Vcsamezva številka 10 vinarjev.
siev. 220.	V Liiliflni, v lorek, 26. sepiemiira m
Leto xliv.
= Velja po pošti: s K 26'-
„ a-20
»
. 36'-
Za celo leto naprej . za en meseo „ za Nomčijo oelolotno za ostalo Inozemstvo
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24*— za en шевео ......2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: s
za oelo leto ......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petllvrata (72 mm ćlroka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 i za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po doootorn.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po SO vin.
Izhaja vsak dan, Izr.-emil ne> delje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga voral rei
ikA' Dredniitvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; uefranklrana pisma se ne =» sprejemajo. — Uredniškega lelelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi alloi šL 6. — Račun poštne brantlnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Ho Hoite Cifflooe. - Brezuspešni roški ocpotO. - Zračni mM m RokoreSI. - Usodni boli v DobrudžI.
Vojska z Rusi in Rumuni.
Rusko vojno vodstvo je poslalo znatne sile proti spodnji Donavi. Od teh sta prejšnji teden že dve diviziji došli na črto Černavoda — Konštanca. Do večjega enotnega delovanja v tem bojnem odseku še ni prišlo. Operacijski prostor, ki je na razpolago, je 60 km širok in sili k frontalnemu napadu. Resna ofenziva bi tedaj zahtevala dosti časa in velikanske žrtve ter bi komaj dosegla zaželjen uspeh. Ker jc dana možnost tudi z drugega brega Donave, če-
f>rav z velikimi težkočami, vplivati na od-očilen uspeh, moramo z razširjenjem operacijskega prostora, tedaj s tem računati, da bo celo ozemlje spodnje Donave postalo pozorišče bojev. Od ruske strani se je že večkrat poizkušalo nastopati proti bolgarskemu obrežju, vendar doslej vedno brez vsakega uspeha.
Sedaj si obe sovražni sili stojita nasproti južno od črte Černavoda — Konštanca. Rusi in Rumuni so spoznali, da morejo vnovič poizkušati predreti šele po dohodu nadaljnih ojačenj; da bo pa tudi Mackensen ta čas izborno izkoristil, je pa tudi gotovo.
Rumuni se bojujejo, v kolikor se je že doslej ugotovilo, v splošnem zelo dobro. Iz odseka pri Hatszegu imamo poročila, da so se rumunske čete, ki so izgubile že polovico mož, še dalje borile. Enako se je opazilo tudi v drugih odsekih. Seveda se je pa tudi zgodilo pri Hatszegu, da je hu-zarska patrulja pet mož pognala v beg cel voj sovražne pehote, ki je branila nek most. Patrulja jc izgubila enega moža, zato pa-privedla pet ujetnikov. Malo število ujetnikov, ki so bili doslej ugrabljeni pri spopadih, dokazuje, kako srditi da so boji.
O sedanji moči rumunske armade se čuje, da ima okoli 24 divizij. Divizija šteje približno 15.000 mož.
Na gališki bojni črti je sovražnik v splošnem napadal, vendar se opaža, da je v mnogih odsekih njegova ofenziva precej ponehala. Zdi se, da je moral Brusilov oddati znatne sile za novo >;Donavsko armado«. Mogoče je, da bo dobil za te čete nadomestilo iz zaledja. Da bi boji na severovzhodu popolnoma prenehali, na to seveda ni misliti; rusko vojno vodstvo mora že iz tega namena nadaljevati svoje napade — vsaj v glavnih smereh —, da prepreči, da bi mi čete od tam odvzeli in jih drugod porabili. Ker so bili v Rusiji julija meseca vpoklicani novi letniki in ker so se vršila nova prebiranja, ima rusko vojno vodstvo na razpolago nekaj stotisoč mož, ki so sicer manj izvež-bani, vendar v stoječih bojih porabni. S tem moramo v najkrajšem času računati. Brezdvomno bo general Lešicki svojo začasno prekinjeno ofenzivo na južnem krilu Brusilove armade med Žabijami in Dorno-
vatro nadaljeval; to kažejo boji zadnjih dni. * * *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. septembra. Uradno se poroča;
Bojna črta proti Rumuniji.
Med Surduškim in Vulkanskim prelazom smo odbili rumunske sunke.
Na sedmograški vzhodni bojni črti so se živahnejše bojevali.
Bojna skupina generala nadvojvode Karla.
Severno in vzhodno od Kirliba'oe stoječi boj.
Pri Ludovi so Rusi zopet brez uspeha napadli.
Severovzhodno od Lipnice Delne je naskakovai sovražnik postojanke turških čet; povsod smo ga vrgli, v enem odseku s protinapadom.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Sinoči so poizkušali Rusi zopet prebiti severno od Perepelnikov. Njih napori niso uspeli. Izgube sovražnika so težke.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25, septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega,
S takojšnjim protisunkom dn® 23. septembra zopet osvojene postojanke pri Ma-janovem smo držali proti ponovnim močnim ruskim napadom.
Bojna črta generala konjenice
nadvojvoda Karla.
Med Zloto Lipo in Narajovko so Rusi brez uspeha napadli turške čete. S protisunkom smo vrgli dele, ki so udrli; ujeli smo 142 mož.
V odseku Ltidovna (Karpati) smo zopet odb'Ii napade Rusov.
Erdeljsko bojišče.
Izjalovili so se rumunski sunki med Surduškim in Vulkanskim prelazom.
Bojna skupina maršala p 1. Mackensena,
Za zvezne čete uspešni boji južno od črte Cobadmu—Topraisar.
Neki naš zrakoplov je metal bombe na trdnjavo Bukarešt.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija, 26. septembra. (K. u.) Generalni štab poroča 25. t. m.:
V Dobrudži so naše čete na desnem krilu uspešno napredovale in zasedle črto Angaraš-Cervoli.
Sovražnik se je umikal proti severu.
Na ostalem delu te bojne črte sla slabotno delovali topništvo in pehota,
Rumunsko uradno poročilo.
23. septembra. Na severni in severoza-padni fronti je naš napad zapadno in jugo-zapadno od Dornevatre napredoval. Naše čete so prišle naprej tudi v gorovju Kele-men.
Na ostalem bojišču boji poizvedovalnih čet.
Na južnem bojišču v Dobrudži kano-nada. Na našem levem krilu je bilo bojevanje precej živahno; končalo se je z umikanjem sovražnika. Njegove izgube v 20, septembra končani bitki so h le velike. Na odseku ene same divizije smo nabrali 5000 pušk.
Rusko uradno poročilo,
23.	septembra popoldne. Sovražnik je napadel 22. t. m. zjutraj južnozahodno od Naroškega jezera s plinom; napad je trajal dve uri. Medtem, ko so izginjali plinasti oblaki, je poizkušal napadati z množicami, a ga je vselej vrgel v njegove jarke ogenj strojnih pušk, topov in pušk. Pri vaseh Darevo in Labuzy, vzhodno od Ba-ranovičev, je sovražnik tudi nastopal s plinastimi oblaki.
24.	septembra. Od Pripjeta do rumunske meje so sc bili marsikje ljuti boji, med drugim včeraj ob zgornjem Seretu pri Ma-nojovu in Harbugom. Sovražnik se ie ljuto branil nasproti našim napadom. Odbili smo vse sovražne napade in smo ujeli 1500 Nemcev in Avstrijcev,
S sedmegraškega bojišča javljajo 24. t. m. vojni poročevalci iz vojnega tiskovnega stana z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Armadi, ki operira na srednjem in na severnem Sedmograškem, poveljuje general pl. Arz, ki sc je že velikokrat odlikoval. Vojaške razmere na Sedmograškem So se po prvem presenečenju trajno izboljšavale. Rumuni, ki so pričeli vojsko z nepopolno armado, so nas pač s svojo drznostjo presenetili; a izrabiti niso mogli popolnoma svojih uspehov. Mesto da bi bili povsod odločno napredovali, so sc morali zakopati in pred vsem končati svojo mobilizacijo. Danes zopet napredujemo v ozemlju Hotzinga pri Pri rosen v, v Sibinj (Hermannstadt) ni, izvzemši p>-vc patrulje 'mizarjev, ki jc prijezdil v mesto, prikorakal še noben drugi rumunski vojak, Mesto leži med obema bojnima črtama in
ni dosti poškodovano, dasi je padlo 50 granat v Sibinj.
Neugoden položaj Rumunov v Dobrudži vpliva tudi na nje na Sedmograškem. Njih sedmograški osvojevalni načrti so moteni, tudi Rusi, ki si jih tako žele, jim veliko ne pomagajo. Na sedmograškem bojišču še niso naši ujeli ruskih vojakov in niso še našli mrtvih ruskih vojakov.
Boljši položaj na bojišču tudi v zaledju jači čut varnosti. Veliko beguncev se je žc vrnilo v manj ogrožene stolice. Večino živine so begunci svojčas rešili. Begunci so prepričani, da se bodo kmalu lahko vrnili v svojo osvobodeno domačijo.
Razstreljen rumunski častniški vlak, Stockholm, 25. septembra. Blizu nekega mesta ob Donavi so uporni rumunski vojaki izvedli strašen napad. Močno zasedeni častniški vlak, ki naj bi se bil peljal čez Braševo na transsilvansko bojno črto, je razstrelila dinamitna bomba. Med 400 častniki jih je ostalo nepoškodovanih le 7; prvi voz je bil popolnoma razbit, dvignil se je in je padel z nasioa. Sumijo, da je povzročil razstrelbo 2. topniški polk, ki je nastanien v Jassv. Vojaki tega polka so tako razburjeni, da se jih niso upali poslati na bojišče. Razmerje med častniki in vojaki v celi rumunski armadi ni dobro; a tam so vojaki odpovedali pokorščino. Rumunsko vojno vodstvo je odposlalo posebno nreiskovalno komisijo, ki je ukazala po nagli sodbi ustreliti 6 vojakov, med njimi dva podčastnika. Od takrat pa noče ccli oolk več ubogati.
Zanimiva bolgarska odkritja. Kako je šla Rumunija v past. Lvov, 25. septembra, »Gazetta Wie-czorna« objavlja naslednjo izjavo neke visoke bolgarske osebnosti o vstopu Rumunije v svetovno vojsko:
Izvajanja grofa Tisze o dogodkih pred začetkom vojske moram le potrditi in k večjemu v tem smislu razširiti, da so vse vodilne osebnosti te dogodke z gotovostjo pričakovale. Tekom dogodkov je vsem nostalo jasno, da skrajšanie boine črte na Sedmograškem ni imelo drugega namena, kakor da cc rumunske čete kolikor mogoče oddaljijo o.' svojega operacijskega središča in da se jih izvabi v težavno gorsko ozemlje Sedmograške. S tem je bila akcija nemško-bolgarske armade proti donavski črti in proti Dobrudži omogočena. Tudi navidezno obotavljanje Bolgarije, da bi napovedala vojsko Rumuniji, sc jc vršilo za to, da se da Rumunom čas iti v to past. Kakšne posledice je imela rumunska sedmograško ekspedicija, razvidi danes lahko cel svet iz poročil generalnih štabov.
Razpoloženje v Rumuniji. Napadi na kralja in Bratianu-a, Stockholm, 25. septembra. Poseben politični pomen pripisujejo rumunski politični krogi polemiki, ki jo jc Konstantin Milic pričel v »Adeverulu« proti kralju Ferdinandu in Bratianu-u, V zadnji številki, ki jo je cenzor zelo opustošil, piše: »Sedanja vlada, podpirana od kralja, se trudi, da bi s strogo cenzuro zatrla vsako izražanje mnenja, vsak poizkus, pojasniti ljudstvu težkoče položaja v Rumuniji. S tem sc ruši sloga Rumunije in danes ču-jemo le še preklinjati vojsko. Uradna poročila nc dajo nobenega pojasnila o dejanskem vojnem položaju. Uradne izjave olepšavajo le počasno, pa gotovo približa-vanje narodne nesreče. Posledice prikrivanja so naraščajoča panika, upor, nemiri, ki sc vsak dan pojavljajo. Vlada kljub močnemu pritisku nc more prikriti uničujočih udarcev.«
Tej objavi pripisujejo posebno važnost. ker se list Adevcrul■•< vzdržuje z ruskim denarjem. Milic, je očividno dobil navodila iz Petrograda, kar dokazuje, da oc zaveznika nc razumela posebno dobro. Rusi hočejo rumunske čete iztrgati buka-i reškemu vojnemu vodstvu. Zato jc pa po-i trebno, da sc odstrani Bratianu, kar naj sc ; /-godi potom časopisja. Podpihavajo sovra-
štvo proli ministrskemu predsedniku in kralju.
Izprememba rumunske vlade.
Bern, 25. septembra. »Ruskoe Slovo« poroča, da bodo izpremenili celo rumunsko ministrstvo. Tudi Fiiipescu in Take Jones-cu bosta v novi vladi.
Strahovi vsled vpada na rumunsko zemljo.
Beranger meni v »Action«: Ako bi se Nemcem v zvezi s Turki posrečilo, obdržati se v Bolgariji, bi bila Rusija pozimi zopet odrezana od Sredozemskega morja. Za izmenjavo municije, materiala in moštev bi preostala le luka Arhangelsk, ki pa v nekaj tednih zamrzne. Tudi Rumunija bi bila na zapadu odrezana in zagozdena med osrednjima velesilama, Bolgarijo in Turčijo. Dobiti ne bi mogla ne municije, ne izvažati žita. Ko je Beranger to pisal, so se ravno vršili boji pri Dobriču in Tutrakan je bil vzet. Kaj bi sedaj rekel? Z grozo bi gledal uspehe osrednjih velesil na Sedmograškem, ki napredujejo metodično in zanesljivo: Rumunska vojna skupina je vržena dalje proti jugu, preko Vulkanskega go< rovja, in siccr na lastno umikalno črto, ka* tero ie »zasledovanje nedvomno zmedlo«, Izvršil se je torej vpad na rumunsko ozemlje in prihodnji dnevi bodo pokazali, kako znamo to izkoristiti. Tako je Rumunija dejansko med dvema napadoma, mora pod težavnimi razmerami braniti svojo kožo na »notranji črti« in ima vrhu tega stražiti dolgo podonavsko fronto, ki je iz zemljepisnih vzrokov veliko ugodnejša za bol< garski prehod.
* * +
K boiem pri Kaluszu.
Lvovska »Gazeta Poranna« poroča it Kalusza, da je ondi že dalj časa neprestano slišati gromenje topov, Izprva je bližina bojne fronte povzročila seveda nekoliko panike, a kmalu se je prebivalstvo zoi oet popolnoma pomirilo. V mestu je ostalo le nekai tisoč ljudi, večinoma iz revnejših slojev. Tudi uradniki so s svojimi družinami ostali v mestu. Večina trgovin je zapr-tih in ceste zapuščene. Sovražne letalce, ki jih preganjajo naša letala, je često videti v zraku. Zadnja dva tedna so postali beji na vzhodni fronti skrajno ljuti.
Položaj v Brodych.
Lvovska »Gazeta Wieczorna« poroča, da so ceste v Brodich skoro do cela prazne. Mesto samo v bojih ni bilo skoraj nič poškodovano, pač pa predmestje Jury-
dyka.
Brusilove izgube.
Kolin, 25. septembra. Poročevalca »Kolnische Ztg.« so pripovedovali ujetniki Brusilove armade, da dve ruski diviziji nista hoteli naoasti. Gardni polki so izgubili vsaj tri četrtine moštva; noben gardni polk ne šteje več nad 1000 mož.
Angleži o naših bojih z Rusi.
London, 21. septembra. Poročevalec »Timesa« na ruski bojni črti je poročal 19, t. m.: Če sc vrneš po dveh mesecih nazaj na južnovzhodno bojišče, boš opazil, kar je najvažnejše, da sc je popolnoma reorganizirala avstrijska bojna črta, odkar se je pričela junijska ofenziva.
Pri armadi Tersz!yan$kei>i
Vojni poročevalci objavljajo z dovo« ljenjem vojnega tiskovnega stana: Rusi so z največjo silo nadaljevali boje na bojni črti armade generalnega polkovnika pl< Tersztyanskega, ki se jc vrnil 20, t, m. s i tistega dela bojne črte v svoj glavni stan, ; kjer so se ta dan najhujše borili. Terszty-anski jc šel do našega topniškega opazovalca, kjer je zasledoval protinapad nemških in avstrijskih čet. Bil jc to trd dan našim četam , jc rekel generalni polkovnik, ч trdo so sc držale; z božjo pomočjo se bomo .še dalje držali. Z njegovega odločnega vojaškega obraza žari zavest voditelja, ki pozna vrednost svojih vojakov in ' ki tudi sovražnika ne podcenjuje. Od 19. i t. m, dalje jc bojna črta generalnega poU
kovnika postala zopet središče ruskega napada. Strašen nastop topništva in tudi za ruske razmere izredno velika množica pehota poizkuša doseči železniško progo So-kal-Vladimir-Volinski-Kovel prekiniti premikanje naših čet in čc mogoče, obkolili Kovel od juga, ker so sc dozdaj napadi na Ironto še vedno izjalovili. Strašen nastop množic, ki je nastopil proti tej bojni črti, znači najbolj dejstvo, da so vrgle na približno 30 km dolgi odsek Rusi 100.000 do 120. 000 mož v boj, a kljub temu ruski napad na fronto armade ni ničesar izpremenil, Zadnje dni so Rusi utisnili pri Koritni-ci nekaj malega bojno črto, kar seveda na bojno črto ni čisto nič vplivalo.
Nastop ruske garde.
Rusko vojno vodstvo osredotočuie zdaj svoje glavne napore proti odseku, ki leži južno od Kovla. Tam so zbrali Rusi svoje najboljše čete, ki so jih dozdaj čuvali, kolikor so mogli. Gardne divizije, ki so nastopale prej pri Kovlu, in en sibirski zbor so združili z zborom, ki se je že nahajal tam. Posledice teh naporov so bile, da so izgubili Rusi velikansko ljudi; popolnoma razbiti sibirski zbor so morali kmalu umakniti iz bojev, da so ga izpopolnili. Pozneje je zopet nastopil na bojišču. Armadi nasproti so stale na tesnem prostoru zelo znatne sile, med njimi dva gard-na zbora in gardna kavalerija; odlične čete; njih častniki so večinoma sinovi petro-grajskega plemstva.
Po močni pripravi s topovi, taki, ka-koršno so videli le dnevi prebitja pri Oliki, so pričeli Rusi 16. septembra zopet napadati. Dan se je končal s popolnim porazom sovražnika, ki so ga naši povsod vrgli. Na predpolju naših čet so našteli 16.000 ruskih mrličev. V zelo kratkem času so Rusi izpopolnili svoje vrzeli; dne 19. t. m, so pričeli že nov napad. Cel dan 19. septembra so gromeli topovi vseh kalibrov na naše jarke; nato je napadala pehota iznova črto Pustomyti-Szelwow, a uspeli Rusi niso. Po najživahnejšem topovskem ognju 20. septembra so zopet Rusi naskočili jarke zveznih čet. Nagajke in palice ruskih častnikov 19, t, m. niso spravile Rusov iz njih jarkov, a 20. so prišli skozi odprtine, ki so jih napravili njih topovi v naših žičnih ograjah: naskakovalni zajci« pravijo tem vr-zelim vojaki, v strelske jarke nemških polkov, Na dveh mestih se jim posrečilo, da so vdrli; na eni točki so jih Nemci s protinapadom takoi zopet vrgli iz njih; na drugi točki so naši ustavili sovražnika v svojih črtah. Armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Tersztyansky je bil sam navzoč pri teh bojih. Letalci poročajo, da se je udeležilo teh napadov 30 ruskih bataljonov, a da so imeli tako velikanske izgube, da niso do 21. t. m. opoldne več napadli. Med boji se je opazovalo, kako so naganjali ruski častniki svoje vojake s palicami na naskok. Rusko topništvo je večkrat streljalo na lastne jarke. Danes zjutraj je prišel par-lamenter h generalu pl. Marwitzu in je izprosil premirje, da bodo Rusi pokopali svoje mrliče.
Car na bojišču pri Lucku.
Kako važen je bil včerajšnji dan ruskih napadov, dokazujejo izpovedi ujetnikov, da so ruski častniki svojim vojakom več dni napovedovali, da bo obiskal car ta del bojne črte. Naši letalci so že pred dnevi opazovali estrado, ki so jo pripravili za carjev obisk. Včeraj, tako so pripovedovali vojaki, se je nahajal car na bojni črti. Vojakom so prečitali poziv, da mora do večera pasti Vladimir-Volinski, ker bo to vojsko odločilo.
Z kakšnimi množicami je delala ruska ofenziva, nam kažejo podrobna poročila. Pri Koritnici so postrelile naše čete dvakrat vso svojo municijo, ki so jo nosile s ! seboj; a prihajali so še vedno novi Rusi. Na mnogih mestih bojne črte je nastopil sovražnik že s svojimi 18 letnimi voiaki. Ko se je pričela velika ruska ofenziva junija, so korakali častniki, med njimi polkovniki, na čelu svojih bataljonov, a zdaj obsede navadno v jarkih. Zdi se, da armado s težavo preskrbujejo z živili; ujetniki se namreč pritožujejo, cla dobivajo le dvakrat na teden meso, v ostalih dneh pa le suhe ribe.
Avstrijski poveljniki zapovedujejo nemškim četam, avstrijske čete se pokore nemškemu poveljstvu.
Boj! v fteUoDili.
NEMsKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. septembra. Veliki glavni stan:
Mali boji pri Florini.
Zrušili so se ponovni močni srbski lapadi na Kaimakcalan,
Ob Strumi smo odbili slabejše angleške oddelke, ki so napredovali v široki bojni črti.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija. 26. septembra. (K. u.) Generalni Stab poroča 25. sepetmbra:
Topništvo je živahno delovalo na bojni črti Lerine (Florino) — višina Kaimakcalan.
Izjalovil se je poizkus sovražne pehote, ki jc poizkušala na celi bojni črti napredovati.
Slaba podjetja pehote v Moglenica dolini so izpadla ugodno za nas.
Na obeh straneh reke Vardar slab ogenj sovražnega topništva, ki je streljalo na mesto Doiran zažigalne krogle in povzročilo tam en požar.
Na bojni črti ob Strumi živahen topovski boj. Na levem bregu reke smo odbili vzhodno od Orliaka slab oddelek sovražnika.
V boju pred vasjo Dolno Karadovo dne 23. t. m. ;e popustil sovražnik nad 400 mrličev.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 23, septembra. Slabo vreme je oviralo bojevanje na celi fronti armade. Izvzemši posameznih naskokov pehote pri Doiranskem jezeru se ne poroča o nika-kem delovanju pehote.
Pariz, 24. septembra. Na levem bregu Strume so Angleži napadli močne bolgarske oddelke. Severno od Koprive in pri Tahinskem jezeru od veleškega gorovja, do Vardarja se je artiljerijski boj zopet precej poostril. Vzhodno od Črne so Srbi se-verozapadno od Kaimakčalana napredovali in ugrabili ujetnike. Na levem krilu so bili srditi bolgarski protinapadi v okolici točke 1550 odbiti z močnimi izgubami za Bolgare, Zavezniške čete so nekoliko napredovale severozapadno od Florine,
Angleško uradno poročilo.
London, 23. septembra. Uradno poročilo iz Soluna: Patrulje so z uspehom napadle sovražne strelske jarke ob Strumi in Dojranskem jezeru. Letala so z dobrim uspehom metala bombe na transport v bližini Drame.
Vojske z Italije.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. septembra. Uradno se poroča:
Na primorski bojni črti je sovražnik v posameznih odsekih popoldne živahnejše streljal.
Ponoči je preletel neki zrakoplov naše črte; pri Komnu je vrgel nekaj bomb, ki niso povzročile nobene škode.
V	bojni črti na Fasanskih alpah sta v temi napadla dva alpinska bataljona odsek Cardinal—Cima Busa Alta, ki ga je podnevi sovražno topništvo živahno obdelovalo. Po Ijutih bojih v bližini smo Italijane krvavo odbili.
Sovražne čete so poizkušale napredovati tudi proti Forcella di Coldose; 52 al-pinov, med njimi enega častnika smo tam ujeli.
Na Monte Cimone se nahajajo zasuti še živi Italijani v duplinah; 24 se jih je sa-: mih rešilo in se udalo, ostali kličejo pomoči, ki se jim radi ognja njih topništva dozdaj ni mogla podeliti, .Pomoč je odvisna, če bo sprejel sovražnik krajno premirje, ki smo mu ga ponudili iz razlogov človekoljubja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
23.	septembra. Na celi bojni črti mestoma deluje le topništvo, posebno živahno, kakor običajno, deljujejo topovi v Astico dolini. Na Krasu je sovražnik ponoči na 23. t. m. z močjo napadel najvažnejšo točko naše nedavno osvojene postojanke,
• koto 208, južno od Nove vasi. Manjšim oddelkom se je posrečilo, da so vdrli v naše jarke. Ko se je pričelo daniti, je sovražnik ponovil svoje napore proti omenjeni postojanki in je istočasno napadel koto 144 vzhodno od Tržiča Povsod smo ga najodloč-nejše odklonili, Besnost, s katero je izvajal sovražnik svoje napade, ki so ga veliko stali, kaže, kakšno važnost pripisuje gričem, ki se jih poslužujemo za opirališča. Sovražni letalci so metali bombe na Mon-teccio Maggiore (južno od Vicenze) v pokrajini Misurine in na Monte Sief, a škode niso povzročili nobene.
Laško uradno porbčilo o razstrelbi vrha Cimone.
24,	septembra. Na tridentinski bojni črti izvaja sovražnik v Lcbro dolini nepričakovane napade.
Dne 22. t. m, smo vrgli v Astico dolini severnovzhodno od Lenzum.o (?) neko sovražno skupino,
Ko se je zjutraj 23, t, m, danilo, sta po besnem topovskem obstreljevanju Monte Cimone dve mogočni sovražni razstrelbi prisil li naše, da so se morali umakniti približno 100 metrov od vrha gore. Na zapuščeno postojanko je namerilo naše topništvo zat/»ralr.i ogenj.
V	Val Sugana je ponovil sovražnik /.večer 22. i. m. svoje napade na Monte Civaron, a smo ga takoj odbili.
Neki naš oddelek sc je v zgornjem delu dol nc Cordevolc s presenetljivim na* !
padom polastil proti vrhu Sieffe potisnjene postojanke in je pregnal branilce.
Na ostalih delih bojne črte jc delovalo topništvo. Na sovražno obstreljevanje Cor-tina dAmpezzo in na okolico Misurina smo odgovorili z obstreljevanjem kolodvora Si-lian in železnice v Dravski dolini.
Sovražnik je na Krasu v minuli noči zopet ljuto napadal naše postojanke na kotah 208 in 144, a, za kar gre zahvala neprestani čuječnosti in krepkemu odporu naših čet, ni dosegel nobenega uspeha.
Novo junaštvo nadporočnika Albina Mlakarja.
Vojni tiskovni stan, 24, sept, (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Nadporočnik Albin Mlakar, katerega ime je zaslovelo med majnikovo ofenzivo na tirolski bojni črti ob zavzetju utrdbe Časa Ratti v Astiški dolini, ki je bil takrat za to junaštvo odlikovan z Leopoldovim redom, je uspešno izvedel, kakor se je poročalo včeraj, raz-strelbo vrha Cimone, dasi je bil ranjen z ročno granato. Novo dejanje je bilo nadvse drzno, a posrečilo se je sijajno. Mladi drzni častnik in njegovi saperji so pripravili razstrelbo, ki je uničujoče vplivala. Medtem, ko se je izvajala razstrelba, je neki bataljon pešpolka št. 59 napadel krilo in hrbet sovražnika. Razstrelba je dosegla velik uspeh: ocl bataljona, ki je držal Cimone, jc bila ena stotnija zasuta, pol bataljona so naši ujeli,
Z goriškega bojišča. Goriško, dne 23. sept. 1916.
Na Goriškem so Italijani na Krasu prešli v soboto na posameznih odsekih k napadu. Posebno huda je bila kanonada v noči med nedeljo in ponedeljkom. V nedeljo je bilo mirno. Italijanski letalci razvijajo živahno delavnost.
Lahi se pripravljajo na vojsko pozimi.
Rim, 25. septembra. Na bojišče so odpotovale velike skupine delavcev, da bodo delali hitro zimska bivališča, ker temperatura zelo pada.
Italijanski letalski napad.
Rim, 23. septembra, Agenzia Štefani poroča: Dne 22. t. m, proti solnčnemu zahodu je skupina italijanskih pomorskih letal uspešno metala bombe na baterije in okope stražne postaje Punta Salvore in se je nepoškodovana vrnila.
Izgube italijanskih častnikov.
Dunaj, 25, septembra, (Kor. ur.) Iz
vojnega tiskovnega stana: Po zasebni statistiki so izgubili Italijani, odkar se je pričela vojska, v častniškem zboru: 11 generalov, 103 polkovnike in podpolkovnike, 168 majorjev, 897 stotnikov. 759 nadporoč-nikov in 863 poročnikov. Od 31. avgusta do 16. septembra letos so padli: 1 polkovnik, 7 majorjev, 54 stotnikov, 43 nadporoč-nikov in 135 poročnikov.
Generale odsiavljajo.
Lugano, 25. septembra, Generalna ma-iorja Griamantieri in Diotaiuti sta odstavljena, Brigadir polkovnik Fisauli je padel,
Veiezanimlvfi mm ve eoosm-шко pri mm.
Rim, 26. septembra. (K. u.) »Giornale d'Italia« objavlja vsebino razgovora njegovega sotrudnika s španskim veleposlanikom pri Kvirinalu, ki je izjavil: Po moji sodbi španska vlada svojega dosedanjega stališča nasproti svetovni vojski ne bo zapustila, Dne 27, t, m. se bodo zbrali cor-tesi (španski državni zbor), pri razpravah se bo pokazalo, da ni nobenega nesporazuma med poslanci in senatorji. Španska vlada je nemškemu podmorskemu čo'nu »Deutschland«, ko je potoval v Ameriko, dovolile, da je smel v pristanišče kakor vsaka druga trgovska ladja, a oblastem je najstrožje naročila, da ne sme kakorsikoli noben vojni podmorski čoln kršiti španske nevtralnosti. Kralj Alfonz bi se zavzel navdušeno za delo miru. a nevtralnost mu zapoveduje, da ne ukrene nobenih korakov (demar=e>. če ga r.a to "e prosijo naravnost tisti, ki so prizadeti.
Ob Sommi jc trajna bitka zopet v polnem teku. Tako poroča nemško vojno poročilo, in vsakdo se zaveda, da se bo mo-rilno silno borenje za biti ali ne biti nadaljevalo. Artiljerijski boi med Ancre in Som-mo divja z redko doseženo srditostjo, ponovni sovra'ni napadi na tem nrostoru so bili odbiti. Vse kaže, da bo sledil v najkrajšem času velik sovražni pehotni napad.
XXX.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. septembra, Uradno se poroča:
Б o i n. a č f t a maršala kraljeviča R u p r e i a Bavarskega.
Siloviti topovski boj med Ancre in Somrae (raja dalje.
Delni sunki sovražnika proti odseku Combics—Rancourt in pri Buuchavesnes so se izjalovili.
Bojna črta nemškega cesarje v 1S a.
Pri utrdbi Ihiaumont smo odbili 23. septembra slabejše, včeraj pa severnovzhodno od utrdbe Souville močne iranco-ske napade z ročnimi granatami.
V	številnih zračnih bojih včeraj smo sestrelili devet letal.
Naši obrambni topovi so v zadnjih dneh sestrelili štiri letala.
Sovražna bomba vržena na Lens je abila 6 meščanov, 28 jih je težko ranila.
Ob letalnem napadu na okolico Esse-na je bil včeraj popoldne žrtev en otrok; drugi so bili ranjeni; povzročena škoda je malenkostna.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 23, septembra ob 3. popoldne, Severno od Somme je bila noč razmeroma mirna. Francoske patrulje, ki so prodrle do roba Comblesa, so našle številna sovražna trupla in so poleg tega ujele 15 mož, med temi 1 častnika. Južno od Somme precej živahen artiljerijski boj v različnih odsekih.
Ob Sommi so imeli francoski letalci 22. septembra 56 bojev, med katerimi so sestrelili 4 sovražna letala, 2 letali pa prisilili, da sta sc spustili na tla. Francoska obstreljevalna letala so tudi na celi fronti živahno delovala. V Belgiji je francosko letalo vrglo 4 bombe na tabor lop v gozdu Houthulst, Ob Sommi je skupina 16 letal obstreljevala kolodvore Fins, Epehy in Roisel ter letališče Hervilly, na katere kraje so vrgli osemdeset 12 centimeterskih granat. Severovzhodno od Soissona smo na postajališče za avtomobile vrgli 20 granat. Narednik Baron je metal bombe v Ludwigshafen in Mannheim. Končno je v noči od 22. na 23. t. m. francoski vodljivi zrakoplov obstreljeval železnico pri Mar coingu, jugozapadno od Cambrai.
23.	septembra zvečer. Ob Sommi precej srdit artiljerijski boj pri Bouchavesnes in pri Belloy; nobenega nastopa pehote. V Vogezih jc sovražnik napadel naše postojanke južno od Col Sainte-Marie. Po živahnem boju z ročnimi granatami je bil vržen nazaj v svoje jarke.
Pariz, 24. septembra ob 3. popoldne. Severno od Somme jc ponoči francoska artiljerija močno delovala. Nemci so slabo odgovarjali.
Nemški napad na selo Bois Г Abbč in na francoske postojanke južno od tega sela je silovit ogenj naših strojnih pušk in topov ustavil, Nemce smo razkropili še predno so prišli do francoskih črt. Popustili so številne mrtvece.
Na desnem bregu Moze so Francozi odbili več nemških napadov jugovzhodno od Thiaumonta.
Tekom včerajšnjega dne so nemški letalci živahnejše delovali kot navadno. Na večjem delo fronte so se bile prave zračne bilke. Francoski letalci so dosegli velike uspehe in so nepobitno prevladovali nad sovražnikom. Ob Sommi se je vršilo 29 zračnih bojev; sestreljena so bila 4 nemška letala, tri pa resno zadeta, 4 letala so bila prisiljena, da so se spustila na tla v lastnih črtah. Dalje južno med Chaulnes in Avre je bilo sestreljenih 6 nemških letal.
24.	septembra zvečer: Poleg precej srditega totmiškeča boja južno od Somme in v odsekih pri Thiaumontu in Fleury na desnem bregu Moze nobenega važnega dogodka na celi fronti.
V	noči na 23, je preletel »Zeppelin« ozemlie pri Calais, Od naših obrambnih baterij liuto obstreljevan je bil prisiljen, da je odletel, ne da bi vrgel kako bombo.
Angleško uradno poročilo.
London, 24. septembra popoldne, Južno od Ancre tekom noči na obeh straneh znatno artiljerijsko delovanje. Vzhodno od Neuville—Saint-Vaast so naše čete vdrle v sovražne jarke in ugrabile ujetnike.
Bojne sile ob Sommi.
Lugano, 25. septembra, »Secolo« poroča iz Pariza: V bitki ob Sommi e sedaj v boju tri petine f ->ncoskc armade in več kot polovica angl' \Vc armade.
Trije francoski vc vi listi postali miro-
Iju \>.
Bern, 25, septem \ . : Journal«, »Figaro- in Temps« so t v ivili danes istočasno članke, v katerih oribijejo, da se na celem svetu želi mit v tistem razmerju, kakor se množc £ >.ote vojske; vsak dan jc bolj naklonie, dostojnemu miru, Temps« pravi: Nemci vjbrže niti nc mislijo na to, da bi od zase \з zemlje v Franciji obdržali tudi le neka; Hjaških kilometrov, če bi dobili na vzho, ^baltiške dežele. Francoski narod je pa ilžan svojim zaveznikom, da brani zl ' Ino bojno črto z lastnim telesom in da ne loži toliko časa orožja, dokler se ne b: * vsaj deloma izpolni'e želje Rusije, — »Figaro« sodi, »da visi vprašanje miru zdaj v zraku«. Mir bo pa zelo razočaral Ncmce, ki so mislili, da bodo Francijo popolnoma
podjarmili. A tudi druga polovica iluzije bo prenehala, namreč, da bi se lahko Nemčija popolnoma uničila. O tem se ne more niti govoriti. Kljub svojim velikim izgubam bi se lahko sovražnik vojskoval še več let. Ne sme se zato niti trenutek opustiti misel, da se z velikim udarcem na nemško moč izsili mir. — Vsekakor je la pisava precej drugačna kakor je govoril te dni ministrski predsednik Briand.
Francoska in Vatikan.
Curih, 25. septembra. Švicarska brzojavna agentura poroča iz Rima: Kakor se čuje iz vatikanskih krogov, pride oktobra francoska komisija, ki prične pogajanja z Vatikanom,
Angleški avtomobili za strelske jarke.
Nemci so pri nekem protinapadu ob Sommi uplenili med drugim angleški avtomobil za strelske jarke, s katerimi so se Angleži zelo hvalili zlasti ob priliki sunka pri Courcelette in Flers. To so težki oklopni vozovi, ki so na poseben način tako urejeni, da morejo premagati vse ne-ravnosti granatnih lijakov in strelskih jarkov, voziti preko žičnih ovir in s svojim orožjem — uplenjeni avtomobil ima šest strojnih pušk — krotiti posebno krita sta-nišča strojnih pušk.
Sovražni letalci nad Essencm.
Essen ob Ruhri, 25. septembra. (Kor. Ur,) Generalno poveljstvo v Miinstru javlja: Dne 24. septembra okolu 3. popoldne je priletelo več sovražnih letalcev na neko predmestje Essena. V eni minuti so vrgli v sredo mesta več malih bomb, ki večinoma niso povzročile nobene škode. Zažgale niso nikjer. Žal, da so ranile bombe več otrok, ki so se igrali. Letalci so potem, ko so vrgli bombe, izginili v oblakih.
XXX
V Essenu se nahajajo, kakor znano, tvornice »kralja topov« Kruppa. Essen je takorekoč delavsko mesto prve vrste. Hiše so lepe, Kruppove tvornice so velikanske, V Essenu je tudi primeroma precej slovenskih delavcev.
Francosko poročilo o napadu na Essen.
Francosko poročilo 24. t. m. ob 11. uri ponoči izvaja:
Stotnik de Beauchanyi in poročnik Daucourt sta se dvignila danes ob 11. uri ■^saki z enim letalom z letališča in sta vrgla 12 krogelj na tvornice v Essenu (Vest-ialsko). Po 800 km poletu sta se naša letalca vrnila.
Ponoči na 24. t. m. so vrgli naši letalci 46 12 cm in 4 15 cm krogelj na tvornici pri Rombachu in Diedenhofnu,
Dnevne novice.
4- - Kranjski deželni predsednik groi Attems 6c je pripeljal 25, t, m, na Dunaj,
-j- Kako bo z moko? Dne 21. t. m.
se je vršila na Dunaju seja posvetovalnega odbora vojnožitnega zavoda. Natančne podatke o letošnji letini bomo dobili šele v pozni jeseni, toda storilo se je vse, da bomo vzdržali do prihodnje žetve; zato pa se bo treba držati prav strogo in natančno vseh predpisov. Ječmen in oves bi se dalo zelo dobro porabiti za nadomestilo moke za kruh. Zaradi slabe letine v Ameriki in Kanadi bo tudi ententa imela najbrže še večje težave kakor mi. Povsod naj se enakomerno poskrbi za podaljšanje moke. Tistim, ki se sami preskrbujejo, naj sc dovoli mletev ječmena in iz četrtine donosa uapraviti ješprenj. Takoj naj se začne z mletvijo ovsa. Posebno naj se pri moki upošteva ožje vojno ozemlje in kraje z begunci, Poostri naj se predpise o krušnih kartah. Prehrana naj bo pri nas in na Ogrskem enotna.
— Pomanjkanje kron. Avstro-ogrska banka pripravlja za slučaj, če bo potreba, izdajo enokronskih bankovcev. Pooblastilo za to je dal generalni svet. že leta 1914, ko je bil položaj glede drobiža šc veliko bolj kritičen. V zadnjih tednih se zelo čuti pomanjkanje srebrnih kron in je zato postalo vprašanje enokronskih bankovcev zopet nujnejše. Vodstvo banke pa ima dovolj dokazov, da kovani enokronski novci niso izginili, ampak so vsled nakopičenja prišli iz prometa. Ni izključeno, da sc bo položaj tudi topot zboljšal in da nc bo treba izdati enokronskih bankovcev.Za enkrat je vodstvo banke odredilo, da se brez odbitka sprejemajo dvokronski bankovci pretrgani na dva ali štiri kose.
-f Groi Czernin se je vrnil s 127 našimi državljani ob pol petih popoldne na Dunaj.
+ Avstrijski državni dolgovi so znašali koncem 1. 1915. 27.048 milijonov; letne obresti znašajo 1'1 milijardo kron.
—	Vojni spomenik na Lovčenu. Kakor smo že poročali, je dobil hrv. umetnik Rašica prvo nagrado za svoj načrt za spomenik na Lovčenu. Spomenik bo izdelan iz belega kamna; visok bo 16 oziroma 32 metrov, a stal bo na 1759 metrov visokem Lovčenu, Spomenik predstavlja genija zmage in slave, kateri s šlemom na glavi in ogrnjen s plaščem, drži obe roki na držaju meča, pa kot straža na Jadranu gleda na široko morje in izdajalca Italijo, Na držaju meča bodo črke F. J. L, a na meču zgodovinski dan II./I. 1916, t, j, ta dan so naše čete vzele Lovčen. Genij bo ovenčan z lovorjevim vencem, kateri bo takor tudi vsi drugi napisi izdelan iz rdečega kamenja.
Dvorni svetnik Šuklje ponesrečil. Dvorni svetnik Fr. Šuklje, ki živi že kaki dve eti na Dunaju, je na svojem letovišču blizu Dunaja ponesrečil. Po strmi poti vozeč colesar se je z veliko silo zaletel v dvornega svetnika, ga podrl na tla in ga tako poškodoval, da je bilo njegovo zdravstveno stanje nekaj časa jako opasno. G, dvorni svetnik se nahaja zdaj v nekem dunajskem sanatoriju iu je minila vsaka nevarnost,
—	Padel je dne 17. septembra poročnik Karel Ovčjak domačega (kranjskega) domobranskega polka. Starši v Pliberku na Koroškem so izgubili v njem svojega edinega sina, ki jim je bil veselje in podpora v sedanjih burnih časih. Pokopan je — kakor piše g. vojni kurat — na pokopališču v Novi Vasi.
—	Podraženje piva na Štajerskem, Radi prepovedi ozir. omejitve kuhanja piva so sklenile štajerske pivovarne, da od 25. t. m. dalje zvišajo cene pivu tako, da se bo to poznalo tudi v nadrobni prodaji. Tako bo stal v Gradcu liter domačega piva 1 K 12 vin., dočim se toči ogrsko pivo po 1 K 20 do 1 K 40 vin,
—	Smrt za domovino. Žalostno poročilo, da je v ljuti borbi z Italijani padel Ljubljančan kadet g. Fran Perdan se žalibog potrjuje. Dne 14. avgusta ga je pokrila zemlja, za katero je junaško prelil svoio mlado kri. Mnogoštevilne njegove prijatelje in znance bo ta vest globoko užalostila, saj je kot odlični prvak slovenskih telovadcev bil znan skoro po celi domovini. Razvoju slovenske telovadbe je služil radi telovadbe, zalo je ob početku slovenskega »Orla« vneto posvetil svoje delo in svojo sposobnost ljubljanskemu »Orlu«, Ko jc odšel, se je takoj pokazalo, da manjka njegove strokovnjaške moči. Hvala in blag mu spomin tudi za to njegovo požrtvovalno delo! Pokojnik je bil nekaj let uradnik novomeške mestne občine, iz Novega mesta se je pa priženil v Metliko, kjer je poročil dražestno hčerko posestnika in zidarskega mojstra g. Franz Karla. Zapušča mlado vdovo in 2 leti starega sinčka, v Ljubljani pa žaluje za njim v brezmejni tugi njegov oče. Dragemu Francetu pa, ki je vedno nosil domovino v svojem srcu in je zanjo dal kipeče svoje mlado življenje, pa ohranimo trajen spomin!
—	Direktna prodaja žita na Hrvaškem ustavljena. Na Hrvaškem so producenti lahko prodajali žito. Sedaj se pa poroča, da je ta prodaja ustavljena in da ni dovoljeno nič več vlagati prošnje za nakup žita,
—	Poročil se je na Reki c. in kr. mornariški zdravnik dr. Livij Večerina z gospodično Marijo Jenko, hčerko majorja Viktorja Jenko,
—	Deželno mesto za krmila oddaja le tista krmila, ki so mu nakazana od centrale za krmila na Dunaju, Dosedaj nima še nobenega ovsa, nobenih pšeničnih otrobov in nobene koruzne krmilne moke. To naj izvedo vsi dosedanji naročniki, da ne bodo napačno sodili delovanja deželnega mesta za krmila. Danes je le nekaj koruznih otrobov in ječmenovih otrobov na razpolago. Kakor se kaže, bo imelo deželno mesto za krmila težko in nehvaležno nalogo, ker ne bo moglo iz daleka ustrezati željam naročnikov z ozirom na splošno pomanjkanje krmil. Kar bo dobilo, bo dalo in kolikor bo imelo, toliko bo razdelilo. Seveda bo pa vsega premalo in bo zaraditega močno trpela vsa preskrba z močnimi krmili. Na to morajo biti pripravljini vsi naročniki. Naročnikom sc daje tudi na znanje, da se morejo glede svojih naročil obračati na županstva, županstvom pa bodi tudi povedano, da ne veljajo naročila v celoti, ampak le podrobna naročila posameznih naročnikov, ki jih je nabirati na doposlanih na-ročilnih listih. Ker ni pšeničnih otrobov, naj povedo županstva, čc so zadovoljna z oddajo ječmenovih ozir. koruznih otrobov.
—	Smrtna kosa. V Stari vasi pri Bi-zeljskem jc umrl nadučitelj g. Anton Ska-lovnik, star 56 let.
—	Sir na Tirolskem in Vorarlberškcm zaplenjen. Oblast je odredila zaplembo vsega letošnjega sira na Tirolskem in Vorarlberškcm, izvzemši količine, ki so potrebne v posameznih gospodarstvih za domačo porabo in zaloge pri branjevcih.
Tretjina zaplenjenega sira je namenjena za vojaštvo, dve tretjini pa za civilno prebi-alstvo.
— Eno jajce na teden in osebo so določili sedaj na Nemškem. Velja tudi za gostilne. Do 1. septembra sta bili določeni po dve jajci tedensko na osebo.
Prepovedano je dajati kruh občinstvu na Nižjeavslrijskem ne samo gostilničarjem, ampak tudi kavarnarjem.
Primorske novice.
Knezonadškoiijski zavodi v Gorici Kadetni aspirant Metod Rejec je sporočil iz fronte, da nadškofovi zavodi v Gorici niso porušeni, kot je bilo poročano. On vidi zavode vsaki dan. Bog varuj jih nesreče še dalje.
Župnik solkanski č. g. Jakob Rejec se
preseli tc dni v Ravne pri Cerknem.
Umrla je v Trstu gospa Roža B o a t z v starosti 70 let. Vsa njena družina — soprog in otroci so v službi domovine. Starejši sin je podpolkovnik, mlajši, Artur, pa stotnik, večkrat ranjen in odlikovan domobranski častnik.
Županstvo Podgora pri Gorici se je izselilo iz Rihemberga ter se odslej nahaja v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani.
—	Na severnem bojišču je padel junaške smrti Rudolf Pahor, stražmojster pri 5. dragonskem polku.
Vse laške podanike v hrv. Primorju in na Reki, kateri doslej še niso bili internirani, nameravajo odposlali v notranjost države in jih internirati.
—	Ker je jedla fige je umrla 6 ur po zavžitku tega sadja hčerka podjetnika Martelanca v Barkovljah: Vzrok: legar.
Vprašanje vode v Trstu jc deloma že rešeno. Vodovod »Aurisina« deluje že v toliko, da prebivalstvo ni navezano na vodo iz vodnjakov. Voda »Aurisina« je pomešana s klorom. Na večjih trgih so pa vkljub temu postavljeni velikanski sodi, iz katerih ljudje zajemajo vodo. Radi legarja, ki se je letos ponovno vtihotapil v mesto, jc treba vodo pred vporabo prekuhati. Uživanje surovega sadja je torej tudi nevarno.
Nov vodovod v Trstu, Poklicani čini-telji v Trstu se bavijo z načrtom novega vodovoda, ki bi dajal mestu 3 do 4 milijone litrov vode na dan, t. j. najmanj 20 li trov na osebo dnevno.
Smrtna kosa. V petek, dne 21. t. m., so pokopali v Ajdovščini znanega gostilničarja pri južnem kolodvoru v Gorici J e -rasa. Umrl je po kratki bolezni, katero si je nakopal na nekem sprehodu. Moški zbor ajdovskih gospodov mu je zapel žalo-stinko v slovo. Pokoj njegovi duši. — Umrla je v Trstu gospa Antonija Tomich. — V Pulju je umrl Luka Radoničič. — V Pulju je nagloma umrl uradnik deželne bolnišnice Rudolf Schallmayer. — V Pulju je umrla gospa Katarina Znanich.
Najvišje cene za vino, mošt in grozdje v Istri, Istrska deželna upravna komisija razglaša: Dasi v namestništveni naredbi z dne 9. septembra 1916. glede rekvizicije vina, proizvedenega v Istri, ni posebej rečeno, da se tudi za mošt in grozdje določajo najvišje cene, vendar se ima odredba glede cenitve vina uporabiti analogno tudi za grozdje in mošt. In ravno grozdje in mošt je ceniti, kakor se razume obsebi, po podatkih v stolpcih 2, 4, 5 in 6 tabele pod § 3. navedene naredbe. Predsednik La-sciac.
LjuHipske novice.
lj Usmiljena srca, berite! V deželni bolnišnici v Ljubljani se nahaja na porodniškem oddelku begunka K a r o 1 i n a Šušteršič, babica iz Gorjanskega pri Komnu v sežanskem okraju, ki je včeraj, dnć 25, t. m. povila zdrava dvojčka, dečka in deklico. Imenovana ima vrhutega še pet otročičev v starosti od 3 do 15 let,
0	katerih pa sedaj ničesar ne ve. — Dne 15. septembra je udarila granata v njeno hišo in nesrečnico zakopala v razvaline podrte hiše. V teh trenutkih so zbežali so-prebivalci in odvedli njene otročiče ne-vesekam. Silno vpitje zasute matere je privedlo na lice mesta vojaški sanitetni oddelek. Našli so jo v obupnem stanju! Zlomljena leva roka in ranjena leva stran spodnjega telesa ter ož,gana! Vrhutega re-vica v blagoslovljenem stanju! Odnesli so jo v vojaško rezervno bolnico, kjer so iej v rami odrezali levo roko. Ko se je Šušteršič zavedla., bila je revica brez roke, zapuščena ocl vseh otročičev, njen mož sc pa bojuje za domovino! S čim naj preživi sebe in svojo družinico, sedem otročičev, — ako jih sploh dobi! Usmiljena srca, pomagajte! Darove sprejemata iz posebne prijaznosti profesor dr. pl. V a -
1	c n t a , vodja deželne porodnišnice, in pa asistent tega oddelka dr. W a t z k c. Hvaležno jih sprejema tudi uprava našega Ii-
| sta, prosi se samo natančne označbe, v kateri namen se pošilja zadevni znesek.
lj Kaj je z razkosanim papirnatim 2-kronskim denarjem? Danes smo dobili: Kakor smo poizvedeli, nc prevzame lu-kaičpja filijalka Avstro-ogrske banke po-
ovic oziroma četrtin dvekronskih bankovcev, pač pa le pravilno zlepljene, radi tega tudi ni nihče obvezan tako razkosan denar sprejemati. — V graških listih pa či-tamo notico: »Ravnokar sem dobil v banki naslednje pojasnilo: Dvokronski bankovci se morejo razdeliti na polovice in četrtine. Avstro-ogrska banka pa dele ban-tovcev lc tedaj zamenja z novim bankovcem, ako kdo prinese obe polovici ali vse štiri četrtine, ne da bi bilo treba, da bi posamezni deli soglašali med seboj.« —. Kaj je torej resnica? Naj bi avstro« ogrska banka sama pojasnila to stvar. V Ljubljani vendar ne bodo drugače postopali, kot v Gradcul
lj Židovska vojaška služba božja se bo vršila povodom židovskih praznikov od 27. do 30. t. m. (novo leto) v veliki dvorani »Mestnega doma«.
lj Na c. kr. I. državni gimnaziji se je vpisalo letos 621 rednih učencev in 53 pri-vatistov oz. privatistk. Ker je veliko dijakov višjih razredov pri vojakih, je razvidno, da število dijakov na tem zavodu vsled vojske ni nič padlo. Samo v prvi razred sc jc vpisalo 141 učencev in 11 učenk.
lj Ministrska naredba glede izločitve surove maščobe od govejega in ovčjega mesa ter dolžnosti naznanila. C. kr. trgovsko ministrstvo je v sporazumu z ostalimi ministrstvi odredilo, da morajo vsi obrtniki, ki se pečajo s klanjem ovac in pobijanjem govedine pri raztelesenju izločiti vso maščobo od mesa, v kolikor gre, ne da bi to za meso samo provzročilo kako škodo. Pri sekanju mesa se ne sme skupno tehtati z maščobo in oddajati odjemalcem, marveč vsako posebej. Tudi se maščobe ne sme dajati k mesu kot priklado, Cene morajo biti določene za vsako posebej. Zadevna obrtna podjetja, ki koljejo ovce in pobijajo govedino, so dolžna naj« pozneje do dne 3. vsakega meseca mestnemu magistratu naznaniti število in težo v prejšnjem mesecu pobite živine in ovac z navedbo obrtovališča (kjer se je živina pobila), kakor tudi težo in uporabo pridobljene maščobe. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. Kdor bi tega ne izpolnjeval, ga zadene najostrejša kazen. Pripominja se pa, da je vsak zadeven obrtnik dolžan s to maščobo ravnati in razpolagati tako, kakor odredi vojna zveza industrije za olje in maščobo ter jo prodati tja, kamor se mu nakaže. Dokler pa vojna zveza ničesar ne odredi, sme vsak obrtnik surovo ali raztopljeno maščobo prodajati edino v jedilne namene, in sicer samo nadrobno in naravnost konsumentom,
lj Krušne in sladkorne karte. Za 76. in 77. krušni teden, to je za dobo od 1. do vštetega 14. oktobra t. 1., in pa za VIII, sladkorni mesec, to je za dobo od 1, do vštetega 28. oktobra 1916, se bodo pri vseh desetih komisijah dobivale krušne, oziroma sladkorne karte v petek, dne 29. septembra 1916, od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj Izgubil je včeraj reven vojak vsotol 67 K. Pošten najditelj se prosi, da odda denar proti nagradi v bolnici »Ljudski dom.«
Napodi Zeppelinov no Anglijo.
Angleško uradno poročilo.
London, 24. septembra. (K. u.) Ob 5. uri 20 minut popoldne izdana uradna izjava izvaja:
Zadnja poročila kažejo, da se najbrže ni udeležilo nad dvanajst sovražnih zrako-plovcev napada. Policija poroča z dežele, da škode ni veliko.
Škoda izven Londona,
V	nekem mestu vzhodnega Midlanda, v katero je bilo vrženih več bomb, sta bili ubiti dve osebi, 11 jih je bilo ranjenih. Kolodvor je nekoliko poškodovan. Približno 12 hiš in lop jc poškodovanih; eno kapelo in eno blagovno skladišče je bilo zažgano. Izven glavnega mesta se poleg navedenih slučajev ne poroča, da bi bili letalci še kaj ljudi ubili, dasi jc bilo vrženih veliko bomb v zelo obljudenih okrajih. Škoda ni velika. Večje število bomb je padlo v morje in na odprto polje.
V Londonu ubitih 28 oseb.
V	glavnem mestu je bilo ubitih 17 mož, 8 žena in 3 otroci; ranjenih je bilo 45 mož, 37 žena in 17 otrok. Uničenih ali poškodovanih je znatno število manjših hiš in lop; gorelo je na več krajih. Poškodovani sta dve tvornici; nekaj železniških voz je uničenih, železniške proge so bile na dveh mestih lahko poškodovane. O vojaških škodah niso došla poročila.
Pogibelj dveh zrakoplovov.
Amsterdam, 25. septembra. (K. u.) Iz zelo nejasnih brzojavk o sestreljenih dveh zrakoplovih sc sklepa, da sla ponesrečila pri Essenu. Poveljnik enega zrakoplova, katerega posadka je poginila, ni imel nobenih ran od ognja, padel jc najbrže iz zrakoplova. Pisma iz krajev med Londonom iu morskim obrežjem trde, da je bil en zrakoplov uničen okoli 1. ure zjutraj. Zrakoplov sc jc izpremenil v velikansko

ognjeno krogljo, se obrnil navpično in padel. Neki drugi poroča, da je posadka 21 mož, ko so jo ujeli, že zapustili zrakoplov.
Iz Rotterdama se javlja: Posadka nekega parnika Batavia proge, ki se je pripeljala sinoči, pripoveduje: S parnika, ki se je nahajal v londonskem pristanišču, se je opazovalo, kako je bil Zeppelin zadet. Zdi se, da so ga obstreljevali obrambni topovi; plaval je namreč nizko nad obrežjem. Gledalci so zapazili, da se je nahajal nad Zeppelinom letalec, ki je dajal z rdečo lučjo znamenja; takoj na to so čuli pok; Zeppelin je padel zavit v plamen na tla. Letalec je vrgel očividno na zrakoplov bombo.
Rotterdam, 25. septembra. Angleški poročevalci javljajo: Ko so pričeli streljati s topovi na pozneje uničenega Zeppelina, je vrglo moštvo bombe, ki so se še nahajale na krovu, da bi se zrakoplov višje dvignil. Na odprto polje je padlo 35 bomb blizu neke vase, a druge škode ni bilo, kakor da je počilo nekaj šip in da je ubit en kunec. Ko je padel goreči zrakoplov, je pričela goreti tudi ena gondola, ki je padla na neko leseno skladišče. Nastopiti so morali ognjegasci, da so požar pogasili. Poveljnika so našli mrtvega; zavit je bil v siv plašč; obžgan ni bil. Najbrže je skočil iz gondole.
O drugem uničenem Zeppelinu. sc javlja: Opazovalo se je, da se je pričel zrakoplov gugati. Izkrcal se je na odprtem polju, ker je bil očividno pokvarjen stroj. Moštvo je zapustilo zrakoplov in je trkalo na vrata neke kmečke hiše blizu Essexa. Pozneje je ujela Nemce neka poljska straža. Angleška poročila molče, če so Angleži zaplenili zrakoplov, vsled česar se sodi, da ga je posadka še pravočasno uničila.
Ujeti nemški letalci uničili vojaške in-strukcije in najvažnejše dele zrakoplova.
Amsterdam, 25. septembra. (Kor. ur.) rTijd- poroča iz Londona: Ujeta posadka enega sestreljenega zrakoplova je uničila vojaše instrukcije in najvažnejše dele zrakoplova, oziroma so jih razmetali okoli.
Kako je bil uničen en Zeppelinovec.
Amsterdam, 25. septembra. (Kor, ur.) ?Daily Mail« poroča, da je bil zagnan eden od ponesrečenih zrakoplovov v višini 300 metrov proti morju, a se je hitro obrnil in se končno izpustil na tla. Zrakoplov je zadelo več granat.
Grško rozpodo.
Vstaja se širi.
Rotterdam, 25. septembra. Daily Mail« poroča iz Aten: Kraljestvo Grška obstoji samo še po imenu. Otokov Lemnos, Tasos, Kios, Samos in Mitilene ne upravljajo več v Atenah. Epir je proglasil svojo neodvisnost, samo Atene in Peloponez sta še zvesta kralju. V Atenah lahko bereš nabite oklice, ki pozivajo kralja, da naj zagrabi za meč ali pa se odpove.
London, 25. septembra. V Pireju so prestopile k ententi nove čete. Ententa je v Salaminskem zalivu pred Atenami izkrcala 7П.000 do 80.000 mož, med njimi tudi nekaj Italijanov.
London, 25. septembra. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Vstaši imajo sedaj v svojih rokah celo Kreto; Kanea in Retymno se jim pridružita. V Terakleji je prišlo do bojev. Po grških pristaniščih pristopa k solunskim narodnjakom na stotine častnikov in prostovoljcev.
Ententa noče grške pomoči.
Lugano, 25. septembra. Italijanski listi poročajo, da se ententa ne bo več brigala za grško naklonjenost ali odvratnost grške vlade. Skrbela bo samo zato, da ji Grška ne škodi; pri tem bo postopala strogo v mejah nevtralnosti in ne bo prav nič pritiskala. Enkrat za vselej se je odpovedala pomoči grške armade. Nevarnosti od grške armade pa tudi ni, ker ima ententa vso pošto in brzojav in straži železnice in skladišča streliva. Sicer pa se čuti dovolj varno, ker ima v bližini ententino brodov-ie in je grška armada popolnoma desorga-nizirana.
Lugano, 25. septembra. Milanski listi poročajo, da so ententini poslaniki razun ruskega, zahtevali od kralja, da častnikom in armadi osebno prepove vsako demonstracijo proti odredbam entente.
Drobne grške vesti.
Lyonski listi pravijo, da se ententa ne .nore pogoditi s sedanjo vlado. Sestavi naj se čisto uradniška vlada.
Grška je poslala Nemčiji noto zaradi zajetja grške stotnije v Kavali. Venizelisti >o zaprli in spravili v Solun metropolita iz Drame.
Nova država »Solun«,
Bern, 25. septembra. Solunski dopisniki milanskih listov prvič omenjajo, da se ustanavlja nova samostojna sohtnska država. Rcvolucijonarni odbor hoče oklicati avtonomno Macedonijo z Venizelosom na čelu. Sicer so Vecizelosovi ljudje v manjšini, pa zelo računajo z vstaškimi četami.
Če grška vlada ostane nevtralna, bi avtonomna Macedonija z otoki napovedala vojno Avstriji in Bolgariji. To gibanje se vedno bolj širi. Podpirajo sc vplivne osebe in tudi solunsko prebivalstvo je tudi že za ta načrt. Vse davke pobira narodni odbor. Po dohodu čet z otokov bodo vstaši šteli 60 tisoč mož. Italijansko časopisje se boji, da bo postopanje Venizelosovih ljudi rodilo novo nesoglasje med zavezniki.
Na Kreti gospodarijo vstaši.
London, 25. septembra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten: Vstaši na Kreti že nadvladujejo položaj. Zasedli so Kaneo, Hera-klion in druga mesta na obrežju; grške oblasti so izročile voditeljem separalistič-nega pokreta vsa vladna poslopja. Sodi se, da je vstaja uspela. Krečanska kraljevska telesna straža se je razšla; le 11 gardistov je ostalo kralju zvestih.
Angleži proti solunskim vstašem. — Vstaja na Kreti napreduje.
Milan, 25. septembra. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Angleške oblasti so vse potrebno ukrenile, da preprečijo dohod častnikov in vojakov k upornikom. V četrtek se je uprlo moštvo nekega parnika v Solunu; parnik so uporniki izročili revolucijskemu odboru. Na Kandi-ji so trčili demonstranti na čete; imeli so veliko mrtvih in ranjencev. Orožniki se bratijo z uporniki, ki tabore pri Kandiji in v Rhethymnu.
General Georgescu odpoklican.
Budimpešta, 25. septembra. »Pol. Hir.« poroča iz Bukarešte: Iz uradnega dnevnega povelja je razvidno, da je general Georgescu, ki je doslej poveljeval rumunskim bojnim silam, odpoklican.
Pred novo grško ministrsko krizo.
London, 25. septembra. (Kor. urad.) »Temps« poroča: V Londonu sodijo, da je nova ministrska kriza neizogibna. Da se izognejo težav ob novi sestavi vlade, nameravajo baje imenovati za ministre ofi-cielne osebnosti, ki niso poslanci. Kralj Konstantin ne bo podaljšal svojega bivanja v Atenah; kraljevska palača je že zaprta. Venizelos bo prevzel sam vodstvo revolu-cijskega gibanja.
London, 25. septembra. (K. u.) »Daily Nevvs« poroča 24. t, m. iz Aten: Venizelos se je podal v Solun, da prevzame sam vodstvo revolucijsko narodnega pokreta. Več voditeljev liberalne stranke je že odpotovalo.
Kožno poročilo.
Tretja zimska vojna.
V tirolskih gorah in v Gozdnih Karpatih je že padel prvi sneg; tako stopajo naše občudovanja vredne čete v tretjo po-zimsko vojno proti našim sovražnikom. V predidočih dveh pozimskih vojnah niso le obranile lastnih meja, marveč so deloma prodrle globoko v sovražno ozemlje.
Tik pred nastopom tretje zime vidimo mogočna prizadevanja naših sovražnikov, s katerimi so hoteli vojno srečo šiloma potegniti na svojo stran, kako se krog-inkrog naših front izčrpavajo in omagu-jejo. Zaupno kot doslej pričakujemo na-daljnega razvoja stvari, neomajno prepričani, da bo bodoča zima nagradila naše hrabre junake s končnoveljavno zmago nad vsemi našimi sovražniki.
Nevtralci in mir.
Bern, 23. septembra. (Kor. urad.) Na vlogo za pospeševanje miru odgovarja zvezni svet v svojem poročilu, da je pač želja po miru pri vseh narodih vedno bolj silna, toda sedaj še ni čas za posredovanje, ker bi vsi vojujoči to smatrali za nadležno vmešavanje in sovražno dejanje. Zato morajo nevtralci delati z največjo previdnostjo. Kongres nevtralnih držav ne bi imel uspeha, če vojujoče se države ne bi podale svojih mirovnih programov. Zvezni svet misli, da več kakor konferenca koristi zaupno izmenjavanje misli. Tudi splošna konferenca držav za posvet mednarodnih vprašanj ne obeta uspeha. Zvezni svet bo ostal v zvezi z ostalimi nevtralnimi državami.
Vstaja na Javi,
Amsterdam, 25. septembra. »Tele-graaf« poroča iz Weltevredna, da se je uprl celi okraj ob reki Toengka,
išžs Еб priprosta 2270
Absolventinja
trgovskega tečaja, zmožna knjigovodstva, slovensko stenografije in strojepisja,
Išče službe. —
Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod št. 2272.
Iščejo se za žago blizu Sarajeva (Bosna)
štirje Žagarji
Vel uslužbenci pri žagi so Slovenci. Natančneje obvestila daja Pitana Ozren v Srednjem pri Sarajevu.	2214
Zamaške
nove in stare {^IIPI vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Па prodal
lepo posestvo
z gostilno
in vso opravo vred v zelo prometnem kraju za K 32.000. Plača se labko samo polovica in druga polovica po dogovoru na več let. Ravnotam je mnogo dobre konjske oprave, vozov vseh vrst in lesa, plobov, |avorovlh, orehovih, fesenovili itd. na prodaj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2268.
Ш1
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekomSduis korenino, brez bolečin ne odpravi Cena lončku z jamstvenim pismom K 1-50,3 lončki K 4-—. 6 lončkov K5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnio iu primaluic. Potenje nog in rok odpravi Иа-ргабек. Cena K 150, 3 škatlic K 3-50. Кегаепу Kascbau (Kassa) L, poštni predal 12/844 Ogrsko._
Ria-Balsam.
1 Ltr dobrega olja
si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroči pri meni en zavitek	2229
„Morskega mahu"
iz katerega se da narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stane K Г—
Pošilja se najmanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Razpošiijainica Ivan Urek,
Ljubljana, Mestni trg 13.
Ljubljana
Cilasovirje,
pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. L d.
S. KMETETZ
Kolodvorska ul, 26.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3.
Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2153
?
7
?
7
?
RISE TE DNI!!!!
tudi hrano za stalnega gospoda duhovnika v pokoju; ponudbo z zahtevumi na upravništvo lista pod sDuhovniU v pokoju«.
S > E > чн* Ф звшшт џ	1 ? A ? N ?
J ? G ?	11 ? N ?
M ? L ?	
P ? A ? i ?	N? H
1 r Č?S?	i ? m ? H
P ? T ?	E?Š?i?
katera bi pcdučcvala v laškem jeziku dva dečka. Ponudbe
22в9	A. Kajfež, Kočevje.
JUTRI REŠITEV 1!!!!
?
e
е^ндтаотЈгоззизжзаврт здмиаиго—и—