. se je vršilo v Monakovem predavanje bivšega ogrskega ministra grofa An-drassvja o avstro-ogrski monarhiji in NemČiji. Predavanju so prisostvo-vali naiodličnejši bavarski politični krogi, Andrassv sam je bil popoldne sprejet od kralja Ludovika v avdi-jenci. V predavanju se je trudil madžarski državnik dokazati predvsem popolno interesno solidarnost Nemcev in Madžarov. Izvajal je: V Evropi ni dveh narodov, katerih Interesna ukupnost bf bila tako Jasna in prei'zkušena. kakor so Madžari in Nemci. Mkdar ni zahteva:! Interes nemšrva. da bi v nekđanji Panoniji ne vladal Madžar, temveč kak drug konkurent. Posebno pomemben pokret v zgrodovini nem?ko-madžar-skih odnošaiev se je fzvršil z av-5strifsko-o?rrsko nagodbo Teta 1867. Ogrska je glavna ovira ruskepra Dranga. Oerska politfka slcer nf bila fpso inre Rusom sovražna, bila pa Je vedno Ipso itire Nemcem prijazna, kajti Ie v sporazumu z Nemci Je bila omogočena aktivna orijentska pofi-tfka. Ogrski državnik!, zlasti pa grof Andrassy (oče predavateljev op. ur.) so Izvajall vse kotisekvence te tega spoznanfa. Orof Andrassy Je pre-prečil Hortenwarthove naCrte, Id so s svojo češko politiko ogro^a!* po-zictio avstrijskih Neracev, ker ie bfl
prepričan, da so interesi nemškega in madžarskega elementa v monarhiji identični; Madžari so pripomogli tuđi k nemški zmagi leta 1870., ker so povzročili, da se monarhija ni vdala franeoskim vabam; grof Andrassv Je inicijator in skupno z Bis-marckora ustanovitelj zveze med Nemčijo in monarhijo. Ta zveza od-govarja najpopolnejše obojestran-skim interesom. Bismarck je izreke! resnične besede, da koristi deset milijonov avstrijskih Nemcev nemŠtvu mnogo več, ako pomagajo zasigu-rati zvezo SOmilijonske monarhije z Nemčijo, kakor pa če bi se jih inkorporiralo Nemčiji, kjer bi tvorili element disharmonije.Seveda Bismarck je hotel biti zaveznik Avstro-Ogr-ske, istočasno pa tuđi prijatelj Rusije. Napačno pa je izigravati Bis-marckovo avtoriteto proti sedanji politiki nemških državnikov. Veliki kancler sam je priznal monarhiji, da spada Srbija v njeno interesno sfero, menil je le, da naj se Avstrija in NemČija ne postavite prati ruskim aspiracijam v bližnjem orijsntu, ker bodo to nalogo itak izvršile Anglija in Francija. Danes, ko so zapadne države podpirateljice ruske^a Dranga, bi Bismarck govoril dru-gače. Zato tuđi ni res, da je bila Rusija primorana podpirati srbsko propagando ter konečno prisiljena k boju, ker je Nemčija razbila tradicijo zveze treh cesarjev. Grof Andrassv je konečno poudarjal, da bo poglobitev nemško-avstrijsko - ogr-ske zveze po vojni mogočna zaščita svetovnega miru. Nemec nikogar ne ogroža, on je sam sebi dovolj in želja po prestižu, gospodarstvu, predpravicah mu je tuja. Rezultati vojne in svetovni mir se bodo dali zasigurati le s konzolidacijo zmago-vite, v vsakem oziru miroljubne in konzervativne kombinacije, izvršene potom organizacije srednje Evrope, ki bo respektirala seđanie suverenitete m države.
= Boj proti nedostatku živil na Nemškem. Nemški listi pišejo, da bo nova centralizacija preskrbe z živMf organizirana kot nekaka aprovizač-na diktatura. Načelnik državnega centralnega aprovizačnega urada bo imel pravico izdajati najdaleko-sežnejše odredbe; če bo treba, se bodo vse privatne zaloge zaplentle in se bodo izdali natančni in strogi predpisi, kaj se srne vsak dan jesti, uvedel se bo za ćelo državo jednotni jedilni list. Na ta način upajo na Nemškem poskrbeti. da se bo z živiK izhajalo, ne da bi nastalo v kateretn-koli delu države ali sloju prebiva!-stva občutno pomanjkanje.
= Vprašanje prernirja za pokopavanje mrličsv. Korespondenčnl urad poroča 16. t. m. iz Berna: sTemps« prinaša odgovor bojujočih se držav na predlog Rdečega križa, da naj se vsakokrat, če je treba, sklene premirje, da sanitetno moštvo zbere in identificira mrtve. Nemčija je odgovorila, da stori vprašanje od-visno od inicijative nasprotnikov. Temu nasproti so Rusija, Francoska, Belgija, Anglija in Italija iz vojaških razlogov gladko odklonile. Kljub temu trdi »Temps«, da bi se bilo dalo govoriti in ugodno resiti predlog, Če bi bil nemški odgovor ugoden.
= Anglija in Švedska. Londonski zastopnik stockholm-ske »Tidningen« poroča, da je dobil na svoje vprašanje od angleškega zunanjega urada tole izjavo o alanćk skem vprašaiiju:
Agitacija, ki se je vršila zadnji Čas v zvezi z vprasanjem Alandskih otokov, se nam ne zdi poštena in pristna. To !zhaja iz dejstva, da se švedska vlada še ni obrnila do ruske vlade. Če bi bila to švedska vlada storila, smo prepričan!, da bi bila Rusija, ki želi v vsakem oziru dobre odnosaje napram Švedski, razložila svoje prijateljsko razumeva-nje švedskih interesov.
List dostavlja, da stori posredna graja te izjave švedsko vlado odgovorno ćelo za agitacijo, ki io označuje obenem za nepošteno. Tako insinuacijo je ođločno zavrniti ter je tuđi čudno, da govore v anedeškem 2unar»jem uradu na ta način o vpra-šanjih, kl jih je švedska vlada stavila kaki drugi vladi ali pa ki jih ni Stavila.
= Vivian! In Toma« se vračata ▼ Franciio. Petrograd. 17. maja. (K. nrađ.) Francoska ministra Viviani hi Tomas sta zapustila R^sHo.
= Italffansko - srbska oogaianjd. »Pester Llovd« porsča: V zvezi s nojrajanji ministrskegra r^redsedntka Pašića v PetrDErradu so se vršile tuđi v Rimu srnsTco - italijan^ke kon-ference. Srbskl poslanik Ristić je razpravlja! t, zunanjim ministrom Sonnfnom o srbskih vprašaniih. O rezultatu teh posrafanj se iz nolitičnih ozirov ne ho ničesar ohiavilo.
^ Srbsko vofno brodovfe. Ka-koT poročajo iz Aten, so vestu da je ententa darovala srbskl vladi več vojnih lacfij, ki naj tvorijo prvo srbsko vojno brodovje. neresnične. Rec
114. Stev.
»SLOVENSKI NAROD*,   dne  13. maja  i»io.
Stran 3.

je le, da je srbska vlada kupila r rransportne svrhe neko trgovsko ladjo.
= Masaryk v Londonu aretl-ran? Nemški listi poročajO preko Berna iz Londona: Profesor dr. Ma-saryk je bil v Londonu aretiran, ker je imel govor, v katerem je branil Irce. — Po drugih vesteh |e profesor Masarvk nedavno težko obolel.
= Nevtraici so »dofžni« se Pridružit! ententL Bivši ruski veleposlanik v Tokiiu barem Rosen, ki se mudi na Anglešketn, je izjavil, da v tej vojni ni mogoča nikakršna prava nevtralnost in da so vse nevtral-ne države, ne glede na svoje simpatije, dolžne pridružiti se ententi že iz ozirov na poznejše međnarodne odnosaje in na evropsko ravnoteže. Po tej vojni bo morala biti prva skrb Evrope, da si zasigura mir.
= Nemiri na Haltiju* Iz Novega Jorka poročajo, da grozi v Sin Do-mingo izbruh revolucije. Ker }e tamošnja posadka preslabotna, je vo-jaški departement v \Vashingtonu <klenil poslati tja večje čete. »Agen-ce Ha vas« poro Ča, da so ameriške čete zasedle glavno mesto San Do-mingo. San Domingo šteje 20.000 prebivaicev ter je glavno mesto za-morske republike na otoku  Haiti.
=    Tekma med Dunajem hi Bu-dimpešto. Med obema glavnima me-stoma monarhije med    Dunajem    in Budimpešte je nastala živahna tek-rna, katero mesto naj v bodoće osre-dotoei podonavski promet in postane glavno    trgovsko  torišce  na  veliki rečni prometni Crti, ki veže centralno Evropo z bližnjim Orijentom in ki bo v bodoče postala se mnogo važ-nejša kakor je bila dosedaj.    Mesto Budimpešta je sklicaJo nedavno kongres obdonavskih mest. pa tuđi Dunaj ni  hotel zaostati in župan    dr. \Yeiskirchner }e povabil obdonavska mesta na Dunaj.      Ta »konkurenčni kongres«   dunajskega  župana  je   iz-zval na Ogrskem burjo ogorčenja in budimpeštanski    listi    so    objavljali članke  in  oficfjelna  mnenja,     da  se mora podonavski promet koncentrirati v Budimpešti, ki je v tem oziru najpripravnejše mesto tuđi po    svojem geograffčnem položaju. »Az E.st« se je konečno obrnil tuđi na samega dunajskega    župana ter ga zaprosfl, da naj se izjavi o zadevi glede kate-Te se je razvila med obema prestoli-cama tako živahna in temperamentna tekma- Dr. Weiskirchner Je odgo-voril: Vojna nam je znova pokazala, kako važna prometna zveza je Do-nava m smatrati }e, da bo ta reka postala po vojni zopet    velika    cesta svetovne trgovine. Donava bo dra-gocena spopolnHev žetezniških zvez z Balkanom. Le po vodi se morejo gotove  surovine,  industrijalni     produkti in zlasti pretnog kar najceneje pošiljati in dobivati. V tem oziru so se nacrtom    dunajskega občinskega sveta* da se otvori promet do Crne-ga morja, romunska    in    bolgarska mesta z veseljem odzvala.    Ogrskih protestov ne raznmecno.      Dunaj in Budimpešta sta bila od nekdaj centra    podonavskega prometa in ostari eta tuđi v bodoče. Dunaj ne zahte-va   nobenih koncesrj na škodo rnad-žarskega glavnegra mesta, na drugi strani pa se v bodoče v tem vpraša-nju ne da potisniti v ozadje.     Pred-vsem hoče, da se avstrljska   vlada skrbnejše pobrine za izgralenje dunajskega   đonavskega     prfetanišča. Donava naj obeh glavnih mest    ne razdruži, temv©č nai ju s?>ojr še h(Al Upam, da se bo đumjskesra kongresa obdonavskih mest ucfcležil    hkJt hudimpeštan8ki župan, kakor priča-kujem tuđi jaz, da bom povabljen na budimpeštanski teongres.
Cetrfo uolno posolilo.
— Pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijelnern subskrip-cijskem mestu za IV. avstrijsko vojno posojilo, je podpisalo do sedaj 565 strank 9,658.000 K vojnega poso-jila (in sicer 6.421.300 K amort. dr-žavnega pcsojila in 3.237.000 državnih zakladnic. Med drugkni so nadalje subskribirali: Janko Cešnik, trgovec, Ljubljana, 2000 K; Gustav Raab, Novo mesto, 2000 K; Alojzij Sojar, Nova vas, 1000 K; Franc Gor-kič, c. kr. nadporočnik na bojilču, 1000 K; G. Budkovič, Bohinjska Bistrica, 1000 K; Franc in Frančiška Demsar, Zalilog, 2000 K: Vojnovič će Ko., Ljubljana, 2000 K; MInka Košak, Grosuplje, 3000 K: Josip Sta-rič. Ljubljana, 1000 K; Ivan Bradač, Vel. Račna, 1000 K; Franc Zajc, Vel. Račna, 1000 K; Marija Ceglar. Vel. Kostrvnica, 2000 K; Martin Zajec, Vel. Račna, 2000 K; Ana Kavčič, Ljubljana, 1000 K; Ivanka Hafner, Gorenja Sava, 1000 K: dr. A. Praun-scis, Ljubljana, 1000 K; Pavel Mag-dič, Ljubljana, 1000 K; Franc Kra-pež, Ljubljana, 1000 K; Viktor Mi- I sel}, Sežana, 2000 K; Anton Lesjak, $t Jm&L 2200 Ki   Matila Kanim. I
na bojSču, 1000 K;    Ivan Pangerc,
Selo, 1000 K; Notranjska posojUni-ca v Postojni za svoje stranke dalj-nih 17.300 K; N. N. iz Tržica >U00 kron; Florijan Zaletd, Tržić, 1U00 K; N. N.t Tržič, 1U00 K; Josip Toai, Ljubljana, 100 K; Ćevljarska zadruga, Ljubljana, 100 K; Steiko in Šte-lanija Miholtć, Ljubljana. 200 K; Neimenovana v Selu 200 K; Anton Lazar. Bregmj, 1000 K; Monte di Pi-eta v Gorici za svoje stranke dalj-nih 18.600K; Posojilnica na Slapu pri Vipavi za svoje stranke daljnih 14.200 K; Jožei Ukmar, orožniški stražmojster. Gorenja vas, 1000 K; Luka Krck, Bačne, Z000 K; Martin Božnar, Njive, 1500 K; Ana Mrak, 2irovski vrh, 1000 K; Janez Dem-šar, Srednje brdo, 1500 K; Marijana Doiinar, Trata, 1000 K; Janez Hri-bar, Turjak, 1200 K. — Opozarjamo p. t. subskribente, da je rok za sub-skripcije vsled odredbe fmanenega ministrstva do 23, t. m. podaljšan in sprejema Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani), Celju kakor doslej nadaljne prijave.
— Ćetrto   voino   posoKK>.   Pri Kranjski    deželni    banki   v Ljubljani   so   med   drugimi  nadalje podpisali: Franc Bajec,    Višnje 1000 kron; Terezija Kosir, Ljubljana 1000 kron; N. N. v Ljubljani 3000 K; »De-želna zveza za tujski promet« v Ljubljani 1000 K; N. N. v Ljubljani   3000 kron;    potom   Kreditne   zadruge  v Lrubljani Ivan Modic, Nova vas 1000 kron; Matija Pavčk\ Gatina 1000 K; občina Dolenjavas 1000 K:    Franica Oblak, Brebovnica    1000 K;   Marija Mrak, istotam 1000 K;  Janez Malo-vrh. Crni vrh 1000 K; Marija Zagar. Ljubljana    2000 K;    občine:    Šturje 2000 K; Ćmomelj 14.000 K; Kamna gorica 25.000 K;  Angela Češnovar, Ljubljana 1000 K; N. N. v Brezovici 3000 K; Marija Boh. St. Juri] 1000 K; Marija ftibernik. Peče 1<X)O K; Fronc Hribar, Ponova vas 1000 K;  dr. Fr. Knavs, Št. Peter pri Gorici 8000 K; občina St. Peter pri Gorici    5000 K; Zlata Bartol, Ljubljana 2000 K;  Marijan Bartol. Ljubljana 2000 K; Helena Leben. Horjul 2000 K; Franc Le-ben. istotam 2000 K:  Jernej  Pečnik, istotam    1000    K;    Peter   Pohleven, Lub^ojna 1000 K; Frančiška    Tefer, Vrzdenec 5000 K; Lucija Orehek, Novi Udmat 2000 I<;    neimenovani    v Ljubljani    1000 K;    Ivanka  Orašem, Sek> 4000 K; Franc Drobnič,   Stara vas 2000 K; N. N. v Ljubljani  1000 kron; Franc Čebrun, Ta^o^ 1000 K; Alojzil ćebrun, Furlani 5000 K;  Josip Strancar, Rihenberg" 1000 K; Anton Cebrun. Tabor 1000 K;    Martin Prime,    Dolgobrdo    2000   K;   Janez Trarnik, Gojzd 21.000 K; Marija Pen-ca, Dol.   Mokropolje    1000 K;    Ivan Kavalar, Rateče 1000 K; Matija Fa-tur. Zagorje na Krasu 1000 K; Anton Reirko, Parje 1000 K; Andrej Celijsrcj, Parje 1000 K; Marija Šušteršič, Dr-sken^če 1000 K; Mihael Tomšič, Dr-skovče  1000 K;  Luka Vadnjal, Za-STorje 1000 K; Andrei Koren. Zagorje 1000 K;    Pavlina   Rolih,   Drskovče 1000 K; Anton Vadnjal, Zagorje 1000 kron; Terezija Lonard, Svibno  1000 kron; občina Tinjice 1000 K; občina Dovje 2000 K;  Lucija Zajec, Šmart-no 3000 K;  Marija Bizjan, Šmartno 3000 K;  Antom Hribar, istotam 1000 kron;   Franc  Keber,   1000  K;     Ivan Doinicar 2000 K;  Ivana Marolt 2000 kron;  Marijana Bolta 1000 K, vsi iz Šmartnega    pri     Ljubljani;    Marjeta Čeroe, Moste 1000 K;    Ivana    Rode 1000 K; Ivan Rode, Udmat 2000 K; Matevž Krušič, Zelena jama 1000 K; Karol Štrukehj, Udmat 1000 K; Marija Zužck, Udmat 1000 K; Jakob Novak,    Moste    4000 K;    Ivana    Zajc, Šmartno 1000 K; Cecilija Janez, istotam 1000 K; Martin    Bolta,   istotam 2000 K; Marjeta Černe, Moste 2000 kron;    Marijana    Marolt,     Smartno 2000 K; Franc Karpe, Moste 2000 K; N. N. v Ljubrjani    10.000 K;   Medve-šek Eliia 2000 K; Jožef Dolanc 2000 kron; Marija   Košenina,   Sp. Senica 2000   K;   Ignacij   Obrstar, Zdihovo 2000 K; Anton Posega, Strane 1000 kron; Jakob   Ccledin,  Vel. Ubeljsko 2000 K; potom Hranilnice in posojil-nice Št. Jurij pod   Kumom   49   sub-skrlbentov i. s.: Jožef Pikelj 1000 K; Franc Župane 1000 K;    Janez   Roz-man   1000 K;   Adam   Fele   1000 K; Martin   Berk 1000 K;   Anton   Zajec 1000 K; Janez Baš 1000 K; Mina Gla-vač 2000 K;    J. Baš   1000 K;   Franc Cilenšek 2000 K; Anton Brlogar 1000 kron; Janez Potnpin 1000 K;    Franc Kotar 1000 K; Jakob    Bravec    1000 kron; Franc Očkon    1000 K;   Agata Celestin 1000 K; Jožefa Judež   1000 kron;   Marija Martinčič 1000 K; Ur-šula Hiršel 2000 K; Helena Smagur 1000 K; Marila   Martinčič    1000 K; Terezija Martinčič    1000 K;    Jakob Šuštar 2000 K; Franc Repovš 1000 kron; Franc   Stepec 1000 K;    Neža Skrinjar   2000 K;    Marija   Dolinšek 1000 K; Marija Pavlin 2000 K; Anto-Dija Kovafi 2000 K; Jožeia Clč 1000 i
kron; Hranilnica in posojilnica St. Juril 4000 K; Marija Glavač 2000 K; Dom v Št. Juri ju 4000 K; Marija Avsec 2000 K; Alojzija Avsec 2000 kron; Cecilija Avsec 600 K; Marko Glavaš 400 K; po 200 K: Franc Repovš, Janez Repovš, Franca Repovš, Franc Ćič, Franca Lazar, Marija Ćič, Jožefa Zore, Jakob Potrpin, Anton Glavač, Marija Baš, Franca Potrpin; dr. Josip Marinko, MavčiČe za Jane-za Burger 3000 K; Janez Ovčjak 2000 K; Jakob Kalan 1000 K; Marija Zlate 1000 K; Katarina Boštjančič 1000 K; občine: Lancovo 1000 K; Dolenjavas pri SenožeČah 2000 K; Velika Loka 3000 K; Moravče 1000 kron: Metlika 10.000 K; Sv. Mihael pri Št. Petru 3000 K; Domžale 5000 kron; Jožefa Škvarc, Oreš je 1000 K; Bizjak Frančiška 1000 K; Bizjak Le-opold 1000 K; Janko Dežman, Harije 1000 K; župni urad Rihenberk 40.000 kron; dr. Ivan ŠusteršiČ, deželni glavar v Ljubljani 10.000 K. — Do inclu-sive 15. t. m. je podpisalo pri Kranjski deželni banki v Ljubljani skupno 558 strank 8 rnili]o-nov 348.200 K četrtega vojnega po-sojila.
—  Pri c. kr. priv. Splošni   prometni banki,  podružnica v Ljubljani,
preje J. C. Maver so IV. avstr. vojno posojilo med dmgrimi še podpisali: G. dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar, Ljubljana na I. posojilo 25.000 K, na III. 5000 K, na IV. 5000 K, skupaj 35.000 K;g. Menrik Seljak, Ljubljana .000 K; pa. Marija Osimitsch, Ljubljana 3000 K; £dč. Liše Osimitsch, Ljubljana 2000 K; g. Anton Skubic, Ljubljana 1000 K; g. Robert Steno-vic, Ljubljana 3000 K; ga. Hanna Zhuber pl. Okrpg, Ljubljana 10.000 kron; g. Adolf Švara, Ljubljana 8000 kron; g. Matej Supan, Ljubljana 2000 kron; g. Franc Skrabar, Višnja gora 2000 K; Mat. Rom, Kočevje 10.000 kron; g. Anton ULm in ga. Gabriela Ulm, Ruperčvrh 4000 K; g. dr. V. Gregorič, primarij, Ljubljana 10.000 kron: vč. g. Rudolf Raktelj, župnik, Bizeljsko 600 K; g. dr. Guido Beyer, zdravnik, Mautemdorf 4000 K; Mest-na občina. Novo mesto 20.000 K; Krajni šolski svet. Novo mesto 4000 kron; ga. Ana Fabjan, Dol. Gradiše 1000 K; Otroci ljudske sole v Crnu-čah pri Ljubljani 700 K; od katerih so 500 K takoj plačali; ga. Ana Fabjan, Dol. Gradiše 1000 K.
—  Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana so podpisali dalje    še četrto vojno posojilo med    drugimi: Posojilnica    v    Ribnici     11.500    K; Okrajna hranilnica    in posojilnica  v Idriji 57.600 K; Maček & Ko.. Ljubljana 1000 K; Kmet & Ko., Ljubljana 1000 K; občina Dob    pri   Domžalah 5000 K; Alojz Lilleg, Ljubljana 5000 kron; Ivan Lapajne,   Ljubljana 1000 kron; Jos. Kunstel, Vrhnika    30.000 kron; neimenovani v Zagorju 12.000 kron;    Franc   Stembcrger,   Trnovo 1000 K; Mestna hranilnica v Črnom-Iju 80.000 K; Franc Sajovic, Medvo-cie 2000 K; V. A. Paleček,    Gorenja vas 4000 K;  neimenovani v Ribnici 10.000 K; IV. mestna deška   ljudska šola v Ljubljani 100 K; neimenovani v Karrmiku    20.000 K:    Ludvik   Če-bron, Rihenberk    5000 K;    A. Krajc, Grahovo 30O0 K; M. Kastefic, Zatič-na 2000 K; SlovenskaStraža v Ljubljani 10.000 K; .\na Narobe, Škofelj-ca 1000 K; Franc Ks. Casper, Ljubljana 1000 K; Franc VVokač, Ljubljana 4000 K; Ivan Švigelj,    Borovnica 1000 K; Franc Hauptmann, Ljubljana 1000 K;     Ivan    Košenina,   Ljubljana 500    K:    Josip    Stadler.     Ljubljana 10.000 K; Josip   Borštnar,   Sv. Križ 1000 K: neimenovani Ljubljana 2000 kron; Rudolf Kokalj, Ljubljana 5000 kron;  Kino  »Ideal«. Ljubljana    1000 kron:  Franc    Sagoschen,    Ljubljana 100 K.
—  Pri ČešJd Industrifalni banki
podružnici v Ljubljani je bilo dalje subsfcribirano na IV. vojno posojilo: F. G.. Ljubljana 5000 K; Luka Ber-gant, Ljubljana 100 K; M. S. 2000 K; S. S., Ljubljana 200.000 K; L A. Hart-mann, veletrgovec, Ljubljana 10.000 kron; Ivan Poharc, girrmazijec, Ljubljana 100 K; Ana Cuzak, Zadvor 2000 K; Franc Cuzak, Zadvor 1000 kron; Jože Gorjup, Male Liplenje 1000 K: B. S., Ljubljana 98.800 K; L. Z., Ljubljana 80.000 K; potom okraj-ne hranilnice hi posojilnice, Škofja Loka: Franc Poijanec- pismonoša, Skofja Loka 500 K; Janez Jenko, Rateče 8, 6000 K; Marija Kalna, Skofja Loka, Kapucinsko predmestje 6, 1000 kron; Josip Guzelj, Skofja Loka 99, 5000 K; Franc Ziherl, Škofja Loka, kapucinsko predmestje 14. 1000 K; Frančiška Lavtar, Log 17, 1000 K; Matevž Krajnik, Sopotnica 800 K; Marjeta Maček, Zminec 28, 500 K; Jera Potočnik, Valterski vrh 300 K; Matevž Hafner. Skofja Loka 500 K; Katka Hafner, Skofja Loka 500 K; Janez Jugovic, Oodešič 1, 1000 K; Marjana Jugovic, Godešič 1000 K; Ivan Starman, Pungart 1, 1000 K; Anton Kokalj. Mlaka 5. 6000 K; To-
maž Debeljak, Kovskl vrh 35, 3000 kron; Janez Križaj. Godešič 38, 1000 kron; Marija Doiinar, Skofja Loka 1000 K; Valentin Kosir, Skofja Loka 1000 K; Franc Caleari in brat 3000 kron; Matevž Hafner, Skofja Loka 1000 K; Jernej Crnivec, Skofja Loka 1000 K; R. L„ Ljubljana 1000 K; M. K. P. 1000 K; M. S. P. 1000 K; J. S. P. 1000 K; I. Z. daljnih 15.000 K (to-rej skupaj na IV. vojno posojilo 52.000 K na vse 80.000 K); Herman Wehrle, višji revkient južne železni-ce, Ljubljana 500 K.
Vesti iz Đrimorskib toi.
V  kavarno Corso v Gorici je zo-
pet treščila granata, jo razdejala in ubila tri ljudi. Stevilo pri zadnjem zračnern napadu ranjenih je naraslo na 42.
Tolmin in tolminske vas! so ob-streljevali Italijani že opetovano in napravili več ali manj škode. Dne 9. so zopet padale na Tolminsko itali-janske granate v obilem številu. Tolmin je hudo zadet, vse hiše so poško-dovane. V neki kleti je bilo 20 oseb, ko je udarila granata, ranjeni sta 2. Pri obstreljevanju začetkom maja je trpela Sv. Lucija, Modrejce, Baca, Idrija, gorelo je v Ljubinu, Poljubinu, Prapotnem.
Na tabprlšča v Novi vaši in Ren-Čah, ne v Skocjanu, so metali Italijani bombe, kakor poroča Cadorna 13. maja. Njegova poročila so vedno nejasna in tako tuđi se ni dalo prvotno posneti, kam pravzaprav so metali bombe Italijani. Metali so jih tuđi v Renče, ali željenega uspeha nišo dosegli.
Zbit italijanski zrakoplov. »Našemu Jedinstvu« poroča P. Lovrić: Dan 4. maja za nas vojake na braniku proti Italijanom je bil dan veselja. Okoli pol šeste zjutraj smo videli so-vražni zrakoplov, gledamo ga, sledimo in čakamo, kedaj ga opali kak naš top. Kar naenkrat ga obsujejo naši topničarji s šrapneli in na^ša dva zrakoplova poletita v visine proti itali-jan-skemu. Jeden se vzpne nad ita.II-janskega, vrže nanj 5 upaljenih ben-galov in ga zažge. Klicali smo veselo: hura! Lepo je bilo gledati, kako gori. Začel je padati. Ko se je zrušil, so hiteli do njega, 6 rtalijanskih ofi-cirjev je bilo v njem, med njimi en major. Jeden oficirjev je skočil po-prej iz visine 100 metrov, padel je na brzojavno žico In ostal mrtev. Ostali so ranjeni. S sovražne strani so z žalostio gledali to Italijani, streljali so pa zaman.
V  Dolnii Vrtojbi    pri    Gorici  je mmi Ivan Soban, že prileten v obči-ni in okolici dobro znan mož.
Ivan MarkočiČ iz Biljane v Br-dih, sedaj v Pulju pri orožniški asi-stenci, išče svoje stariše, za katere ne ve nič, odkar je vojna z Italijo. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči.
Nadporočnik Neisser, žrtev po-topitve parobroda »Dubrovnik«. Po-
trjuje se vest, da je nadporočnik Jurij Neisser 78. polka se vtopil pri katastrofi, ki je zadela parobrod »Dubrovnik« in o kateri smo že obširne-je poročali. Pokojnik je bil od lan-skega leta v Dubrovniku, dodeljen c in kr. postajnemu poveljstvn. Po pokliču je profesor na učiteljišču v Celovcu, kjer zapušča vdovo in tri otro-čice. Neisser ima 36 let. Hvalijo ga radi njegovega lepega nastopanja v službi in dobrega srca.
V Trstu bo v ponedeljek 22. t. m. velik pevski in muzikahii koncert v korist Rdečega križa. Na sporedu so izbrane pevske in muzikalne točke. Koncert   bo v   dvorani   občinskega gledališča.
V  pomoč šentjakobski podružnici cfružbe sv. Cirila in Metoda v Trstu!   Ta važna podružnica vzdržuje že 4 leta otroški vrtec, v katerem je nad 100 otrok revnih starisev.    Podružnica je    vsled sedanjih    razmer brez sredstev in ako jih ne dobi, bi morala vrtec opustiti. Da se to ne zgodi, prirodi podružnica v   nedeljo 21. t. m. v dvorani Deiavskega kon-sumnega društva pevsko in glasbeno prireditev   z    zanimivim   sporedom. Priskočimo na pomoč potrebni    podružnici !
Obedi fn večerle po cenl. Apro-vizacijska komisija v Trstu je skle-nila, ća. bo razdeljevala v posebnih lokalih proti nižjim cenam zdravo in obilno hrano, in sicer obede po 20 in 60 vin. in večerje po 20 in 30 vin. Kđor si hoče zagotoviti tako kosilo in večerjo, se ima zglasiti od 18. do 24. t. m. v lokalu »ex Puntiganv, trg sv. Ivana, s seboj mora prinesti iz-kaznico za živila. Za ceno hrano so razdele potem posebn« izkaznice.
Besuncem z Juga v polltičnetn okraju Maribor! Okrajni pomožni odbor za begunce z juga v Mariboru bo prodajal v ponedeljek, torek in sredo, 22., 23. m 24. maja 1916 v last-nem skladišču živil v Mariboru Rei-serstrasse Nr. 23. od 9.—12. ure pred-poldne in od 3.—5. ore poookkie Dar-
tijo testenin in svežega domačega špeha pod ugodnimi pogoji. Za nakup teh testenin so upravičeni le begunci in to le proti izkazu izkaznic (legiti-macij), koje se bodo izdajale v petek, soboto in v ponedeljek (19., 20. in 22. maja 1916) od 10.—12. ure pred-poldne na glavarstvu v Mariboru, Tegetthoffplatz 5, II. nadstropje, 14. soba ali pa popoldne od 2.-4. ure pri vojnood-dajnem oddelku tržaške-ga «Qewerbeforderungsinstitut« v Mariboru, Tegetthoftstrasse 77.
V Pulju se prodaja goveje meso: sprednii deli po 7 K 64 v, zadnji deli poSK.
Vodstvo trgovsko - obrtne zbornice v Rovinju je poverjeno c. kr. okrajnemu komisarju dr. V. Pfeifer-ju, ki je radi tega premeščen iz Trsta v Puli.
Nagla sodba. C. kr. dalmatinsko namestništvo je razglasilo vsled naredbe vojnega poveljstva ponovno izjemne določbe nagle sodbe.
Kolajne »Osvećeno Kosovo 1912.« prepovedane. Iz Zadra poročajo, da je prepovedano nositi in hraniti srbske kolajne »Osvećeno Kosovo 1912«. Kolajna ima napis »Osvećeno Kosovo«, pod napisom je letnica 1912. Na kolajni so napisana imena raznih mest Bitolj, Skader itd. Prc-kršenje prepovedi se kaznuje z globo 2 do 200 kron ozirorna z zaporom 6 ur do 14 dni.
Modra galica za okrai Dubrovnik je bila nakrcana na parobrodu »Dubrovnik«, ki se je potopil. Tako željno so jo pričakovali vinogradniki. Vlada se je zbog tega odločila. da iz-roči vso rezervno zalogo galice v Dubrovnik.
Podržavljenje mestne policije na Reki. Ogrska vlada hoče podržaviti mestno policijo na Reki. Pravi, da je to glede na sedanje razmere neob-hodno potrebno; državna oblast mora vršiti posebno pozorno kontrolo nad meščanstvom. Verjetno je, da vlada da Rečanom nekake koncesije, katere bo smatrati za ozir na mestno avtonomfjo, morda bo uradovanje policije mažarsko in italijansko.
Dnevne vesti.
— Vojno posojflo. Na c. kr. državni obrtni soli je govoril o pome-nu in rentabiliteti vojnega posojila profesor Henaik Podkrajšek. Njegova izvajanja so hitro našla pot v mlada srca za vse lepo in blago vnetih obiskovalk ženske obrtne sole. Svofim domovinskim čutilom pa so dale duška na ta način, da w> v svojih razredih začele nabirati pro-stovoljne denarne prispevke. Dasi jih po številu ni veliko in je poleg tega med njimi pretežna večina takih, ki žive v skromnih razmerah, so vendar nabrale veliko, še več pa je donesk> srečkanje, za katero so darovale nekatere učenke krasna ročna dela. K lepemu uspehu te akcije so pripomogle učiteljice Klementina Hrovatin, Ana S c h m i e d t, Fi-lomela Senckovič in Marija Veharz dobrimi sveti, ki so jih da-jaie mladim nabiralkam, potem pa tuđi s svojimi prispevki in s prispev-ki, ki sta jin na njin posre<k>vanje naklonila vzvišenemu namenu ravnatelj ra moški učiteljski zbor ženske obrtne sole. S tem denajjem kupljeni kosi IV. vojnega posojila se bodo na željo mhadih domoljubk iz-ročili ravnateljstvu s pristavkom, da naj dobivajo obresti ukaželjna de-kleta, ki bodo še v poznejših časih obiskovale žensko obrtno solo.
—  Vsled ran  doblienih  na  bo|i-šču, je v bolnici v Moedlingu pri Du-naju umri sedaj še drugi sin rodbine Strauss v Ljubljani    gospod    Henrik Strauss. Naše sožalje!
—  Umri ie ng Dun^lu „15. t. m. korektor c. kr. drž. in dvome tiskar-ne v pokoju   g. Jožef   Bjje ć, e n e k> Svoj čas je bil   uredni^, »Slavenca«* Tuđi pisateljeval Je in njegov roman »Od,pluga do kronej« je marsikdo z zammanjem Čital. Bodi blagomu rajn-kemu tuja zemljica lahko!     A    J.
—  Za plansarje in sirarjs. Vsled odloka c. kr. ministrstva za poljedel-stvo z dne 6. maja 1916, št. 21.635 je c. in kr. vojno ministrstvo v sporazumu s c. kr. ministrstvom za dežel-no brambo z dopisom z dne 28. aprila t. 1. odd. 10, št. 55.882 pritrdilo, da se planšarji in sirarji, ki jih ni mogo-če pogrešati, odvežejo od vojaškega službovanja za najdaljšo dobo od 15 maja do 15. oktobra.
—  Osebna vest. Za evidenčnega. geometra drugega razreda" je ihieoo^" van eleve Miljaei Levec,
—  Ljudskošolske vesti.    Za su-plentinjo v    Osilnici    je   nameščena Angela M a n d e 13 • v Oblaku Marija Očahar.
—  Potres. Potresne opazovafaii-ce so včeraj zabeležile med 2^50 ia 3*20 popoldne več potresnih sunkov. Potres je bilo občutiti tuđi v Ljubljani ter v Trsta.

,bLUv£7C>ivi NAivUu*.  dne i«,  maj4 iin6.
114. šiev.
—  Lasinfkl pso%- se vnovič opo-zarjajo, da je dotil mestni    konjaČ v smislu razpisa c. kr. deželne    vlade nalog, da mora vsskega psa. kl je bil vjet    vsled    prestopka    poostrenega pasjega kontumaca, takoj in brez od-loga pokončati. Vsaka proSnja v tej zadevi bo odklonjena.
Zdravstveno stanje mestn« občine ljubljanske. V času od 7. do 13. L m. se je rodilo v Ljubljani 15 oimk, 3 so bili mrtvorođeni, umrlo je 41 oseb. od teli 20 domaćinov. Za jetiko so umrle 4 osebe. med njimi 2 tujca. vsled mrtvouda 3 osebe. Kazen teh so i>c umrli I vojak za le-SUirjem in 1 vojak za grižo ter za kozami v epidemiiski bolnici na Ko-de!Jcvcm Pavia I n % 1 i č iz Smart-rega pod ^marno goro m iMarija 1) i m c iz Zg. Senice pri Medvodah. Za imekcijoznimi boleznimi so obo-Itli: 23 vojakov za kozami, 19 voja-kov za grižo. 2 domaćina za difterijo, s vojakov za egiptovsko očesno boleznijo.
—  Obrtno gibanje   meseca aprila v Ljubljani.    Meseca aprila je pri-glasilo pri mestnem    magistratu    20, ođglasile so pa 3 stranke svoje obrti. Pri^lasili so: Peter Angelo. Hradec-ke^a vas 46. trgovina z lesom. Ivana Virant. Zaloška cesta 10, prodaja ži-vii in slaščic. M. Dobravc. DradišŠče 3„ prodaja živih slaščic. piva, vina in sodavice v zaprtili stcklenicah.   Štetan Kržan, Studentovska    ulica    11, ćevljarski obrt. Ivan Gregorc.   Res-Ijcva cesta 24,   trgovska   agentura, komisijska  trgovina in    trgovina    z deželnimi   pridelki.    Josip    Maitzen, Cesta na južno železnico 7—9, trgovina s produkti  iz mineralnega olja in čistinii surovinami na debelo. Marija KuŠar. Sv. Martina cesta, bivša mitnička baraka, trgovina z mešanim blagom. Fran Remjc, Marije Terezije cesta 1. trgovska agentura in komi-xiska trgovina. Anton Bizilj,   Šolski drevored.    mesarski    obrt.   Terezija Ćebulj. iMarije Terezije cesta, na vo-Kalu pivovarne »Union«; prodaja ži-vii, slaščic in sadja ter    sodavice v zaprtih steklenicah.    Rudolf    Kokalj, Prešernova ulica 54, trgovina z mešanim blagom. Avgust Skof. Rimska cesta 5, prodaia usnja. Josipina Lav-renčič, Dunajska cesta 6, prodaja živi!, sadja. slašcic ter sodavice v zaprtih steklenicah. Jtriija Mlakar, Jen-kova ulica 12, trgovina s svežim m prekajenim spehom. Fran Cerar, Kolodvorska ulica 35, prodaja  slamni-kov in klobukov. Fran Fister,   Zalo-ška cesta 10, prodaja klobas, prekaje-nega mesa in  slanine. Albina Kanz. Sv. Petra cesta 12, prodaja galante-ritskega blaga in kadilnih potrebščin. Josipina Cizerle.    Križevniska   uKca °. prodaja    galanterijskega    in   kra- I marskega blaga. Pavel Faletič, Hre- I nova ulica  16. trgovina z deželnimi pridelki.  svinjskim mesom,  maslom. iaici in slaščicami in Marija VidoviČ, Vodnikov trg. prodaia lončene poso-de. — Odglasili so:    Marija   Bezlaj, Pogačariev   trg.    branjarija.   Alojzij Pertour. Trubarjeva ulica 2. trgovima z manufakturnim blagom ter Ivana Titz.   Konjuška   ulica,   kotlarskf obrt.
Ponovno prebiranje letnikov !?97. do 1865. v Krao ju in ŠkofH Lo-ki. V smislu vpoklienega razglasa *O«r odrejeno ponovno prebiranje v letih 1897. do 1866. rojenih črnovoj-niških zavezancev se vrši v Kranju 28.. 29., 30. in tuđi .31. maja. v Skofli Lok: ^a 1., 2. in 3. junija.
Teden Rdečega križa v Idriji. Iz Idrije nam pišejo: Teden Rdečega križa smo v našem mestu zaključili z izrednim usrehom: dal je Rdečemu križu ci stega 2700 K. Ako pomislimo, da je večiiia prebivalstva našega mesta delavskega stanu, kl ima pre-mnogo skrbi za svojo eksistenco, moramo poudarjati. da so se požrtvo-vahiost. ćlovekoljubnost in patriotič-no Čuvstvovanje vseh slojev mesta Idriie tuđi to not izpriča'e dejanjsko in sljajno! — Krajevni odbor je imel polne roke dela. a vse priredbe so se iztekle točno in uspešno. ker je so-dclovalo vse prebivalstvo z vnemo in navdušenjem. Posebno marljivra je M!a bolska mladina — tako ljudsko-šclska. kakor realčna — ki je pod vodstvom svojega idealnega učitelj-stva v polni meri storila svojo domoljubno dolžnost. Tuđi njena zasluga je, da ostane Idriji neomadeževa-na čast in dobro ime!
V  Lehnu pri Ribnici   na   Štajerskom je umri ondotni   veleposestnik i:i Jesotržec gospod Jakob Urbane v starosti 66 let. Pokojni je bil starosta znane narodne    rodbine,    častni občcn občine Lehen na Pohorju, ter rovsodi priljubljen in spoštovan. Ce-njeni rodbini naše sožaliei
V  cerkvi okradena. V samostanski cerkvi v Kamnikn }e bila ukradena Mariji Vidic denarnica % 12 kro-nami.  Prijeli so   osumljeno   Marijo Pančur in   dobili pri   njei   ukradeni denar.
Jerbas jajec Je piinesla včera) na tukajšaji trg neka kmetica,   Ko-.
maj je postavila jerbas na tla. jo te obsul roj žensk, ki so pridno segale po Jajcih in se sukale okoli knietice. Kmetica ie protestirala pa ni nič pomagalo. Pobrale so jej jaica, nekate-re so plaćale, druge pa ne. in jedna med njimi jej Je vzela Iz žepa se 40 kron denarja.
Pod zglavje ic bil spravil neki marker svojo denarnico z 300 krona-mi, čefc, da bo denar na varnem. Ali ko je trdo spal. je denarnica izginila.
PrOsoJa. Pri razposlanju »Slo-vensketra Naroda«, dne 17. n »ja se je pripetila neljuba nezgoda, da so se 2 poli Dostnih časmških znamk zame-šale med izvode naročnikov. Pošteni naš naroćnik, ki jih je prejel. se prosi, da nam Jih vrne, ker za njega itak nimajo vrednosti, izgubo pa bi revne ekspeditorce občutno trpele.
Razne stvari.
*  Cesar \ iljem je pristopil mad-žarskemu    zgodovinskemu     društvu kot ustanovni član.
*  Vdove državnih uradnikov so
storile pri vladi primerne korake, da bi dobile draginjske doklade. Pri ministrskemu predsedniku in pri fi-nančnem ministru so izvedele, da se o stvari že razpra^ ja in je upati, da se njihovi prošnji      od!.
*  Objtlavifena je b.la v Konigs-bersru na Nernskem Henrictta    Mol-stein iz Pustlanka, ki je bila meseca decembra zaradi treh umorov obso-jena na smrt.     Zastrupila ie svojega moža in dva otroka iz moževega zakona, da bi se mogla omožiti s starim ljubčekom  in  da  bi ji  pripadlo premo/cnje mo/a in njegovih otrok.
*  Štlri eksplozije v tovarni smod-nlka v  Neu Jersej u.    Koresnonden-čni urad poroča iz Milana 17. maja: Kakor poroča    ^Secolr>«,    naznanja pariški   »New  York  \Vorld«.  da  so se pripetile včeraj v tovarni smod-nika Gibson v Neu    Jersevu    stiri eksplozije. Jkode je en in ena četrti-na milijona frankov.    14 delavcev je ubitih, 40 ranjenih.
*  Mož v ženski obleki. Pri so-diŠču v Linču so imeli te dni sodno obravnavo.      Tožile so se babe, za pričo pa ie bil poklican Mi ha Sonn-leithner. Ta ie stopil pred sodišče v — ženski obleki. Vse je seveda mislilo, da se je zgodila pomota, a Mi-ha Sonnleithner ie odkritosrčno po-jasnil, da je moskega spola,    da pa vedno nosi žensko oblcko, ker se mu zdi boli pripravna in da ie šel v ženski obleki tuđi na vojaški nabor.
*  Poskušen zavratni umor. Terezija Majer je služila osem let nri posestniku    Baumannu v Waidhofe-nu na Nižjem AvstrijsV-n1. Začetkom Ietošnjega leta pa je hotela zapustiti službo. Vedoč. da jo jrosnodinja ne bo pustila izstopiti, ker fe verko pomanjkanje  poslov,  se    je    Terezija Majer odločila  za  barbarski   zločin. Vtihotapila  se  je  v  spalrico  65  let stare gospodinie \u vzgalr  posteljo. upajoč, da starka zgori. Starka pa se je resila  in zdaj ic bila Terezija Majer obsojena na tri in pol leta teške ječe.
*  Buren obeni zbor. Na Dunaju }e sedež društva,    ki    se    imenuje
Reichsverein der Kausfrauen Oesterreichs^. To društvo je imelo minule dni svoj občni zbor, ki se je v redu in mirno vrSil, dckler nišo prišli na razpravo samostojni pred-logi. Tedaj se je oglasila neka gospa Bauer ter zahtevala, naj se društvo imenuje »Rcfchsverein der deu-tschen Hausfrauen^, češ, da je izraz *osterreichi$ch~ presplosen ter pravzaprav internacijonalen. RazvH-!a se je doiga in precej pikra raz-prava, katerc konec je. da ostane društvu staro »me.
*      Spifitisti    na    Ceškem.     V Aberthamu. v  nemškem     delu    Če-Ške, se je pred kratkim začelo spi-ritistično gibanje. V več krajih so Že ustanovili   spiritistične     bratovščine. Pri nekem    derarnem    zavodu    so dvignili spiritisti večji del vlog,   ker jim Je »višji duh^ razodel, da bo do-tiČni zavod kmalu propade!. V Ober-fischlachu so orožniki vjeli    družbo spiritistov ravno ko ji je »vtšji duh« »razodeval<-   \-sakovrstne   skrivnosti s tega in z onega sveta. V Neudecku in v Voitsgriinu so orožniki    prijeli dve družbi  teozofov, brojeČi  skupaj 59  članov.   Vojni  čas  hoče  vplivati tuđi na možgane.
*  Vojna razstava na Dunaju.    V kratkem bo otvoriena ta    Času   pri-merna razstava. Na njej bodo zasto-pane NemČija. Avstro - Ogrska. Tur-čija in Boigarija. Ta razstava bo dala priliko, ogledati si trofeje te vojne ter vse industrijalne ki obrtne izdel-ke, ki so z vojno v zvezi. Tuđi bo po* stavljen poseben oddelek.    ki    poda sliko o o^Čudovanja vrednem    delo-vanju naše mornarice in njenih bojnih sredstvih.   Posebno zanimiv  bo oddelek, kjer se bodo videli    uspehi na5e mornarice, to Je nacrti in oteti deh* sovražnih ladfj. ki so bile potopljene, tako ladij »Ćurie«« »BerncellU
ui >Giu&eppc Garibaldi« ter zračnih ladij »Citu di Jesi« in »Citta di Fer* rara^. Razstava bo jako zanimiva in se bo vsakomur izpiačalo, da si jo gre ogledat.
*    Oporoka   čeikesa umatnika. Kakor  snio  porocali, je  umri  pre-tekli teden v Fragi slavni čciki kipar profesor Stanislav Sucharda. V svoji oporoki je odrcdil glede pogreba to-le: Svoje telo izroćam Češki zemlji. Ljubil sem jo in v njej bom mirno pocival.      Oblecite me v surko. Priprost spomenik iz kamna ali mramora naj mi izdela brat Vajta    po enem mojih del. Pogreb naj bo, prosim, čim enostavnejši — nikdar ni-sem ljubil sijajnega življenja in rad bi se ločil skromno od tega sveta. Ob grobu mi zasadite lipo. Prostor naj   mi  izberejo  žena  in  otroci.  — Proiesorja Sucharda so pokopali na stroške  praške občine,    uklonili  pa bo se umetnikovi zadnji želji in pogreb se je vršil tiho    in    skromno, brez petja in govora ...
*  Ženske na prunice! To je naj« novejše glasilo, ki grmi zdaj po An-gleškem. Prvi je to misel izrekel jako popularni  pisatelj   Horatio    Bottom-ley. Namen    tega gibanja je,    dobiti čim več moških za vojaško   službo. Angleški   duhovnik    Vanghar   je slovesno izjavil, da je ubijanje Nem-cev v sedanjem Času najvzvišenejša dolžnost vsakega Angleža in Bottom-lcy se sklicuje na to izjavo pri svoji zahtevi, naj gredo duhovniki v vojno, na njih mesto pa naj stopijo ženske. Za velike verske in cerkvene naloge bi zadostovali škofje, krstiti    in kr-ščanski nauk učiti bi pa ženske tuđi znale in vdove tolažiti ter sfcrbeti za otroke še bolje, kakor   moški.    Bot-tomlev omenja, da ima Anglija Že se-ciaj nekako svečenico, ki jo pozna in čisla vsa Anglija in sicer je to Annie Besant. Borno videli, kaj poreče an-gleška    duhovščina o tem   predlogu enega vodilnih mož pobožne Anglije.
*  Samomcr \z principa.     Biv^i lastnik znane dunajske ljudske knji-garne  in  za!ožbe  Ignac    Brand    je skoči! na Traunskem jezeru s parni-ka v vodo ter je utoni!. Zapusti! Je pismo, v katerem  pravi:  Ze davno sem sklenil, da odidem prostovolino s    sveta,    čim    dosežem    70.    leto. Zdravniki so mi rekli, da bom še dol-go  živel,  iaz  pa  ne maram   prena-šati nadlog visoke starosti. L. 1914. sem postal 70 let star in izvedel bi bil moj sklep že takrat, đa ni izbruh-nila svetovna vojna. Tako sem men-da edini človek na svetu, kateremu je \ ojna podaijšala življenje. Daiies vidim, da se mojim dragim ni niče-sar bati in da sovražnik nikdar    ne vdere v naše kraie. Zato se za vedno poslavljam. Skočil bom v vodo, kjer je najbolj globoka.      Prihraniti Vam hočem si>nosti pogreba,    zato sem si dal v zepe    10 kg   železa. Zdravstvujte.  —  Res    Brandovega trupla   se  dosedaj  nišo  nsšli   in   ga pač tuđi nikdar ne bodo. Pokojni je bil jako zaslužen založnik socijalno-demokratične    strankarske     literature.
*  Originalna   svatba.   Preteklo nedeljo se je odigral v neki Iepi budimpeštanski hiši originalen    prizor. Hišni posestnik David Siiss je oino-ži! svojo hčer ter povabil na svatbo i okrog 200 gostov. Ker pa se mu je zdelo škoda lastnega stanovanja, je priredil pojedino slcer v svoji hiši, toda    v    stanovanju    nadporočnika Totha, ki ie bil nedavno poklican na j fronto in katerega žena je odžla za nekaj časa k staršem. Slučaj je na-nesel.    da se    je nadporočnik Toth ravno tlsto    nedeljo vrnil za nekaj dni na   dopust.    Kdo s! predstavlja njegovo začudenje,    ko    najde    pri vstopu v svoje sobe zbrano častito svatovščino petične    Sare    hišnega gospodarja!  Sledil Je buren  prizor. David Siiss se je seveđa prestraši!, potem je začel prositi, da nai gospod nadroročnik  vendar ne kali  veselja mlađega  para.  končno  se   je  pričei krepati.  Konec  ćele afere je bil  ta, da je šel nadporočnik Toth po policijo  in  da  je morala brutalna  roka rcdariev ekspedirati svatovsko družbo — v drugo nadstropie    in    na cesto.Pavid Siiss ima Še eno hčerko, toda nikdar več ne bo prirejal svatovskih  pojedin  v prostorih    svojih najemnikov.
*   Angle^ki ver'M anttmlHtaristl, Angleška zbornica se je 1^>. t. m. bavila  z  vpraŠaniem  verskih  pomisle-kov gotovih ljudi proti udeležbi    na vojnih dejaniih. Unionist Banburv jc nredlagal. da na? bodo voiaške službe oproščenf Ie oni, kl    so  pripadali že pred   1.  fulijem   1914 sekti,  ki  je proti voini službT. Delavski zastopnik Thomas ie    predfagal, da   naj    take ljudi vnorabliafo pri narodnih delih. Lord Hugh Cecil hoče prepustiti od-ločitev v tem    vprašanju   sodiščem, nakar ie Banburv umaknil svoj nred-log. Liberalec Harvev je predlagal, da naj se taki vojaki oostavijo pred vojaško    sodISČe.    Član    delavske stranke Snowden Ie vpriit! nato mU metre aU bn ooth 17 mo* ki *o hiU
poslani na Francosko in so se branili iz verskih razlogov se bojevatu ustreljenih. Ministra Long in Cave sta molčala. kar je veljalo za priznanje, da so ti mladi Ijudje izgubljeni. Snouden je zaklical: >.Le prvi strel naj pade!« Minister Cave je nato od-govoril, da se smejo vojaki na fronti ustreliti zaradi dezercije aii straho-petnosti pred sovražnikom. Pred so-vražnikom se pravi v prvem strel-skem jarku. Ljudje z verskim proti-vojaškim mišljenjem pa nišo prišli nikdar pred sovražnika. Končno je bil Harveyev predlog odklonjen.
*    Aretovanl    posla nec     Lieb-knecht. Znano je, da je bil v Ben> linu aretovan nemški državni posla-nec  Liebknecht.       Zdaj     pretresajo nemški listi, kaka kazen ga utegne zadeti.      Liebknecht  prrznava sam, da se j^ aretaciji ustavljal z rokami in  z  nogami,  storil   upor  proti   državni oblasti, ki se po § 133. nem-škega kazenskega prava kaznuje   z zaporom od 14 dni do dveh let, ki se pa srne tuđi premeniti v globo. Dalje je Liebknecht razdeljeval list-ke,   pozivljajoč občinstvo, naj se 1. maja zbere na ulici v svrho skupne manifestacije.    To dejaje je kaznivo po § 110. z globo do 600 mark ali z zaporom do dveh let. Liebknecht je aretovan   kot   »Armierungsoldat«   in je obdolžen, da se ni pokoril službe-nemu povelju. Ni prav jasno, na kaj to meri, najbrž na povelje, da »Ar-mierungsoldat« ne sme obieči civilne obleke.     $§ 91. in 92. vojaškega kazenskega    zakona določata za ta pregrešek zapor od 14 dni do 10 let, če  je vsled  take nepokorščine  nastala znatna Škoda. Največ pozornosti posvečajo listi  vprašanju. če je Liebknecht  obdolžen  vojnega izdajstva. Če je z listki, ki jih je razširjal, storil tako dejanje, bi bil lahko obso-jen na deset let, na izgubo mandatov in advokature.
*  Skadar.   Koliko smo v zadnjih letih čuli in čitali o zgodovinsko zna-menitem Skadar - gradu. Zdaj je to mesto v rokah avstrijskih okupacijskih čet. Iz poročil. ki ]ih objavijajo vojni  poročevalci v raznih listih, je posneti marsikako zanimivost o življenju v tem mestu. Na skadarskem jezeru se zibljejo zdaj   poleg   starodavnih turskih   parnikov tuđi  nekaj avstrijskih. Pred izlivom   Bojane se prikažejo časih sovražni    podmorski čolni. zato je treba pri vožnjah pre-vidnosti. Toda Ie čez to   vodo    vodi ravna pot do naših čet in v Albanijo. Zato je tako v Virpazarju, kjer se tovori nalagajo, in v Skadru, kjer se zopet izkladajo, vedno jako živahno življenje.  Na Tarabošu  se vidijo  še zdaj strelski jarki    izza    balkanske vojne,    niše vse naokrog so razsute ali vsaj poškodovane in   grobov   je mnogo, jako mnogo. Konec jezera je prazna turska vas — en del Skadra; pravi Skadar leži pol ure od   jezera in vodi tja železen most.    Mesto    je tesno, polno temnih skladišč in sele, kjer je pazar se vrdelo pravo življenje. Hiše so večinoma pritlične in Ie izjemoma enonadstropne.   Ulični napisi so franeoski. V mestu je vojaš-nica, trije ali štirje hoteli, ki so   po evropskih nazorih vsi jako ubožni, in polno turskih kavarn. Kaka bo pri-hodnjost Skadra in Albanije splon, o tem ima vsak prebivalec tega mesta drugo mnenje. Za zdaj ne zahtevajo nič drugega. kakor mir in živež. Provizorna vlada    razdeljuje    moko    in kruh in kakor v   evropskih    mestih, čakajo tuđi v Skadru žene in otroci v dolgih vrstah. da pridejo na vrsto. Cene živjl in pijač so visoke. Stekie-nica slabega piva velja   štiri krone, mala čaša vina eno krono. Vojaštvo je prineslo v Albanijo mnogo denar-ja in ga tam pustilo. Vojaki so pokupili sila mnogo   cigaretnega   tobaka, oficirji so pokupili    vsakovrstne   albanske dragocenosti in kožuhe. Naj-laglje je izhajati z   italijanščino.    To je posledica dolgoletnega dominiranja Italijanov v političnem in trgovskem oziru in sad italijanskih šol. ki so jih vzdrževali ne Ie  Italijani, nego tuđi Avstrija.
* Preganjani privrženci Leva Ni-kolalevlča Tolstega. Pri nas so največ znani Ie romani znamenitega ru-skega pisatelja grofa Leva Nlkolaje-ča Tolstega, zlasti »Ana Karenina«, »Vstajenje« ter >Vojna in m\T.< Toda Tolstoj je spisal še mnogo drugih del, v katerih je med drugim obsojal tuđi vojno. Duhovit kritik je Tolstega imenoval zapoznelega apostola, prav zaradi njegovih moralnih naukov. Ti nauki imajo na Ruskem mnogo pri-vržcncev in ne samo na Ruskem, nego ćelo na Angleškem. Zdaj poro-Čajo, da se je v Moskvi začel proces proti 250 privržencem naukov Leva Nikolajeviča Tolstega. Ta proces vzbuja baje veliko pozornost po ćeli Rusiji. Tolstega privrženci so nam-reč še oktobra 1914. začeli delati proti vojni. Nabijali so na vseh mo-gočih krajih lepake. pojasnjujoče Tolstega nauk in pozivljali ljudi, naj ne Dodvržeio   vojiški ilužbi.   Neka]
znanih privržencev Tojstega se Ie i polnimi imeni podpisalo pod temi oklici. Policija jih je seveda aretirala. izvršila v raznih krajih mno£o liišnlh preiskav in našla vse polno oklicev, pozivljajočih ruske moške, naj ne vzainejo orožja v roke in naj ne stre-ljajo, češ Kristus je učil, da so vsi Ijudje bratje in da kdor bo rahil mec, bo z mečem uničen. Kakih 120 privr-žencev Tolskega je bilo poslanih v pregnanstvo. Novi proces se vrši se4aj v Moskvi in je tajen. Med zago^ vorniki so najodličnejši ruski odveN niki. Med obtoženci je dolgoletni hišni zdravnik Tolstega, dr. Makovickyt rodom Slovak, daje oni kmetovalec Novikov, ki ga je hotel Tolstoj obi-skati na svojem zadnjem izprehodu in Tolskega odlični prijatelj Bulakov, Obtoženci odgovarjaio skoro vsi na vprašanja sodnega predsednika »Kdo ste vi?« z »Otrok božji«. Med obravnavo se je zgodilo baje mnogo dramatičnih prizorov in so nekatere priče same prosile, naj se jih kot privr-žence Tolstega obtoži. Obtožnica očita vsem obdolžencem Ie politični zločin zapeljevanja k upornosti proti vojaški službi in podpiranja dezerter-jev. a sodišče je ugodilo zahtevi za-govornikov in je dovolilo da smejo podajati tuđi pojasnila, ki so v zvezi z verskimi nauki. — Kakor javlja »Franfurter Zeitung« je sodišče iz-reklo jako milo sodbo. Glavni obto-ženec Popov, ki je bil obdolžen, da je vojake zapeljeval v dezertacijo in razširjal proti militaristične oklice. je bil obsojen na en mesec korekcijske-ga zapora. Velik del obtožencev je bil oproščen.
* Na kolenih bi pričakovali kc. nec. Ferri Pesani, italijanski vojni poročevalec pri Verdunu, piše v tu-rinski »Štampi«: Vojaki imajo pravico do tega, da se popišejo njihova trpljenja, da se časte mrtveci in da se poroča o vseh posamičnostih njihovo junaštvo. Avocourt, Malan-court. Mrtvi mož, Gozd vran. Vaux, Douaumont — samo imena so dru-gačna, pekel je povsod isti. Najprej je treba oddclkom, ki naj nadomeste, kar je ostalo še živega vojaštva, da pridejo na lice mesta. Zadnje posto-janke so pet kilometrov za fronto. Vse to ozemlje ie pod ogn?em nem-ške artiljerije. Tako je treba preitf teh pet, šest ali sedem kilometrov po na pol razbitih dohodnih jarkih, po cestah in stezah, koder pometajo granate, po poljih. kjer je že luknja pri luknji. pod drevesi. ki nišo var-stvo, nego cilj za Nemee. Za prehođ teh petih, šestih ali sedmih kilomei-rov treba časih štiri ure in velja vedno deset odstotkov moštva. To je pa sele začetek. Dospevši končno na cilj. ostanejo vojaki sedem dolgih dni brez vsake zveze z drugim svetom v svojih pozicijah. Za ves teden se morajo odpovedati upanjn, da dobe živila in patrone. Koliko Ie morejo nesti, toliko nesejo tega se-boj. Časih dobe v hudo razbitih strelskih jarkih še nekaj municije, redkokdaj kaj jedi. Treba ie varče-vati. Na kaj naj bi bilo tuđi upati? Kakor da so na otoku, okrog katere-ga divja vihar, tako jp sedem dnJ vsak dovoz nemogoč. ?ie na ojače-nja ne smejo upatf. Sr.mi sebi pre-puščeni. naj jih je Še tako malo, so morajo boriti. Č? se na strojnih nu-škah kaj pokvari, ni mogoče pokli-cati mehanika, niti sploh koga, ki bi kai prinesel. Pomagati si morajo, kakor vedo in znajo. Kdor je enkrat tam snredaj. mora biti pripravljen, da sedem dni ne bo ne spal. ne jedel, ne pil. Niti na slabo tolažbo kakega povelja, ne na telefonično vzpodbu-do ne smejo upati. Zakaj bombar-dement je že davno temeljito po-končal vse žice, tako da ni nikaka zveza več mogoča in gotovo bi bili tuđi že vsi vojaki v bivalisčih deset metrov pod zemlio že davno mrtv? in pokopani, če bi imel sovražni-k sredstva, pogledati tuđi zemlji v na-ročje in jih tam poiskati; ted^n dni gre Dotem grmeča jeklena toea bre;: nrestanka nanje in se zakoplje več-krat Ie par korakov od njih. Sredi tega vse naokroc objernajcregra gorečega ognja jp njih junaštvo njih edina opora. Ce jih ostane Ie polovica pri življenju, je to že veli-kanski uspeh, ki pa se da cl oseci Ie, če jim na dan ni treba več kakor tri nemške napade odbiti. O. če bi ve-delf možje. žene in otroci Francije, kaksen je gigantski boi. ki se tu vrši, bi na kolenih pričakovali konec te bitke, v kateri se bore in umirajo, kakor se liudie nišo še mioli na sve-tu borili in umirali._______________
Podpisuj'te
IP. vojno posolilo!
Današnji list obscga 6 strani.
Izđaiatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
La^talflt Ifl fisk »Narodne tltkame«.
114. Stav.
.M OVfcJNbKJ WAKUU%  one 13. maj« taiC
Stran S.
Potrtim   srcem  javljamo  vsem   sorodnikom, prijateljem  m znan-cem tužno  vest,  đa je   naS   iskreno  ljubljeni  sin,  brat, svak  in stric,
gospod
Henrlk Stranss
vsled dobijenih ran   na   bojiSČu, v 39. letu  svoje  starosti, dne 17. majnika v Modlingu pri Duiiaju nremlnuL
P< greb se je vršil danes istotam.
Bod: pokojniku prijazen spomin!
V LJUBLJANI, dne 18. majnika 1916.
Henrik  Strnuss,   oče   Mira 5transa   in  Malćl  Snol   roj   Itramss,
sestre.  Ludvlk  Stransa, vojaSki  kurat,   brat.   Jos.   Soot   in   Ra4olf
Andenraltf, svaka. Mara, Jotica, atndt, Sliva, nečaki
tlapla*,   oziroma   ▼zamem   ▼    Dajem
Mm
z mešanim blagom.
ia ćeželi, takO<  M pozsefe.  Naslov
pove upravD»štvf>   »Siov. Naroda«.
1589
c;?Hnemu gospodu se ođda lepo
prav blizu glavne pošte.   1621 Ive, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Naprodaj po rrizki ceni fine

s   Štirimi   registri,   1   cin.   princpal.   1
pedal  16 čevlj.          1625
K'>, pore upravništvo »Siov  Naroda«.
Iščem                  1592
y       |              s             ■
T8i8zn insr 3
ever.tuelno tuđi žensko moč* Po-
nudbe z navedba. dosedanjega   službovanja ,    plačilnega    zahtevka    in    dan ,        mogočega vstopa so naves'i na:
Fefer   Majdič,   Gel^e.
H*s*M"$#3am
' y^.W      ^^^^^L^ft     va J^y       kv9^^&     aam^^aaa«1
se sprejme iakoj    od u^odnmi
=s===     pokoji.      s===ss
: ^ri"a Štađler, posestnica,
3v.  Petcr   pod   Sv.    Goraani, Štajersko.            1617
Po&teaega
iCaBHaa   HesH   ^ap^BB   bđ^Bt     ^B^H^   ^B^^B^H
vajenega konj, sprejme   1616
M. Spreitzer, Ljubljana
l i UJIIi! puJcjllU
na Spod. Stalerskem, pol ure od
■'i. postaje, blizu drž« ceste Gradec-L ubijana, sestoječe iz 15 oralov go--te^a visokega gozda, smreka, bor, hnst ia 55 oralov ozda, njiv, naj-holi^e vrste travnikov, badonosnikov, r^rka. vrtov, vse v ravnini in aron-" rano Graščina z dvemi nadstropji, IS sobami, gospodarska poslopja, vse v izvrsrnem stan u. riho'ov na oo^trve,
eo ppd ngrodnisil pc^ofl proda.
Pojasntia daje krv.-sls*. banka za parcelacijo in kolonizacijo, Zagreb, Zrinjevsc.                   i^3
Sprcjracta se takof
dva taoia vaita.
N-sov sp izv- v posredoval-nict llovotn^, Dunavska cesta štev. 14.                                      ioi4
Dovršeni kstosolec se sprejme
■c «» *                        1615
asplrant v Islami
A. Susteršiča
v Rrškem,      Dolenjsko.
Korsspondsntc
popolnoma samostojnega, event
kor esp ond entinj o
(!e prve moči) veŠ ee:^ korensp« n-'ence in stroiepis-3, se sprefne takof.
Ponudbe   pod   ..korespcndeat
I52711  na upravn   »Slov   Narodu«
1527
VABILO
na
Posojilnice v Brežicah
registrovase zadruge z neomejeno zavezo ki se bode   vršil
dre 27. maja 1916 ob pol 3  ori po-podne v sobi, kjer se nraiaje.
DNEVNI RED:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3   Odobrenje      računskerta       zaključka 'Z. pretečeno poslovno leto.
4   Volitev načplstva.
5,  Volitev nadzorstva.
6.  Slučajnosti.
1622                                 Kačelstv*.
Priporočamo najncveiše
zemljevlde
na^lednji^ beji|e:
Frevtagovo s                           n cms t« p^t
Zapadno fimko    •   ....   120   130
Avstr.-ogrsk. Primora    .   •   1*10   1*30
Romansko.......   1*20   1*30
Av3trtj«ko- in MemSho-Rn-   1*20   1-30
sklh obmejitUi pokrajin .   .   t-SO   1 30
Srbsko........   .   1*90   I «0
PardioeUko.....• —*9  - *fO
HOlzIovoi
Snloino rusko bojlsde    .   .   120   1*30
Pošilja  se   le   proti   gotovini   v oaprej ali pa po oovzetm.
Narodna Knjigama
V Ljubljani, Prešernova ulica St 7.
Tufnega srca nasnanjam vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in okolićanom prežalostno vest o smrti svoje soproge, gospe
Ivone Rozman
katero je Vscgamogočni izvolil poklicati do dolgi, mučni bolezni, pievideno s tolažili sv. vere v 81. letu starosti v boljSe življenje.
Nteno truplo izroćimo v nedeljo, 14. L m., popol. ob 3. un maten rcmlji pri Sv. Križu v KrSkem
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni in v samostanski cerkvi v KrSkem.
V molitev m blag spomin priporoča rajnko
Flor. Rozman,
soprog KRSKO, dne 12.   naja 1916.
Zahvala.
Ginjen vsled splošnega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabne mi soproge, gospe
Ivone Rozmon
se zahvaljujem vsem dobrotnikom za obilo pomoč v bolezni, za tolažbo v smrtni ari in iskreno sožalje, dokazano s častnim spremstvom k večnemu počitku.
Osobito se zahvaljujem gg. pevcem za ganljivo petje, požrtvovalnemu učiteljstvu, blagorodnemu urad-niStvu in meSčanstvu za obilico cvetja, 74 K 38 vin. na krsto rajnke v korist C. M. D., prečastiti duhovščini za vodstvo krasnega sprevoda in vsem, ki so prihiteli od blizu fn daleC, da spremijo pokojnico k večnemu počitku.
KRSKO, dne 14. majnika 1916.
Flor. Rozman,
1613                                                ostali soprog,
*
Brez posebnega obvestila.
TuZuim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubijeni oče, soprog, brat, tast, stari oče in  stric,  gospod
Jakob Urbane
veleposestnik, lesotržec, častni občan itd. v Lehnu na Pohorju
v starosti  66. let,  po đolgi mučni bolezni,  mirno v Gospođu zaspal.
Pogreb nepozabnega  rajnega se je vršil v četrtek,   dne  11. maja 1916. na  pokopališče v  St. Lovrenc.
LEHEN PRI RIBNICr, dne 12. maja  1916.                       1620
Marija Urbane roj. Scbwelger, soproga, Jalija, Francka Pernat roj. Urbane, Mlcka Oset roj. Urbane, Lojzka, Jakob, Maka, Zofka, Franček otroci, Oset Andrej, Pernat Alfonz, zeta, Marija Dltner roj. Urbane, sestra,  Mlcka, Dragica, vnukinjL
SZI3STO
mmm mJmmpe? ?~- "^j*«.aw ^mmmmm^ mamurnim
Samo 1 dan!                          %                                           Samo 1 dan!
Jutri petek 19. maja: Posebni večer:
kot glavna točk^:
„Baskerfilski ninV
SeazacIJska dstokttvik« drama v S dalaajlk. Saslavfl ia vprboril naiatelk Harrj PieL
Mladini ni primarno.                                     ]6i9
V soboto popolnoma nov učinkovit spored.
e^'^^ajn^™^
IROLIN^Roche"
Prsne bolezni, oslovski kaselj. naduha,       influenci
Kdo fiđi iemlje Siroiin f
t  Vsek. ki trol *»* frajnem kašlju
laž,je je oDvarovafi »e boteini.nego |o z^raviff. .7-   Csebe & kroničnim   katarom bronkijav, v^^    ki * S«rolinom oidravG.
i  Vadućljivi.kaferim Siroiin inafoo
o'enča  naduho <t. Skro^urni ofroci;pr* kaf»rih u£inl(ufC5irolin
z, ugaonim vspehofn naspto^ni pocuf«k.
$mdcć/v
LJUBLJANSKI
JKcse&iik za književnost in prosveto.
Letnik XXXV. (1915).
LJUBLJAV3KI ZVOil" Iskaja v zrattlb p9 enkral a«
me*#c ter rntrnam na Isto 9 K 20 b, pol  leta 4 K 60 k
ietrt  leta 2X30 h, u vae  n«&T3trljak«  de&elo po
U K 20 b na leto.
Nnanal ivrnki m dobivalo po 80 h.
aMaraiu flikanu" w L|abliaaL
Stran 4.
.aLOVfcNSKI NAKOtr, oue 18. maja laitt.
114. stev.
Šlhrovka — troplnovoc — krtnjovoe :   poUnkovec — rum — kognalc   :
T aalbollil kakavMtt M 4»M pm nJzklfc daevalh Mash pri In^l
Grnmmer & Komp.
Ljubljana, Sodna nllca štev. 3.       13T7
OVES
se nadomestl z melasnlmi krmi 11,    ki   jih   razpoSilja deželna    centrala    krrciil. Ljubljana,    Turjaški    * St. 3, v vrečah po 50 Ccna jeK 35— zal00,.fe.
Prodajalka
bolfia moč se sprejme tako] ali pa pozneje
o trgovino s specerijsliiin masom.
Ponndbe na trrdko
i
Ivan Perdan
v Ljubljani.                 I427 i
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporcča svojo bogato zalogo
luoznilj I^o!e5.
Mi Jlfoii
sa rodbino to obrt
«7
mm v hl
: Pisalni strofi ,,ADLER",
fletilni stroji
vs«h   wellkosti
C. in kr. dvor ni založniki
A. Zankl - sinovi
tovaraa kemičefk barr, Jakov In flrneiev
Resljev*   cesta   1    LJUBLJANA   Marijin trg 1
priporočajo vse vrst^ oljnatih, suhih: emajinfk In fasađnlk barr, priatnega kranfakega firneia, mavca« praanega olja za tla, atrojnega ol|a, karboliaeja, čotiičev, ateklar.
U^|a   in   Tseh   drugih   v   to   stroko   spadajočtb   predmetov.
Ceniki na razpolago.
Leno

I ffMtUMi se prođi. 13 joho?,  pri
kolođt(,ru Poljčaui-.   Vprala se naj pri
■»tp> !▼•■■ ilalun. pHU Irite,
■avioj. doluM.           1591
Kontoristinja
s p-sarnisko prakso, vešča sloveoskega in nemškega jezika v govoru in pisavit nadalje korespondence, knjigo¥od8t?m, strojepisja »n brzopisja se tato| sprrjmc. Ceni. ponudbe pod „EMttrlStlB|a M^/ISSS na uprav. »Slov. Naroda«.
Učenec
zdrav, krepak, poštenih   stanšev, s pri-merno Šolsko izobrazbo   ki ima veselje
do  trgovine«  nm  aprtjna takol v nk pri               1610
Viktor Pilihu
trgovina  z   ataiaslai   blagom   fn
detebtlml    pridelki   v   tale«   aia
Štaierakem.
Elektrike In   attt!!nske
svetiljke
vs«b    vrst   koti   žepne   ,
svetiljke: K 1 40, 2 — 250,   '
la baterije a 55 v., 70 v. ff
male žarnice : a 24 v., 30 v.
Acettlenske  ročne svetHjke
iz medi. noniklj.ine A K 650,
acetil. namizne sveuijke elegantno izdelane a K 6.50, viseče svetiljke, a K 13—. Najcenejša dobaviteliica za prodajalce! En groš katalogi na zahtevo gratis. Pošilja po povzetju, hrvatska korespondenca.
A. We!ssberg,
Dunaj II.v Uoter« Doaaostr. at. 23. HL
■A   IZBIRO poStlja tuđi na  defelo: K asne                                       2652
BLDZE
plaiče, joplce9 krila, kottume, noin« halj«v pm-rilo. modne pred-meie, iportn« klo-
bvke ta stasalke. 'elo solidna tvrd ka;
M. Krištofič - Bučar
L|«blfaaa, Start trg t. Laatna hlaa.
Fine
otroške oblekce
is in krstne oprave, n
Zelo Icpi, sVoro novi salonski mebiji, perzi'sVe preproge, siikc, zastori, lestcici, steblsna tn por-celanasta posoda
se  radi   preselit*   prodajo.
Ojjledajo se lahko   vs»k dan
• iđ   2.   do  5    are   popoldne,
flradUće 8, I. stopm^ ni.
■adstropje.       i62i
JVlodni salon
ČlitMka čHoroat, Šjubijana, Stan trg SI.
Velika taloga durejskih c'amskih :n dckli&h
slamml^ov.
^opravila točno in najceneje.  2alni klobuci v veliki ijesri.
A- & £• Skaberne
Jvlestru trg št tO.
Perilo
v zalogl.
Izdelovanje nnestinsHli oora.
Perilo za deteta
v salogi«
Moško, damsko in otroško
Ustanovljeno 1866.
perilo
lastnega   izdelka
đaleč zoaao zaradi izb^rnega kroja, točnega dela. zraeroib ceu
prlporoća

dobavitelj perila cet. in kralj. Visokosti,
ćastniških   uniformirani,   zavodov9   sa-
mosta nov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhltreje.
Istotam prva kranjska
praliica io likalaica lenla.
Motorni obrat.
Bažvecje ?arotanjB gerila.
BafHOfgjfl rlmti.
Perilo se na način prve dunajske čistll« niče zlika  brezhifono   kakor novo in se vse do srede   poslano   perilo   zgotovi v soboto tistega tedna«           276
Pri znano naj pošten ej sa postroiba.
m ilclBki.
Pflst!>!jni perje, nali in \m\.
Sportni predmefL
Kopalno pertlo    ::    Dr. Lakmanna zđravstvono perilo.
Dr. BaataT Jigrovo volnono parilo,   u   Porilo TETHA.

Delniška glavnica: K 8,000.000-—.
PODRUŽNICA   LJUBLJANA.
Rezerve: okrog K 1,000.000-—#
SPRBJEMA s tlOffa) u kafitloo in jih obrestoje po čistih 4 V* %.
¥logo mm tokovi ta ttrm rmimm proti aajagodnejšemu obrestovanja. Dviga se lahko vsak dan brez orira aa moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE Dl PB0D.UA: Devize, valute, vredaostoe papine rtd. hi srećke c kr. razredne loterije.
Coetrala i
Trot.
Po^raiaioo i
DvbrovMlk
■•tk«vM •patlja
Šlb«nlfc
KSE0HTI3A: Menice, devize, vrednostne papirje itd.          ,
DUIAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. BAJI PBE9UJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. miUIlis Borzna naročita in jib izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JJIDRJIBSKJL
Telefon št. 257.