Leto n. V Celji, dni 17. decembra 1892 Štev. 24. Domovina Zakaj* t. In 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Sokopkd ae ne v raCajo. — Za iaserste ae plaCiy« vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrate. V«y» za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — Oonar naj ao po&iija: Upravaittvu „DomoTine" v Celji „Domovina" h koncu leta 1892. Ni ga boljšega nauka za slovenskega kmetovalca, kakor je ta, da naj vsak pripraven prostor zasadi z mladim sadnim drevjem. Enako ga tudi ni boljšega sveta za slovenski narod, kakor je ta, da si preskrbi kolikor mogoče veliko dobrega berila. Kar je kmetu sadno drevje, kar so bile v srednjem veku trdnjave, to je dandanes za narode, za njih duševno življenje, za ohranitev narodnosti, dobro časopisje. Nekdaj so se branili z mečem, sedaj se borimo „z duha svetlim mečem'1, s peresom, s pisano, tiskano besedo. Kakor kmetu varuje sadno drevje hišico silnih viharjev, tako brani narodno časopisje slovensko napadov sovražnikov na našo narodnost, naš jezik, našo vero, naše poštenje, našo narodno zavest in prepričanje. Ni bilo še menda kmetu žal, da je obdal svoj dom z ovočnimi rastlinami. baš tako se ni menda še noben pravi Slovenec kesal, da je bil ustanovil slovenski list, zlasti ako ga je bil s pravimi idealno-dobrimi nameni obudil v življenje. Tudi mi se ne kesamo, da smo bili majnika meseca lanskega leta z »Domovino" stopili na dan. Čeravno smo videli' po slovenski domovini toliko sličnih listov, smo se vendar z mladostno navdušenostjo, da, s trdnim prepričanjem, da koristimo ljubi domovini slovenski in avstrijski, z resno in neomahljivo voljo lotili svojega težavnega podjetja. Najbližja tla res niso bila posebno ugodna za slovenski list — površina Celja ima trdo skorjo — a kakor si drevo s svojimi koreninami poišče živeža iz globočino in okolice, tako je tudi »Domovina" našla obilo podpore v narodnih krogih celjskih in celjske okolice na južnem Štajerskem in sploh po Slovenskem. Dandanes je »Domovina" ponosna na svoje prijatelje po Savinjski dolini, ob Savi, Muri in Dravi, da celo zunaj Avstrije in čez morje; postala je v slabih dveh letih dokaj močno drevo. I'od njim se je zbralo že toliko naročnikov, dopisnikov in čitateljev, da jim dvakratno mesečno izhajanje ne zadostuje. Iz Celja, tega starodavnega južno-štajerskega središča, — ki bode gotovo dobilo prej ali slej svoje naravno lice — žele dobivati naši prijatelji »Domovino" po trikrat na mesec. Mi se tej opravičeni želji ne moremo upirati, četudi. nas bode to stalo mnogo večje žrtve. »Domovina" bode tedaj v letu 1803 v večji obliki po trikrat nn mesec izhajala in sicer 5., 15. in 25. dan v mesecu. V listu bodemo, kakor letos, razpravljali največ naše narodne zadeve ter prinašali obilo izvirnih novic, kakor doslej. Tudi podlistek, ki bode obsegal lepe povesti in druge zanimivosti, imela bode prihodnja »Domovina''. Ker je pa v našem krogu največ kmetovalcev, zato se moramo na nje nekoliko več ozirati. Odločili smo se — kljubu temu, da nas bode to mnogo stalo _ prilagati glavnemu listu še posebno prilogo, ki bode imela naslov Slovenski kmetovalec" ter bode pn- našal poučne spise, novice in sploh kmetijstva se tikajoče stvari. Pridobili smo si za ta samoetalni del naSe »Domovine" posebno veščega in strokovnega pisatelja gospoda nad-učitelja Franc Praprotnika, ki je dovolj znan po svojem delovanju na kmetijskem polji. Prosimo tadi na tem mestu naj ga naši in njegovi prijatelji podpirajo z dobrimi spisi, kmetijskimi novicami, znajdbami, itd, ker svesti so si lahkor da s tem največ koristijo svojemu narodu. Pa tudi na obrtnike nismo pozabili. Za naše obrtnike se hočemo potegniti, za njih koristi skrbeti, jim svetovati in pomagati. Zato bodemo poleg omenjene priloge vsakemu drugemu listu »Domovine" prilagali posebni list nSlovenski obrtnik". »Slovenski obrtnik" prinašal bode zgolj spise o obrtu, rokodelstvu, trgovini, itd. Ni sicer veliko še obrtnikov v našem krogu, a mi hočemo s to prilogo nadomestiti jako občutljiv nedostatek v slovenskem časopisju — kajti ta pri- loga bode edini slovenski obrtni list. — Tako upamo, da jih pridobimo za naše narodno delovaje in jih ohranimo slovenski domovini. »Domovina" bode tedaj v 1.1893. izhajala po trikrat na mesec. Iz zgoraj navedenega se cenjeni naši čitatelji lahko prepričajo, da se hočemo resno truditi pridobljeno zaupaqje si ohraniti in zadostovati po najboljših močeh njih zahtevam Upamo pa tudi, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji sotrud-niki in naročniki, ter da se bodo naši prijatelji potrudili pridobiti vsaj vsak še jednega naročnika. Mi jim bodemo hvaležni in list skusili še bolj razširiti in popolniti. Stala pa bode »Domovina" z obema prilogama le po dva goldinarja na leto. Naročnino je najbolje pošiljati po poštno^ hranilničnih položnih listkih, ki so listu priloženi. H koncu dovoljujemo si še vsem našim prijateljem in naročnikom voščiti vesele praznike in srečno novo leto; »Zveza slovenskih posojilnic". (Občni zbor 15. decembra t L v Celji.) Pod predsedništvom zaslužnega »očeta slovenskih posojilnic", gosp. poster» Mih. Vošnjaka, bil je v četrtek, 15. t m. občni zbor prekoristnega društva »Zveze slovenskih posojilnic" v Celji. v dvorani čitalnice. Zbralo se je bilo 25 zastopnikov slovenskih posojilnic, ki so zastopali 23 posojilnic. Zastopani so bili sledeči zavodi: Sinčaves na Koroškem (gosp. Šumah J.) Nabrežina fg. Andr. Stupica), Šmihel na Koroškem (g. Kandut), ljubljanska okolica (g. O. Bajer), Krško (g. J. Lapajne), Vitanje (č. g. Žičkar), Koper (pooblaščenec g. M. Vošnjak), Ptuj (g. Zelenik), Maren-berg (pooblašč. g. dr. Hrašovec), Gornja Radgona (g. dr. Dečko), Slatina (poobL g. M. Vošnjak), Sevnica (poobl. g. Dragotin Hribar), Ormož (poobl. g. Vavken), Pišece (g. Veršec), Žalec (g. Hausenbichler), Celje Ig. dr. Srnec), Vransko (g. Svetina), Gornji Grad (poobl. g. Lončar), Šmarje (g. dr. Jurtela), Maribor (g. Zupan J.) Fram (g. Gaberc), Mozirje (g. Goričar), Konjice (g. Lončar), Prisostoval je tudi nadzornik posojilnic gosp. Pavi Simon iz Maribora in tajnik »Mestne hranilnice ljubljanske" g. Endlicher. Razen teh je bilo več udov raznih posojilnic navzočih, n. pr. odlični gospodje Schwentner, župan na Vranskem, dr. Babnik iz Celja, notar Baš,. Zupane, dr. Treo, dr. Vrečko, notar Detiček, Dobida itd. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo načelnika, gosp. M. Vošnjaka. Po srčnem pozdravu je poročal, kako so posojilnice v preteklem letu napredovale in kaj je »Zveza" v njih prospeh storila, kar se itak bere v priobčenem »Letopisu". Vseh posojilnic je že 58, ki so večinoma pri »Zvezi". Potem je razlagal razne zadeve »Zveze" in pr jilnic, n. pr. o pristopu posojilnic, o doneskih, o obdačenji, o računih 1. 1890 in 1891, o težavah, s katerimi se morajo bojevati koroške posojilnice, o potrebi pododbora »Zveze" v Celovcu za te posojilnice. Droga točka je bilo poročilo nadzornika posojilnic g. P. Simona, ki je v teku minulega leta pregledal 6 posojilnic. Njegovo poročilo se je ugodno glasilo; vse imajo v redu nadzorovane posilnice; nadzornik je bil pri vseh prijazno vsprejet. Do zdaj so bile pregledovane vse štajerske posojilnice. Obširen je bil razgovor o nastavljanji vsaj še jednega nadzornika za kranjske in primorske posojilnice: nasvet ujeta se gg. End-licher in Lapajne, kateri bode utegnil, zdaj ta, zdaj oni. Prvo pozornost je toda obračati na koroške posojilnice. Nadzorniki naj s spodbujanjem pomagajo ustanovljati nove posojilnice, osobito na Kranjskem. Dežela kranjska naj bi v ta namen dajala denarne podpore. Posojilnice naj sestavijo letne račune s potrebnimi prilogami, t. j. tiskovinami, ki se dob6 v društveni tiskarni Drag. Hribarja. Pri posvetovanji o porabi postave z dne 1. junija 1889 poroča in razklada g. I. Lapajne iz Krškega, kako bi morale biti osnovane manjše posojilnice, da bi vstrezale vsem zahtevam, ki se stavijo posojilnicam. Gospod predsednik M. Vošnjak pojat>-nuje to postavo in meni, da je ta postava sicer koristna, vendar ne takega pomena, in ne dovoljuje takih olajšav, da bi za-mogla »Zveza posojilnic" to vsem posojilnicam priporočati. Vendar pa naj poskusijo male posojilnice s temi olajšavami, da se pokaže rezultat; a on ne upa posebnega vspeha, ker dela tako uradovanje sitnosti pri intabulaciji posojila Nikakor pa se ne strinja da bi male posojilnice delale morda z le V.0/., ke* to nikakor ne gre, ker take posojilnice niti v letih ne morejo pokriti tekočih in ustanovnih stroškov. Gospod ravnatelj Lapajne zagovarja še enkrat svoj nasvet in stavi predlog: Novim posojilnicam in večini starih posojilnic se priporoča, da ustanovijo svoje zavode, oziroma da obstoječa svoja pravila preu-strojijo v smislu postave 1. junija 1889. Celjske (Občni zbor „ Celjskega Sokola)" vršil se bode v soboto dnt§ 17. decembra 1.1. v prostorih celjske čitalnice. Dnevni red: Nagovor staroste, poročilo tajnikovo in bla-gajnikovo, volitve novega odbora, slučajnosti. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ker se bode razgovarjalo o predpustni maškaradi in o sokolski slavnosti v Ljubljani, prosimo polnoštevilneudeležbe izvršujočihinpod-pirajočih članov. Odbor. 303 Vč. g. župnik J. Žičkar povpraša, kako naj bi posojilnica v Vitanji morala vrav-nati svoje delovanje, da bi imela korist te postave. G. dr. I. Dečko nikakor ni za to postavo, ker nima v resnici prav nobene koristi in se mi ne moremo vezati na tako ojske meje, kakor jih določuje postava Istega mnenja je tudi g. dr. Seraec. Predlog g. I. Lapajneta se odkloni. K točki »Posvetovanje o eventuelni ustanovitvi skupne denarne zadruge" govori g. I. Lapajne. Obširno govori o potrebi tega zavoda pa radi pomanjkanja časa ne stavi nobenega predloga. G. dr. J. Sernec ni proti »skupni denarni zadrugi", vender meni, da za ta zavod še ni ugodni čas. Češke „zatožne" delujejo že nad 50 let in jim je to sedaj lahko mogoče. Tudi nam Slovencem bode ji prišel čas, da bodemo lahko ustanovili | svojo »narodno banko", a sedaj je potreba, da rastejo posojilnice in si pridobivajo svoj rezervni fond. Priporoča gojitev te misli, da dozori do vresničenja. G. dr. F. Jurtela ni za ustanovitev centralne posojilnice, pač pa, kadar bode čas za to, naj se ustanovi »narodna banka". Pa treba je zato vzgojiti osobje, ki bode vestno in vešče delovalo. Misli tudi, da bi bilo dobro, da do onega časa napravi kak slovanski denarni zavod svojo filijalo na Slovenskem. Gospod tajnik »mestne hranilnice ljubljanske" Endlicher pravi, da on sicer nima nič pozitivnega od vodstva zavoda njegovega, vendar pa meni, da bi za začetek lahko ustrezala »mestna hranilnica ljubljanska" zahtevam manjSih posojilnic, ker je tudi do sedaj rada pomagala oziroma vstiezala njih željam brez posebnega dobička. Konečno se sklene, da se za sedaj opusti misel o ustanovitvi »skupne denarne zadruge." Posamnih nasvetov ni bilo. novice. (Zabavni večer »Celjskega Sokola«) v nedeljo 11. decembra t 1. obnesel se je jako dobro. Srečna podlaga bila je dana celemu večeru že z vestjo, kako častno se je popoldne osnovala na Teharjih podružnica sv Cirila in Metoda, (glej posebno poročil®). Vse je bilo toraj že vsled tega navdušeno in dobre volje. — Peli so se v rednem zabavnem delu trije zbori in dva četvero-speva istinito krasno. Omeniti je le, da bi bil lahko pevski zbor mnogoštevilnejši; pogrešali smo veliko izurjenih pevcev, kateri se ne bi smeli izogibati sodelovanju. — Med pevskimi točkami sestavljalo je 11 krepkih .Sokolov" v resnici dovršene skupine s palicami. Novost skupin in točna izvršitev pozameznih podob je splošno ugajala. — Vršila se je še šaljiva loterija ki je prov-zročala dovelj smehu; redni večer zaključil je starosta g. dr. Vrečko s prisrčnim pozdravom navzočega gosta in člana .Sokola v Ljubljani* g. dr. Štora. Mnogoštevilno do-šlo občinstvo se je potem še dolgo časa zabavalo pri raznih napitnicah in govorih. Želimo, da bi nam .Sokoli" naši kmalo zopet priredili enak zabaven večer. Na zdar! (Silvestrov večer) celjske čitalnice bode po pripravah soditi jako zanimiv. — jj Pevske vaje za nove zbore vrše se redno in skrbljeno je tudi za šaljivi del večera. Nastopil bode tudi tamburaški zbor .Celjskega Sokola," s svojimi prvimi točkami; poleg tega je udeležba nekaterih vrlih akademikov .Triglava" zagotovljena. — Upati smemo toraj da nam zadnji milejši žarki visoke politike v letošnjem letu ne osvetijo samo politično obzorje temveč tudi društveno življenje v prihodnjem letu ter obude iz spanja gotovo gospodo. — (Deželne sodnije svetnik g. L. Jordan) je stopil v pokoj in dobil pri tej priliki naslov višjega sodnijskega svetnika, a predno je zvedel o tem odlikovanji preselil se je 1 bil v večnost. (Ponarejeni petdesetaki) krožijo po Spodnem Štajerskem. Opozarjamo cenjene čitatelje .Domovine", da pazijo pri sprejemanji ali menjavi petdesetakov, da ne bodo osleparjeni. Ločijo se ponarejeni od pravih po tem, da je papir nekoliko suroveji; v v nemškem tekstu v besedici .angenommen" je pogrešek .angenemmen" in v gorenjem desnem konci na nemški strani je mesto nemškega Gulden ogerski Forint natisneno. (Osnovalni občni zbor društva slovenskih zasebnih uradnikov) v Celji dne 8. t. in. bil je tako mnogobrojno obiskovan, da pri sedajnih razmerah tega nismo pričakovali. Zbora vdeležilo se je osebno 34 zasebnih uradnikov; pismeno pa jih je poslalo svoje izjave za pristop čez 41), med j temi 4 iz Kranjske. Društvo im» toraj že sedaj zagotovljenih 74 udov. To število je porok dovolj, da bode društvo lahko obstalo in zamoglo uspešno delovati, kar mora vsakega slovenskega rodoljuba veseliti. Če bode slovenski zasebni uradnik imel podporo, bode tudi tem lažej izpolnoval 3voj poklic, ter vzbujal narod k zavesti. Saj se vidi že sedaj kako lepo napredujejo občine, kjer it so narodni občinski uradniki in kjer se ura- duje slovenski. Pri občnem zboru pretreso-vala so se pravila točka za točko, ter so bila večinoma odobrena. Dostavili so se le neki dostavki, ter sta se spremenila §§ 8. in 11. Ktera določujeta vplačevanje dones- j kov rednih udov in podelitev podpor tis- ; tim, ki so oboleli. Plačevali bodo toraj se, daj tisti ki imajo manjšo plačo tudi manjše doneske, tako da bode vstreženo v vsakem oziru potrebam zasebnih uradnikov. Pravila predložila so se že ministerstvu notrajnih zadev v odobreqje in želimo samo, i da jih isto v kratkem odobri in vrne, da bode društvo moglo delovati začeti (Obrtno društvo), ki bode raztezalo svoje dolovanje čez vse južno Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Primorje in Trst snuje se v Celji. Pravila tega društva predložila so se že v is. c. k ministerstvu v potrjenje. Koj ko bode vis. c. k. ministerstvo odobrilo pravila, sklical se bode osnovni shod in volil stalni odbor. Sedež tega društva bode v Celji. — Društvo to osnovalo se je po na vodilih, kakor je o tem pisal .Mir" .Domovina" .Edinost", .Soča" .Slov. Svet* in oba naša slovenska dnevnika. Upamo, da bodo to novo društvo pozdravili z veseljem vsi obrtniki, kakor tudi prijatelji napredka Slovencev. Prihodnjič več o tem društvu. (Posebni gledališčni vlak is Štajerske) vozil bode iz Maribora do Ljubljane v začetku januvar,a leta 1893. Prosimo gospode v Mariboru, da bi se za stvar jeli zanimati in delovati, ter našemu vredništvu naznaniti, koliko primeroma bode od ondi vde-ležbe. Pela se bode takrat nova opera našega rojaka in vrlega komponista gospoda dr. Benjamin Ipavca. — Temu vlaku pridružili bi se tudi lahko Hrvati na Zidanem-mostu. — Vožni red, ceno, itd., naznanimo po posebnih plakatih. (»Diana"), nesrečna kopališka zadruga, kaj si pregrešila, da tako v oči bOdeš celjskega župana in nemško vahto? No, stvar je jasna; volitve v okrajni zastop so pred durmi in gospod dr. Neckermann s svojimi pogačami pri »vahterci" išče po vsem razumno — v jajcu dlake, da bi ž njo privezal nase novi okrajni zastop 1 — Seveda je bil ta trud gospoda dr. Neckermanna zastonj. Načelništvo .Diane" kupilo je namreč od okrajnega zastopa le majhen in ozek || košček peščenega z grmovjem obraščenega ij nasipa med okrajno cesto proti .grenadirju" in Savinjo za 47 gld. — Ta svet je strmi i od okrajne ceste prej nepristopen in zaradi nevarnosti ograjen; okrajnemu zastopu ni nesel nikdar ne novca dohodka; pač pa je moral okrajni odbor (prejšni in sedanji) večkrat izdajati mnogo denarja za vzdr- Zevanje tega nasipa in cestne škarpe nad „Diano". — Kupna pogodba odobrila se je že davno v javni seji okrajnega odbora (dr. Neckermann je imel takrat menda kaj druzega opraviti!), čegar člani so tudi dr. Neckermann in njegovi partizani. — Nihče ni črhnil besede več o tej pogodbi; Se cel<5 zadovoljno je bilo vse z delovanjem zadruge „Diane," ki je na prej nepristopnem mestu napravila lepo plavališče in poleg tega blizo 1000 gld. beri: tisoč goldinarjev izdala za nas i p in.skar piran je okrajne ceste, kateri stroški bi bili prej ali slej zadeli okrajni zastop! — In «ato krik v izraelu in ponesrečena filipika celjskega župana v seji okrajnega zastopa. — G. dr. Dečko je vsled teh okoliščin v odborovi seji 11. decembra t. 1. ta očividno šepavi volilni manever vpričo dr. Neckermanna pošteno ožigosal. Kar Vas ne peče, ne pihajte, gospod župan. (G. šolski svetnik in ravnatelj Končnik) je pri mestnem jubileju slavil Neckermanna radi njegovih zaslug za šolstvo. Ali : so to zasluge, da so vse šole pod njegovo oblastjo čisto nemške, ko je vendar med mladino polovica slovenskih otrok? Čemu pa je g. Končnik slovenska berila pisal, če bi se bile vse šole tako ponemčile, kakor celjske. Sicer je pa stara resnica, da je ta gospod „šviga švaga čez dva praga". — Pisal je že svoje dni slovenske čitanke — slovenskim učiteljem pa nemška berila priporočal. (Iz Celja.) V soboto dne 10. decembra praznovali so Celjani petindvajsetletni«), odkar je celjsko mesto toliko samostojno, da imasvojo upravo. Celjski glavači napravili so iz tega kar največ mogoče šuma. Imeli so slovesno sejo v mestni hiši, zvečer bakljado in potem v kazinski dvorani slovesno v.-čerjo. Do tako daleč je vse prav. Kar meščani delajo vode, to potrpimo. Nikakor pa nam ni prav, da se v to demonstracijo umešavajo tudi politični in drugi uradniki. Kajti cel ta direndaj ni imel druzega namena kakor dati zopet par brc Slovencem, ki stanujemo v mestu. Vstal je namreč celo načelnik našega političnega urada in s čašo v roki je trdil, da je mesto vodilo vedno le geslo pravičnosti injedna-k op ravnost i p red postavo (čujtei)indaje .nepristranski in odločni" vodnja magistratni vedno ravnal strogo zakonito. Gosp. okrajni glavar ima jako kratek spomin. On se čisto nič ne spomni grdih škandalov ob sokolski slavnosti in dogodkov ob cesarski navzočnosti. — Pa le potrpite gospodje, mi se bodemo še videli, ker mi znamo čakati. (Prizivna obravnava) zoper Rotschši-delna, c. kr. okrajnega sodnika v Slovenjem ____________________________________305 I Gradcu vršila se je dne 12. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju. Gospod sodnik bil je obtožen po § 516 k. z. pa je bil v drugi inštanci oproščen. (Celje ni nemško mesto) to vč, vidi in sliši vsak pameten in treznosodeč človek, ki je stopal le nekolikrat po mestnem tlaku celjskem. Temu ne odpomorejo mestni očetje ne s čisto nemškimi napisi (v trgovinah imajo tudi slovenske) ne z najostrejšimi pritožbami na ministerstvo in do slavnega Foregger-ja. — Slovenci v Celji se s tem ne dajo zatreti in to je sedaj spoznala tudi centralna vlada na Dunaji z razsodbo, da ima celjski mestni urad sprejemati slovenske vloge in jih tudi, kolikor ravna kot politična oblast, slovensko reSevati — To je poparilo gotove kroge, nekatere pa raztogotilo kot purana, če jim pokažeš rudeč robec. — In vendar brez vsakega uzroka! V Celji stanuje poleg Nemcev (Bog odpusti večini njih greh in sramotno neznačajnost!) tretjina Slovencev, ki so se kot Slovenci oglasili, Celje je dalje središče čisto slovenske okolice in v ogromni večini slovenske spodnje Štajerske. — Naravno je, da se stekajo v Celji večinoma slovenski elementi zlasti o dneh. kjer je večji promet; in gola sleparija je imenovati Celje nemškim mestom, to je mestom, kjer kak drugi jezik nima nobene pravice. Celje je in ostane za Slovence, narodno središče; davno že bi bilo to tudi javno prišlo na dan, da vlada ne drži svojega ščita nad nemškim (?) značajem mesta in v zvezi z znano večinoma' renegatsko kliko germanizuje zistematično v mesto dohajajoče slovenske mase. — Da to umetno vzgojevanje tujega elementa v malem mesteci sredi našega naroda ni v prid kulturnim in socijalnim razmeram slovenskega naroda je jasno in v- tem prepričanji nas ne spreobrne niti javna pohvala baje v svojem nemštvn (?) konservativnih celjskih meščanov. Nasprotno smo v očigled napredka našega naroda trdno uver-jeni. da bode z razširjenjem narodne zavesti in brez vladne milosti in pomoči nehala sama ob sebi germanizaoija slovenskih elementov; v tistem trenutku pa Celje ne bode niti več mesto z nemškim značajem. — temveč slovensko kulturno in socijalno središče. — K temu pomozi slovenskemu narodu Bog in sreča junaška! — Spodnj e-fttaj erske novice. (Premembe pri č. duhovščini) Č. g. J. Sovič, župnik v Stopercah, je dobil faro pri sv. Lovrencu na kor. žel. Župnijo v Zu-semu je dobil ondotni provizor, č. g. Fr-Vidmajer. Umrl je vpok. župnik v Smar-jeti pri Rimskih toplicah, č. g. Mart. Godina. (Premerabe pri učitelj stvu.) Službenim potom sta menjala gg. nadučitelja: J. Ra-kuSa na Kogu pri Središči in J. Slane v Dobovi pri Brežicah. (O g. Rakušu gre govorica, da mora daljno pot nastopiti „wegen nationaler Umtriebe" — že mogoče, kajti je dober slovenski učitelj in pisatelj.) (V Gradcu je umrl) v visoki starosti (78 let) eden prvih avstrijskih šolnikov, vitez dr. Fr. Močnik. Rodom je bil Slovenec iz Cerknega na Goriškem. V ljudsko šolo je hodil v Idriji. Bil je najprvo profesor, potem deželni šolski nadzornik, in sicer na Kranjskem in Štajerskem. Spisal je v nemškem jeziku najboljše šolske knjige za računstvo in geometrijo, ki so se prestavile v vse avstrijske jezike. V tej stroki je bil prvi veščak; kajti rabijo se njegove različne knjige te stroke v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Da teče slovenska kri po njegovih žilah, tega ni pozabil, kajti podpiral je ..Narodno šolo" v Ljubljani in Pedagogiško društvo" v Krškem. Svoje dni, ko je bil še na Kranjskem, je tudi sodeloval pri sestavi slovenskih čitank. (V brežki okrajni šolski Bvet) je voljen za učiteljskega zastopnika g. BI. Tramšek, nadučitelj na Vidmu. (Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru) bo imelo dne 26. decembra 1892 ob 6. uri popoludne v društvenej sobi svoj redni letni občni zbor, h kateremu se p. n. članovi uljudno vabijo. (Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci) Dne 10. dec. t. 1. bil je pri letnem glavnem zborovanju izvoljen sledeči odbor: g. drd. med. France Krušič, predsednik; g. drd. med. Piki, podpredsednik; g. stud. iur. Faganelj, tajnik; g. cand. iur. Perne Ant. blagajnik; g. stud. med. Pod-lesnik. odb. nam. (Štajerskih ljudskih šoli je bilo lani, 790, meščanskih 7. Od ljudskih šol jih je bilo 276. enorazreunih. 214 dvorazrednih, 144 trorazrednih, 81 štiri-, 67 pet- in 8 šest razrednih. Spomina vredno je, da od petin šestrazrednih ljudskih šol ni nobene slovenske — štirirazredine so pa v višjih razredih večinoma nemške. (Na mariborskem učiteljišči) bode vsled ministerske odredbe učil šolsko zdra-voslovje g. dr. F. Terč. (V Zrečah) pri Konjicah otvori se nova pošta. Konjiška železnica se otvori 19. t. m. (Škrlantinko) so in.eli otroci v Brežicah in okolici, kjer jih je več pomrlo. (Železnico Radgona - Ljutomer) izročila sta tedni koncesijonarja posebni delniški družbi, ki ima svoj sedež na Dunaji ter razpolaga s kakim pol milijonom glavnice. Volil se je te dni tudi upravni odbor ome- njeni dražbi; vnjem so poleg graškega odvetnika dr. Vaniša, ki zastopa deželo štajersko, in okrajnega načelnika ljutomerskega, g. Kukoveca, trije višji nadzorniki južne železnice, katera slednja je, kakor znano, prevzela promet te lokalne proge. (Izložbo učil) v Mariboru bodo priredili učitelji mariborske okolice 1. 1893. Na čelu dotičnemu odboru je g. ravnatelj in nadzornik H. Schreiner. (V okrajni zastop ptujski) so 17. t. m. dopolnilne volitve. Droge slovenske novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) donaša svojih darov zadnji čas zlasti slovensko ženstvo prav kakor bi tekmovalo med seboj v ljubezni do naše dece. Odlikujejo se samoumevno najbolj domoljubkinje bele Ljubljane. Blagorodna g. Murnikova je poled že zadnjič izkazanih 500 gld. dopo-slala sedaj še 200 goldinaijev, v vsem torej 700 gold., kot donesek šenklavško-frančiš-kanske podružnice. Obilen je bil zadnjič dar rodoljubkinj iz starodavnega Kranja, danes pa istotako hvaležno objavljamo požrtvovalni donesek sežanske ženske podružnice na Primorskem: blagajničarica blag. g. M Mahorčičeva nam je namreč vročila 228 gld. Prav tako nas je razveselila do-poslanina prvomestnice idrijske ženske podružniče, blag. g. Dragotine Lapajne-tove, v znesku 180 gld. Ko se pa vspevate tako vrlo Notranjska in Gorenjska, ne zaostaja Dolenjska: ker prva belokrajinska ženska podružnica v Črnomlji je postala pokroviteljica pošiljajoč nam 105 gld. prostovoljnih darov svojih družabnic. — Pivška podružnica s sedežem v Št. Petru, je zlasti pri veselicah nabrala 100 gld. in zato vsled svoje želje vpisana bila med podrnžnice-pokroviteljice. Postal je pokrovitelj primarij v deželni bolnici, g. dr. Vinko Gregorič, ki nam je povodom veselega dogodka izročil 200kron v zlatu. Zlatih 200 kron so darovali državni poslanci in sicer po eno XX-krono vsak, p. n gg. Klun, Voš-njak, grof Alfred Coronini, Povše, Pfei-fer, dr. Ferjančič, pl. Globočnik, dr. Gregorec, Kušar in Robič. — Koroški rodoljubi, ki so zaklicali Slovenstvo k dara prvih kron, navdušujejo nas ne le z besedo, tudi z izgledom: prvih 100 kron nam je namreč došlo od 5 koroških rodoljubov. — Prvo XX-krono sta darovala č. g. Ant. Koblar in si. društvo „TrigIav" v Gradci mesto venca na rakev vojaškega pisatelja' Andreja Komelja pl. Sočebranskega. G. pravnik Josip Lazar je nabral 14 gld. 80 kr., 9 gld. 70 kr. so zložili pri občnem zbora zagorske podružnice večinoma revni pre- m o ga rji, ki imajo žuljave roke, a dobro arce, goreče za brate na meji; 5 gld. 10 kr. so. darovali trboveljski in litijski goatje pri zabavnem večeru šmartinakih tambu-rašev v Zagoiji. Č. g. Josip Drdlik, kapelan v Tinjah na Koroškem, je poslal 6 gld., g. Dragotin Zupančič pa dar veaele družbe v gostilni g. Arka v Ribnici 6 gld. Gg. brata naših darovalk družbine prve zlate XX-krone, na Dunaji bivajočih sestrA Rebe-kovih, polagata na domovinski altar 6 gld.: in sicer prvi kot igralec »Podčavenski* svoj prvi honorar iz novega gledišča 3 gld.: drugi — mojster ključavničar — stavo ob sokolskem streljanji tudi 3 gkL Prijateljska družba, zbrana na Martinov večer v i Podgradu v Istri je zložila 5 gld.; č. g. | župan iz Brezovice na Primorskem, Ivan | Benedik, daruje 2 gld., g. I. I. iz Materije | 50 kr. Zadnje tri darove je z doneskom podgrajske podružnice in 1 gld., nabranem pri podružničnem zborovanji, družbi poslal blagajnik, g. Jos. Volk. — Vsem skupaj in j vsakemu posebej, Vam čast. darovalkam in darovalcem, priarčua zahvala. Poseben ponos pa ste nam danes Vi, darežljivi gg. državni poslanci. Darovi poslancev našega ljudstva so nam namreč zanesljiv izraz menenja slovenskega naroda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda (Za koroikega kmetijskega in potovalnega učitelja) po slovenskem delu utegne biti imenovan g. dr. E. Kramar, učeni naš j| slovenski rojak. (Zdravstvenemu svetu) v Krškem je zopet g. Fr. Gregorič za načelnika izvoljen. (Moiato ugovarjajo) koroške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, da prihajajo k njihovim zborom mesto pravih vladnih komisarjev malo izobraženi pisarji in aluge ki potem kot vohuni in ogleduhi napačno in neresnično o zborih poročajo glavarstvu. (Kapelico sv. Cirila in Motoda) zidajo v Št. I^ambertu pri Litiji. V njej se bode tudi sv. maša brala. (V slovenskem gledaUiču) v Ljubljani, ki v uovih prostorih lepo napreduje, predstavljala se bode 28. t. m. znana stara in vedno lepa narodna igra »Županova Micika", ki se je pred 100 leti v Ljubljani prvič igrala. Ob enem pride isti dan na vrsto v prvič Vošnjakova izvirna igra: »Pred 100 leti*. — Slovenci, obiskujte marljivo slovenski »Talijin hram!" — Desetega t. m. se je predstavljala nova opera »Teharski plemiči", katero je uglasbil naš rojak, slavni glasbenik dr. Benjamin Ipavec. Igra je tako lepo uspela, da smo lahko ponosni na njo vsi Slovenci Hvaležno občinstvo odlikovalo je navzočega gospoda skladatelja z burnim ploskanjem in poklonitvijo lavoro- vega venca s trofejnimi trakovi — To lepo igro želeli bi, da bi videli vai štajerski Slovenci, poeebno Teharčani. Priredil se bode posebni jedilni vlak iz Štajerske k tej lepi operi in upati je, da bode vdeležba mnogobrojna (Hov* prmnogove jame) ae bodo odprle in oživele v Kočevji, Libojah (pri Celji) in v Krapini. Te bode trboveljska družba obrtovala; zato išče posojila za potrebna denarna sredstva Veliko premoga se dobiva in izvaža iz Velenja, kjer ima premogov rudnik D. pL Lapp, ki je zasledil premog tndi v starotrški občini pri Slovenjgradcu. — Kagheaburški premogov rudnik tudi nekoliko naprednje; v najbližnjo okolico se že izvaža njegovo oglje, ki pa ima baje veliko žvepla v sebi. (Bralno društvo v Krik—) je volilo pri svojem občnem zboru dne 10. t m. za leto 1893 sledeče odbornike, namreč gg. dr. Romih (predsednik), dr. Knmik, dr. Pučko, Križman in Starec. — Za vrli koroški »Mir* nabrala ae je tudi lepa svotica. (Bralno dnitvo t Krikom) je bilo priredilo otrokom Miklavžev večer. — Vsled nastale paaje stekline je v tem okraji zopet pasji kontumac. (Ognjegacno društvo,) ki se snuje v Leskovcu pri Krškem, je dobilo od presvetlega cesarja 60 gld., od nadvojvode Viljema 30 gld. darila (Za boiič) dobe učenci pevci meščanske šole v Krškem od blage gospe Ho-čevarjeve nova zimska oblačila Nekaj obleke je darovala tudi gospa Homač. (Za alovenake posojilnice) ae zanimajo cel<5 na Nemškem Dr. Evg. Jager, urednik »Pfalzer Zeitung* v Speyeru želi dobiti podatke o naših zavodih, da jih priobči v svoji knjigi .Agrarfrage der Gegenwart" (poljedelsko vprašanje v sedanjem času) (Kalim slovenskim posojilnicam) rada pošilja večja slovenska posojilnica hranilne vloge. Njen nadpis pove uredništvo našega lista onim posojilnicam, ki želtS hranilnih vlog. (Kranjeke mesto) dobi — ako ae sklep mestnega odbora izpelje — električno razsvetljavo. „ , (Novo posojilnico) snujejo v Kobaridu na Goriškem. (V Trstu) se Slovenstvo lepo razvija in zaveda svoje narodnosti in važnosti, kakor beremo v vrlem tržaškem listu »Edi-nosti". (Driavns podpore) v denarjih za nove vinograde je od vlade kaj težko izposlovati, čeravno jih v postavi načeloma (!) vlada sama obljubuje. O tem sta se osnovatelja amerikanskega šolskega vinograda v Kr- škem prepričala. V svojih mnogobrojnih proš-njah sta dokazala, da delata le za občni blagor in izpolnila vse zahtevane pogoje; prosil je za to podjetje deželni odbor sam podpore — vse zaman — denarne podpore le ne privoli vlada, čeravno je tudi državni poslanec osebno na merodajnem mestu se za stvar zanimal. — Zdaj naj ima še ubogi kmet kaj upanja? (Izseljevanje v Ameriko) se vedno bolje ovira. Od izseljenca se sedaj terja, da nese seboj tudi nekaj novcev razen tega, da plača vožnino; kajti pripeti se, da morajo izseljenci še v evropskih pristaniščih več časa čakati in med tem trošiti, predno se prepeljejo čez »veliko lužo". Ker se Amerikanci zel<5 kolere boje, zato izseljenci ne smejo takoj zapustiti evropske ladje, ko dojdejo v ameriške luke, marveč morajo na ladji čakati in ob svojem preživeti se, dokler se ne prepričajo zdravniki, da došli popotniki nimajo nevarne bolezni. Govori se, da utegnejo Amerikanci naseljevanje čisto prepovedati. Čeravno se našim ljudem doma slabo godi, moramo vendar jim z nova odsvetovati izseljevanje, kljub temu, da si ondi nekateri naših ljudi dosta zaslužijo, ji Odsvetovati jim moramo to posebno iz moralnega, nravstvenega vzroka. — Med prevažanjem v Ameriko se namreč na ladjah zgodi toliko greha, da je groza, kakor je to »Amerikanski Slovenec" v svoji predzadnji številki prav dobro, resnično in — žalostno opisal. — Ko že govorimo o selitvi V Ameriko, naj povemo neko smešnico o tem. Dolenjec se je nedavno preselil v Ameriko. Ko ga je agent v Bremenu 17. nov. z drugimi tovariši za prevožnjo v Baltimore izročil ladji, ki ga je 29. nov. ondi že izkrcala, naznanil je to v češkem jeziku njegovemu bratu domu. Ta še slovensko slabo bere, zato nese pismo k nekemu do-služenemu vojaku, kateri se je bil pri vojaščini nekaj nemških in. laških besed priučil. Mož torej ni razumel češčine, niti ni uvidel, da je Baltimore mesto v Ameriki, marveč je menil, da je pismo v angleščini sestavljeno in da se bratu naznanja, da bode izseljenec kmalu umrl — kajti razlagal si je mesto „balti" = kmalu in »more" = smrt. (Hud mraz — malo vode.) Letos je precej hud mraz že zelo zgodaj nastopil; vode je pa vsled suhega vremena tako malo, da mlini ob malih potokih ne morejo mleti in da so n. pr. pri Brežicah vsled plitve Save nižje prestaviti morali brod, ki veže mesto s kršku vasjo na Kranjskem. Drog« avstrijske novice (V državnem zboru) so se prav zanimive reči motale. Slovenski poslanci so vprašali vlado, zakaj dovoli, da okrajni glavar v Celovcu Mak Nevin tako čudno in raz-žaljivo postopa s Slovenci, ki prosijo slovenskih šol. Drugo vprašanje je bilo, zak^j je sodnik v Svincu na Koroškem zaprl kmeta, ki ni znal nemško govoriti. Pri proračunu, in sicer pri zalogi, ki se daje vladi , na prosto razpolaganje, so nemški liberalci pokazali vladi popolno nezaupanje in z Mla-dočehi ter s Hrvati zoper glasovali — tako, da vlada za to zalogo ni — dobila večine, kar se malokdaj zgodi. Vlada je zdaj na razpotji, ali si pridobi še Mladočehe — ali bode pa parlament morala poslati domu. Je križ, ker se je pri nas vladati hotelo z vsemi strankami, kajti vlada bi bila rada, da bi jo bili podpirali liberalni Nemci, ti hudi in stari sovražniki Slavanov, konservativni Nemci, ki so nekoliko pravičnejši Slovanom, in pa še odločni in neodločni Slovani. To je pa nemogoče — ogenj in voda se ne družita. Ko je minister Taffe odgovarjal, zakaj se je liberški mestni zbor razpusti) in župan odstavil, pokazalo se je novo nasprotje med vlado in nemško liberalno levico, ki bode težko zopet k vladni mizi prišla, ker je vabili ne bodo radi njene neovčje nature, ali pa ker je začela zobe kazati vladi sami, tisti vladi, pod katero je Slovanom na škodo tako močna postala. (Državni zbor) je imel v četrtek 15. t. m. zadnjo sejo. Po božičnih praznikih se snide državni zbor zopet 8. januarja. (Češki deželni zbor) bode se v kratkem sklical, da reši proračun. Pričakuje se v kratkem imenovanje novega češkega ministra rojaka. (Na SamobOr) na Hrvatskem tik štajerske in hrvatske meje nameravajo zidati železnico, ki bi imela zvezo z južno železnico. Od Samobora bi se potlej izpeljala proga morebiti dalje na Kostanjevico in Novomesto. Dobra misel! (Nov srebrni denar), nove krone po 100 in 200 vinarjev ter novi nikeljnasti in bronasti drobiž utegnemo dobiti še le v teku 1. 1893. Sedanji denar bode imel veljavo seveda še precej časa. Za zdaj država pre-klicuje in hoče nazaj imeti do 31. t. m. le oni sreberni denar, ki je veljal pred 1. 1858. Preklicali se bodo pa v kratkem tudi sedanje sreberne četrtinke goldinarja in ko madi po 2 gld. (Državni zbor) je dovolil začasni proračun za 3 mesece, ker radi nastalih prepirov v zbornici stalnega ni mogel do- gnati. Nemci so se knjali, in hoteli le za 2 meseca dati dovoljenje. (Ministra Khuenbarga), nemških liberalnih rojakov zaupnega moža v svetu presvetlega cesalja. odstop je presvetli cesar sprejel. Dobil je, visoko služtx> pri najvišjem sodišči. Liberalni Nemci zdaj debelo gledajo in ne vedo, kaj bi zdaj počeli. Godi se jim, kakor razvajenim otrokom, če se jim šiba pokaže. (Hrvatski deželni zbor) obravnava proračun in se posvetuje o ustanovitvi vi-norejske in sadjarske šole v Petrinji in dru-zih zadevah V njem imajo Madjaroni večino, zato je vse tiho in mirno v tem zboru. Dop Is Muojsv. (12. decemb. Izv. dop.) Naši vrli Teharčani, ktere so mislili celjski nemškutarji v svoj koš stlačiti, so se ven-der enkrat predramili in so poslednjo nedeljo ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda. Pri tej priliki so pokazali, da so pravi, pošteni in zavedni Slovenci, kajti takoj pri ustanovnem zboru pristopili so pokrovitelji, ki so vsak po 100 gld. darovali. Ti vrli možje so naš rojak dr. F. Štor. odvetnik v Ljubljani, častitljivi gospod Jožef Pečnjak, član okrajnega zastopa celjskega in naš priljubljeni nadučitelj gospod K. Vrečar. Bog živi tako požrtvovalne dobrotnike! Razen teh pa so pristopili trije usta-novniki in nad 40 članov. Ginljivo je bilo videti, kako navdušeno so pristopali možje in žene in mladeniči novi podružnici. Ustanovni zbor počastila sta dva deželna poslanca gg. dr. Jože Vošnjak iz Ljubljane in dr. Dečko iz Celja in državni poslanec g. Miha Vošnjak iz Celja. Razen teh pa je bilo še mnogo odličnih gostov iz Celja, osobito izvrstni celjski kvartet, iz Št, Jurija in iz oko-| lice. Prepričani smo, da bo tak lep začetek rodil izvrsten sad in že zdaj izrazimo željo naj bi k občnem zboru, ki se bode vršil v mesecu januvarju prišli vsi slovenski posestniki iz Teharjev in okolice, tudi iz sosednih far. Posebne zasluge za to ustanovitev ima vrli krčmar gospod Ignacij Cajhen, ki je tudi vsem gostom izvrstno postregal. Opravičeno torej kličemo: Slava plemenitim Teharčanom! Zs talca. Naši vrli diletantje priredili so dne 4. t. m. besedo, ktera se je iz-vanredno dobro obnesla. Navzoče občinstvo bilo je prav prijetno iznenadeno nad toli inojstersko izvršitvo posameznih točk, kar je 8vedočilo burno in živahno odobravanje, _______909 Ogled po ftteokem sveta. (Sv. oče papež) namerava pravoslavne kristjane s posebno okrožnico povabiti, da bi se vsi zopet povrnili v naročje katoliške cerkve. Škof Strossmajer se je izjavil, da je papež najboljši zaščitnik katoliških Hrvatov. To je res, zato tudi noče potrditi za škofa takega moža, ki bi delal za Madjare. (Na Francoskem), kjer dela strašanska in sramotna goljufija v zadevi ponesrečenega panamskega prekopa velikanski hrup krha se ministerstvo. (V zbornici 3jedinjenih držav) v Ameriki se obravnava postava, da »e od 1. 1893 naprej ne bi smel nobeden Neameri-kanec več naseliti v teh državah. i s i ktero je sledilo vsaki točki. Žalskim dile-tantom sme ta »beseda" biti v čast in ponos — le prizadevajo si naj, da bodo za-naprej vsako leto priredili vsaj dve ali tri takošne veselice. Bodi jim v imenu uboge šolske mladine izrečena prisrčna zahvala, kajti iz čistega dohodka kupilo se bode marsikateremu revnemu otroku zimsko obuvalo ali zimska obleka. Omeniti še moramo, da je bil oder prav lično sestavljen in za omenjeni prostor še precej velik. Vsa čast in zahvala gre tudi gospodu Anton Goršek-u iz Gotovelj, kteri je učil in vodil pevske zbore. Žalski diletantje naj bi pa služili dile-tantom naših narodnih trgov in krajev v izgled in posnemanje. Veselice, kakoršna je bila žalska, so v narodnem ozira velikega pomena, — kajti one obudijo in otrdijo narodno zavest, oživijo ljubav do milega našega jezika, služijo v obče izobraženje in — iinponujejo našim nasprotnikom. Is dinarja pri Jelšah Mi imamo že nekaj časa novi občinski zastop. Slovenci volili smo Slovence, nemčurje pa smo posadili pred prag. Pred volitvo poslušali smo ini naše voditelje, zdaj pa prosimo, da oni enkrat tudi nas poslušajo. Leto se bliža svojemu konou, kmalo bode nastopilo novo. Za nas pa se spodobi, da starih svojih napak in grehov ne nosilno v novo leto. ampak da se poboljšamo vsi skup. Prvi greh je to, da ima naša občina še vedno nemški pečat Zakaj pa in za koga? Ali ima katera nemška občina na ce-fem svetu sjpvenski pečat? Zakaj mi ne spoštujemo tudi svojega jezika, zakaj se ponižujemo in zaničujemo sami? a 310 Drogi greh je to, da ae pri nagi občini ne uraduje izključno slovenski. Vemo, da stari tajnik slovenskega uradovanja ni zmožen, da sploh ne zahaja rad v pisarno, toda občinski zastop mora skrbeti za to, da se bode slovenski uradovalo in da bode tajnik o določenih urah zahajal vsaki dan v občinsko pisarno. Okrajni odbor in okrajni zastop ne bode temu nasprotoval, ker se večkrat ljudje pritožujejo, da je tajnika težko najti v I pisarni, da imajo zastonj pota in stroške. Gospodom pa, ki so že stari, katerih delo ne veseli, je sploh svetovati, naj ne sprejemajo javnih služb, kjer je treba hitro, jj točno in dosti delati. To ste dve pohlevni prošnji do našega jj občinskega odbora in zatorej pričakujemo, da nam bode drage volje še v tem letu j! ustregel. Okrajni zastop ima novo tehtnico ali vago, katera je stala več stotakov, pa se ne da rabiti. Ali se je samo za to denar izdal, da stoji lesena bajta na javnem pro-i štoru in da deča na mostu igra? Javna , stehtnica je potrebna za prebivalstvo in bi se večkrat rabila, ko bi se popravila. Naj posreduje občina pri okrajnem odboru, da se tehtnica vendar enkrat popravi! Ali se bode bajta rabila za čuvaja naše bodoče jI železnice? Očistimo se starih grehov! Va Rifuiku. V zadnji številki vele-cenjega in prekoristnega Vašega lista, kojega bi naj v nobeni slovenski hiši ne manjkalo, čital sem dopis izpod Rifnika, da neki mož, nas fante k igri skupaj zvablja, da nas potem oskubi. To žalostno resnico moram ža-libog potrditi. Da si pa slavno občinstvo ne bo mislilo, da smo se mi, rifniški fantje dali takemu zapeljivcu v roke, tukaj javno naznanjam, da izvan te hiše, ki pa že tudi ! skoro bolj pod Podgorje spada, kakor pod Kifnik, je le eden, ki se j^ dal tej družbi v roke, mi rifniški fantje pa od tega do zdaj še skoro nič vedeli nismo. Ti igralci so iz drugib okolic, največ jih je pa iz Novevasi. Mi zelo obžaltyemo to podlo početje, in če bi moč imeli, bi to že odpravili, pa mi nimamo oblasti za to. Zelo ljubo bi nam pa bilo, in prav hvalečni bi bili gospodu dopisniku, če bi vedeli, da bi to kaj pomagalo, da bi se ime onega moža tukaj imenovalo, če prav imamo malo upanja, da bi takemu, ki malo-kedaj ali pa skoro nikoli nobenih knjig in časnikov ne čita, tudi javna beseda kaj izdala Mi rifniški fantje pa dobro vemo, da je po božji, kakor tudi po posvetni postavi !> igra prepovedana; in smo če tudi toliko i!.. ________________________ poučeni in zavedni, da si prosti čas rajši v čitanje koristnih knjig in časnikov obračamo, kakor v to pregrešno in potratno igro. Izjavimo se tudi tukaj javno in obljubimo, da smo in ostanemo vsikdar zvesti in verni katoličani ir zavedni Slovenci, ter se nikakor nočemo sramotiti s takim pregrešnim in potratnim razveseljevanjem, v kojem se zapravlja čas in denar, zdravje in poštenie! Is £lč. V naši občini vršila se je volitev novega občinskega zastopa dne 4. decembra. Kakor mnogokje drugod tudi tokaj potegne včasi nemškutarski veter, čeravno naši občani vedno bolj zavedni postajajo. Že od njega dnij gospodujeta v Žičah dva moža. v veliko nevoljo občanov z vso mogočo surovo samovoljnostjo. Pa to ni njuna edina in najlepša lastnost, ponašata se marveč tudi s tem, da še vedno nemški ura-dujeta, češ, žalila bi s svojim maternim jezikom gospode Konjičane in Ločane. Ali vpraša se: »Kak dobiček ima Žička občina od naklonjenosti teh nemčuijev?" Dobička nobenega nego le škodo, kajti s takim ravnanjem kažeta dotična moža le, da je pri njima več vreden mož, ki je na sramoten način izdal svojo narodnost, kakor pa pošten in veren Slovenec, ki z vsem srcem ljubi je- j zik, kterega ga je mati naučila. Ali še ome- j njena moža nista prišla do prepričanja, da ima naš jezik iste pravice kakor nemški, ter je dolžnost vsacega zavednega Slovenca, ta jezik tudi gojiti, ne pa zanemarjati in jj celo se ga sramovati! Resnica pa je, da bi jj imel naš vrli župan zgubo pri svoji gostilni, ako bi ne hlapčeval omenjenim nemčurjem. Ta dva moža sta seveda zopet v odboru, akoravno se mora vsak narodnjak Čuditi, kako se morejo take izdajice voliti županom in občinskim odbornikom. To čutijo tudi Žičani in zategadelj, hoteli so se pri zadnji volitvi iznebiti teh mož, kar je pa takrat spodletelo zaradi premale zastopnosti in odločnosti občanov v volitvenih zadevah. Največ je kriv njuni zmagi preveliki trepet in pa boječnost nek-terih volilcev, ki so popolnoma pod ninno oblastjo. Dovolj časa že Žičani opazujemo, kako se v našem občinskem uradu goji nemščina, kar tudi jasno priča naš pečat: „Seiz-dorf", kakor da bi kje v „rajhu" bili. Seveda slovensko ime Ziče ni vredno, da bi bilo na pečatu. Pričaknjemo, da se te slabe razmere skoro izboljšajo, sicer si bodemo Ži- I čani premislili, komu izročimo po treh letih vodstvo naše občine. Sicer pa moramo Slovenci, ako imamo kaj rodoljubne zavesti in domovinske ljubezni v svojih srcih iztrebiti, zadušiti grdo in sramotno nemškutarjenje med nami Bodimo zatorej neodvisni in značajni, kar priporočamo tudi našima možema, da bodo Ziče v vsakem oziru kazale slovensko lice! 04 Voveoearkve. (Prošnja do slov. domoljubov). Na visoko stopinjo izobrazbe in narodne zavednosti (v splošnem pomenu) smo 2e dospeli Slovenci, vendar v marsi-kterem kraju jo še živo pogrešamo. Ker se po časopisih in knjigah potrebna omika in narodna zavest razširja med ljudstvo, izjavim nasvet in ob enem ponižno prošnjo do vseh, zlasti imovitih slovenskih rodoljubov in do slavnih posojilnih zavodov slovenskih, ako bi blagodušno sedaj o novem letu nekaj doneskov darovali v ta blagi namen, da bi se v iste kraje po slovenski domovini, Iger so ljudje v narodnem oziru še zelo zaspani, kjer takorekoč še .sedijo v temi in smrtni senci", da bi se v take kraje, vsaj jedno ali dve leti pošiljalo brezplačno večje število slovenskih časopisov. Povsod se nahajajo resnicoljubni in pošteni rodoljubi, kteri bi naznanili uprav-ništvom časopisov imena takih — v narodnem pomenu .zapuščenih" — krajev, oziroma vasi in pa naslove posestnikov, kterim bi se naj listi pošiljali s pogojem, da gredo potem dalje z roke v roko. Po tej poti bi tudi v .najzadnjem kotu" slovenske domovine se vzbudila narodna zavest, o kteri mnogi ljudje še niti pojma nimajo. 5 tem požrtvovalnim činom bi bil storjen velik korak v napredku slovenskega naroda. Trudimo se in delajmo z gmotnimi in duševnimi sredstvi na to, da bo vsaka kmečka hiša imela naročen vsaj jeden slov. časnik in pa Mohorske knjige. — da bo toliko potrebna omika oblažila vse ljudstvo slovensko. Naj mi bo dovoljeno še neko drugo važno stvar omeniti. Sramotno, neumno in graje vredno je, da mnogi slovenski župani in občinski tajniki večinoma ali vsaj deloma brez potrebe še vedno nemško uradujejo misleč, da je to bolj .nobelj" ali pa iz strahu pred .višjimi gospodi". Zakaj bi se sramovali svojega maternega jezika, ko je tako blagoglasen, dovršen in za uradovanje popolnoma sposoben. Mislim, da je vendar že čas, da bi se pri vseh županstvih uvedlo izključno slovensko uradovanje. Saj nam je to tudi postavno dovoljeno. Kdor se sramuje ali pa noče iz sebičnih namenov pri uradnih poslih, kakor tudi zasebnih posluževati se slovenskega jezika. U ni vreden, da ga slovenska zemlja nosi. Is okolice. (Kmet varuj si svoj gozd ') Vsaki kmetiji neobhodno potreben je gozd. Kjer gozda ni, upam se trditi, da tam se le prav teško gospodari. Hudo je, kdor mora drva in steljo kupovati. Kdor pa ima to dvoje pri domu, si prihrani marsikateri krajcar. Zraven tega pa si še lahko prav po volji po zimi kuri v peč. Pa to le ni vse. Kdor ima dober gozd, ki mn . zaliteva ud 3—2 5 ky naprej Vj Tinktura za želodec, i katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarnar .pri antjelju. v Ljubljani, Dunajska ; , , x cesta, je mehko, učin-/JFVTV'« kuJ"Ce delovanje pre-*. bavnih organov ureja- joče sredstvo. Odstranjuje težkoče v želodcu, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. liazpofiilja jo izde-lovatelj vzabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenic velja j:lil 136, z oij Btekln. 5 kgr. teže velja gld. 5 26. I 'oStnino piača na-ročnik. Po 15 kr. steklenčico razprodajejo lekarne Kupierschmied v Celji, Bamalari in Konig v Mariboru. Molitor v Ptuji Gichler. Nedved, Trnkoczjr in Franje v Gradci. (14 10-12 Oznanilo. Dne 22. t. m ob 9. uri predpoldne oddala se bode naprava posipa za okrajne ceste Celje-Rogatec, Celje-Šmartno Babno-Zalog, Teharje-Ponikva in Hudinja Ljubečno. Dražba vršila se bode v pisarni okrajnega zastopa v Celji. Dne 23. t. m. popoldne ob 2. uri bode dražba v Vojniku pri g. Karolu Vrečer-ju za okrajne ceste Arclin-Puseniško, Novacerkev-Vitanje, Višnjavas-Dobrna, Dobrna-Velenjc in Novacerkev. (i>U ' 1 THE GRESHAM" » zavarovalna družba za življenje v Londonu. Fil|jala u Avstrijsko: Filijala za Ogrsko: kr. privileg. A. Glaser fabrika cikorije h Comp. 20,72o.2.">!) „ 24!»,:S1 1 44!» ill.H72.000 /htnuj, /., (linihintrasne /., fiui/itn/n *l.V> Prospekti, cene po katerih so ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri gospodih agentih ali pa pri generalni agentnri v Ljubljani, Tržaška cesta 4 pri GVUlOVTr ZESCHKO tu. 2!) 12 Sadno drevje, cepiče in ukoreninjene ameriške trte prodaja podpisani za jesensko kakor spo-mladno nasad bo po nizki ceni in izvrstni kvaliteti kakor: harbertova rajn., rodovitno deb. trdike, ces. Aleksander, št. mašance, gravenštajner, kal vil i. t. d., potem zanesljive žlaht. cepiče od že zgoraj imenovanih kakor tudi: pariz. rambur. vel. kaslerca, voščenka, vincarka. oberdikova rejn. roz-marinka, rum. mašanca: novosti: srčika, domnečka, princes Lojz. medaill d' os bc>-dan. Ameriške trti* ukoreninjene iz neokuženega kraja:, vit. solonis. vit. riparija. vit, rupestris. Št. Jurij ob j. ž., (Stirsko). ,74) a i TOM. GRAH. 100 četrtinjakov <1000 veder i izvrstnega letošnjega vina proda Anton Gregorič (So :t:s posestnik in posojilnični tajnik v Ptuji- Učenca i/, boljše hiše z dobrimi šolskimi spri eevali sprejme tak"j Josip Zabukovšek krojač v Celji. ,'JOj 1 :i Gospodinjam! Poskusite obče priznano, kot najboljo Glaser-kavo. Dobite jo v vsaki specerijski trgovini. Pazite posebno na istinitost naše tirme. ki slove: c. kr priv. fabrika cikorije Adolf Glaser & Comp. (41) 7 ;> Lemeschitz (Češko). f £ 1 Primerna darila priporoča uljudno FRAN ČUDEN u r a r poprej Josip Geba v Ljubljani Slonove ulicc »lev. 11. ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ojrled svoje velike izborile zaloge najraznovrst nejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur bu-dilnic (\Veckeruhrcn). ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih ver žic, prstanov in uhanov. Cene žepnim liram so nasled'n.je: od "Id. 4 20 do 7-60 7.50 S)'— 11» -24 10 -12 18 — l.to nikelnate ure srebrne ure s ključem srebrne remontoir-ure iste z dvojnim oklepom zlate ure za dame . . zlate ure za gospode Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa jamčim eno leto in pri boljših 2 in tudi :s leta Cenjeni naročniki se mogd prepričati, da inoje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za res nizke ccnc. (63) 8 1 Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za bro izvršbo. vnanjim naročnikom postrežem po želji s povratno poŠto. Ilustrovnui ceniki na željo po pošti in zastonj. ŠTEFAN BOUCON, stolni Graške ulice štev. 23, CELJE se priporoča za napravo \. akovrstnega v njegovo stroko upadajočega dela. Prevzame tudi vsak. popravo stolov pletenih s slamo in žico Cene nizke, delo solidno in trajno. (Iti. 12 7 Vizitnicc ___Drag Hribar v Celji I § i I s 1 p 3 i«' ►-i iJ. & i> 4 & % & JOSIP HOČEVAR, krojaški mojster, Celje, Graška cesta št. 14. Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo (x)) veliko zalogo storjenih oblek za gftspode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor sukna iz vn.injih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. I "iku i'ir<'filu .sv izrrši un žrljn r trrh d ml: ^ /i i' s* zn-jotnr!fii t ilitltm I'ržht pisatelju vojaške knjige za razprodajo prejeli, pozivejo se uljudno, da kupnino ali neprodane knjige gospej udov: Ida N. kot dediču v Gradec. Orazbachgasse 4l> od po slati izvole, sicer bodo neljubo sodnijsko opominjein. iksi i Iščelll solicitatorja kteri zna uradovati v slovenskem in nemškem jeziku. Stenografi imajo prednost in boljšo plačo. D1 Ludovik Filipic. sil' :i i -J». UHMHtMHHU» HHHHH«' ..ijIiMAhir1 • ♦ • ■♦p Štefan Strašek I čevljarski mojster Celje, Graška ulica se priporoča visokočastiti duhov&čini, učiteljem in si občinstvu za napravo najboljega obuvala. Velika zaloga škornjev, čevljev, opank za gospode, dame in otroke. Naročila po meni zgotove se takoj z domačega ali inozemskega usnja najbolje kakovosti. solidno, elegantno in trajno. 7->) till •mumiH 47TTTTTTT ISH33HK1 HHtl M ... 4: * Naznanilo Prodajalnira iik cerkve na Rečici v zgornji savinjski dolini z vso potrebno pravo za špecerijsko in manufakturno lilaiio sc takoj v najem odda. Več pove Janez Smodiš, p' cestnik na Kečiii S71 i 'J l'ost liiez > » Stanovanje. Lepo stanovanje, tri sobe. kuhinja, drvarnica. klet itd. za oddati v Poljskih ulicah (l.angleld) št. I v Celji — Več se izve pri (H2) :i:i lastnici v isti hiši. D ..................- . ...........—................■..............— najlepše in najmočnejše poleg tega pa Se, kar je glavna stvar. veliko ceneje^^^PI kot povsod drugod so> dobiti le pri ŠTIBERNIKu v Celji Rotovške ulice Rathausgassei št. 2 V za!o"i s- vedno m,,čni klobuki domačega izdelka Lepi izbor pravil, zajčjekov kosmatih in gladkih v vseh barvah in formah Velika zaloga trdih klobukov v različnih t 11" "i 11 m naiii"' -e '.•» faz,.na. za velerast. duhovščino posebne speoiahtcte. /.;< I" 'itii ur. vi k- štoru le V......<«" težki, bolj« k,, vsak slamnik, so dobiti v različnih barvah ,n Sod nrnjše form,.. Velik izbor srajc domačega izdelka. ./. Wonu berkail, b> e m pisane koler e manšete, zavra: niče penkle), naramniki, Šepne rute, knofi za srajce »ogov.ee, siMidnie K .li.ger srajce, prave m imitirane ifl. Pravo garantirano angleško kavčuk nerilokoleVci manSete ir. operaniki F< rhemd), belo in pisano, popoln, ma enakoberkail feriluln ScrSi, K" vsako drugo, ker .je v sredi platn- Nakupovanje volne ..d ovac. Prevzamejo se "tudi klobuki v barvanje in popravilo II I Brag-otin Vanič I trgovina s suknom, platnom in manufakturnim blagom v Celji i« tfi na oglu GraSkc ceste in Rotovške ulice priporoča za zimsko sezono 1 občinstvu in čast duhov ini svojo bogato zalogo rn novrstnega blatja po najnižji ccni. • » »«**»• § Zaloga špecerijskega blaga § Milan Hočevar t m ■jj MJjjf Velika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, tinega olja, vinskega kisa. raznovrstnega čaja, pravega ruma. sli-vcivke sremske. kranjskega brinovca, kognac. vinskega žganja, najboljša Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga. madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mzaanskega sira. ogrskih salam. sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv. leSnikov. najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i t. d., i. t. d., i. t. d. Raznovrstne mineralne vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub >.. vsaki konkurenci. >mm»> uuuatju z Prstikp ■ d"be v i|'9°v'"' 1 lUlilVCi Dr;ig Hribarja v Celji. 11 goldinarjev :™»k° vsake želez--—-=- niske postaje na Štajerskem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, •stane pri meni en modroc na peresih (Feder-matratzi- Ti modroci so solidna iz najboljSe tva riia- narejeni, imajo po .10 dobro vezanih, močnih pen s ,y. najboljšega bakrenega dra ta, so s linini alnkoti! tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 20 let no-henih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z de-žcle nazuani naj su vselej natančna mera postelji- v n.i t. rani i luči. Ako se torej dobi za II ;rld. ilobt-r. iranko doposlan, tapeciran modroc na pi-resih. je pač neumestno kupovati malo-vaiii" nadomestke, kakor žičaste žimnice, slanini c itd. kateri pravemu namerni, imeti dobro posteljo ne vstrezajo. ANTON OBREZA, laprirar v Ljuliljani, Šelenburjjove ulice 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroko na S'. \. n-k.-in bodi slav. občinstvu najbolje priporo-<*•••( a /a nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divauov, stolov, preprog, zagrinjal m vsega v tapetnišk.. obrt spadajočega dela Ceniki podobami zasto>'.i 111 franku. Hitra in poStena postrežba, nizke pene posebno pri lališčih in ob-la-jib naročilih. Otročji vozički inko elegantni fini. in močni dobivajo se pri meni .skozi leto n Jan in sicer v vseh barvali, kakor ruden', modro, sivo in olivno po gld. 550 ti .7" .8 .9- , 10 — in višje po vsaki ceni do 25 gld. Pri meni je uajcenejš kraj za kupovanje otročjih vozičkov. Ki; 25-2 Izdajatelj in urednik Dragotin Hiilj.ir Tibk Društveno tiskarne I) Hribar v Colji