ln® Oldest Slovene Dally in Ohio tat Advertising Medium E NAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v iem listu so uspešni aiE XXII. — LETO xxn. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 3, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 230 Ktj svarijo poveljnike ameriških m v angleških in francoskih vodah PRIZOR Z ULICE V BUKAREŠTI iJii 'e j6 Srnejo izbegavati nemški mornarici ter morajo kloniti spremstvo angleških in francoskih jC bojnih ladij. Ithlu-:--Tzr:-* WASHINGTON, 2. oktobra. topništvo Nemška vlada je posvarila 'wplinixx f ' poveljnike ameriških trgovskih ' 3® tranco- i ladij "sumljivega vedenja," ki komunikacije' g francoskih ^j. " — j Nemško noto je sprejela a- ^ JanJe min v gozdo- meriška vlada skoraj istočasno, ^ nemško obramb- ko je ameriški državni tajnik ^ Ozemlje je polno'Hul1 Pozval ameriške državlja- ^eliv. % 2- oktobra. — ^ % pričeli ne, ki se nahajajo še vedno v j Evropi, naj se čimprej vrnejo. Veliki ker je potovanje ljudi, ki potu- IM NACISTI GROZE Z NASTOPOM ITALIJE IN SOVJETSKE RIWJE I Mussolini bo v 48 urah predložil "končno- veljavni" Hitlerjev mirovni ultimat. i - NEMCI BLUFAJO Z NASTOPOM SOVJETSKE RUSIJE nocoj ^^cljevanjem pokra in v prizadeva- jejo na ladjah bojujočih se narodov, čedalje bolj nevarno. Iz Londona se poroča, da se je preko nemške radijske postaje v Hamburgu zagrozilo angleškemu luksuznemu parniku j Mauretaniji, ki je odplul s soboto izstrelki so iskali po iz New Yorka z 200 Potniki na . ^ttiških vaseh fran- ' krovu, ki so vsi angleški poda- iti ^ancoska oja-fcoC^-U6 vojaštva Na sliki vidimo truplo policijskega agenda Atyirona, telesnega stražnika ubitega ministrskega predsednika Calinescu-a, katerega so h bili rumunski fašisti, o čemer smo v našem listu že poročali. ^iiT ' toda obstrelje-:niki- Med temi potniki je tudi lefr^el0 nobenega uspeha, ! mnogo žena in otrok. Radijski 0 ^Osko poveljstvo drži ! poročevalec je izjavil, da ima L ' UA 1 VVl r. X- A ,T i i -vi/-.4- <1 v-v i T n VI <1 lrV*/^TTll rl T T/-1 "1 e~L Sijajno uspeli politični shod v S. N. Domu Na shodu je bilo nad tisoč ljudi. ! BERLIN, 2. oktobra. — Na-«----- cijsko časopisje daje danes ra- S T 4 iUIC^ zumeti, da bosta najbrže tudi J]| | |Li Sovjetska Rusija in Italija vstopili ob strani Nemčije v vojno, ; ako zavezniki odklonijo "zad- i njo" Hitlerjevo mirovno ponudbo, ki jo bo predložil italijanski premier Mussolini tekom 24 ur. ' Ciano odpotoval v Rim Tr>/ . . .. . Italijanski zunanji minister | Včeraj se je pričela v senatu Gal^azzo Ciano je odpotoval z j BORAKOM IN POTMANOH jajno obiskan. Dvorana je bila 6fr'"iei0 Nobenega uspeha I mn0&0 žena in otrok. Radijski' natrpana in sodi se, da je pri-^ --------------J- i— 'šlo na shod 1,000 do 1,100 Iju- Veliki politični shod, ki se je lo je dovolj znano v naselbini, vršil sinoči v dvorani Sloven- | Pri tako važnih uradih, kakor je skega narodnega doma, je bil si- urad mestnega counc^lmana, ne % (la ima francosko vo- i Mauretanija na krovu dvoje Novih „ N čm, red nemško Sieg-liin 80 Francozje do- Pospravili 3,000 Teiiij' 2'000 pa so Angleška roPljeno v malih sku- j toPov ter zagrozil: '0 zavarovanih po- ■ admiraliteta je zaradi tega dej-' stva vsekakor vzela nase odgovornost za parnik." V nemški noti Washingtonu je rečeno: "Nevtralne ladje so si že po-Takih minskih ' novno prizadevale kljubovati iz-a doslej še nobena j vaja njem pravic nemških po-)ka2 ini in te mine so :morskih sil, ki jih imajo z ustav-sito ' Zakaj mora biti panjem parnikov. Poleg tega e(iovanje tako 1 izvajajo te ladje s svojim vede-ift Co0; Gozdovi bo polni njem sumnjo napadov na nem-s/^čnjočih strojev ško mornarico. Nemška vlada vzmeti so Mnogokrat; *' 'Mi nemška čela-Pob, P Jlodira. zato opozarja ameriške trgovske ladje, ki plujejo v omenjenih vodah, naj se izognejo vsake- ^ da t1 "cnisKa cela- .................—j- ------ k Pob 3° franco-!mu sumljivemu obnašanju in se sproži vzmet ' zlasti naj ne izpreminjajo svojih smeri in naj ne vporabljajo svojega brezžičnega brzojava, ako ugleda jo nemško podmornico, prav tako naj ne zastirajo ponoči svojih luči, predvsem pa naj odklonijo spremstvo angleških in francoskih bojnih ladij." o"Ulni®nice 1^ re 1 ^^slaien "zastoj dela," da se počaka Wtatov pogajanj med vladnimi posredo-valci, kompanijo in unijo. ^ife'vWat; 1 in ??upts Co., na iH Prijate- v Midland Steel tovarni I ^ ^adison ^ ^ vladni po: Ave., !s uJniki Automo-gj ,e (CIO) niso ^"Pogojev no- vb, ^ei 0(lo 'tn zjutraj ob lo Se1«.«, ES"' ^0 ter pike. IS {»fl.Se, * PMivalo v t«..... N? !v tovarni J® po # Smrtna kosa V East End bolnišnici je preminila dobro poznana rojakinja Gertrude Karlinger, rojena Heglar, stara 58 let. Doma je bila iz kočevske okolice na Dolenjskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 42 leti. Tukaj zapušča sinova Albina, Charle-sa, hčere Sophie in Frances Stuber, sestro Louise Buettner in več drugih sorodnikov. Njen soprog Albin je umrl pred 26 leti. Pogreb pokojne se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 4043 St. Clair Ave., in v cerkev sv. Petra ob 9. uri pod vodstvom Frank Zakrajška. Bodi rajnki rahla ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naše sožalje. Združeni mlad. zbori Vse one, ki bodo delale v kuhinji na koncertu skupnih mlad. zborov, opominjam na sestanek, ki se vrši v sredo 4. oktobra v S. D. Domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Plačevanje davkov Včeraj je bil zadnji dan za plačilo davkov. Pred uradom o-krajnega blagajnika Johna E. Bojlea je stala cele ure vrsta ljudi, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Vsota včeraj kolekta-nih davkov znaša $2,251,563, letalom po 19-urnem bivanju v —---:—i--i Berlinu nazaj v Rim. Sodi se, da New deal je^ nova politično-ekonomska filozofija, jg po^ael 8 seboj mire ne pred- pil kandidat Mr. Vatro J. Grill, | loge, ki jih bo izročil premierju ki je orisal v splošnem obstoje- ! Mussoliniju. če probleme, nato pa naglasil, ■ Ako Mussolini ne bo v svojih da kandidira na demokratski li- i prizadevanjih zgodovinska d e bata o nevtrainostnem zakonu.— Zmagala bo po vsem videzu administracija. štejejo obljube, "kaj bom storil za narod," ampak rekord, "kaj sem že storil." Vatro J: Grill di. Kot govorniki so nastopili lahko s ponosom pokaže na svoj William C. Dixon, demokratski kandidat za župana, Philip Schoenberg od Delavske nestrankarske lige, Mr. John Mi-helich, ki bo pri novemberskih volitvah kandidiral za mestnega sodnika, Mr. Math Petrovich, znani rojak iz Collinwooda, in Mr. Vatro J. Grill, kandidat za councilmana v 23. vardi. Mr. Petrovich je naglašal, da se ne poteguje za nobeno politično službo, in da je nastopil samo za to, ker hoče volilcem predočiti, kdo je res pravi delavski prijatelj, kateremu naj dajo državljani svoje zaupanje. Naglašal je zlasti to, naj se vprašamo, kakšne zasluge imajo ostali kandidatje pokazati za slovensko naselbino in slovensko javnost v splošnem, in kakšne ima Vatro Grill, čigar javno de- pretekli rekord v slovenski naselbini. Mr. John Mihelič je poudarjal, da je bil prijetno presenečen, ko je videl da je kandidata Grilla odobrila tudi Citizens liga, o kateri ve, da se poteguje v vseh ozirih samo za dobrobit mestnega prebivalstva. Dejal je, da je že to dejstvo samo dovolj značilno, in da je kandidat, ki ga priporoča ta liga, vreden ljudskega zaupanja. ' Enako je poudarjal zastopnik Delavske nestrankarske lige, ki je naglašal, da se je Liga informirala o bivšem delovanju kandidata Grilla ter o njegovem dosedanjem rekordu, zato mu daje svojo iskreno podporo in odobritev ter ga priporoča volilcem v 23. vardi v izvolitev. Kot zadnji govornik je nasto- WASHINGTON, 2. oktobra. — Danes se je pričela v senatu uspel — večina ' velika in zgodovinska bitka za s ti kot kandidat demokratične-! nevtralnih opazovalcev in tudi j preklic embarga, v kateri sta ga New deala, katerega je usta- \ mnogo nacistov je prepričanih, ; nastopila kot glavna govornika novil veliki predsednik Roose- ■ da ne bo — tedaj bo šel Hitler j 74-ietni republikanski senator velt. Takega demokrata se lah- v petek ali v soboto pred nem- j Borah iz Idaho, in demokratski ko s ponosom naziva vsakdo, ski raihstag, pred katerim bo ki mu je znano dejstvo, da je : proglasil svoj ultimat. novi deal nova ckonomsko-poli- j Argumenti časopis ja tična filozofija, zasnovana v bla- Nemško časopisje svari, češ, senator Key Pittman, predsednik senatnega odbora za inozemske odnošaje. Senator Borah je govoril pre- gor ameriškega delavca in ame- da Poljske ni več in da imajo , pričevalno in dramatično in bilo je jasno, da je imel on v oblasti dramo, toda administracija pa glasove. Debata se je vrtila v glavnem okoli vprašanja, da-li bo miru v korist ali škodo, ako se prekliče Doživljaji Šveda na nemški podmornici STOCKHOLM, 2. oktobra. — Nemška podmornica je torpe-dirala švedski trgovski parnik Gun, njegovega kapitana in še dva druga moža pa je vzela na svoj kro\ii Poveljnik pogreznjenega švedskega parnika je povedal, da se je podmornica, na kateri je bil tudi on s svojima tovarišema, v petek popoldne ob petih potopila ter ostala pod vodo do ne- j del je zjutraj do štirih, v kate-! rem času je izstrelila troje tor-1 ped. švedski kapitan, ki je bil | ujetnik na nemški podmornici, j je dalje povedal, da je podmor-1 niča za časa njegovega bivanja | na nji, torpedirala v soboto v! Severnem morju danski parnik Vendijo, pri čemer je enajst o-seb izgubilo življenje. Volilci, pozor! riškega naroda v splošnem.! zavezniki zdaj zadnjo priliko za Kandidatu Grillu kot tudi o- | sklenitev miru. stalim govornikom je navzoče1 Odgovorni nacijski krogi občinstvo živahno pritrjevalo j pravijo, da v slučaju, da zavez-in aplavdiralo. 'niki odklonijo mirovno ponud- Med govori sta nastopila tudi! bo, se bo vršilo skupno ppsve-SldVenska godbenika Jankovič j tov^nje-Nemčijer FLttiMje-iti-lva-|^akdrt r< je dotičnik v potrebi % je do nje upravičen 1 ko dobrodelstvo v njc1' ^ f 'mam Druga stvar so (' .jej") ko j nine, ki se izp'11^ trebn i m starcem. 11 , pr|: plačila federalna v','1. c i va, ali znesek pokoj" a visen od zakon V pogledu ter penZ'J J rei kon tudi uvedel važi1''^^', i bo. Federalna vlada )( fKj ' en dolar za vsak dola žava iz|)lačuje, toda n ' na mesec. — FLlS Iz stare don10 Skrb za čas<>l'' Jugoslovansko trf0 nistrstvo je izdal" 1 j; kateri se delnice ti^'|,. izdajateljskih d&jajd dnevnike, nc ' ^ dati tujim fizični01 li ' nim osebam. S terrt x^ | onemogočiti kontrol0 domačim tiskom. Htobra, 1939. NAKOPRAVNOST rgiEAft Š Hvala vam, gospodje: Naročilo zet 30 norih White busor od The Cleveland Railway družbe upraričuje to javno priznanje nase hvaležnosti... jy . MINULI TEDEN, kot del njih programa za moderniziranje, je Cleveland Railway družba vložila pri nas naročilo za 30 novih White vozov (busov), moderne Vrste, z 12 cilinderskimi stroji pod podom, ki so kompletno zgrajeni pri White Motor družbi, v tovarni na E. 79. cesti. Vsa naročila zadnjega časa za slične vozove ^hite izdelka, prejeta tekom zadnjih 60 dni, so dospela iz Montreala na severu, Houstona na Jugu in iz Los Angelesa na zapadu;—za to naročilo iz domačega mesta je White družba posebno hvaležna. Ne samo zato ker govori dobro za 200 White vdelanih vozov, katere je Cleveland Railway ^fužba kupila tekom zadnjih 15 let, od katerih JIh je dosedaj precej v obratu, od katerih skoraj ysaki si lahko šteje v kredit, da je prevozil mili-Jon milj. Ne zato, ker so izrazili zadovoljstvo z 25. ^hite vozovi, nove vrste, z 12 cilinderskimi stro-J1 Pod podom, ki so bili kupljeni pred približno eftim letom. Niti zato ne, ker je to namigljaj začetka za ^Moderniziranje prevoznega sistema, ki ga Cleve-and neobhodno potrebuje in ker ima White v |ern)—z o žirom na njih 2500 uposlenih cleve-^ndčanov—sebične in simpatične interese. Ampak v glavnem zato, ker se nam je dalo Priliko ustreči v dobrem Ameriškem običaju, pregovoriti jasno v neki dosegi, ki nam daje naša ^Sovina čut iti, prizadeva našo soseščino sedaj in v bodoče, položaj velikega mesta, ki je življenske Va2nosti kot katerakoli druga zadeva, ki pride v 0sPredje. V mislih imamo zastarelost pogajanj, ki so ^astala, o prevoznih privilegijah med mestom in ailway družbo. Nekega clne bodo vse sedanje potežkoče re-, Ovire, Iti so sedaj videti nepremostljive, > poste le redke in malenkostne, kot vpraša-hje> kakšno brrve so bile mule, sive ali rujave, ki .^ekoč vlačile ladje po kanalu poleg Brecks-llle ceste. i.Vv Čemu ne bi mogli sedaj zavzeti resnega sta- glede potreb, ki jih ima Cleveland—in ker ^»Zogibno bomo tudi nekega dne imeli—trans-. .^acijski sistem: istovrstne pocestne kare, elek-lCtlo operirane buse in motorne buse? Kdo ima korist od zavlačevanja? —Lojalna armada delavcev pri pocestni železnici prav gotovo ne; možje z največjim rekordom varnosti v vsej prevozni industriji, katerih morala in smisel gotovosti za njih dela so s tem v nevarnosti. —Ne vozniki, ti imajo samo dva interesa v zadevi javne transportacije; prvič; visokost pristojbine za vožnjo, in drugič: poslugo. —Ne obrtniki, trgovci in uposlenci, katerih glavna skrb obstoja v transportaciji; družbini zmožnosti pripeljati odjemalce in uposlence do njih trgov-skh lokalov, z najmanjšo nepriliko in jih zopet odpeljati na njih domove ali do njihovih zabavnih prostorov. —Ne oni, ki izvršujejo velikansko delo, da privabijo v mesto velike konvencije, kot na primer to leto konvencijo Ameriških učiteljev, mednarodne konvencijo Rotarijev, Svetovni kokošji kongres in National Air Races. Vsi posetniki teh konvencij so rabili naša prevozna sredstva do gotove mere, ki se jim je utisnil v trajen spomin od naprednosti mesta v oblki posluge, ki so jo bili preizkusili. —Ne delničarji od Railway družbe, katerih naravna želja je, da prejmejo primerne dividende za svoje investicije in zmerno stabilnost finančnega izgleda. In prav gotovo ne mestni ali družbini uradniki, ki so zainteresirani v pogajanjih, katere vsi so podali zadostne javne dokaze, da se zavedno trudijo, da izvršijo stvari, katere so okolščine storile za njih dolžnost da jih poskušajo rešiti . . . toda do sedaj si ti dve grupi še niste mogli pogledati iz oči v oči. Medtem postaja gozd bolj in bolj zasenčen od dreves; javnost pa medtem stoje čaka na nekaj, kar ima priti iz gozda, kar bi imelo izgledati kot moderni transportacijski sistem za Cleveland. V tem položaju ni nič novega. To ni izjemen program za Cleveland. Tekom zadnjih par let je White družba imela stike s sličnimi položaji v mnogih drugih Ameriških mestih. Zgodilo se je skoraj povsod in kjerkoli—kot tukaj—popolno moderniziranje mestnega prometa je zamišljeno. To se je zgodilo, ker prevozni sistem ni več tako enostaven—odrezan in posušen, delovanje potom tračnic. Modernizirane pocestne železnice P. C. C. vrste, ki jih clevelandčani že poznajo, imajo tukaj svoje mesto.Ravnotako tudi električno operirani busi in motorni vozovi (busi). Ali je še čudno, če nastanejo razlike mišljenja, ko na dolgo preizkušnjo vsake vrste vozila pride na razpravo? Posebno še odkar Clevelandska Railway družba, ki je slična vsaki drugi prevozni družbi v Ameriki, nič več ne udiva transportacijskega monopola, kot ga je pred 20. leti, pred prihodom avtomobilov. Sedaj je skoraj 300,000 privatnih avtomobilov in taksijev registriranih v Cuyahoga okraju, ki je vsak kompetitor v lokalnem prevozu, lokalni prevozni družbi. Je očividno krivično, da se nadaljuje kot monopol eno podjetje, ki je dobilo skrajne tekmovalce. Kljub temu so neke regulacije potrebne vsled javne vrste posluge, ki jo nudi. Poleg hitrega naraščanja števila privatnih avtomobilov, je zadnjih deset let napravila podjetje depresija še bolj komplicirano, vsled katere se je izgubilo za daljše dobe veliko voznikpv, vsled zmanjšane zapo-sitve. Kljub vsem tem neprilikam in oviram je lokalna Railway družba še vedno na zdravi finančni podlagi in je ena izmed redkih v plrevozni industriji, ki je sposobna danes mobilizirati svoj program iz gotovine, ki jo ima na roki. Najmanj $2,000,000 je na razpolago v gotovini, da se lahko potroši za moderniziranje opreme. Zavlačujoča pogajanja v Clevelandu za privilegije, izgledajo posebno nesrečni in so nam nepotrebni vsled tega, ker smo videli toliko drugih mest plavati v sličnih mlakužah statističnih komplikacij, privatnih predsodkov in nasprotujočih si osebnosti, predno so pribredli na solidnejša tla in kjer je mogoče napredek doseči. V vsakem mestu, kjer se je razvil prepir vsled privilegijev ... se je našlo iz zmede izhod. Tako se ga bo našlo tudi tukaj. Edino vprašanje je, koliko časa se bo zapravilo v procesu in kako dolgo se bo še ljudem odrekala moderna trans-portacija, katere prednosti priznavajo obe strani. Rekordi, kaj se je zgodilo v drugih mestih . . . kako so rešili svoje probleme ... se lahko dobijo. Mi verujemo, da so ti posvetili z veliko lučjo na Cleveland, kako naj ta svoj transporta-cijski problem lahko reši SEDAJ, da karkoli bi se izcimilo iz pogajanj do sedaj, ali izgledajo da bodo v bližnji bodočnosti. V sedanjem hitro se menjajočem in kaotičnem svetovnem stanju, se brez dvoma potrebuje dosti možgan v tem mestu, da se reši ta lokalni nesporazum na podlagi priprostega, common smisla na resni podlagi. Medtem pa Cleveland potrebuje svoj moderni sistem transportacije SEDAJ . . . ne sele čez pet let od sedaj. Kdo ima korist od zavlačevanja? t /i? Ar 1 Predsednik od The White Motor Company. THE WHITE MOTOR COMPANY * CLEVELAND ^UfagTURERS of a complete une of motor trucks and busses and the famous white horse BTRAT7 4 ENAKOPRAVNOST oktobra, i VERIDICUS 30 ko bi slutil, kar slutim jaz, kar mi kriči srce: zaradi mene ju je Micika pregovorila, da prideta v Log, zaradi mene je bila otožna! — ' Mene pa je strah. Bojim se samega sebe. Duša mi vriska, od hrepenenja mi pokajo prsi, ' a hkratu mi trepeta srce ... i Ko je danes v koru začel opat Kalist moliti: "O Bog, spomni |se name in pomagaj mi! Go-, spod- hiti in mi priskoči na po- V zaporu mi ni bilo dolgčas. ;res čudna so pota božja. Kdo bi VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Klavir in knjižnica sta dobra tovariša. Včasih me je za hip posetil p. Benedikt in me tolažil. Tudi kregal me je. "Ne pihaj, kar te ne peče! V samostanu ne misli, ne sočuv-stvuj, se ne čudi, ne sodi, ne grajaj, nego bodi slep, gluh, top in nemo poslušno orodje. Brigaj se zase, delaj svojo dolžnost — vse drugo ti nič mar, ako hočeš imeti mir. Ako pa hočeš bojev, čemu nisi ostal zunaj? Tam bi se lahko ruval in pričkal za svoje ideale; tu je grobnica z mrli- | či in črvi ..." Sklenil sem, da bom poslej prijatelja poslušal. Nekega večera je nekdo tiho potrkal na duri. Vstopil je p. Ignacij. Že dalje časa sem opažal, kako se mi vsiljuje. Uslužen je bil nenavadno, povsod me je ogovarjal, iskal mojo družbo in me gledal z občudovalnimi očmi, da je že smešno. Po vsaki pridigi mi je laskal brez konca in brez mere. S p. Inocencem sta se menda nekam sprla. Nič več ju ne vidim toliko skupaj. Ko je vstopil, sem takoj mislil: novega prijatelja si išče. Plaho in zbegano se je ozrl po hodniku in vprašal tiho: i si to mislil! Usoda! Gospa Glowacka je teta Gr-čarjeve žene. Po sinovem pogrebu je prišla v Ljubljano in pose-tila svojo nečakinjo. V Logu, trgu, ki leži jedva pol ure odtod v prekrasni dolini in ob bujnem potoku, se hoče gospa Glowacka nastaniti za nekaj časa. I-movita žena je in ne živi nikjer stalno. Za dostojno grobnico hoče poskrbeti sinu Ivanu — patru Angeliku — in ne more se ločiti od ljubljenca, ki je živel in umrl brez nje. V neki vili, ki stoji navadno vse leto prazna, ker prihaja njen posestnik, veletržec iz C., s svojo obiteljo le še redkokdaj za mesec dni na počitnice, si je že najela vse prvo nadstropje. In povabila je k sebi Grčarjeve. "Veš, da sva se za vabilo zahvalila," mi piše Grčar. "A pregovorila naju je Micika. Hrepeni pač po deželi — v mestu ji je tesno in pusto. In dopovedovala je moji ženki, kako div-no je na kmetih prav sedaj spočetka poletja, kako dobro se bo počutila moja ženka v čistem vzduhu med smrekovimi gozdi pod gorami, kako ugodno bo vplivalo ženino gibanje v udob- moč!" — tedaj sem čutil, kako sem pobledeval. Votlo in grobno so doneli naši glasovi po prazni cerkvi, a najglasneje, najprisrčneje sem vzdihal jaz: "Kyrie elejson!" Ko smo šli po molitvi na vrt, poln zelenja, cvetja, solnca in življenja, se mi je pridružil prijatelj Benedikt. "Tako bled in upal si. Mar nisi zdrav?" me je vprašal. ''Ah, nič mi ni. .. Srečen sem, kakor že dolgo ne." Molče je stopal poleg mene in se oziral name. Naenkrat me je vprašal: "Ali mi ne zaupaš?" "Vse, prijatelj!" "Lažeš! Ali pa — govori!" — Povesil sem glavo. Prijel me je krepko za roko in mi zrl v oči: "Trpiš?" "Kakor ti in vsi ... A Bog in Marija mi stojita na strani!" Pokimal je, se ustavil in de- jal: "Ne pozabi, da sem te jaz zvabil v samostan in da sem ti resničen prijatelj! Kadar me boš potreboval, pridi!" "Pridem! Hvala ti!" sem vzdihnil za urno odhajajočim . . Blaznim. Vedno moram misliti nanjo in sladka groza me kakor zona poliva po vsem telesu; gledam jo pred seboj in vse o-stalo gine iz moje duše ... O, Bog, odpusti mi! — Ne, ne smem je videti. Nočem je videti. Pobegnem — takoj naprosim opata, naj me pošlje za nekaj mesecev v drug samostan . . . Da uidem sebi, da se rešim. Zakaj ženska je greh, ženska je izkušnjava, ženska je poguba. Za vsakogar in bo zame prav gotovo. To čutim, to vem! Naj poginem, naj umre moje telo, samo da rešim dušo svojo v večno življenje! Bil sem pri priorju in sem ga prosil, naj me pošlje v drug samostan. A sprejel me je zelo nemilostno. "To je upornost! Prenesti ne morete, da sem vas moral kaznovati. Slab redovnik ste, da se ne znate pokoriti in nočete pohlevno sprejeti posledic za svoj greh!" Ugovarjal sem: "Mar nisem brez besed prenašal, kar se mi je naložilo ? — V drug samostan si želim edino zato, da spoznam čim več sobratov, se učim in u-trdim v svojih dolžnostih. Čez dva, tri mesece se vrnem." "A kdo naj prevzame nedeljske pridige namesto vas? Mar vas nismo sprejeli v samotan prav zato? Tudi nehvaležni ste. Nikar ne mislite, da ne vem, kako ste zapisani pri gospodu kne-zoškofu! Tičali bi še vedno na Glogovem, ako bi vas ne bil prevzvišeni sploh vrgel iz du-hovništva ..." "Ničesar v svoji preteklosti se ne sramujem," sem dejal. "Tem slabše. Nihče ni sodnik v lastni stvari," me je zavrnil. "Idite in molite!" In okrenil mi je hrbet. Benedikt me je srečal na hodniku. "Kaj ti je vendar? Tako Ali mi dovolite, da vam de- j ni obleki na najinega bodočega lam družbo ? Zelo sam." vas pogre- "Saj veste, da sem kaznovan z zaporom, ker sem pisal gospe j Glowacki . . . Izvolite sesti!" Zgrabil me je za roko in jo nežno stiskal. Ni je hotel izpustiti, da sem mu jo moral iztrgati. Nato je sedel tik mene, da se me je tiščal. In prebledeval je in zardeval, me zgrabil znova za roko in vzdihoval: "Kako krasno roko imate! Umetniška roka!" Iztrgal sem mu roko, on pa me je objel okoli pasu, strmel strastno vame in šepetal: "Oh, Kajetan, Kajetan! Rad vas imam — obožujem vas . . . A tako strašno sem nesrečen!" Odprl sem duri, ga zgrabil za kapuco in vlekel kakor vrečo do praga. Ihteč je omahoval v svojo celo. Nesrečnik !— Ali se je spomnil papež Gregor VII. na take bednike, ko je proglasil duhovniški celibat?! potomca itd. — skratka: Micika je našla sto razlogo, da sva z ženo končno gospejino ljubeznivo povabilo sprejela vendarle. No, ie tajim, da so Micikini razlogi prav pametni. Toda odločal sem se za Log tudi zato, da po dolgem času vidim zopet Tebe in da obenem spoznam še tisti kos naše domovine, ki nima ž njim naša zavarovalna družba doslej skoraj nikakih zvez. Združiti hočem torej prijetno s koristnim za ženo in zase ter — pridem. Saj morava! Micika je namreč zadnje mesece postajala o-tožna in tiha. Bala sva se že, da se nama izneveri. Moji ženici pa je Micika resnično najvdanejša prijateljica in neobhodna opora. Nekdanja napol kmetiška deklina se je v neverjetno kratki dobi ne le čudovito civilizirala, nego je tudi duševno zrastla. Saj ni čudno: čita vse, kar mi čita žena; knjig in novin ji ni nikoli preveč, vsak svobodni čas ?X3eXXX3t3tXXStX3e3e$3M636S6X$3t36Xi6S63tXXXX3eX363e3e3tX3eX3t3tX3e%3tXX3C»tS6» GROZDJE Kakor vsako leto tako imam tudi letos prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite ako pridite na Davis Rd., Perry, Ohio. KRIST MANDEL 15704 WATERLOO RD. bled si. Premalo hodiš na zrak. j do utrujenosti. Potem se Preveč tičiš med zidovji. Izpre-: piš in boš vsako noč hajaj se — hodi — hodi par ur, (Dalje sledi.) Direktorij Slov. Delavskega Doma, 15335 Waterloo Rd. — Cleveland, O. Razpisuje OH »xxxxxxxxxxxxsexsexxxxxxxxxxxxxxxxsexxxxxsotxxxxxxxxxxsok Razrušen in potrt sem ostaliT^ja, da napreduje v kultu-sam. Niti klavir me ni več vese-,"' ™a J*™* P^da- lil. Moja vera v čistost samo-!™^*' "ewpust, nobene gleda-stanov je bila omajana in zgro-l^ Pn%btave ali koncerta, ki zo sem razmišljal, da vlada za * Sa udeleživa midva itd. Vrhu temi zidovi prav ista beda, ka-kor tam zunaj . . . Žalosten sem sedel ob oknu in zrl na samostansko dvorišče. Mesec je vstajal izza gore, po goščavju spodaj pa je mrgolelo na stotine kresnic. Vonj po španskem bezgu in jasminu je polnil zrak. Čutil sem se nepopisno osamljenega. In takrat mi je prišla misel: "Ali morda še kdo prav seda jle gleda na ta mesec, čuti tak vonj bezga in jasmina ter hrepeni, hrepeni, kakor jaz? — Delo išče Ženska srednje starosti želi dobiti delo. Je pripravna za (vsa hišna dela in ostane lahko čez Hrepeni po meni, kakor hrepe-! noč. Pokličite KEnmore 0090 na in skrbna gospodinja, tako da si resnično ne moreva želeti boljše. Prav težko bi jo izgubila. Čisto razživela in vzprožila se je, odkar je sklenjeno, da gremo v Log. Za mesec, dva Vse se smeje na nji. Zdaj nama je jasno, česa si je dekle želelo ..." Tako mi piše prijatelj. O Bog, nim jaz po njem . . . Ne, ne! — Stran misli! Proč hrepenenje! — Marija devica in mati, stoj mi na strani v uri bridkosti in neznosnih dvomov!" , Grčar mi je pisal. O njej! Za- W ali pa naslovite na P. K. 25422 Chardon Rd., Euclid, O. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2078 ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE? Strokovnjaško povprav-1 janje radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano. ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave. VOLILCEM V DESETI VARDI Ker ni noben kandidat za mestnega kouncilmana vložil peticije za kandidaturo proti meni, glasom zakona, moje ime ne bo natisnjeno na volilnem listku pri primarnih volitvah, v torek. Pravzaprav se ne bodo nominacljske volitve za kouncilmana vršile v 10. vardi to leto, to je prvič v mnogih letih. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem za dosedanjo podporo v moji kandidaturi in na podlagi mojega dela, apeliram na vas. da me tudi v bodoče istotako podprete v moji kandidaturi, posebno pri glavnih volitvah, ki se bodo vršile na 7. novembra, 1939; takrat bo moje ime na volilnem listku za kouncilmana, ki ga boste dobili v roke za volitev. Z prijasnim osebnim spoštovanjem vsem, ostajam Vaš EDWARD L. PUCEL Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Samostojno Podporno Društvo Doslu- i žencev Uradniki za leto 1939 so sle-' deči; Predsednik, Andrew Lek-san, 9307 Empire Ave.; Podpredsednik, Martin Kostanjsek: i Tajnik, John J. Kikol, 19012 Mo-,hawk Avenue, KEnmore 6271W; j Zapisnikar, Frank Kuhar; Nad-' zorniki. Frank Kuhar, Martin j Kostanjsek, Jacob Braniselj; I Zastavonoša, Martin Kostanj-! sek; Zastopnik Klub Društev S. ' N. D., Frank Virant; Zastopnik Skupnih Društev Fare sv. Vida, Mike Klemencic; Društveni zdravniki. Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. A. Skur. ! Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi in vabi Slovence in Hrvate od 16 do 45 leta, da pristopijo k našem dru-! štvu. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov društva. Društvene seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v starem poslopju SND. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na društvene uradnike in posamezne člane. KONCESIJO - PRODAJE Sandwiches v bar roomu SDD Koncesijo lahko dobi slovenska žena ali dekle ki l6 ^ pripravljena ta del trgovine voditi na svojo '' Katero to veseli, naj pošlje pismeno prošnjo na ^ nika SDD do dne 7. oktobra do 8. ure zvečer. Direktorij ^ lj6XX36XX$3630t$$Se$X$S6363KXXXX3e$$XXX$XS ""i <011 if'i «« NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostni in potrtega srca naznanjamo Xs®®! sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt i gala iz naše srede ter je zavedno zaprl sv blage oči naš ljubljeni soprog, oče sin, m bra1 FRANK J. RAIK v r> Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima.sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio PO' Umrl je po težki bolezni dne 19. avgusta-grab se je vršil 23, avgusta iz Jos. Žele ?jer pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče, smo izročili njegovo truplo v materi zemlj1- y Pokojnik je bil rojen v Silver Springs, N' 12. avgusta 1908. aj. V dolžnost si štejemo, da se tem potoni ^ lepše zahvalimo vsem sorodnikom, pri j ate J . sosedom in društvu za krasne vence, ki 80 položili k njegovi krsti. sy, Najlepša hvala vsem, ki so darovali za^ji maše, ki se bodo brale za pokojnega kakor onim, ki so dali svoje avtomobile v poslug0;.^. Hvala vsem dragim sorodnikom in Ijem, ki so nam stali na strani v času žalosti- Ti, dragi ljubljeni soprog, oče, sin in ^ra počivaj v miru in lahka naj ti bo rodna gruda. ^ minjali se te bomo z ljubeznijo vedno, ^0%Jejest pridemo za teboj tja kjer ni ne solz in ne b0 Žalujoči ostali Albina, soproga Frank, sinček Antonia in Frank, stariše Joe, Louis, brate Josephine, Dani, sestre 3. oktobra, 1939, Cleveland, Ohio S k i 8a h Ec k K % Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za | • Pri nas imamo veliko izbere vseh vrst koledaU vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos poseb^y vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate nase ^ predno naročite navadne, slabe koledarje od družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam klonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno %