V Ljubliani, dne 6. aprila 19» kmetijske stranke za Slovenijo Glasilo ..Samostojne Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno . . i..............K 50-- foluletno ............ 25-— osamezna številka + ........ . „ 1'— Kmet, pomagaj al sam, in svoje stališče v dpžavi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase.............. uradne razglase reklame................ 1--1-60 2-- UredniStvo in upravnižtvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu žt. 9 (nasproti dvorca). Naš minister Ivan Pncelj. Stoletja teptani slovenski kmet vstaja iz svoje sužnosti in z lastno močjo si pridobiva vpliv, ki mu gre po njegovem pomenu za državo. Z ustanovitvijo SKS. je pričelo to vstajanje in z novembrskimi volitvami je bilo položeno na trdna tla. 33.000 naših kmetovalcev je tedaj jasno in odločno izreklo, da zahtevajo Staro pravdo, da zahtevajo kmetiške pravice in da poznajo samo en cilj — gospodarsko in politično osamosvojitev slovenskega kmetovalca. Kot pravi kmetiški poslanci, kateri so na lastni koži občutili vse nezgode, ki tarejo slovenskega kmetovalca, so se lotili naši poslanci z vso vnemo svpjega dela, da ustvarijo namreč predpogoje za gospodarsko in politično osamosvojitev slovenskega kmeta. Navzlic hudemu nasprotovanju klerikalcev, demokratov in vseh drugih meščanskih strank, se je njih namera že v kratkem času posrečila. Cene živini, vinu in poljskim pridelkom so se začele dvigati, dosegel se je prost izvoz živine, dosegla za polovico znižana carina na izvozno živino, priborile so se prosta žganje-kuha in nebroj drugih manjših stvari, vse po zaslugi naših poslancev. Večna resnica ostane, da, dokler so imeli klerikalci vso moč v rokah, je neprestano padala cena kr lovalče-vim pridelkom, od tistega hipa, ko so nastopili naši poslanci, pa sc neprestano dvigajo njih cene, tako da so danes že vsi meščanski listi polni tarnanja in obtožb, ker prihaja kmet do svoje gospodarske pravice. S tem so položili naši poslanci trden temelj gospodarski osamosvojitvi kmetovalca, ker šele tedaj, ko si bo mogel kmetovalec za izkupiček svojih pridelkov nabaviti potrebne mu stvari, bo njegova gospodarska svoboda mogoča. Nič manj kakor gospodarsko, potrebuje kmetovalec tudi politično svobodo. Skrajnji čas je, da prenehajo enkrat za vselej časi, ko je moral naš kmet s klobukom v roki čakati, kdaj ga bo zaslišal uradnik, skrajnji čas pa že tudi, da se javnost ne ozira več na slovenskega kmeta kot na ono paro, ki je dobra le ob volitvah, ki pa drugače nima druge pravice, kakor da s trdim delom, toda za slepo ceno daje mestom potrebni živež. Naš kmetovalec, hrbtenica države, mora priti do svojega vpliva, mora postati odločujoč činitelj pri vladi države. In tudi druga velika zahteva slovenskega kmetovalca je dosežena z vstopom naših poslancev v vlado. Viden znak začetka tudi politične svobode slovenskega kmetovalca je imenovanje tovariša Ivana Puclja za poljedelskega ministra naše države. Zato pozdravljamo imenovanje tovariša Puclja za ministra najiskreneje, kajti to imenovanje je viden znak, da je zmagala naša kmetiška ideja tudi na najvplivnejših mestih. Novega ministra pa pozdravljamo še prav posebno zbog njegove osebe. Kot sin preprostih kmetiških staršev, se je tovariš Pucelj že v mladih letih poprijel dela za kmetiško osamosvojitev. Z njemu lastnim tempe- ramentom in z njemu lastno odloo nostjo je posegel v boj in vztrajal v tem boju kljub vstai napadom, dokler ni dosegel zmtge kmetiške misli. Zategadelj ni imenovanje tovariša Puclja za ministra le njegov častni uspeh, ampak zmaga vseh tistih, Ki so tudi v najtežjih prilikah bili zvesti borilci za ideje «Stare pravde». Naša narodna država je podelila slovenskemu kmetovalcu že prej enkrat mesto poljedelskega ministra. Toda tedaj sta strankarska strast in osebna nezmožnost preprečili, da bi bilo to v blagor slovenskemu kmetu. S tovarišem Pucljem pa ne dobi slovenski kmet samo odličnega zastopnika kmetiške misli, temveč tudi zmožnega, agilnega, marljivega in vsestransko poučenega delavca. Vsi, ki poznajo tovariša Puclja, vedo, da bo on v čast stranki in vsemu kme-tiškemu stanu. In zaradi tega pozdravljamo novega ministra še prav posebno. Z zadoščenjem pa beležimo tudi dejstvo, da si je tovariš Pucelj izbral poljedelsko ministrstvo in da je s tem ponovno dokazal, da ima pred očmi samo eno — gospodarski napredek slovenskega kmetovalca. V svesti si svojih nalog do slovenskega kmeta in zavedajoč se svojih dolžnosti do večine slovenskega ljudstva, kličemo zategadelj novemu ministru iskreno «Pozdravljen!» in gromoviti «Zivio!» Naš minister Ivan Pucelj — naj živi! Gorenjska kmetijska šola. Naš minister Pucelj je podpisal dodatni predlog proračuna za ustanovitev »Kmetijske šole na Gorenjskem», ki bo prva šola planinskega tipa v vsej Jugoslaviji. Desetletja klerikalci svojim Gorenjcem tega niso mogli dati, dasi so pošiljali Gorenjci deputacijo za deputa-cijo zaradi šole. Pa klerikalci so imeli le druge stvari na umu, take, ki so bile v korist stranki, ne pa ljudstvu. Tovariš Pucelj je sedaj popravil krivico, ki so jo delali klerikalci Gorenjcem skozi desetletja. Kmetijska šola na Gorenjskem je sedaj zagotovljena in prične skoraj s svojim plodo-nosnim delom za gorenjskega kmetovalca. Gorenjci, po dejanjih sodite ter odslovite vse pristaše Stranke Ljudskih Sleparjev! Zakaj so šli naši iz kluba? Da so torej naši poslanci zapustili skupni (ti antivelekapitalisti imajo tudi banke!), marveč, da bodo mogli kmetje sami naravnost izvažati svoje izdelke. Dobička bi v tem primera ne vtaknili v žep bankokrati, ampak dobička bi bil prvič v svojem življenju deležen slovenski kmet sam. Tak izvoz naj bi oskrbovalo kmetsko zadružništvo, ki naj bi izvažalo samo pridelke pristašev stranke, ki bi to dosegla, in bi potemtakem samo samostojneži bili deležni boljših prodajnih cen. S tem ne bi bili naši domači konsumenti nič prikrajšani, kajti višje cene bi plačevalo samostojnežem inozemstvo, domači konsum pa naj bi zala gali naši klerikalci po nizkih cenah. Ali je upravičeno, da jso naši poslanci šli iz kluba in se stranka udeleži sodelovanja v centralni in pokrajinski vladi? Menimo, da bo vsakdo spoznal ne samo upravičenost, ampak tudi potrebo tega. Korak naših poslancev odobravamo. Ako ne bi bili tega storili sami, pa bi mi od njih upravičeno to zahtevali. Samostojno misleči kmetje, premislite in presodite to! Proti laži! Bližajoče se občinske volitve so mobilizirale vse klerikalne zakotne in javne sile, ki s priznano spretnostjo v lažeh in obrekovanju skušajo prikriti svetu resnico, da bi mogli v kalnem nadaljevati s svojo protiljudsko, brezdomovinsko in demagoško politiko. Ker stoji SKS. v ospredju anti-klerikalnega boja, ker je SKS.. najnevarnejši nasprotnik klerikalcev, zato so namerili svoje topove laži in klevet tudi v prvi vrsti na našo SKS, računajoč, da jim tudi pri občinskih volitvah uspe njih zlobna, na laži zidana namera. Ker bi bil večen greh nas vseh, če se ne bi postavili kot en mož proti ej klerikalni nakani, zato kličemo vsem, ki Vam je na srcu dobrobit našega ljudstva, da ste glasni ozna-njevalci resnice in neomahljivi borilci proti laži. Svojim otrokom, svoji časti in svojemu poštenju smo dolžni, da končamo laž. Zategadelj v boj proti njej! Laži, ki jih posebno v zadnjem času kar mrgoli v vseh klerikalnih cunjah o naši stranki, se sučejo v glavnem okoli dejstva, da so vstopili naši poslanri v vlado. «Kmete smo prodali, Turkom smo se prodali, dr. Vošnjak postane poslanik, izvoznice dobimo in tako dalje kriče klerikalni listi, da bi v resnici mogli zbegati ne dovolj zanesljive tovariše. Kaj je torej resnica? Na zadnji seji načelništva SKS., pa tudi že na občnem zboru in na raznih shodih so naši poslanci odkritosrčno in brez vsakih tajnosti povedali, zakaj so izstopili iz Zemljoradničkega kluba. Deloma se je to zgodilo iz načelnih razlogov, v glavnem pa iz taktičnih. Da pa bo stvar jasnejša, naj podamo nekoliko obšir- nejši pregled o vsem sporu, da uvi-di lahko vsakdo, kako podlo in liekr-ščansko lažejo klerikalci. Najprej moramo ugotoviti, da naši poslanci niso imeli prav nobenega spora s kmetiškimi člani Zemljoradničkega kluba, ampak samo z njegovimi nekmetiškimi voditelji In kdo so ti voditelji? Kot glavni voditelj se ponaša vedno gospod Avramovič. Dasi je dolgoleten zadrugar, vendar je njegov ugled med srbskimi kmeti, ki ga dobro poznajo, tako majhen, da je moral kandidirati v Bosni, ker med svojimi ožjimi rojaki ne bi nikdar dobil mandata. Mož je velik beograjski bogataš, ki ima v Beogradu, kjer vlada največja stanovanska beda, več najrazkošnejše opremljenih salonov. Na deželi še ni bil nikoli in o kme-tiškem življenju nima niti pojma. Po-leg tega pa ga diči tudi lepa porcija politične nesposobnosti. V demokratični Srbiji kljub obupnim poizkusom ni mogel priti kvišku. Demokratično-sti seveda ne pozna. Zahteva kakor šusteršič, da ga vse brezpogojno uboga. Ker naši poslanci nimajo zmisla za tako komandiranje, zato je bil že od prvega početka jezen na nje in je to jezo na najgrši način izbruhal v našem «Slovencu». Navzlic temu, da ga je nekoč ^Slovenec* silno obdeloval in smešil njegovo politično nerodnost, je postal njegov zaveznik. «Gliha vkup štriha*. «Šlo-vencu» g. Avramoviča privoščimo, kakor tudi g. Avramoviču «S1oven-ca». Neresnico častita itak oba z veseljem, kakor je to dokazal g. Avramovič v zadevi «kancelparagrafa,», kjer se je prav debelo zlaga!. Drug in g. Avramoviču podoben voditelj je goipod Joco Jovanovič. \akor g. Avramoviču, tako so morali tudi njemu poveriti mandat Bosanci, ker Srbijanci, njegovi rojaki, o gosposkem jovanoviču niti dišati niso hoteli. Oparke in kmet smrde Jovanoviču na kilometer dal-Č in vse življenje ni dolal drugega, kakor s slepomišenjem lovil diplomatska mesta, kar je bilo v največjo škodo državi, kajti povsod, kjer je bil g. Jovanovič poslanik, so nastali težki kon-"likti in vedno je bila vsled njegove nesposobnosti država občutno prizadeta. Slednjič pri koroškem plebisci-u, pri katerem je bil v našo vedno škodo vodja plebiscitnega boja. Ka-\oi pa je nesprtlen diplomat, tdko raz; me sijajno dvoreznost v politiki. Značilno je njtgovo glasovanje v ustavnem odboru, V katerem je »lasov«! v isti stvari za in proti, in sicer tako, da je mislil g. Avramovič, da glasuje po njegovi volji, predsednik ustavnega načrta pa, da glasi.je za vladni predlog. Enako mojstrstvo je dovršil tudi na Krfu, kjer je bil obenem «samostalao in «radikalac». O kmetskih težavah ve seveda še manj kakor g. Avramovič. Seveda tudi njegovi saloni ne zaostajajo za saloni g. Avramoviča. Kot tretjega moramo omeniti gospoda Komadiniča. O njem pišejo beograjski listi, da je brezznačajnež in človek čudnega slovesa. O kmetiški politiki seveda tudi on nima pojma, pač pa o boljševistični, ki jo tira na vse pretege. Jako značilno zanj ie, da pišejo beograjski listi, da je Za občinske volitve velja za vse naše pristaše volilna dolžnost! Zdrave občinske uprave so predpogoj kmetiškl svobodi. Zato se udeležite vseh občinskih volitev i moralo priti zbog njega do nasprotja med njim in poštenim Vošnjakom. Vplivno mesto med voditelji zavzema dalje profesor Moskovljevič, ki je židovskega pokoljenja. V Sibiriji, kjer je bil velik nasprotnik jugoslo-venstva, je uganjal silno diktatorsko politiko, da je mogel priti prej domov. Tedaj je bil še za to, da bi šli naši v boj proti boljševikom, ko pa je prišel domov, se je pa naenkrat prelevil v hudega boljševika. Vsi ti gospodje Beograjčani so torej voditelji kmetiškega gibanja, ki ga razumejo tako, da so se morali naši poslanci ločiti od njih. V zadeli zemljiške reforme so to najlepše dokazali. Po njihovem bi morala postati vsa zemlja državna in kmetovalec ne bi smel biti lastnik svoje zemlje. Kmetovalcem, ki imajo'preko pet hektarjev zemlje; bi se ijaj zemlja odvzela. In če bi tako še ne bilo doivolj zemlje za vse, bi smel imeti kmetovalec tudi le 2 ha. Pri nas v Sloveniji, kjer je zemlja po večini silno slaba, bi pomenilo to naravnost pogin kmeta. Naravno, da naši poslanci na take komunistične nazore niso niKdar mogli pristati. Druga načelna razlika je nastala v pojmovanju verskega vprašanja. Naši poslanci so zastopali vedno stališče, da je njih dolžnost vero ščititi. Ti voditelji pa so trdili in bili mnenja, da je vera zasebna stvar vsakega posameznika. Na zahtevo naših poslancev so potem v resnici sr-bijanski voditelji obljubili, da izpre-mene svoj program tako, da bo v skladu z zahtevo naših poslancev. Ko pa so predložili vladi svojih znanih 22 točk, pa so kljub dani obljubi pustili točko, da je vera privatna stvar, neizpremenjeno. Tako so razumeli politično poštenost. Kljub takim in enakim prestopkom proti politični poštenosti pa so naši poslanci vztrajali v Zemljorad-ničkem klubu, ker so upali, da se vendar ohrani enotna kmetiška irov ta. Skoraj pa so morali spoznati, da je to nemogoče jn beograjski voditelji so pričeli odkrit boj proti našim poslancem. V «Selu», glasilu teh gospodov, so pričeli z agitacijo svojih komunističnih nazorov, na podstavi katerih naj bi kmet prenehal biti lastnik svoje zemlje, dočim bi beograjska meščanska gospoda še nadalje ostala v posesti svojega premoženja. Skoraj pa so pričeli naše poslance, osobito dr. Vošnjaka, obmetavati z najgršimi lažmi in to v času, ko so naši poslanci z drjem. Vošnjakom vred še bili v Zemljoradničkem klubu. Treba je poudariti še enkrat, da so boj pričeli tj brezvestni voditelji in da so oni razbili enotno kmetiško fronto. «Velika zasluga» g. Avramoviča, da so izstopili naši poslanci in Bosanec Gakovič iz kluba, je nadalje, da jih je g svojjm nasiljem k temu naravnost prisilil. Zgodilo se je, da je celotni klub sklenil katoliški Božič praznovati in prestati med tem časom z delovanjem skupščine. Ko pa je hotel poslanec Lazič sklep izporočiti predsedniku skupščine, je poslanec Avramovič prisilil poslanca Laziča, da je poročal čisto nasprotno, češ da je klub proti praznovanju katoliškega Božiča. Takih in enakih stvari se je zgodilo še vse polno, kar tudi poslanec Gakovič in drugi potrjujejo. Višek svoje politične nezmožnosti je dokazal poslanec Avramovič z izjavo, podano v imenu Zemljoradničkega kluba, da bo klub brezpogojno vlado podpiral, da pa v njo ne bo vstopil Politična neumnost, kakršne še ni doživel noben parlament! Največji greh g. Avramoviča in vseh voditeljev pa je, da so oni krivi, da so vstopili Turki v vlado. Ko so že itak izjavili, da bodo vlado brezpogojno podpirali, bi mogli tudi vstopiti v vlado. Hočeš nočeš je vlada namreč morala sprejeti Turke, ker je potrebovala večino za ustavo. Če bi pa zemljoradniki vstopili, ne bi vlada potrebovala Turkov, s čimer bi država 300 milijonov dinarjev prihranila. To je največji greh Zemljoradničkega kluba in to pezo bo pri volitvah še občutil. «Slovenec» torej grdo laže, ko pravi, da smo se mi prodali Turkom. Ko je bila sklenjena kupčija s Turki, naši poslanci niti v vladi bili niso, vsled česar tudi niso odgovorni za greh, ki ga je storila vlada po krivdi Avramoviča in njegovih gosposkih tovarišev. Pri takih razmerah je naravno, da so morali naši poslanci pretrgati stike s temi voditelji in si ustanoviti svoj klub. Čisto naravno pa tudi niso mogli slediti negativni politiki srbskih voditeljev, ampak v interesu svojih volilcev so mogli storiti le eno, to je, vstopiti v vlado ter s sprejetjem ustave pospešiti pravo ljudsko delo. Razumemo prav dobro, da bi bilo klerikalcem všeč, ko bi naši ne vstopili v vlado, kajti klerikalci bi imeli zelo radi, da bi bili tudi naši poslanci tako brezpomembni kakor je vseh 13Koroščevih kitnnvcev s samim Korošcem na čelu. Ker tega veselja naši poslanci klerikalcem nikdar ne bodo storili, zato se bodo morali že še naprej jeziti nad «nezmožno politi-ko» samostojnežev, ki pa klerikalcem kljub temu gotovo in dosledno jemlje eno postojanko za drugo. In da se vse vrši tudi ljudstvu v korist, bo pokazala bližnja bodočnost (omenjen naj bo samo »Zadružni zakon* tovariša Puclja). Sicer pa o tem prihodnjič še kaj več. Taka je torej resnica. To povejte in razložite vsem! Nemudeno idite med narod in glasno oznanjujte rcc nico, da ne uspe satanski naklep klerikalcev in da bodo za vedno osramočeni lažnivci! Vprašajte pa klerikalce, če tudi oni nagovarjajo zemljiško reformo svojih najnovejših zaveznikov, vprašajte jih, če so tudi oni za to, da bi bila vera zasebna (privatna) stvar, da bomo vedeli, pri čem da smo. Dalje naj Vam tudi odgovore, koliko so dobili Korošec in drugi klerikalci, ki so vstopali nepretrgoma v eno vlado za drugo, dokler jih ni izpregledal tudi Beograd in jim vzel ministrske stolčke. Dve leti so prodajali kmete in bili v vladi, naj torej povedo, kaj so dali kmetu. Da so davke zvišali, vemo vsi, toda naj razlože, kaj so storili dobrega. In nadalje jih primite za jezik, kadar lažejo o izvoznicah in uvoznicah! Enako odločno nastopajte proti njim, kadar hujskajo proti državi in lažejo o nas! Težak je boj z lažjo, toda časten in potreben. Bili bi nevredni borci za Staro pravdo, če ga ne bi izvedli zmagovito! Zato v boj proti lažem, da obleže klerikalci strti na tleh, kakor kača, ki je z lažjo zapeljala prva dva človeka! ona kriva, da služijo slovenski vojaki po Macedoniji, Albaniji in Črni gori ter da so vojaki 2. vrste. Nesramnost brez primere! Naša stranka do sedaj še ni bila v nobeni vladi in ji zato ne more nihče kaj takega očitati. Pač pa so bili v vladi klerikalci od začetka Jugoslavije pa do dne, dokler jih ni naša stranka vun brcnila. In kje so dotlej služili slovenski vojaki? Mari na Dunaju? Klerikalci, ali j'm ni?'* sami pomagali do službovanja po Macedoniji, Albaniji in Črni gor! Se na Rusko, proti boljševikom, bi jih bili poslali, ako se vsa javpTi ne bi bila uprla. Vi krvavi avstrijsH rabi j i! - V istem listu pišejo, kako strašno dobro so delali klerikalci pod Avstrijo za kmeta (Seveda, določili so mu ceno za krompir pa 9 K za 100 kg, za žito 30 v za kg, Ta živ;tr> fo 2 X kg, pobrali zvonov* ia ljudske prihranke sleparsko izvalili za avstrijska v*jnr. posojila, da je m^gla vojna drl j tra jati.) In cele kupe na*"odb in zc.oiov, pravi „Domoljub", da sc mp "svili klerikalci (pa še kakšnih; še danes kmet ne more do sape zaradi njih). Potem pravi, da so ustanavljali klerikalci ži-vinprejske zadrug? deželni odbor da je delil podpore, da si i z v: ika 7» druga nabavlja '"okar (ki je pre.l vojno stal 5 kron). Be^ak, ki to v „De-moljuhu'' piše in it koče kr;'.ta odrešiti, nc ve. kaj je da more pisati o pcdpvah za Irci a. je (o katerih misli gotovo, da so to kaki stroji na mc.cr). Tudi podpore, pravi, da so dajali klerikalci za izboljšanje živinoreje. Dk, ali ne za izboljšanje živinoreje, ampak za izboljšanje klrarikafiztna. (Dobro primerja klerikalce z živino.) Podpore so se delile n.pr.tako-k: kmet I. je imel plemerincsa bika. Ako je odgovarjal vsem zahtevam, bi imel dr.bti biker^ro nagrad«. Kmetijski strokovnjak je pregledal tega bilo Ker pa 1a**nik ni bil klerikalk, je takoj dešla pritožba v Ljubljano, d? se ne sme izplačati nagrada., kT ima tudi nek klerikalec svojega, čeprav slabega b:ka. Zopet je moral kmetijski strokovnjak na o&led. Bik je bil nesposoben in bi se mer?.^ njegovemu lastniku pripuščsnie prepovedati. A mož je bil klerikalec! Prišel je dr. Pegan h kmetijskemu strokovni akti in kot deželni odbornik je podrejenemu uradn:kn ukazal, da mora ne gledp na nesposobnost prisoditi nagrado — klerikalnemu biku. Seveda se je tako tudi zgodilo. Bratci klerikalci, ako se hočete na ta način hvaliti h kmetu odkupovati, bo vaša slava prav tako k'averna, kakor slava omenjenega klerikalnega bika. Se o Avr?movičn. »Zemljoradnik*, ki izhaja v Beogradu kot organ narodne zemljorad-ničke demokratske stranke in ne trob' v rog M. Avramoviča, prinaša v svo.ii 2. letošnji številki z dne 24. januarja pod naslovom «PoročiIo uredništva* te-le zanimive život opisne podatke: G. M. L. v Smederevu. — Neki nr' jatelj nam piše iz Smedereva sledeče: «Mihajlo Avramovič, kateri se sedaj kot vodja zveze zemljoradnikov in penzionistov oblizuje za ministrski fotelj, je bil pred tridesetimi leti prakti-kant pri smederevski sodniji. Po pro-tekciji svoje rodbine je dobil mesto praktikanta, četudi je neposredno pred tem kot pomočnik v trgovini »Vulko-viča i Brankoviča* razbil blagajno in pokradel novce; kot sorodniku enega izmed lastnikov tvrdke pa mu je bilo prizanešeno in mu ni bilo treba iti v zapor, temveč je bil samo odpuščen i;' delavnice. Lopovski instinkt Avramo-vičev se ni iz te mile kazni ničesar naučil ter je tudi v službi praktikanta našel polje za svoje delovanje. Avramovič je začel krasti tudi pri sodniji. a ko je bil nekoč zaloten, je zbežal v Afriko, odkoder se je vrnil kot — strokovnjak V zadružništvu.* Ker ne moremo verjeti, da so te na-povedbe istinite, prosimo Vas, g. M. A.. da se o tem prepričate ter nam čim prej poročate o uspehu poizvedb. Prijateljski pozdrav! Uredništvo «Zemljoradnika». Evo jih! V ..Domoljubu" z dne 23. t. m. zvrača sfanatiziran člankar vse mogoče krivde in lumparije na SKS. Posebno ji hoče naprtiti to, kakor da je Pred občinskimi volitvami. Občina je temelj države in hrbtenica narodnega življenja. Zdrave občine — zdrava država in hirajoče občine — hirajoča država. Ker je to ne-oobitna resnica, zato imajo tudi občinske volitve, ki določujejo voditelje občin, največji pomen. Prav posebno pomenljive pa so občinske volitve za narodno gospodarstvo, ker od gospodarske sile občine je odvisno vse bogastvo države. Poleg tega pa so občinske volitve merilo za politično življenje, ker izidi občinskih volitev bodo pokazali tudi mišljenje dežele. Vse to je veliki pomen občinskih volitev. Če se zavedate tega, ste storili že svoio prvo državljansko dolžnost. ker ste se od'oči'i. da se volitev -'deleži te. Vsak naš pristaš, vsak naš -omišlieruk, vsak pravi državljan mora vedeti pred vsem eno, to je, da obstoji za občinske volitve za njega volilna dolžnost. Nihče ne sme izostati od volitev, vsakdo mora priti na volišče! Iz te dolžnosti posameznika pa izhaja nujno dolžnost naših krajevnih odborov. Da se more posameznik volitev udeležiti, za to morajo poskrbeti krajevni odbori, ki morajo izvršiti vse volilne predpriprave in pred vsem postaviti kandidatno listo, ki bo v prid občine in v čast stranke. Glavna naloga občinskih mož je, da skrbe za občinsko gospodarstvo. Zategadelj spadajo na kandidatne liste tudi le možje, ki so priznano dobri gospodarji. Dolžnost občinskih mož je dalje, da varujejo pravice občine. Zato spadajo na kandidatno listo zopet le možje, ki niso odvisni od gospode, ld znajo in ki hočejo samostojno in brez ozira na tuje vplive misliti. Ker je vsak kimovec, vsak podrepnik na škodo občine, zato proč z njim! Vsak izvoljenec prejme z izvolitvijo tudi politično moč. Vedno še so bili v škodo ljudje, ki izrabljajo svojo moč, ki jim manjka nrav- na sila, da bi izpolnjevali svoje obveznosti z vso vestnostjo in nepri-stranostjo. Tudi na to se ozirajte, ker storili boste s tem dobro občini in samemu sebi! Končno naj velja pa še eno geslo, ki ni nikdar dovolj poudarjeno, in sicer geslo strankarske discipline. Nikdar in nikoli ne postane naš kmetovalec gospodarsko in politično samostojen, nikdar in nikoli ne bo deležen v vsem obsegu dobrot svojega dela, če ne zmaga ideja Stare pravde, ce ne prodre misel kmetske osamosvojitve. Zato smemo in moremo podpirati samo tistega, ki gre brez ozira na desno in na levo vztrajno za ciljem kmetske zmage, ki je pris+aš naše SKS., edino prave kmetske stranke. Nismo pa še zadostiti svoji stran-krrski dolžnosti, če smo postavili na kandidatno listo za stranko zaslužne ljudi, naša dolžnost je marveč, da siojimo za listo kot en mož, četudi bi si morebiti želeli njeno sestavo malo dntg-če. Nmogoče je, da bi se vedno vsi strinjali popolnoma z listo, vendar pa more. veljati pri vseh, da, če je enkrat lista postavljena, potem ne sme biti več ugovora proti njej. V boju je treba enotnosti, ker drugače je vse izgubljeno. S postavitvijo kandidatnih list se prične šele pravi volilni boj. V vsakem boju zmaga tisti, ki ima najboljše žive?. Zato ljudje: mirno kri in hladen razum! Čim bolj se bo bližal dan volitev, tem bolj bodo besneli nasprotniki in na dan volitev bodo streljali s svojimi najtežjimi topovi, z lažmi, da bi se morali vsakomur lasje ježiti, če ne bi bilo vse le podel volilni manever. Zategadelj še enkrat: mimo kri! Naj opravljajo, naj obre-kujejo, naj psujejo, naj lažejo, Vi ostanite mirni in hladni, saj jih poznate in veste, da je laž njih glavno sredstvo! In čim bolj bodo stopnjevali svoje napade, tem bolj se jim v srcu smejite, ker tudi njih napadi bodo dokaz, da je Vaša stvar dobra. Strele lete na vrh gore in ose ne žro najslabše plodove. To si zapomnite in ne pustite se begati! S tem pa seveda še ni rečeno, da bi morali držati roke križem in pustiti vsak napad nasprotnikov neodvrnjen, temveč ravno narobe: zavedati se morate, da je v napadu več sile kakor pa v obrambi. Nikakor ne pravimo, da bi morali Vi napadati na pretiran način, toda Vaša dolžnost napram resnici, hčerki božji, je, da razložite vsem položaj tako, kakršen je. Brez usmiljenja razkrinkujte vse delovanje nasprotnikov in ne prizanesite niti enim niti drugim! Predvsem si pa zapomnite, da niso naši nasprotniki samo klerikalci, ampak tudi demokrati, socialni demokrati, narodni socialisti in komunisti! Boj velja vsem in ne samo enim, v prvi vrsti pa seveda komunistom. Občinske volitve imajo svoje posebnosti in mnogokrat se pripeti, da je kompromis med strankami neizogiben. V tem ozirti si zapomnite vsi, da je kompromis načeloma škodljiv in le redko, kdaj priporočljiv. Če ga pa že kdaj sklenete, tedaj ga sklenite le v primeru, če z njim koristite občini in ne trpi pri tem čast stranke. Slab bojevnik je, kdor ne izrabi vseh pripomočkov, ki so mu na razpolago. Ker nimate boljšega zaveznika kakor je «Kmetijski list», zato se ga poslužite, ga razširjajte in podpirajte ter prepričani bodite, da ste opravili s tem polovico dela! Tisk je municija stranke in boj je izgubljen, če ga pričnete brez municije. Zato naročajte «Kmetijski list», zato ga razširjajte, zato mu poročajte! Občinske volitve so dvakrat koristne, če so v prospeh tudi glasilu cStare pravde*. Čas hiti. Tega se vedno zavedajte! Podvizajte se z delom, pomnožite vrste agitatorjev, stopnjujte svojo marljivost, ker Vam je izročena usoda kmetiškega blagostanja, ker Vi odločate o kmetiški gospodarski in politični bodočnosti! Gorje Vam, če z brezdelico zakrivite, da ostane Stara pravda še naprej neizpolnjena, sramota Vam, če je ne priborite svojim otrokom in potomcem! Možnost Vam je dana. Zato na delo, na neumorno in neprestano delo! V boj za Staro pravdo! Navodilo krajevnim odborom in zaupnikom SKS. glede občinskih volitev v Sloveniji. Vezanje kandidatnih list. Dve stranki ali več strank lahko veže kandidatne liste, in sicer še potem, ko so bile liste že vložene. Pomen vezanja kandidatnih list tiči v tem, da si stranke, ki so vezale liste, zagotove ostanek. Pri ostanku pride namreč prva v poštev tista stranka, ki je dobila največ glasov (odbornikov), če preseza njen ostanek polovico volilnega števila, in sicer ne glede na to, ali je dobila kaka šibkejša stranka večji ostanek. Ako se torpj dve listi vežeta, ki sta vsaka zase morda šibkejši, ali pa bi njih ostanek ne presezal polovice volilnega števila, čeprav bi bili močnejši, dobita vezanj listi iz ostanka, ki je sicer manjši od onega kake druge liste, vendar pa preseza" polovico volilnega števila, še enega odbornika, če bi ne bila vsa od-borniška mesta izpolnjena. Vezavo kandidatnih list je treba vsaj osem dni pred volitvijo prijaviti okrajnemu glavarstvu. Prijava bi se glasila n. pr. tako-le: Okrajnemu glavarstvu Podpisani pooblaščeni zastopniki kandidatnih list »Samostojne kmetijske stranke* in »Delavske liste* za volitev občinskega zastopstva občine Pasji dol javljamo s tem v zmislu § 15. a uredbe o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji vezanje kandidatnih list «Samostojne kmetijske stranke* in »Delavske liste*. V Pasjem dolu, 15. aprila 1921. Janez Močan, zastopnik liste »Samostojne kmetijske stranke*. Miha Janežič, zastopnik »Delavske liste*. To prijavo morajo podpisati zastopniki kandidatnih list, ki so navedeni na listah kot zastopniki list, s katerimi občuje ob potrebi politično oblastvo ali županstvo. Kako se voli? V ODČinah, kjer se predloži samo ena kandidatna lista, proglasi župan predloženo listo za izvoljeno. V tem primeru bi volili izvoljeni odborniki samo župana in občinski svet. Voliti je osebno; le če je volilec invalid, tako da ne more svojeročno voliti, lahko pripelje s seboj pooblaščenca, kateri zanj voli. Volitev vodi volilni odbor, ki obstoji iz zastopnikov občine in zastoj»-niltov strank, ki so vložile kandidatne liste. Občino zastopa predsednik in en odbornik. Kjer obstoji občinski odbor, tam imenuje le-ta predsednika (župana ali občinskega svetovalca) in enega odbornika, kjer pa so bili občinski odbori razpuščeni in upostavljena gerentstva, tam imenuje predsednika in odbornika okr. glavarstvo. Razne stranke pa zastopajo predstavniki kandidatnih list (Čuvarji skrinjic). Pri volilnem opravilu mora biti vedno navzoč predsednik ali občinski odbornik in en predstavnik list. Ako se kak predstavnik liste odstrani, ga mora nadomestovati namestnik, če pa ni nikogar, se volitev vzlic temu nadaljuje. Vendar pa je važno, da je predstavnik ali namestnik vedno navzo-čen, da pazi na red in opozori vsakega volil ca na našo listo. Volilni odbor je odgovoren za to, da se volitev v redu vrši. Člani volilnega odbora se morajo zadržati vsakega vplivanja na voliice. Vsak član volilnega odbora ima kot tak pravico glasovanja v volilnem odboru — tudi predstavniki list —; predsednik pa glasuje samo takrat, kadar je število glasov na obeh straneh enako. Vsako nerednost in vsako stvar, proti kateri bi imel eden ali drugi član volilnega odbora kake pomisleke ali pripombe, se mora zabeležiti v zapisniku. Volitev se vrši na isti način kot se je vršila volitev v ustavotvorno skupščino. Predsednik ali član volilnega odbora, ki predsednika nadomestuje, mora povedati vsakemu volilcu, kateri stranki pripada vsaka posamezna skrinjica. Isto pravico imajo tudi vsi predstavniki kandidatnih list. Pasitcs da ne zamudite roka za vlaganje kandidatnih listi Pri vsakih volitvah zmaga le t Isti, ki je discipliniran In ki dela. Ne pozabite tega! s Da so predstavniki list (čuvarji skrinjic) vedno navzočni, je važno zlasti v tistih občinah, kjer so župani in odborniki naši politični nasprotniki. Volitev traja od osmih zjutraj pa do petih popoldne. Volilni odbor (tudi predstavniki list) se sestane že eno uro pred pri-četkom volitve, da prevzame od župana volilni material (skrinjice, kroglice in imenik volileev). Skrinjice je treba natančno pregledati, če so v redu. Predvsem je treba ugotoviti, da so skrinjice prazne in da ni morda v njih že kaj kroglic. Kandidatne liste se uvrste po tistem redu, v katerem so bile predložene političnemu oblastvu. Lista s prvo številko pride na prvo mesto, lista z drugo številko na drugo mesto itd. Določbe o volitvi župana in o izra-čunanju volilnega števila ter druge važne določbe bomo priobčili v prihodnji številki. Tajništvo SKS. v Ljubljani. * Naseljevanje v južnih krajih države. V odmorih, ko ni bilo v Beogradu nujnega dela, sem prepotoval večji del pokrajine, ki je določena za naseljevanje, in sicer tja do grške meje. Zemlja je krasna in bogata. Poleg navadnega kmetijstva in vinogradništva gojijo rižj bombaž in sviloprej-ko. Čez nekaj desetletij bo tam gotovo cvetelo blagostanje. Do Skoplja se podnebje ne razlikuje mnogo od našega na Kranjskem in Štajerskem, od Velesa do Dojrana pa je zemlja naše Primorske, kjer v ravninah ne traja sneg. Vseeno pa ni vsled sedanjih vladnih odredb naseljevanje v teh krajih mogoče. Vlada daje sicer poleg gole zemlje tudi še nekaj druge pomoči, kakor posojila, les in orodje. Ali vse to neredno in nezadostno. Dokler ne uredi vlada naseljevanja bolje, moram vsakemu odsvetovati, da bi se podal z doma. Pač pa svetujem priprave. Za preselitev je predvsem treba, da si vsakdo, ki se želi tam naseliti, že v naprej zgradi ali preskrbi hišo in da se založi z drugimi potrebščinami. Dolžnost vlade je, da to uredi. Ko bo vlada to uredila, potem naj naseljenikom pogodbeno izroči posestvo z obremenitvijo na dolgo ročno odplačevanje. Sedanji način naseljevanje pa naseljenike le ozlovoljuje. Namesto pionirjev kulture in kolonizacije ter namesto trdnih opor za obstoj države pomnožuje na ta način država število nezadovoljnežev. Toliko za enkrat v vednost vsem, ki so se prijavili. V nadaljnjih številkah ^Kmetijskega lista» pa bom opisal vso naseljeniško akcijo podrobneje. Ivan Mrmolja, narodni poslanec. Naši shodi. (Iz Bohinja.) Dne 30. marca je bil v Bohinju sijajno uspeli shod naše stranke. Na shodu je poročal poslanec K u-š a r, ki je temeljito ovrgel laži in natolcevanja klerikalnih poslancev, ki ne čutijo druge potrebe, kakor da se vozijo za mastne dnevnice okrog in da hnjskajo kmeta proti kmetu. Na ta način se pač najlepše izvršuje Kristusov nauk! V obilnem številu zbrani kmetje so sledili z zanimanjem izvajanjem tovariša - poslanca. Uspeh klerikalnih klevet je bil v tem, da so vsi navzočni zborovalci izrekli soglasno zaupnico našim poslancem. (Z Iga.) Dne 28. marca je bil tu shod SKS., na katerem je poročal poslanec Kušar, kr je žel za svoja izvajanja pri mnogoštevilnih zavednih ižanskih tovariših - burno odobravanje. Vsem našim poslancem je bila izrečena na shodu soglasno zaupnica. (Shodi poslanca Jakoba Kušarja.) V nedeljo dne 3. t. m. in v ponedeljek dne 4. t. m. je priredil naš delavni poslanec Jakob Kušar celo vrsto shodov, ki so se vsi sijajno obnesli. V nedeljo so bili njegovi shodi v Starem trgu, Grahovem, Cerknici in Borovnici. Posebno znamenit je bil shod v Grahovem, kjer je istočasno. zboroval tudi klerikalni poslanec Škulj. Kljub največjemu prizadevanju le-tega pa ni rodil njegov shod prav nobenih plodov klerikalni politiki. Na shodu je glasoval za klerikalce samo en zborovalec, četudi je Škulj opetovano pozival zboroval-ce, da vzdignejo roke. Čisto drugače pa je bilo na shodu tovariša Kušarja, kjer so vsi z navdušenjem izrekli zaupnico našim poslancem. Da je tovariš Kušar pošteno zavrnil vse neres- ničnosti poslanca Škulja, ni treba še posebe omenjati, ker to se razume že samo po sebi. Na vsak način bo shod v Grahovem še dolgo zvenel Škulju po ušesih. Sijajna sta bila tudi sestanka na Borovnici in na Vrhniki. Sicer so poskušali klerikalci motiti -shod in so prignali celo kaplana na shod. Dosegli pa niso drugega, kakor da so morali slišati iz ust tovariša Kušarja tako silno obtožbo klerikalne politike, da so morali kar utihniti. Veličasten je bil shod v Cerknici, na- katerem ni bilo prav nobenega nasprotnika, in enako sta' se posrečila tudi shod v Starem trgu in sestanek v Begunjah. Vrlemu poslancu za njegovo marljivo delo naše priznanje. Gospoda Škulja pa prosimo, da priredi še nekaj nam tako koristnih shodov, kakršen je bil shod v Grahovem. Hvala, go~-spod Škulj! (Resolucija,) soglasno sprejeta na. Kušarjevih shodih, se glasi: Shod volileev jemlje z odobravanjem poročilo poslanca Kušarja na znanje, in izreka poslancem SKS. popolno zaupanje. Zlasti pa odobrava njih vstop v vlado ter jih pozivlje, da nadaljujejo z delom za Staro pravdo! (Shodi na Dolenjskem.) V nedeljo sta priredila krasen shod v Metliki tovariša poslanec Majcen i novinarski nadzornik S k a 1 i c k y. V ponedeljek pa sta zborovala v Črnomlju. Oba shoda sta bila nujno potrebna, ker klerikalci begajo volilce ko za stavo. (V Podzemlju) bo dne 10. t. m. po rani sv. maši shod SKS. Poročal bo na njem tovariš poslanec Majcen. Vsi na shod! (Na Suhorju) priredi dne 10. t. m. po drugi sv. maši (ob desetih) shod SKS. poslanec Majcen. Volilci, pristaši Vaši poslanci Vam poročajo tudi po volitvah, čujte njih poročilo, povejte svoje želje! Zato vsi na shod! (Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah) bo v nedeljo dne 10. aprila po rani sv. maši javen shod SKS. Na shodu bo poročal poslanec M r m o -1 j a. Vsi pristaši na shod! Pokrajinske vesti. (Seja načelništva SKS) je bila v torek dne 29. marca. Zelo dobro obiskana seja, katere so se udeležili tudi poslanci Drofenik, Kušar, Majcen, Pucelj, Rajar in Urek, je uspela nad vse pričakovanje dobro. Poslansko poročilo je podal tovariš Pucelj. V skoraj dveurnem govoru je odkritosrčno in jasno obrazložil vse vzroke, ki so-prisilili naše poslance, da so izstopili iz Zemljoradničkega kluba in si osnovali svoj lastni klub. Z njemu lastno živahnostjo je nato podal pregledno in obsežno sliko današnjega položaja in pokazal smernice za bodoče delo. Zborovalci, ki so njegovemu poročilu z izrednim zanimanjem sledili, so izrekli glasno svoje odobravanje, ki je posebno naraslo tedaj, ko je poslanec Pucelj z natančno navedbo pogojev naših poslancev za vstop v vlado d o-kazal, da znajo naši poslanci braniti interese našega kmetovalca tako, kakor še nihče doslej. Po živahni debati, ki je sledila poročilu, so zborovalci soglasno in z navdušenjem izrekli vsem poslancem svojo neomajno zaupnico. — Enako razveseljivo so se obravnavale ostale točke dnevnega reda in povsod doseženi skoraj soglasni sklepi so najlepši dokaz, da vlada v stranki tista enotrfost, ki je za zmago potrebna. Seja je trajala od desetih dopoldne pa do šestih zvečer in kljub ozkim prostorom je ostalo število zborovalcev skoraj vedno' isto. Zato vsa čast zborovalcem, ki so se zopet izkazali kot pravi in neomajni borci za pravice kmetiškega ljudstva. (Dragoceno priznanje.) V 12. številki «Domoljuba* je napisal poslanec Škulj troje značilnih priznanj. Prvič konstatira svoj popoln neuspeli z organiziranjem kovačev, drugič mora priznati isto glede njegove organizacije krojačev in tretjič priznava popoln polom svojega poslanskega kluba v Beogradu. Poslanec Škulj pravi namreč dobesedno: «Naš klub poslancev je skoro najbolj osovražen v Beogradu!« — Škoda, da ne pove g. Škulj tudi zakaj je klerikalni klub najbolj osovražen, ker to bi bilo še dragocenejše priznanje. Sicer pa itak že ves svet ve, da je dvorezna in demagojska politika vzela klerikalcem v Beogradu poslednje simpatije. — Radovedni pa smo, če misli g. Škulj tudi priznati svojim vo-lilcein, da ne more zbog osovraženo-sti klerikalni klub prav ničesar storiti za koristi našega kmeta. In še bolj smo radovedni, če bodo volilci še vnaprej tako zaslepljeni, da bodo volili ljudi, katerih edina «zasluga» je, da si pridobivajo na nelep način sovražnike in da škodujejo ugledu slovenskega imena. Res lepi uspehi! Pozor! Občinske volitve razglašajo županstva. \? razglasih je tudi navedeno, do katerega dne in katere ure se smejo vlagati kandidatne liste. Pazite, da ne zamudite roka I (Tako se ne dela!) Priletel nam je v roke listič s to-le vsebino: Št. 5471. —■ Poklic. Gospod Jakob Kušar, stanujoč v (na) Unanje Gorice, hiš. št. se naroča, da pride dne 6. aprila gotovo k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano, Hrenova ulica št. 11, in se s tem poklicem oglasi v uradni pisarni. Ako ne pridete, Vas dam privesti z orožniki. Okrajno glavarstvo v Ljubljani. Podpis nečitljiv. — Ne moremo si kaj, da ne bi na ta listič napisali nekaj svojih pripomb, ker pomenja listič prvič naravnost neoprostljivo sramotenje slovenščine, drugič pa višek siravosti, ki jo more zagrešiti kak urad. Kaj se pravi to «poklic»? Kje ste že slišali, da se ljudje naročajo. Gospod Kušar se naroča! Po pošti ali pri trgovcu ali kako? Okrajno glavarstvo se končno niti ne sramuje potvarjati imena vasi. Na Kranjskem namreč ni U n a n j i h g o-r i c, temveč so le Notranje gorice. To bi okrajno glavarstvo lahko vedelo. — No, najlepše si je pa prihranilo glavarstvo za konec. Poslušajte: Ako ne pridete, Vas dam privesti z orožniki! Dragi gospodje pri glavarstvu, ali res nimate v sebi toliko čuta, da bi uvideli, da je taka grožnja grda žalivka strank. Ali se v resnici ne zavedate, da je prva dolžnost u r a d n i k o v a, da je vljuden s strankami, zlasti z davkoplačevalci! Nas prav nič ne briga, če Vam je nekoč Avstrija zaukazala z orožniki groziti in z orožniki izsiljevati od kmetovalca poljske pridelke med vojno. Danes smo v kraljevini SHS., kjer so tak« sirovosri prepovedane. To si dobro zapomnite! Višek nesramnosti pa je dosegel do-tični uradnik, ker je naslovil tak »poklic* na narodnega poslanca. Ali o tem nočemo izgubljati besedi, ker to bo že uredil naš tovariš Kušar sam. Z a-htevamo pa, da poverjenik za notranje zadeve pouči razne gospode pri okrajnih glavarstvih, da je njih prva dolžnost vljudnost z davkoplačevalci. Če ne bodo te vrstice zadostovale, bomo pa nastopili drugje. (Naš članek «Učiteljstvu») je pod naslovom «Prava beseda ob pravem času® celotno ponatisnil »Učiteljski tovariš*. Ker spremljajo ponatisk tople in vzpodbujajoče besede g. dvornega svetnika Gangla, zato upamo, da bo mlajše učiteljstvo, kateremu sta oba članka osobito namenjena, v najboljšem namenu napisane besede vpošte-valo in pričelo z delom, ki bo v skladu z lepo tradicijo učiteljstva. (Žerjavovo pismo.) «Slovenec» je našel novo kost, kj jo gloda, da se mu kar cedi iz ust. Je to neko pismo, ki ga je baje pisal dr. Žerjav nekemu demokratu (»Slovenec* imena seveda ne pove), v katerem razlaga dr. Žerjav, da smo samostojni čisto odvisni od demokratov. Stara laž, ki naj, na novo pogreta in ozaljšana z dr. Žerjavovim imenom, pomaga skrahirani klerikalni politiki na noge. Nas? take izmišljotine in enake potvorbe resnice puste popolnoma mirne, ker so le izliv pobožnih želj, ki pa ne dočakajo svojega uresničenja. Če je to pobožna želja klerikalcev ali pa dr. Žerjava, je nam to čisto vseeno. Enkrat spoznajo že še eni in drugi, da se naši interesi ne krijejo in da smo si nasprotni. »Sltfve-nec* pa naj le gloda najprej kost, saj z lajanjem si jo je zaslužil! (Stanovnikov fantek) je na cvetno nedeljo farbal po Železnikih Žagarje. Obljuboval jim je, da jim bo pri socialnem skrbstvu preskrbel zvišanje plač. Tisto pa, tisto! V Ljubljani se kar tresejo, če se le prikaže Stanovnikov fantek! (Stanovnikov fantek) je sedel vso vojno doma za pečjo. Ali je taka telesna reva, ali je bilo kaj drugega vzrok. Pa ne da bi bilo res, kar se splošno govori, da se je fantek smilil Štefetu, ki mu je zato pomagal. (Stanovnikov atek) so silno hudi. Sklenili so, da vlože vsak dan novo tožbo proti »Kmetijskemu listu», pa smo bili tako grdi, da jih že nekaj tednov nismo omenili. Zato smo pa sedaj popravili zamujeno in si privo-šili fantka in atka. Upamo, da bosta sedaj oba zadovoljna. (Kandidat škoberne) in vsa klerikalna garda molči na naše javno vprašanje, kako je z njih zvezami z Radi-dem! Gospod kandidat, zapomnite si, tudi molk ima svojo silo in v Vašem primeru dokazuje, da ste se Vi v Zagrebu diskvalificirali kot Slovenec in kot poštenjak. Ne pod- pira Slovenec Radiča in ne izdaja se poštenjak za poslanca, če je le' propal kandidat. Oboje ste storili Vi, zato ste se pokrili s sramoto! (Farbarija brez primere.) »Slovenski gospodar* piše, da se bo pri občinskih volitvah odločevalo, če bodo šli naši vojaki še v Macedonijo ali ne. Neumnost brez primere! Pri občinskih volitvah se odloča samo o občinskih stvareh, ne pa o državnih. Kaj imajo v klerikalni stranki res take backe, da jim smejo take neumnosti natvezati? (Značilno.) Na Koroškem je ob plebiscitnem boju bilo glavno orožje Nemcev proti nam to, da morajo naši fantje služiti v Macedoniji. Klerikalci uporabljajo pri agitaciji za občinske volitve prav isto sredstvo. Ali vas res ne obliva rdečica sramu, vi brezdomo-vinski demagogi! (Ne podpirajte dezerterjev!) V zadnjem času je v Sloveniji stalno več vojaških beguncev. Vsem treznim ljudem, svetu jemo, da pouče vse begunce, da je njih ravnanje škodljivo domovini in kvarno njim samim. Danes služijo le 18 mesecev; naj potrpe, ker le tedaj bo mogoče doseči, do bodo služili v Sloveniji. Dokler pa dezertirajo v takem številu, bodo služili še v naprej v Macedoniji. (Popravljamo.) V poročilo o »Občnem zboru obrtne zadruge na Bledu*, ki je izšlo v 12. številki našega lista, je zašlo brez potrebe tudi ime gospoda Rebolja, ki ni »nikogar inspiriral*, niti se «prodal demokratom*. To v pojasnilo. (Krajevnim odborom SKS. v ljubljanski okolici.) Prosimo, da čim prej vpošljete podpisane pristopnice za «Ekonoma* in pooblastila za dviganje delnic. — «Ekonom», osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav. (Na Selu pri Bledu) je preminula Neža S o k 1 i č, žena občespoštova-nega posestnika in našega odličnega pristaša Sokliča. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Lahka ji žemljica! (Na črešnjevcu pri Vrhlogi) je preminil dne 24. marca po kratki mučni bolezni naš zvest tovariš Juri Mlakar. Žalujočim ostalim vrlega posestnika izreka krajevni odbor SKS. v Vrhlogi svoje iskreno sožalje. Lahka mu žemljica! (Podružnica «Kmetijske družbe» za Tuhinjsko dolino) je imela dne 19. marca svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v novi odbor: za načelnika Viktor E n g e 1 m a n; za pod-načelnika Franc P a n č u r ; za odbornike pa Jernej K a d u n c, Josip P e-stotnik, Ivan S1 a p n i k, Anton H o m a r, Franc Hribar, Jos. C e-v e c in Matija S e d u š a k. Zborovanje kakor tudi volitve so se izvršile prav mirno in dostojno. Vsi zborovalci so imeli iste cilje in iste želje, kajti bili so sami zavedni pristaši SKS. (Poučna tečaja.) Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se priredita v mesecu aprilu ta-le tečaja: Od dne 13. do dne 15. aprila trodnevni čebelarski in vrtnarski tečaj, od dne 26. do d ie 30. aprila pa petdnevni živinorejski, mlekarski in tečaj za pridelovanje krme. Prvi tečaj se začne v sredo dne 13. aprila točno ob devetih. Zanj se je treba priglasiti najkesneje do dne 9, aprila. Drugi tečaj pa se začne dne 26. aprila točno ob devetih in se je treba zanj priglasiti najkesneje do dne 20. aprila. Udeleženci tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča na zavodu. Pri-glase za oba tečaja sprejema ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (Služba viničarskega preddelavca) s prostim stanovanjem, užitkom ene krave, deputatom v petiotu in v drveli ter plači po dogovoru je razpisana na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Lastnoročno spisane prošnje, ki jih je opremiti z dokazili o starosti, sposobnosti, o dosedanjem službovanju, o državljanstvu in znanju slovenskega jezika ter o rodbinskih razmerah, se morajo vložiti do dne 15. aprila pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (Služba mlekarja) s prosto hrano in stanovanjem in za mesečno plačilo 500 K je razpisana na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Prosilci morajo imeti strokovno izobrazbo in praktično vajo ter morajo učence navajati pri molži in pri vseh mlekarskih delih. Prošnje, ki jih je treba opremiti z dokazili o starosti, o strokovni sposobnosti, o dosedanjem službovanju, o državljanstvu in o znanju slovenskega jezika, se morajo vložiti do dne 15. aprila pri ravnateljstvu državne kmetijske' šole na Grmu pri Novem mestu. (Dekan Karel Gnidovec obsojen.) Ob reklamaeijskem postopanju pri zadnjih državnozborskih volitvah ni hotel dekan Gnidovec izdati našim pristašem krstnih listov, ki so jim bili za* dosego njih volilne pravice potrebni. Ker je bilo na ta način mnogo volileev oropanih svoje državljanske pravice, je bila vložena proti dekanu Gnidovcu ovadba, na podstavi katere je bil dekan ob s o j e n na 400 kron globe, oziroma štiri dni zapora. Proti tej obsodbi se je pritožil dekan Gnidovec na stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je njegovo pritožbo zavrnil. S tem je postala obsodba pravnomočna*.— Prav tako, naj prejmejo vsi kazen, ki so hoteli odvzeti ljudstvu njegove pravice, njegovo soudeležbo pri vladi, ki sloni prav na volilni pravici. (Kozje.) V 11. številki »Slovenskega gospodarja* se napadajo kozjanski samostojneži, češ da so delili graščinsko ozemlje. Članku manjka podstava. V agrarnem občinskem odboru so samo trije s a m o s t o j n i, vsi drugi so pa klerikalci in demokrati. Načelnik je g. Franc Guček, klerikalec. Pozabili so uvrstiti med siromake g. dekana Marka Tomažiča, ki je dobil več kakor hektar najlepšega in najboljšega travnika, dasiravno ima že preko 10 ha njiv in travnikov. Ko bi delili mi samostojneži, bi zadovoljili vse stranke, kajti mi ne delamo pristransko. (Gospodu Francu žebotu, uredniku «SIovenskega gospodarja* v Mariboru.) časnikarsko društvo je sicer izdalo za vse časnikarje, tudi za nas, obvezni sklep, da se uredniki ne smejo napadati po listih. Ravnali smo se po tem sklepu, dasi so nas dostikrat spričo ostudnih laži po klerikalnih listih prav neprijetno srbeli prsti. Ali čisto naravno pa je, da prevzame urednik, kL hoče, da se ga glasom spredaj omenjenega sklepa ne napada po listih, tudi svoje dolžnosti, da vsaj po shodih ne nastopa na način, ki izziva naravnost odgovor. Gospod Ze-bot, po zanesljivih poročilih ste si dovolili na shodu dne 20. marca v šent.-jernejski župniji sledeče izpade proti naši stranki, in sicer ste trdili: 1.) da so naši poslanci zvezani z demokrati, komunisti in socialnimi demokrati; 2.) da se zavzemajo naši poslanci za zakon, o katerem odločujejo že policaji, orožniki in odvetniki; 3.) da so naši poslanci prodali ljudstvo komunistom, demokratom in socialnim demokratom; 4.) da ste o vseh naših poslancih, o čemer se še pogovorimo, podajali prav nekvalificirane informacije, reete neresnice. Petič in posled-njič, da je bil na tak način podan ves Vaš govor. — Gospod Žebot, kot časnikar morate vedeti, da so take trditve odkrite laži in nizkotna demagogija. Pozivljemo Vas torej, da odkrito in možko pojasnite stvar, ker drugače bi morali obžalovati, • da pojmuje slovenski časnikar tako žalostno svojo dolžnost, ki obstoji gotovo v prvi vrsti čaščenju resnice. Odkrito pa tudi izjavljamo, da v primeru Vašega molka odgovorimo z vso odločnostjo* in z vso brezobzirnostjo. (Donesek h «kancelparagrafu».) Dne 28. marca je udrihal pri pridigi v Šent Jerneju župnik na tak način po naših pristaših, da so najbolj obrekovani sklenili, da ne bodo šli prej v cerkev, dokler ti napadi ne nehajo. Trdili smo vedno, da ščiti »kancelparagraf* pravo vero, ker. uničuje sedaj razširjeno zlorabo vere. Kam pa ta privede, kaže šentjernejski primer. Zato, verniki, na plan za čistost in neomadeževanost svete vere! (Slovenjgradec.) Med vojno je deloval tu davčni upravitelj gospod Cepin. Njegovo delovanje je bilo tako, da je še danes pri ljudstvu na slabem glasu. Zato pozivljemo davčno oblastvo, da nas reši gospoda Čepina in da ga premesti drugam, kakor je to storilo že z drugimi uradniki. Upamo, da bo ta kratek poziv zadostoval, ne da bi nam bilo treba privleči druge stvari na dan. (Poštnemu ravnateljstvu;) V Radencih na Štajerskem je bila vržena v pisemsko skrinjico karta, na kateri je bilo napisano: »Na zdar jurjev-ski Sokol!* Ko pa je prišla karta v roke naslovljenca, pa je bila izbrisana na njej beseda »Sokol* in namesto nje napisana beseda fantje! Ker se to ni moglo dogoditi drugje kakor na pošti, zahtevam p v tem oziru preiskavo. Ker strankarske zagrizenosti pri uradnikih ne trpimo, zato v preiskavo z uradnikom, ki jo je zakrivil! (Iz Pisec.) Kakor je bilo pričakovati po letošnji skrajno mehki in topli zimi, s 3 je pojavila po naših vinogradih gosenica-pedic letos že v začetku meseca marca. (Popisal sem gosenico in metulja v lanskem »Kmetovalcu*.) V mojem 8/» velikem vinogradu smo uničili ob rezatvi dne 7. marca nad 100 napol razvitih gosenic. Kakor zdaj vidim, jili je še mnogo ostalo, kajti oklestile so mi že dokaj trsov. V kakšni množini nastopa letos ta škodljivec, kaže pobiranje gosenic po šolskih otrokih v tri orale velikem vinogradu Pernaverja dne 2. aprila 1921., kjer je 19 šolarjev nabralo pod mojim vodstvom v pičli uri 153 gosenic. Da smo Prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista*1! 4 Pridobivajte nove naročnike in naročnice našemu glasilu I imeli več časa, nabrali bi jih bili naj brž še enkrat toliko. Ker je ta gosenica, kakor vse gosenice, zelo požrešna in v stanu, da ogloda, še preden dorase, ravno sedaj se razvijajoče oči ne samo na enem trsu, ampak na 2 do 5 trsih, je pač jasno, kakšno velikansko škodo mora napraviti ta gosenica po naših vinogradih. Zato je v jeseni toliko jalovega trsja! — Zato resno in nujno kličem: Vinogradarji v Posavju, zatirajte gosenico-pedic, ki nastopa letos v ogromni množini in ki klesti trsje, da je groza. Da omejite kolikor toliko njeno pogubonosno delo in se obvarujete občutne škode, so večji otroci kaj pripravni za pobiranje. Nadučitelj J. Medved. (Št. Peter pri Mariboru.) Lansko leto nam je očital «Slovenski gospodar®, češ da rešujemo Staro pravdo z godbo, ker smo se ob priliki kmetskega taborja na Pesnici poslužili naše kmetske godbe iz Metave. Sploh je bila omenjena godba že večkrat napadena v klerikalnih listih, ker je sodelovala pri naših prireditvah. Sedaj pa, glejte čudo, je igrala godba na Veliko noč na koru v cerkvi. Tudi najstarejši Šentpetrčani ne pomnijo kaj takega. Ali nihče se ne gane in nihče ne najde besede proti godbi. Zakaj pa sedaj ne, to nam naj pojasni dični «Sloven-Bki gospodar®. Ali bi hoteli naloviti kaline? — Pri večernici je gospod kaplan primerjal nas samostojneže s farizeji. Gospod kaplan, primera šepa. Mi ne nosimo nikdar vere na jeziku, kakor mnogi, že veste kateri, pač pa v srcu. Zato pa je tudi bolje, da prene hate na prižnici s farizejami, ker dru gače bo »kancelparagraf® še prej skic njen. Ne odganjajte ljudi iz cerkve, temveč s pravo božjo besedo jih va bite v cerkev! Ker razžaljiva primera s farizeji tega ne stori, zato se poboljšajte! — Več Šentpetrčanov. (Iz Prekmurja.) Bližajo se občinske volitve. Po Sloveniji je nastal že živahen volilni boj. Tu v Prekmurju pa prireja samo poslanec župnik Klekl volilne shode. Ta mož obvlada danes vse Prekmurje. In gotovo je, da bo njegova stranka, SLS., zmagala na vsej črti, kakor pri volitvah v ustavo dajno skupščino. In zmagala je samo zaradi zanikrnosti in brezbrižnosti drugih strank. V prvi vrsti je poklicana tu nastopiti na agitacijskem polju SKS. Ta stranka mora zanesti svoj zeleni prapor na zelena prekmurska polja. Na teh poljih naj zmagonosno zapla-pola prapor kmetiških žuljev in obrtniškega znoja! Na delo, in sicer hitro, da ne bo prepozno! V Prekmurju sicer ni več madžarskih grofov, a ostali so njihovi zvesti hlapci duhovniki. Ti duhovniki, plebanuši in kaplani, so največji Madžaroni. Država svetega Štefana je njih ideal, za njim pride Rim in daleč daleč šele mal spomin na ma-terinščino-slovenščino. O kakem razumevanju za narodno ujedinjenje niti sledu ni. Takšni so tukajšnji duhovniki, ki so poleg tega še podrejeni madžarskemu škofu v Sombateliju. Redi pa te gade Jugoslavija na svojih prsih, da ji pijejo mleko in da vcepljajo njenim državljanom strup in prepričanje, da je Madžar več nego Slovan. Ne rovarijo samo na tihem, temveč čisto očito govore, da pride kmalu dan, ko jih pridejo odrešiti njihovi gospodje grofi Madžari. In kmet, kateremu je dala država tu zemljo v last, seveda nepoučen, trobi z duhovnikom v isti rog. Tu bi imela SKS. mnogo posla in dela, ki bi pa rodilo zelo hvaležen sad. Skrajni čas je že, da se zgane SKS. in da pride semkaj. Kmalu bodo volitve. Zato na delo, ker ljudstvo je nevedno in zapeljano. Toda pridite hitro, da ne bo prepozno! S. Kmetiško imetje v nevarnosti. (Napisal Vičanski škerlec pri Veliki nedelji.) Štiri leta trajajoča vojna je zadala kmetiškemu gospodarstvu velike in težko ozdravljive rane. Takoj po končani vojni se je poprijel naš kmet, vdan v božjo voljo, z vsemi močmi težkega kmetiškega dela, da bi čim preje zacelil po vojni provzročene rane. Tega dela še ni popustil, ker dobro ve, da sme le s pridnim delom upati na boljše čase. Kmetovalec ne mrzi dela in ne pozna stavke ali štrajka, kakor se to žalibog opaža pri drugih stanovih. Zato morem reči, da se naš slovenski kmet vsled vojne ni poslabšal, ampak da je ostal zvest svojemu kmetiškemu poklicu. Od zore do mraka opravlja kmetovalec svoj posel, ne da bi gledal na uro. Njemu so izročena najtežja kme-tiška dela, da preživi svojo družino in da poplača mamici državi dačo, s katero vzdržuje ona uradništvo, vojaštvo i. dr. Kot dobra duša in kot skrbni oče svojih otrok se trudi kmet in pritrguje samemu sebi, da preskrbi svoje otroke, da bodo mogli pričeti sami gospodariti, kadar se postavijo na lastne noge. Tudi če ga zadene v gospodarstvu kaka nesreča, ne odneha z delom. Kmet rad moli, dela in plača. Kar se mu označi za sveto, ohrani kot tako v svojem srcu. Kmet pa ima tudi radodarno in usmiljeno roko do siromakov. Ali se more terjati še kaj več od našega kmeta? Ker ljubim in spoštujem kmetiški stan, "sem dolžan zagovarjati kmeta in odvračati od njega nevarnosti, ki mu prete s škodo. Nočem pa pri tem opravljati ali žaliti druge stanove. Pač pa imam v mislih druge kmetu nevarne elemente, ki žive brez dela prav mastno in bogato ter katerih število se množi od dne do dne tako, da more nastati v kratkem času v naši novi državi prav nečloveški in grozotni nered. Omenjeni elementi so roparji in tatovi, ki so posebno našemu kmetu najbolj nevarni. Skoraj ni noči, v kateri se ne bi izvršila kaka večja tatvina. Torej kmet, kar si si poleti priskrbel in pridelal, ti požro lahko v eni noči taki kavrači. Tudi ropi se brez usmiljenja izvršujejo. Samo v mesecu januarju so se zgodila okoli Ormoža tale zločinstva: Na železniški postaji v Ormožu se je izvršil roparski napad. Oborožena druhal je prišla ponoči na postajo, nastavila službujočemu uradniku revolver na prsi in zahtevala od njega denar. Uradnik je moral roparski tolpi izročiti najprej svoj denar, potem denar iz blagajne in, ker ji je bilo še to premalo, je zahtevala tudi denar iz glavne blagajne, do katere pa uradnik ni imel vseh ključev. Zategadelj je zahtevala tolpa, naj pride postajenačelnik s ključi. Slučajno pa se je med tem časom približala nočna straža z lučjo. Roparji so izginili v temo in pustili uradnika pri prazni blagajni. — Drug primer: V noči od dne 9. na dan 10. januarja so oropali cerkev Sv. Lenarta pri Ormožu ter odnesli dragoceno monštranco in dragocen ciborij. Čut poštenosti manjka tako, da ne prizaneso taki nepridipravi niti hiši božji! — Dne 10. januarja zvečer so prišli v železniško čuvajnico št. 29 pri Ormožu štirje nepoznani možje. Čuvajeva žena, mati desetih otrok, je bila sama doma. Možje so zahtevali denar, na kar jim je žena zagrozila s samokresom, katerega so ji pa iztrgali iz rok, jo z nožem zabodli v prsa in nato izginili. Če bi hoteli govoriti še o napadih na cestah in potih, ki se dogajajo vedno, ter o različnih tatvinah pri kmetih na zrnju, vinu, obleki, mesu, zabeli in živini, ki so se prigodile zadnji čas v našem okraju, bi se dala spisati cela knjiga. Slična tu omenjena hudodelstva se množe od dne do dne in, kakor je razvidno iz časopisnih poročil, tudi drugod niso ljudje na boljšem. Če bo šlo tako naprej, da bodo pridni delali in skrbeli, lenuhi kradli, hudiči ropali in morili, potem bo izgubil tudi naš kmet vsako veselje do dela in marsikateri, ki je še sedaj pošten član človeške družbe, bo zašel na napačna pota. Vse take in enake hudobije je treba v najkrajšem času preprečiti. Ker se nihče v tem oziru ne gane, si štejem kot kmetijski posestnik v dolžnost, da odločno zahtevam od naših državnih poslancev, da v kratkem preskrbe, da se izvedejo proti vsem zločinskim elementom na deželi potrebne in ostre odredbe. Mislim, da govorim iz srca vseh, ki ljubijo in čislajo poštenost, če zahtevam, da morajo biti ti kazenski zakoni tako ostri, da se vzame z njimi tem nevarnim elementom vsak pogum za nove zločine. Po mojem mnenju bi kazalo porabiti take zločince za trda dela, in sicer pri gradbah železnic in cest, pri osuševanju močvirnih travnikov itd., ne pa, kakor se je to delalo preje po avstrijskem zakonu, da se jih je redilo na račun prebivalstva. Za nepoboljšljive elemente pa je treba tudi kazen poostriti. Ker je treba zlo iz-koreniti, bi bila za notorične zločince umestna le smrtna kazen. Najsi bo ta kruta in grozna, blagor vsega prebivalstva zahteva, da se zločini odpravijo, in če drugače ni mogoče, tudi s smrtno kaznijo. Le tako bi se prišlo tem lopovstvom hitro v okom. Prepričan sem pa seveda tudi, da bi se skoraj zmanjšale in popolnoma prestale smrtne obsodbe. V starih časih so si, kadar je hudobija med ljudstvom narasla tako, da je ogrožala ves javni mir ljudstva, pomagali z vislicami. Če ni najti danes drugega izdatnejšega sredstva, se tudi pred vislicami ni treba strašiti, kajti še večji greh je, če se dopusti, da zločinci poštenjakom in bednim pokradejo, kar so si z lastno pridnostjo pridelali za življenje. To naj uvažujejo naši državniki! Politične vesti. (Prisego kot poljedelski minister je položil tovariš Pucelj) dne 1. aprila ob desetih dopoldne. Zajedno z njim so prisegli tudi ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovid ter predsednik zemaljske vlade v Sarajevu dr. Džor-dževič. Regent je bil zelo ljubezniv. Tovariša Puclja je vprašal, kako je v Sloveniji, in se zlasti zanimal za vtisk, ki ga je napravila Karlova pustolovščina v Sloveniji. Tovariš Pucelj je na to obširneje odgovoril. (Posle poljedelskega ministra) je prevzel poslanec Pucelj dne 2. aprila. Njegov prednik dr. Jankovič mu je podal obširen referat o vseh nujnih delih v ministrstvu. Nato mu je predstavi^ načelnike vseh oddelkov, od katerih se je po kratkem nagovoru poslovil, na kar jih je pozdravil tovariš Pucelj s sledečim nagovorom: «Spo-štovani prijatelji in tovariši! Po volji Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika regenta, v soglasju z ministrskim svetom in po volji SKS., katera je, uvidevši zgodovinski trenutek in važnost današnjega položaja, zahtevala to žrtev, sem prišel na to mesto. S seboj prinašam trdno voljo, posvetiti vse sile najvažnejšemu in najštevilnejšemu stanu naše lepe in tako ljubljene domovine in iskati z njim zaeno kakor tudi v sporazumu z njega zastopniki pota in pripomočke, s katerimi moremo priti do pravega blagostanja. Smatram da je predpogoj močne države zdrav in zadovoljen kmetijski stan. Tej hiši pa pripada dolžnost, prva, težka pa častna dolžnost, da dela v dosego tega cilja. Popolnoma sem prepričan, da se zavedate svojih nalog in dolžnosti. Navzlic temu pa Vam priporočam, da vztrajate na tem polju dela. In le, če bomo vsi skupaj, jaz in Vi, delali v tem zmislu, moremo biti prijatelji ne le stvari same, marveč i prijatelji in tovariši vob-če. V tem pričakovanju Vas lepo pozdravljam.® (V ustavnem odboru) se dovršuje delo. Klerikalci so poizkusili še enkrat onemogočiti «kancelparagraf», kar pa jim je popolnoma spodletelo. To je klerikalce tako vjezilo, da je poslanec Šimrak napadel poslanca Krstelja, za kar je prejel od njega krepko zaušnico. Bog mu jo blagoslovi! (Zopet nasilja.) V Rojanu gri Trstu so italijanski orožniki v neki slovenski gostilni aretirali kar vso slovensko družbo, češ da kujejo zaroto. Preiskali so vse člane družbe do kože in našli 18 žepnih nožev. Nato so vseeno družbo odpeljali v zapore, iz katerih so jo izpustili šele drug dan. Lahi so tako za eno blamažo bogatejši. (Karel Habsburški) ali, kakor ga imenujejo Dunajčani, «Karl der Durn-me», se je povrnil na Madžarsko v praznem upanju, da ga sprejme ves madžarski narod z odprtimi rokami in ga posadi kot svojega kralja na prestol sv. Štefana. Toda Korelček je- delal račun brez krčmarja, tako da je njegova pustolovščina že toliko kot končana. (Kako je prišel Karel na Madžarsko.) Kljub temu, da je zastavil Karel švicarski vladi, ki mu je dovolila bivanje v Švici, svojo častno besedo, da ne bo pobegnil iz Švice, je vendar na tihem ušel iz Švice ter snečtel besedo, kakor že mnogi iz rodu Habsburžanov. Pod napačnim imenom in s ponarejenim potnim listom je prepotoval Karel Avstrijo in se nato z avtomobilom pripeljal v Sombateli na Madžarskem, kjer se je nastanil v palači škofa, ki imenuje naše duhovnike v Prekmurju. Upamo, da bo to vendar že vzbudilo našo vlado, da bo osvobodila Prekmurje habsburških madžaronov. (Vse proti Karlu.) Iz Sombatelija, kjer so se mu pridružili, kakor rečeno, le škof in nekateri plemiči, je odpotoval Karel v Budimpešto, kjer pa je slabo naletel. Horty, državni upravitelj Madžarske in dasi monarhist ni hotel o njem nič slišati. Enako se je proti njemu izjavila tudi vlada in tako je moral Karel se že po dveh urah vrniti v Sombateli. (Mala antanta in Karel.) Karel, ki je računal, da postane najprej madžarski kralj, potem pa da udari na Slovaško in Hrvatsko, kjer je računal na Radiča, se je v svojih računih silno zmotil, kajti njegove račune je spregledala takoj mala antanta, to je Jugoslavija in Češka, ki ste v zvezi z Rumunijo podali Madžarski ultimatum, po katerem se mora do četrtka odpraviti Karla iz Madžarske, ker v nasprotnem primeru bodo izvedle to z lastno vojaško silo omenjene države. Ker so se mali antanti pridružile tudi ostale države, med njimi celo Avstrija, se je Madžarska morala udati in tako je smatrati Karlovo pustolovščino za toliko kot končano. (Karel zbolel.) Svoj neuspeh si je Karel vzel vidno tako k srcu, da je zbolel in da ga bodo morali odpeljati s sanitetnim vlakom iz Madžarske. (Naši socialni demokrati in Karel.) Dočim razumeva dunajska «Arbeiter-Zeitung» zelo dobro nevarnost, ki bi jo mogel provzročiti Karlov povratek, se ljubljanski « Naprej® ne zaveda tega. Kljub svoji «brihtnosti», s katero obklada 'vse (razen ministra n. r. Antona Kristana), pravi, da je vseeno, ali vlada Madžarsko Horty ali Karel. Oh, gospodje pri «Napreju», kako ste jo za-vozili! — Prečitajte samo «Arbeiter-Zeitung®, svoje idejno glasilo, in spoznali boste, da je nekaj čisto drugega, če vlada Horty ali če vlada Karel. Za Hortyja se Slovaki in Hrvati nikdar ne bodo odločili, pač pa morejo storiti to za Habsburžana. V tem tiči zajec, kar samo brihtni «Naprej» ne ve. (Komunistični nemiri v Nemčiji ugašajo.) Po številnih bitkah s komunisti se je policiji posrečilo, aretirati glavni stan komunistov. V bojih so imeli komunisti mnogo izgub, na tisoče pa jih je bilo tudi aretiranih. Samo na ozkem prostpru med mestoma Halle in Eis-leben se še drže komunisti, toda tudi tam bo njihove slave skoraj konec. (Zavezniki nadaljujejo z okupacijo Nemčije.) Ker se Nemci ge nadalje branijo plačati vojno odškodnino, kakršno zahtevajo zavezniki, nadaljujejo le-ti z zasedbo Nemčije. Pri tem je prišlo do spopadov s prebivalstvom, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. (Amerika bo ratificarala versajski mir.) Kakor zatrjujejo listi, bo Amerika vseeno ratificirala mir z Nemčijo. (Nova zavezniška konferenca) se bo baje vršila še tekom tega meseca v Italiji. (Italijanski parlament) bo vendarle razpuščen in volilna borba se je tudi že pričela. Za enkrat obstoji ta borba v tem, da si fašisti in komunisti medsebojno požigajo hiše in palače. Da se pri tem tudi pridno pobijajo, se razume samo po sebi. Resnično: sedanja Italija je dežela anarhije. Anarhija v Italiji pa je tudi naš zaveznik, kateri nam bo pomagal streti nasilje nad našimi brati tam preko. Seveda pa temu, da pride rumenjak v pljuča in provzroči smrt, ni vedno krivo samo prej omenjeno otipavanje, marveč enaki primeri obolelosti so se dognali v trebušni duplini tudi, če so živali obolele na perutninski koleri, dalje pri raznih nepravilnostih v jajčji cevi, pri njenem zoženju in pri zamašitvi. Tudi je mogoče, da se jajce, ki se odtrga iz jajčnika, ne zvrne v jajčjo cev, marveč naravnost v trebušno duplino. Vsi ti primeri nam ukazujejo pomisliti, kaj je storiti z živaljo, ako se kaj takega zgodi. Ker rumenjaka ne-veščak brez nevarnosti za žival ne bo mogel odstraniti iz trebušne dupline, zato je pametneje, da se žival prej zakolje, preden bi se utegnilo pojaviti kako obolenje v notranjih delih ali bi se utegnila žival celo zadušiti, ako bi rumenjak vdihala v pljuča Književnost. (Pfavljice.) Spisala in jim slike narisala lika Waschtetova. Cena vezani knjigi 40 K, po pošti 1 K 80 v več. Knjigo krase lepe slike, izmed katerih bodo zlasti večbarvne gotovo ugajale mladini. Knjigo priporočamo. (Damir Feigel: Tik za fronto.) Broširano 36 K, po pošti 2 K več. Vojni dogodki v Gorici od laške vojne napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir 21 črtic, ki jih vsebuje ta knjiga. Primorskim rojakom bo vzbujala knjiga otožno-vesele spomine, vsak prijatelj zdravega humorja pa ostane pisatelju hvaležen za prijetne urice, ki mu jih bo knjiga gotovo naklonila v obilni meri. Obe knjigi se naročata pri « Tiskovni zadrugi® v Ljubljani, Sodna ulica št, 6. 0 nekaterih boleznih pri perntnini. Zelo razširjena je navada, da se kokoši otipavajo na trebuhu v svrho ugotovitve, če imajo jajce, da se jih potem ne pusti na prosto, ampak se jih zapre, dokler jajca ne zneso. To otipavanje provzroča mnogokrat vnanja in celo notranja obolenja. Še nevarnejše je otipavanje v zadnjici ali pravilneje v jajčji cevi. Žival se pri tem navadno brani in je nemirna in prav lahko se zgodi, da se ji notranje dele rani s prstom in se jih razen tega še okuži, ako prst ni snažen. O spredaj omenjenem primeru se slišijo poročila, da se dostikrat pojavi obolenje na jetrih, kar izvira od pretrdega prijema in temu sledečega pritiska na jetra. Tudi se večkrat dogaja, da se na ta način stre eno ali drugo jajce, ki še dozoreva v jajčniku. V jajčniku so razvijajoča se jajca (rumenjaki) v razni velikosti grozdasto nabrana in vise nekako v trebušno duplino. če se tako jajce stre, se rumenjak izlije v trebušno duplino, odkoder zaide v trebušne zračne cevi in ga žival od tam vdiha v pljuča, kar provzroči smrt vsled zadušenja. Saditev sladkorne pese. Ustanovni odbor za zgradbo sladkorne tvornice na Posavju je hotel lansko leto v večji meri poizkusiti s sajenjem sladkorne pese. Ta namen se mu je le deloma posrečil, ker ni dospelo naročeno seme pravočasno v naše kraje, in smo bili tako primo-rani izvršiti poizkuse s sladkornim semenom neznanega izvora in neznane kakovosti. Vendar so bili tudi lanski poizkusi zadovoljivi in so pokazali 16 do 18-5 odstotka sladkorja. Lani naročeno pesno seme nam je došlo šele v jeseni ter nam bo prišlo prav za letošnje poizkuse. Seme je pridelek svetovnoznanetvrd-ke J. Zapotil, Vjetrušice, pošta Kle-cany pri Pragi. Ta tvrdka se je posvetila gojenju sladkornopesnega semena, ki je prestalo svetovno konkurenco, kar je neprijetno zadelo Nemce in Francoze. Razlike pri sladkornem semenu obstoje v velikosti klop-čičev (semena), v specifični teži, kali-vosti in številu klic. Povprečni pridelek semena tvrdke Zapotil je izkazal pri poizkusih v Češkoslovaški 1919. leta 285-2 q korenin na 1 ha za 18-35 odstotka sladkorja, kar predstavlja 52-4 q sladkorja na 1 ha. Nemška semena dajejo več korenine pri nižji sladkornosti in stoje za Za-potilovim semenom. Te podatke omenjam le zaradi boljšega umeva-nja o semenski razliki. Lanski poizkusi so se izvršili brez vsakega načrta. Letošnji poizkusi naj se izvrše povsod ob istem času in na enak način. Ker so sedaj noči še mrzle, zato je za sejanje še čas. Najboljši čas za setev semena sta 15. in 16. april. Ob tem času namreč preneha nevarnost, da pozebejo mlade rastlinice. Vsak kmetovalec, kateri misli napraviti poizkus, naj odmeri 1 ali več arov veliko njivo (1 ar = 100 m2), jo pognoji s 300 kg dobrega hlevskega gnoja na 1 ar, gnoj zaorje 20 do 25 cm globoko, njivo prebrani in lepo poravna, da ne bo nikakih gred ali jarkov (krajev). Dobro je, ako se prebranana njiva z valjarjem poravna in utrdi. V tako zravnano zemljo naj se naredi s pomočjo motvoza (špage) ravne črte, ki naj bodo okoli 40 cm narazen, in z ozko motiko se naj zarišejo 3 do 4 cm globoki jarki, v katere se naj z roko naseje seme sladkorne pese. Posamezna semena naj bodo v vrsti 4 do 5 cm narazen. Seme se naj pokrije z zemljo in, če je mogoče, še enkrat prevalja. Mi Slovenci smatramo valjanje za zelo nespametno delo, čeprav lahko trdim, da se ves svet poslužuje valjarjev pri obdelovanju zemlje. Valjarji zemljo zravnajo, kepe zdrobijo,, sveže izorano zemljo stlačijo, da seme hitreje kali ter da gre voda lažje iz spodnjih plasti kvišku. Pri ozimnih žitih pritisnejo valjarji vsled zimskega mraza izvlečene korenine k zemlji, da se primejo in bolj obra-stejo. Pri sladkorni kulturi je valjar neobhodno potrebno orodje. Vsak pridelovalec sladkorne pese (tudi krmske) bo vedel, da raste na me-* stih, kjer je zemlja stlačena, najboljša in najsladkejša pesa. Na valjani njivi potrebuje seme 9 do 12 dni, preden ozeleni, na nevaljani 14 do 18 dni. Za valjar služi 2 m dolg hrastov hlod s premerom od 30 do 40 cm, okoli katerega se naredi okvir in se pritrdi nanj drog za konje. Valjar napravi lahko vsak pameten kolar, okuje pa ga vsak kovač. Natančen načrt valjarja pošljem rade volje vsakemu brezplačno. Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti. Kamor kmet In obrtnik zahajata fn kjer dasta zaslužka, tam morajo biti naročeni na „Kmetisk! list" 1 s; Ko pesne rastlinice ozelene in na-rede ava listka, jih prvič okopljemo in oplevetno med vrsticami. To delo je zelo važno, da plevel rastlinic ne zamori, če je zgornja zemlja trda, ki se zato zrahlja, da ima zrak dostop h koreninam. Trda skorja provzroči, da dobe rastlinice bolezen (Brand), vsled katere postanejo korenine črne in se posuše. Kadar dobe rastline štiri liste, se jih v vrstah razredči, to je vse slabotne rastlinice se izruje na 20 do 25 cm (1 pedenj). Čez en teden ali 14 dni se drugič okopljejo in nazadnje nekoliko prisujejo. S tem je vse delo do jeseni končano. Mlade izruvane rastlinice lahko porabimo za sajenke na drugem mestu. Sladkorna pesa nam služi za krmljenje vseh domačih živali, za napravo sirupa in izboljševanje petijota ali pa tropin za napravo žganja. V jeseni bom pravočasno poročal, kdaj je treba peso izruvati in poslati v preizkušnjo. Sladkornopesno seme razpošilja dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem; 1 kg semena sladkorne pese stane 57 kron (brez poštnine). Fran Malasek, Grm. (Naša izvozna trgovina v letu 1920.) je bila vredna 1,320.606.055 dinarjev ali preko pet milijard kron. V prvi polovici leta so bile stavljene trgovini znatne ovire, manjkali so vagoni, pro-1 met po južni železnici z Avstrijo in Italijo je bil zelo omejen, z drugimi državami je bil deloma sploh prekinjen, in vrhu vsega tega so vplivale še odredbe min stra drja. M. Ninčiča naravnost uničujoče na trgovino. Šele v drugi polovici leta se je stanje zbolj-šalo in to v prvi vrsti zaradi nastopa drja Stojanoviča, ki je zmagal z načelom proste trgovine. Kako je to ugodno vplivalo na trgovino, kaže naslednji pregled. Vrednost izvoza je znašala: v prvem poluletju . 465,086.161 din. „ juliju .... 69,744.456 „ „ avgustu . 4 , 66,613.012 „ >* septembru „ . 109,010.476 „ 9t oktobru . a . 179,972.795 „ „ novembru . . . 212,975.988 „ . decembru . . ..- 217,203.167 .. skupaj . . . 1.320,606.055 din. Med izvoženimi predmeti zavzemajo po vrednosti prvo mesto stavbni les s 310,580.385, izdelki iz lesa s 334 mil. 258,206 in drva z 1,155.823 dinarji, na drugem mestu je koruza s 150 mil. 603.303 dinarji in šele na tretjem mestu žito s 126,748.373 dinarji. Izvoz mesa je znašal 108,157.505 dinarjev. Največ je bila tega izvoza deležna Štajerska in Maribor je postal naravnost centrala izvozne trgovine. Moka s 96,582.548 dinarjev je na petem mestu. Fižola je bilo izvoženega za 53,687.195, prašičev za 26,861.744, vina samo za 6,932.830 in krompirja za 4,597.537 dinarjev. — Iz vseh teh številk se razvidi, da je naš izvoz šele v povojih. Osobito trpi izvoz poljskih pridelkov in živine. Z znižanjem carine na izvoz mesa bo izvoz gotovo silno narastel. Treba bo poskrbeti samo za to, da se bo zvišal tudi izvoz drugih pridelkov. (Invalidske podpore) znašajo za vso državo 304,758.835 dinarjev. V Sloveniji odpade od te vsote 3,069.200 din. za redne in 2,620.000 dinarjev za izredne stroške, kar znaša okroglo pol-drug odstotek vseh podpor. Temu nasproti pa je statistika invalidov sledeča: Od 197.100 osebnih invalidov vse države jih ima Slovenija 20.000; otrok osebnih invalidov je v vsoj državi 250.027, v Sloveniji 20.930; rodbin padlih vojakov je v državi 265.000, v Sloveniji 9000; sirot brez očeta in matere je v vsej državi 27.000, v Sloveniji 1900. Kar se Slovenije tiče, te številke niso zanesljive, ker avstrijska oblastva premnogih niso priznala za invalide, dasi so bili. V tem oziru sc bo izvršila v bližnji bodočnosti vojaška revizija invalidov, na katero že danes prizadete opozarjamo. (Invalidski davek) teh izdatkov ne krije niti od daleč, ker prinaša le nastopne dohodke: V Srbiji 20,000.000, v Bosni in Hercegovini 15,000.000, v Dalmaciji 1,800.000, v Hrvatski 20 milijonov, v Sloveniji 11,000.000 in v Vojvodini 20,200.000 kron, kar pomeni nad 200 milijonov kron primanjkljaja. (Proračun za leto 1921/22.) izkazuje ogromno vsoto osem milijard potrebščin. Ker je očividno, da pomeni taka vsota za našo državo naravnost katastrofo, je že sedaj velika akcija v tiru, da se črtajo vsi nepotrebni izdatki. V parlamentarnih krogih tudi že trdijo, da se bodo znižale potrebščini za najmanj tri milijarde. (Promet naših bankovcev) je znašal dne 8. marca 3.452,421.150 dinarjev, od dne 1. do dne 8. marca se je povečal zopet za 46,477.460 dinarjev. V zadnjih dveh tednih torej za več kot sto milijonov dinarjev. (Bankovcev po 25 par) je bilo naročenih v Zagrebu za 200 milijonov kron. Bankovci bodo približno take velikosti, kakršne so poldinarski. V promet pridejo v najkrajšem Času. (Stare avstrijske bankovce) po 1, 2 in 10 kron hoče vlada zamenjati toda le take, ki so pravilno žigosani. Kr.~ je veliko, če ne večina teh bankovcev nepravilno žigosanih, zato priporočamo vsakemu skrajno previdnost. Proti tej vladni nameri nameravajo protestirati trgovci in obrtniki v Splitu, a škod tavalo ne bi, če bi se jim pridružili tudi r.aši trgovci in obrtniki. (Črnogorski perperi) še niso izmenjani. V vsej črni gori je bilo v popis predloženih le za 12 milijonov perpe-rov (pred vojno je bil perper vreden malo manj kakor naša krona), pač d"> kaz o revščini Črne gore. Obenem pa se iz tega tudi razvidi, da ni črna gorr med vojno poznala špekulacije in vojne dobičkarije kakor drugo dežele. (Samo ena Narodna banka.) Vsem bankam in podjetjem bo prepovm.nn naslov Narodne banke. Zavodi, ki »rajo tak naslov, ga bodo morali odstraniti. Obenem se izdeluje načrt za h-la-jo novih delnic, in sicer pod ugodnej simi pogoji, kakor so bili pri prvi emirji. (Dohodki carinskega ravnateljstva v Beogradu) so znašali v letu 1920. 423,156.913 dinarjev. (Nova uvozna carina) bo skoraj uveljavljena. Naša podjetja, kakor Peko in druga, bodo z njo zadovoljna. Ni Kakor pa ne bodo za njo navdušeni -.mi' tovalci. Carina na uvoz železa mora pasti.) Kmetovalec potrebuje železo neobhodno. Danes velja 100 kg železa, dobljenega iz Nemčije, 700 kroD, našega domačega železa pa do 1100 kron. Frav nobenega interesa uima držav.*«, cia s carino ščiti jeseniške tuje kapitaliste. Enako pa naj tudi delavci skrbe, da povečajo produktivnost plavžev, ne pa da s pomočjo carine žive na stroške konsumentov. Zato pruČ s «\i-riuo na železo in druge kmetijstvu neobhodno potrebne predmete! (Davek na poslovni promet) -o ne zaračuni pri izvozu carine prostih ; rel-melov. Kdor je pomotoma t »bičal tali d.ivi k. naj ga zahteva na/-«.i- (Nove carinarnice.) V hakeku se usfai- vi nova cariua<"iica H. razreda, v Planini pa carinski oddelek za nadziranje ceste Tret-Ljubljana. V 3oti>-derščici in v Rovtah se bodo nastanili odmiki finančne straže. (Razliko med staro in novo izvorno carino) morajo carinarnice povrniti. To velja za razdobje od dne 10. do iln; 25. februarja, ko je stopila nova carinska tarifa v veljavo in bila pri nas objavljena. (Da se pospeši carinjenje poštnih paketov,) je odredil minister za pošto in brzojav, da so plača vsakemu carinskemu uradniku po 10 par nagrado z a vsak zacarinjen paket. Obenem se je dovolilo zacarinjenje poštnih paketov fudi carinarnicam II. razreda, kar je bilo do sedaj dovoljeno le carinarnicam I. razreda. (Davek za tujce) znaš«, v Sarajevu ifislej štiri krono za ose1 o. (Poštnino za pisma) bo povišalo ministrstvo za 100 odstotkov. Na navadno pismo za notranji promet bo torej treba dati znamko za pol dinarja, dočim se bo moralo plačati za inozemstvo kar cel dinar. (Nove pristojbine v brzojavnem prometu.) Izza dne 1. aprila veljajo brzojavne blankete 20 par. Za brzojavke, oddane ob nedeljah in praznikih, bo treba plačati trojno pristojbino. V kratkem bo izdan enotni opravilnik brzojavnega prometa za vso državo. (Poštne pakete) z označeno vrednostjo nad 600 dinarjev smejo zaprto oddajati odslej vse nesumljive stranke. (Nova, oziroma razširjena podjetja.) Mizarske delavnico v Tehar-jih pri Celju so znatno razširjene. — V Mariboru bo skoro dogotovljena tvornica za električne žarnice «E 1 e k-tra». Podjetje, ki je v slovenskih rokah, prične z delom meseca maja. — V Bistrici pri Mariboru se bo zgradila na mestu bivše nemške tvornice za cikorijo slovenska tvornica za a k a-mulatorje in kovinske izdelke za svetil j k e. Z delom se bo pričelo meseca julija. — Tovarna lana in konoplje v Novem Segedinu je pričela po štiriletnem pre-stanku zopet z delom. — V Zagrebu se je osnovala tvornica za klobuke in cilindrez osnovno glavnico 10 milijonov kron. Izdelovali se bodo damski in moški klobuki. — V Dalmaciji, v okolici vasi Lušani, se je otvoril nov premogokop. (Nova tvornica.) V Spodnji Šiški pri Ljubljani je zgradila tvrdka Sa-jovic in drug moderno urejeno tvor-nico za sifonske glavice in za popravo aparatov, ki se rabijo v gostilničarski 'in sodovičarski obrti Svornica poljedelskega orodja v iu na Gorenjskem) se dobro razvija Tvornica Kajetana Ahačiča izdeluje prvorsitne domače kose, srpe, kline in druge železne izdelke, ki so dokaj boljši kakor izdelki iz Avstrije. (Celjsko tvornico cinka) namerava povečati ministrstvo za trgovino. Samo da ne bi bil povečan s tem tudi primanjkljaj tvornice! (Potrebna odredba.) Finančno ministrstvo je odredilo, da se ne sme pod nobenim pogojem dovoliti neposreden prevoz blaga z avtomobili iz Italije v našo državo. Skrajnji čas je že bil, da se je to ukrenilo, kajti laški avtomobili so kvarili naše ceste, vršili tihotapsko službo in obenem bili velika opo-a tržaškim fašistom. Želeli bi le še, da bi nastopila n».ša vlada drugače tudi proti uvozu laškega blaga. (Izvoz živil.) Radi dolgotrajne suše in slabih izgledov na letošnjo žotov je vlada prepovedala vsak izvez žbil (pšenice, ječmena, ovsa, konze) kakor tudi slame in sena. NeHteri so k t-mu dodali še meso in živ'no. Modrijani! Ob slabi letini, ko je pomanjkanj 3 je vendar še trikrat bolj potrebno, da se živina pravočasno proda, ker mca drugače poginiti zaradi nezadostne hram. (Izvoz živine in mesa ni prepovedan.) Opozarjamo vse prizadete, da ni resnično poročilo nekaterih listov, da je izvoz mesa in živim prepovedan. Slej kot prej je izvoz mesa in živine prost. Prepovedan je samo izvoz krme za žhiuo. (Izvoz klavne živm^,) mesnih izdelkov, suhega in svežega mesa, masti, krme in koruze v Italijo je prepovedan. Italijani pravijo, da zaradi živinske kuge, kar pa ne odgovarja resnici, pač pa se boje, da bi padla laška valuta, ki stoji daues brez pravice nad dinarsko valuto. (Škoda na naših gozdovih,) ki jo je provzročila vojna, znaša 250 milijonov frankov. (Izvoz in uvoz.) Bolgarska je prepovedala izvoz vseh vrst živine, masti, sladkorja, zdravil, papirja, tekstilnih izdelkov, strojev in kovin. — Nemčija je dovolila uvoz žive in zaklane živine ter svinjske masti. — Grška je dovolila uvoz 10 milijonov litrov žgalnega alkohola, ki bo prost vseh carin. — Švica je'prepovedala uvoz industrijskega alkohola. — Češka je dovolila uvoz mineralnih olj in masti. (Konji medjimurskega tipa) spadajo v noriško pasmo. Zategadelj je njih izvoz dovoljen. rfcni Obrtniška politična zavest. Za obrtnika ni politika! Tako mi je rekel pred več leti nek zastopnik veleobrti, dočim sam tega ni vpošte-val, kajti bil je nacionalec in se je hotel vsiliti celo za predsednika trgovske in obrtniške zbornice. Razume se, da je hotel imeti obrtnika brez politične zavesti, ker le tak se pusti iz-i rahljati. To je prav tako kakor pri našem kmetu. Če ostane kmet politično nezaveden, se da izrabljati v sebične namene raznim političnim izkoriščevalcem. Zaveden kmet in zaveden obrtnik pa jim bosta pokazala pravočasno hrbet in storila po svoji preudarnosti in bogati izkušnji samo tisto, kar bo njima, oziroma njih stanu, najbolj koristilo. To se opazuje pri vseh stanovih, kajti napreduje le tisti stan, katerega člani so politično zavedni. Naša duhovščina javno oznanjuje zlasti sedaj, ko gre za «kancelpara-graf», da sta cerkev in politika v tesni zvezi, kar se mora tudi priznati, ker le na ta način si je pridobila cerkev svoje privilegije. Socialna demokracija je dosegla tako krasne uspehe le zaradi tega, ker je politično zavest svojim pristašem vsilila, in sicer potem časopisja, predavanj in drugih prosvetnih naprav. Onim, ki so se s tem pečali, se je njih trud bogato poplačal predvsem v materialnem oziru. To pa ne bo v škodo zavednemu delavstvu, ker bo prišlo le-to do spoznanja, da gre osel samo enkrat na led, ter bo v prihodnje previdnejše. Obrtniški stan bi moral vendar spoznati, da je še dandanes važen faktor. Toda čas beži naglo in bliža se katastrofa, kajti pripeti se lahko, da bo obrtniški stan malo uvaževan ali pa še celo brez pomena. In zakaj? Zato, ker mu manjka politične zavesti, brez katere ni gospodarskega napredka in ni zmisla za zadružne ideje, še manj pa za stanovsko organizacijo. Pac žalostno dejstvo za obrtniški stan in povod veselju in zadovoljnosti veleindustrijskih vele-kapitalističnih mogotcev, ki lahko v kalnem nemoteno ribarijo in doseza-jo krasne uspehe za svoje nenasitne žepe. Do leta 1859. se je obrtniški sten bolj zavedal politične moči nego se je zaveda dandanes. Predvsem se lahko trdi to v stanovskogospodar-rkih ozirih. Dokaz temu so takozvere «obrtniške cehe». Takrat je veljalo za obrtniški stan načelo: «Obrt ima zlato dno». Ker je obrtnišld s*an tiste čase preveč zaupal svoji moči, so mu njegovi sovražniki na skrivaj izpod-kopali z ustavo temelj, nato pa se je pričela rušiti nj^ova moč z obrtnim zakonom. Če bi pa obrtniški stan bil tedaj pozoren in bi zasledoval, kako se deluje proti njemu, bi bil s svojo močjo lahko ukrenil ob sestavi obrtnega zakona kar bi bilo njemu v korist in ne na škodo. Seveda bi bil v tem primeru izrek o zlatem dnu še danes v veljavi. Enako se obnašamo v današnjem času. Slepi smo, ker ne vidimo razvoja drugih stanov, predvsem razvoja onih, ki delujejo v našo pogubo. Izgovor, kakor n. pr.: A, kaj, bodo že drugi storili brez mene, nima nobene podstrfvc. Ako eden kaj takega reče, najde kmalu tisoč posnemovalcev. Toda, kako naj posameznik izvrši kako delo za tisoč drugih? Koliko obrtnikov se je že žrtvovalo za to, da bi vzbudili stanovskopoli-tično zavest med svojim stanom, a so pri trudapolnem delu omagali, ne da bi dosegli kak uspeh ter dostikrat še sami sebi s tem grob izkopali. Upanje na boljšo bodočnost, ki je odvisna od politične zavesti in ki naj bi nje same z drugimi obdržala na površju v sreči in zadovoljnosti, se je izjalovila še vedno. Kaj pa je vzrok temu? V prvi vrsti to, da obrtnik ne spozna samega sebe. Ali naj bo to, če poreče kdo obrtniku: politika ni za obrtnika, že povod, da vrže obrtnik v najhujšem boju za obstanek zadnje orožje, to je »politično zavest*, od sebe in se proglasi za sužnja političnim izkoriščevalcem drugih stanov? Da obrtnik ni posebno pogumen, temu je vzrok le to, ker se pusti politično voditi od ljudi, ki se mu laskajo in ker jim sledi v politično past kakor jagnje v mesnico. Dandanes se zahteva od človeka veliko znanja. Dotičnik pa, ki kaj zna, mora znati svoje znanje tudi izkoristiti. Toda koliko je obrtnikov, ki ne poznajo niti najvažnejših obrtnih predpisov/ obrtniške življenske snovi. Ker dosti obrtnikov niti ne ve, kaj so pravzaprav stanovske zadruge, kako naj potem pojmujejo taki obrtniki, koliko jim stanovske zadruge lahko koristijo. Pač pa se znajo pritoževati čez nered, ki se širi med obrtniki vseh skupin (strok). Če se pa kje ustanovi taka zadruga, je že ob rojstvu mrtvorojeno dete, za katerega pogreb je treba takoj skrbeti. Dokler nima obrtniški stan zmisla za združevanje v obrtnih zadrugah, toliko časa tudi ni pogojev za njegov obstanek. Zadruge morajo biti isto, kar je družina pod spretnim gospodarjem. Veliko takih družin v gospodarskem avtonomnem zmislu tvori občino. Zadruge naj bi tvorile deželno obrtno zvezo, več takih zvez pa državno obrtno zvezo ali centralo. Le tako bi prišel vsaj navidezno obrtniški stan do političnega vpliva, ki bi ga bilo treba izpopolniti s predavanji o gospodarskih in političnih vprašanjih. Vsak obrtnik bi moral biti naročen tudi na političen list, ki zasleduje obrtniške smotre, obenem pa tudi na strokovni obrtniški list, ki direktno zastopa obrtniške interese in bije boj proti vsemu, kar je na škodo obrtniškemu stanu. Na ta način bi postal obrtnik politično zaveden brez vsakega truda. Ko bi prišel do zmisla, da je tudi on potreben za dosego celokupnih interesov, bi dobil veselje do dela in bi dajal še drugim lepe vzglede. " «Obrtna organizacija za Slove-nijo» je ustanovila že več obrtniških društev, dosti jih je tudi že zaosno-vala, a nebroj krajev je še, kjer bi bilo treba ustanoviti taka društva. Vendar pravega uspeha ni, oziroma vsaj nekaj več bi ga bilo želeti. Vsa krivda pa leži zopet na premajhni politični zavednosti. Vsakdo le pre-rad veruje drugim in premalo samemu sebi ter ne uvidi, da je morda nekaj zanj dobro, kar je drugemu lahko v škodo. V političnogospodar-ski borbi pa se ne sme imeti preveč ljubezni do bližnjega, ampak gledati je treba v prvi vrsti na samega sebe, če se ve pri tem že vnaprej, da se stvar, za katero gre, ne da deliti. Zato se mora svojo moč izrabiti za testne pravice. Ti nedostatki bi se dali odpraviti z nastopnimi nasveti: Ze obstoječa obrtniška društva naj bi prirejala nnr sečne sestanke, pri katerih naj bi se razmotrivala gospodarska in politična vprašanja. Delovalo naj bi se na to, da bi bil sleherni obrtnik naročen na političen stanovski in strokovni časopis. Skrbelo naj bi se tudi za to, da bi se ustanovile strokovne zadruge, v katerih bi se gojil čut za celokupnost in red med obrtniškimi sloji. Z ozirom na obrtniški naraščaj so zadruge neobhodno potrebne. Dolžnost obrtniških društev in strokovnih zadrug naj bi bila, da bi se osnovale produktivne obrtniške zadruge, kjerkoli bi se nudili za to prilika in potreba, predvsem pa v krajih s ceno gonilno močjo, ki jo je treba varovati pred grabežljivimi tujci. S takim postopanjem bi se obrtniška zavest gotovo vzbudila na gospodarskem polju, kjer pa vlada gospodarsko blagostanje, tam so rodovitna tla tudi za politično zavest. Ne smemo se pa s spredaj povedanim zadovoljiti in dati roke navskriž, kajti resničnost reka: Moli, kakor da moraš jutri umreti, delaj pa kakor da bi živel večno, se ne da utajiti, kar je pač dokaz, da človek ne izvrši nikdar dosti svoje dolžnosti. Tudi po-slovica: Dokler človek živi, se uči, odgovarja vztrajanju. Tako delajo vsi stanovi in tako mora delati tudi obrtniški stan. V bližnji bodočnosti se bodo morali rešiti velevažni problemi, katerih marsikateri bo prava življenska snov za obrtniški stan. V najkrajšem času bo vzplamtela v Sloveniji volilna borba za občinske zastope. Naloga obrtniških organizacij naj bo, da skušajo spraviti v občinske zastope primerno število zavednih obrtnikov. Če je obrtnik v sedanjih časih že neopravičeno obdavčen, mora imeti pravico zastopstva v občinskem zastopu, ker plačuje tudi on občinske doklade in ker se mu mora dati prilika, da brani obrtniške interese, ki so združeni z občinskim zakonom. Tudi ne more več dolgo trajati, ko se razpišejo volitve v trgovsko in obrtniško zbornico, ki je za nas nepreračunljive važnosti, kajti ni vseeno, koga poverimo z zastopstvom obrtniškega stanu v tej važni korporaciji. Ta korporacija ni nič manj važna kakor narodna skupščina (parlament). Žalibog, da vlada v državni zbornici nekak absolutizem, •ki si sam podaljšuje življenje. Po i sprejetju ustave bo nastal volilni boj za pokrajinske zastope ali takoime-novana okrožja, to je za zastopstva, podobna prejšnjim deželnim zborom. Obrtniški stan in zlasti njegove organizacije naj bi pazljivo zasledovale potek zborovanja ustavotvorne skupščine po sprejetju ustave, ko se prično sestavljati in uveljavljati različni zakoni, med njimi za obrtniški stan velevažen obrtni zakon, drugače obrtni red imenovan. Vse to zahteva, da je obrtnik politično zaveden in vedno pripravljen koristiti svojemu stanu; če pa tega sam ne more doseči, naj se pridruži tisti stranki, s katero ga vežejo gospodarske koristi. Resnica ostane vedno ena in ista, da je namreč en stan od drugega kolikor toliko odvisen. Naravna vez, ki je nihče ne raztrga, že obstoja med kmetskimin obrtniškim stanom, a treba jo je še precej ojačiti. Pravi uspeh bo pa ta zveza rodila šele takrat, ko bosta oba stanova dovolj politično zrela. Če se gotove stranke že danes prizadevajo, kako bi pridobile našo moč, koliko več bo vredna naša sila šele tedaj, če bo oborožena s svetlim mečem pravega političnega razuma, ker bo pomnožila strah vsem tistim, ki nas dandanes še omalovažujejo ter spuščajo kljub naši sili na nas grom in strelo, iz katerih ni niti dežja, pač pa neznatna meglica, ki se razprši že pri najmanjši sapici. p.Malovič. Obrtniki, dopisujte pridno »Kmetijskemu listu"! t ,Jugoslovanska Matica" le naše prvo In najvažnejše obrambno društvo. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan Pabiž v Ljubljani, Stari trg št. 20. Pozor, kmetovalci! Prvovrstne cepljene trte različnih čistih in rodovitnih mešanih vrst prodajam po 4 krone komad. Na prodaj imam tudi amerikanske korenjake in belo vkore-ninjene šmarnice. Tse oddajam po ngodni ceni. — Franc Horvat, posestnik, Mostje, pošta Juršinci, okraj Ptuj. Liončarija Lff^Z žavni cesti se takoj odda v najem. Vpraša se pri Jollj&nl Košeo, Frankolovo, p. Vojnik pri Celjn. Trgovina z železnino Erjavec & Tux>k „prl zlati lopati" o L3CBL3MI, Valuazorjeo trg št. 7 nasproti kriianske cerkve (prej Hammer-schmidt-Mubleisen). Zaloga cementa in karbida. »Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" je založila knjižico z gorenjim naslovom, ki vsebnje v glavnem vprašanja in poglavja, kakor o političnih strankah, kaj je narod, kaj ljudstvo, kaj država, kaj naloga države, kaj državna ustava, kakšne so oblike držav, kaj vsebuje ustava, kdo izdaja zakone in kdo naredbe, kaj je vladar, kaj parlament, kaj ustavo-tvorna skupščina, dalje o državni upravi in ministrstvih, avtonomiji, občinah, volilni pravici in načinu volitev itd. Sploh tolmači knjižica politiko in delovanje državne uprave in političnih strank. Knjižico, ki stane 6 kron, po pošti pa 40 vin. več, razpošilja proti predplačilu npravništvo »Kmetijskega lista" v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9. Primešaj krmi Mastin! V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgnsta 1900., mag. opr. St. 28.561. — Ako MaBtina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. © zavojev Mastina stane 50 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. ffiasilo ZOper garje (naltol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron. Lekavnap Tpnkoci ▼ LJubljani (Slovenija) zraven rotovža. s hišama in drugimi potrebnimi poslopji, eno v Šmarju pri Jelšah, drugo (z gostilno ob državni cesti) blizu Kostanjevice na Dolenjskem, Franc Ferlmc -— v Šmarja pri Jelšah. = a j Modro galico; I kg po 20 kron j f I B 1 za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra ga-lioa pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. Zahvala. Vsem, ki so mi ob prezgodnji smrti mojega dobrega,' nepozabnega soproga, gospoda Antona Šuleka izkazali toliko resničnega sočutja in mi blage voljo naklonili Bvojo pomoč, nadalje pevskemu zboru in godbi, telovadnemu društvu „Sokol" v Središču i a onemu v Ormoža, odboru „Središke hranilnice in posojilnice", „Obrtni zadrugi" ter zastopstvom raznih društev, oziroma korporacij, v Središču, volečastiti duhovščini, darovalcom vencev, lovskemu zboru in vsem ostalim, ki so spremili blagopokojnika v tako izredno častnem številu na njegovi zadnji poti, kakor tudi onim, ki so se v ginljivih besedah poslovili od njega ob odprtem grobu, izrekam tem pčtem svojo najsrčnejšo zahvalo, Na Grabah prt Središču, dne 28. marca 1921. Žalujoča soproga: Marija Šulek. pomlad In poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, eefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na _ . . . raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. veletrgovina z manufakturnim blagom jI v Ljubljani, JVIestrai t*»gr št. lO. _J lU=r^T=========ri[=========imi=—---IFir--=-IBI---11=^-II-^^^jl Pridobivajte nove naročnike »Kmetijskemu listu"! Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen -obisk se priporoča tvrdka tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št 7, Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana Telefon int. 230. Dunajska cesta št. 35. Brzojavke: »Stroj«. Stroji za obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri-kacijo upognjenega pohištva in lesenih cvekov, stiskalnice za klobuke. Franoisove in Poltonove turbine. Naprave sa mSine in žage* Razne armature, sesaljke, ognjegasne brizgalnice itd. Zvonovi v vsaka velikosti. enialnica Slovenske eskomptne banke Ljubljana nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Telefon int. st.3 Telefon int. št. 3 šs (kalijeve sol, kostni superfosfat, apneni dušik) dobavlja najkulantneje VINKO VABIČ, Žalec. Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine! Pozor! Kmetovalci! Pozor! Dospele so staroznane, naravnosive ZEILINGERJEVE KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druge vsakovrstne železnine. Trgovcem dovoljujeva poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka Zalta & Žilic, trgovina železnice v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št. 10. Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon-Orient-Express in vsa zadevna pojasnila daje edino koncesijon. potovalna pisarna Ivan Hraber v Ljubljani Gosposvetska (Morije Terezije) cesta št. 13 (Kollzej). Družba JMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klavno živino in prašiče po najvišji ceni. Velika zaloga gumijevih trakov za cepljenje trt. Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo m/r ^ Dunajska, cesta, ^EL* št. 20, telefon št. 470. Podružnica v Maz>ibox>u, Jurčičeva ulica št. 9. Za trgovce poseben popust Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. \