St. 122. V Ljubljani, vtorek 22. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NftROD Izhaja trikrat uji tedon, vtorek četrtek in noboto, ter velja po pošti prt'jeman, za avstro-ogerske dežele ali v Ljubljani s im.šiljanjrm na dom , za eH<> loto 10 ^old., za pol lota 5 goUl., za četrt leta 2 gnhl. 60 kr, Za tujft dežela za i-i'lo loto 12 tfi>ld., za pol lota 6 goltl., za čt-trt h'ta 3 golil. 25 kr., :i. v. — Za oznanila so plauuj« od rt'tiriatopm' petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo tMikrat tiska, fi kr. čr *<• dvakrat in 4 kr. ču ne tri- ali vočkrat ti.sk:i. Vsakokrat hc plača štempclj /a 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rukopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani nu eHovški cesti v Tavčarjuvi hiai „Hoti'l Kvropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijn posiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reci, jo v „Narodni tiskanu" v Tavčarjevi hiši. Molitvo zu okritjne ztiKtoi»t» im fetajerskein. I. Okrajni zastopi, ki so se s postavo od 14. jrmija 1866 na Stajerskem vpeljali, bodo v malo tednib končali svojo drugo triletno dobo. Hližajo se tedaj nove volitve in treba bode paziti i u de-lati, ne samo, da ne izgubimo onih tal, ki smo si jih pri poslednjih volitvah leta 18(>9 priborili, tc-muč da si pridobimo, če ne većino v vseb zašto-pih slovenskih okrajev, vsaj v vsakem toliko se-dežev, kolikor nam je mogoče si prisvojiti po do-zdaj se veljavni volilni postavi. Okrajni zastopi so nedvomno važen faktor v organizaciji samovladnih oblastnij, ne toliko po svojem prvotnem lastnem delokrogu, kolikor po prcdpravicab, jim pozneje podanih po selskih in drugih postav ah, vsled katerih volijo zastopnike T okrajne aolske svete, v gruntne cenilne komisije itđ. iu so sploh tišti organi, do katerih se obrača vlada in deželni zastop v vseb važnejsih vpraaanjih tikajocih se občnih naprav, novih postav in prenaredbe 2c obstoječib. Fo postavi za okrajne zastope na Stajerskem, katera je, izvzcmši volilni red, za vsem drugim cnaka dotični postavi za Češko in Moravsko, spa-dajo v delokrog teh zastopov vbo notranje zadeve, ki so skupne za ćeli okraj in njegove prebivalee (§. 48.), tedaj vsi okrajni zavodi, ki se zdržujejo iz okrajnih sredstev, zdravilstveno in dobrotne na-prave, okrajne ceste itd.; potem nadzorništvo nad občinskimi odbori. Nova solska postava podelila je okrajnim zastopom pravico, da volijo pet udov v okrajne šolske svete in ker so ti sveti sestavljeni iz 9 udov, iniajo v vseb šolskih svetih po okrajnih zastopih izvoljeni svetovalci vselej za se absolutno večino. Tuđi v cenilne komisije, za novi kataster posije vsak okrajni zastop po dva zaupna moža. Spoznavši imenitnost okrajnih zastopov je ustavoverna nemska većina štajerskoga dcželncga zbora, da si je posnemala v vsem drugem po-fitavo za Češko, samo v najvažniši točki jo spre-menila, v volilnem redu, katerega je prav po izgledu Scbmerlingovib volilnih redov za deželne zbore, na podlagi tako zvanih interesnih skupin ustvarila, da bi za vselej mestnemu življu obranila većino v teh zborili in tako zlasti v slovenskih okraj ih zabranila naroduo većino ter mali peščici nemškutarskih tnešeanov v roke dala oaodo vsega slovenskoga prebivalstva na Stajerskem. Volilna postava razločuje štiri interesne skupine: 1. velikih posestnikov; 2. velikih trgovcev in obrtnikov; '$. mest in trgov in 4. kmetskih ob-čin. Ta razloček dela tuđi postava za Češko in Moravsko; a tukaj voli vsaka teh skupin toliko okrajnih zastopnikov, kolikor jej gre po znesku davkov, ki jib ćela skupina plača. Na Stajerskem pa voli vsaka skupina enako število okrajnih zastopnikov brez vsakega ozira niti na znesek davka, ki ga skupina plača, niti na število duŠ, v skupini zapopadenih. Krivico, katera se po toj volilni postavi godi kmetskomu ljudstvu, so v deželnem zboru stajerskem v vsaki sesiji slovenski poslanci grajali ter odločno terjali, da se naj postava v smislu pravičnosti in enakopravnosti prenaredi in se vsaki interesni skupini odloči samo toliko zastopnikov, kolikor jej gre po znesku od nje plačanih davkov; a nemška većina se je upirala vsaki spremembi tega za njo ugodnega volilnega reda, češ, da se naj ta postava poprej v ljudstvu ukorenim, predno se zaČne sprenarejati. Po volilnem redu šteje okrajni zastop v okra-jih do 10.000 prebivalcev 24, v okrajih z 10.000 do 20.000 prebivalcev 30—32, z 20.000 do 30.000 36, v okrajih, ki imajo čez 30.000 duš pa 40 do 42 zastopnikov. Od tega števila spada na vsako skupino 4. del, tedaj (i, oziroma 8, 9, 10 zastopnikov na skupino velikih posestnikov, ravno toliko na velike trgovce, na mesta in trge in na kmetske občine. Na slovenskem Štajcrji je 20 okrajnih zastopov, med temi iniata Vransko in Sevnica 24 zastopnikov; okraji: Šmarje, Kozje, Ormuž, sv. Lenart, Ljutomer, Marenbcrg, Gornji grad, Zgornja Kadgona, Brezice, Kogatci', Šoštauj, Laško, Slovenska Bistrica in Sloveuji Gradec 30 do 32, Konjice 86, okraji: Celje, Ptuj in Maribor po 40 zastopnikov. Ako bi se, kakor na Češkcm in Mo-ravskem, tuđi pri nas volilo, bi v vseh teh okrajih slovensko kmetsko ljudstvo imelo večino, in nicer naravno večino, naj si bode podlaga razdelitve zastopnikov na skupine število prebivalcev, naj si bode znesek davkov, ki jih plača vsaka skupina. Poglejmo na število prebivalcev v mestih in trgih in na kmetih; tu se kaže v vseb okrajib, da prebivalstvo v kmetskih občinah je T> do 20krat toliko, kolikor ga je v mestih in trgih. l'o posled-njem Stcnji ljudstva ima prebivaleev okraj: v mestih v kmetskih in trgih občinah Celje .... 6.912 30.046 Kozje .... 2.906 10.675 Šmarje ... 718 17.957 Vransko . . . 1.215 8.500 Ormuž .... 1.992 15.706 Konjice . . . 1/J41 21.31)6 Sv. Lenart . . 501 17.330 Sevnica . . . 1.226 8.478 Ljutomer . . . 1.412 11.140 Maribor . . . 13.047 46.221 Marenberg . . 1.655 15.626 Gornjigrad . . 2.69S 11.722 Gornja Kadgona . — 12.4HH Ptnj.....2.053 44/.HO Brezico .... 705 15.842 Kogatec ... 697 11.417 Šostanj ... 1.264 8.805 Lasko .... 616 18.560 Slovenska Bistrica 2.220 16.099 Slovenji Gradec . 918 11.350 Tedai v gornje-radgonskem okraji nij nobe- nega mesta in trga, v okrajih sv. Lenart in Laško je 3 °/0 mestnih in J)7 °/o kmetskih prebivalcev, v Sniarji je razmera 4: 96, v Ptuji in Brežicah 5 : 95, v Hogatci 6 : 94, v Slovenskem Gradcu 8: 92, v Konjicah 9: 91, v Marenbergu 10: 90, v Lju- temeru 12: 88, na Vranskem, v Ormuži, Sevnici, Slovenski Bistrici 14: 86, v Soštanji 15: 85 in le v okrajih Kozje 20: 80, Gornjigrad 22: 78, Celje Listek. l^rtilj Sumo. Kjo nek zcuilja ^robo krije, Kjer junaci duntačiju Mirno smrtno snanjo apć ? — Nihčo li no zna za njiS? S. Jod kn. Mejašeujo uarodov pomenja neprestani boj. V prirodi nij tako strmih visokih in globokih mej, da bi ločilc narod od naroda, tako da bi eden ne mešal razvitja drugemu. Niti Španija niti Italija, katero so pesniki (u. pr. Pctrarca) od Germanije po Planinab ločeno proslavljali, ni srednja in južna Azija, v katero črez gorostasni Kavkaz iu črez strme hrbtovo Altaja Kusi prodirajo, nij bila tujega vplivauja kedaj varna, kamo li dežele v sredino Kvrope položene kakor u. pr, one, ki se med Ual-tikom in Dunajeiu, med Češko Šumavo iu Karpati, med Uuuajem_in Adrijo razprostirajo. rFu so od praveka, dokler povestnica pomni, bivali uajlju-tejši boji za nicje ; preje med Uimljani iu Germani, pozneje in zdaj med (termani in zasleduiki jibo-vinii — Blavjani. 8ala, Laba , lu, Dunava^ Kaba, Mura, Drava, Sava, Soča in Adrija rudele so pre-mnogokrat germanske iu slovanske krvi. Tu se je godilo vedno neprestano preselje-vanje narodov, tuđi dolgo časa ace po onem glavnom 4. in 5. veka, Tu je rod in pleme premikavalo se simo tamo ; nasledek izgubljenoga boja bil je pobeg celega rodica in plemena, zdaj germanskega, zdaj slovanskega. Le po teh velikih begih in prcsclje-vanjih je razumljivo ono ogromno izgibanje slo-vanskih plemen z obraza sedanjc Nemčijc; ne kultura , nego krvavi meč je pretvarjal slovansko zemljo v uemško. Stoprv pozdno nahajamo oni germanizatoričui upliv na izneverjeuje našega naroda, pod katerem diše sedanji vck. Ncmški narod je od propadanja rimske države počenši vodno večo moČ in krepost uad dru-gimi narodi dobival. Tuđi v ujegovo srce bil je uže rimski nož zasajcu (v 1. stol. po Kr.); germanski narodiči, razsojani za Henom iu pred Ke-nom, o Dunaji tja do Labe in Odra branili so se ščc tekom 2. in 3. stoletja jako različnim načinom proti navalom rimske „kulture" in zvijačne politike, u notranjim oslabljcujcm in propadom rimskoga života dobili so veliko krepost, če ravuo ne ščc politične vkupnosti. Oni so se naučili rim-skega vojautva, rimske obrtnosti (po mestih in trd-njavah sredi njih utemeljenih) in rimske — politike, neprecenljivih prednostij pred prostim, uepokvar-jenim, dobrodušnim Slavjanom. Ko sta oba ta naroda v neprijateljska stecanja stopila, posebno po občncm potisku Slavjanov na Germane (vsled dogodkov za jih lirbtom v vzhodnjej Evropi se do-vršujočih in preseljenje Slavjauov, v zapaduc, za-duuajskc krajine provzročivših), ondaj je German, bar zapadni, uže poznaval.vse ugodnosti, pa tuđi vse »pačenosti južuo-zapadne (rimsko-vlaške) kulture. Lc juuaeka, prirojcua krepost je resila Slav-jana iz onih strahovitih vekov v sedaujest, da nij laško-germtiuskim spletkam popolnoma podlegel. lu k vsem tem Sltvvjauu neugodnim položajem pri-družil so je šeo najopasucjši: ondašnje paganstvo. Pokristjaujcnje je bilo najhujsi bič ua svobodo Slav-jana, ne kakor da bi Kristova vćra bila Slav-jann škodila, ncjjo način, motivi in interesi skopljeni s tem pokristjanjeujciu so bili prave nezgode iu neprilike za Slavjane, razrušivajoče narodno 8loj;o iu krepost, podmetavajoče narodno suinostaluost tujcj sauiopašuosti in 8amovoljuosti. 2i): 7f) in Maribor L\S: 72. Ciledć na stevilo pre bivalcev dotične skupine bi torej v vsakem okraj-nem zastopu moralo sedeti najma nj 4krat toliko zastopnikov kmetskih občin, kolikm* mestnih, pa tuđi 10 tlo i'okrat toliko. Knaka razmera je, ee se frleđa na znesek davkov, ki jih plaSujc vsaka skii|>ina. Ne bode ino tuđi toli štovilk navajali, samo to povenio, da povsodi kmetske obeine ;>krat do l?(")krat toliko davka plačujejo, ko vsc druge skupine sknpaj. tfrl&i mi <}£;«»r*U<»iiB. (Ali: „Vsc kakor pri nas"). Srb siri rodoljub in narodni mueenee dr. Polit piše v „Zastavi" in Subotičcvcm ..Narodu" rlanck z lastnim podpisom in z naslovom „svaka sila za vremena..." med drugim tako-le: ,,Vsc bnlj crni in crni dnevi nastajajo za narod srbski v teli (ogerskih) krajih. Ako se je đo-zdaj <>d tukaj pisalo o tužnom stanji raje v ISosni iu Hercegovini, pNalo se bode kntalii z one strani Save (iz Srbiji o potlačenom stanji Srbov v Ogcr-ski. Ono, Uar se godi z narodom Kibskim v Oger-ski in kar se še namerava z njim poeenjati , od-teza se peresu ki l)i to popisalo, ker Damoklov meo tiskovnih pravd in kaznenih preiskavanj zabranjuje opoziciji najti teren na publicističnom po-Iji. Ako vsi znaki ne varajo , nastaje s prihodom koniisaija baroua Majtenija v naše kraje, nova doba v odnošaji ogerske vlade proti narodu srb-skemu. Ogcrska vlada, kakor se vidi, za vsem je na čistom, kako hode krenila v politiki in kako bode postupala proti Srbom. Njene uamerc padajo izvcu kroga ustavnosti, ali veudar bodo opravdane „ustavnim" potom pred ogerskim zborom. To je ustavna procedura, ki bi protislovje v sebi imela, ako ne bi v zgodovini dosti izgledov bilo, v ka-terih navidezna ustavnost to protislovje izjednačava. „NovejŠa zgodovina pokazuje nam mnogo pri-merov; kjer cna stranka proti drugi , ali kjcr narod proti narodu upotrebljuje državno oblast na uničenjc ali barem proganjanje protivne stranke in naroda. V takih prilikah je država oni „nioloh", ki mu je slobodno žrtvovati tuđi ustavnost, in svobodo in osobno sigurnost, iu vsc tisto, cesar moderna država potrebujc, da je zaščit. To je doba, kjcr med stranko ali med narodom nij vee vp rasa nj a po pravu, temuč kjcr nastaje vprašauje večjemočji (7[ut*llff Vit;?«*.) „Velika fraucoska revolucija nam pokazuje v tem obziru strašno prirnerc med strankami in gospodstvo avstrijsko v Italiji za državo in narod- — Hoče-li ta primer pokazati tuđi Ogcrska s plemenom magjarskini, katero si je proti drugim naro- Pokristjanjenje dajalo je Germanom neizerpivib in neprestanih povodov k vedno ponavljajočim se za-vojevanjem zoper Slavjanc, in ti povodi so se bli-ščali v luči prosveščenja, omikc in liožje Ijubezni! Kakor je nckdaj Kimljan tlaČil severnika Germana brez uzroka, brez povoda v edinem imenu božje providnosti (oudaj paganske) in na ime kulture, tako je po izginenji Kiniljana stopil Germa-nec na njegovo mesto in začel svojega sosed.i Slavjana pod izlikom vere in omike tlačiti, izruvat in proganjati. Ta boj traje uže od h. veka dr deuašnjega dne. — V ono uasilstev, progonov in krvi polnc dobo, ko sta .se (kar povestnica pomni) nemaki ir slovanski živelj v prvič strčila, kakovih 50 let p< preseljenji Slovencev v zapadno Evropo : sedanjc Avstrijo in nektere predele Ravarskega, spada doba „kralja Sama". Predmet sam je Slovencen v novejšem času tuđi iz „Zore" znan , kateri lisj jo prinesel prevod Fašing-ovega v letosnjem pro gramu mariborske realke priobčencga spisa : „Ki> nig samo." Meni je ostala zadaća, o najzanimivej sih toekab tega spisa tu poroeiti in svoja mnenji pristavljati. (Dalje prihod.) dom v Ogcrski vlast prisvojilo? Vsaj besede ba-rona Majtenija (kateri je srbsko narodno-cerkveno občino z vojaki razpodil, protokole uničil in ima kut kr. komisar Srbe krotiti. Ircdn.) nanueč: da za njim pr idejo mitraljeze, dokazujejo, da magjarska vlada boce rabiti proti Srbom državno moČ (in ar lit fra ge.)" Po tem razvija dr. Polit, da se morajo Srbi temu na.sproti upreti s pasivno opozicijo, Vos pravce politične inacjarske vlade proti Srbom izvira iz prave a istočnega (orijcnt.ilncga) vprasanja. Leta 1S4S so Magjari Srbe sovra/ili, ker so bili Srbi dobri A vat rij an ci. Dcnes so Magjari tisto politiko vzeli za svojo, katero so imeli prej Avstri-janci proti Magjarom. To jini mora pogubno biti. „Narod druge mu narodu ne more daj at i svetov v obziru pravca političnoga. Vsak narod je kovač svoje sreće in najvišji gospodar svoje osode." „Ako magjarska vlada — pravi dalje P. — za res odnošaj proti Srhom smatra kot vprašanjc moči Cinach t t'ragc) — to smo potem povsem na čistom s tem našim novim položajem. Proti takeniu pravcu vlade se ne morejo potrcbljevati ustavna sredstva — temuč samo p a, s i v i t c t a. Mi Srbi vrlo dobro znamo, da magjarska vlada more d cl at i z nam i kar hočc in da mi vro trpeti moramo. Ali ako bi najmanjši vetrič debnil, kateri bi vihar vzdignil na iztoku — potem vemo, da bi Magjari teško ostali gospođarji situvacije. Mi mislimo torej daje vsakako nevaren eksperiment, kateri se z nami dela. Mi niti hoćemo niti moremo proti sili stati. Ali na vsak način moremo se t o 1 a ž i t i 7, ono srbsko poslovico ki pravi: vsaka nepravica samo cn čas traja. . ." l'olit govori tu o ogcrskib Srbili , svojili ro-jakib. Ali se nemamo iz njegovih besed mi Slovenci niČ učiti ? V z»ttaljo in kmii'c.) T^cta lHf>2 je smatral župan v Dovji za kvoj poklič, za svojo dolžnost varovati interese obuine. Kaj je nastalo iz tega V Nastali so upori pri iz-vrševanji sekvestracijc. Župan in 10 občinskib od-bornikov je protestiralo proti postopanju pri sekve-kvestraciji. Predaleč so šli, bili so dejani v pre-iskavo in kot zločinci obsojeni. Župan in deset , odbornikov, možje broz vsakega madeža, ko stali pred kazenskim sodnikom ; čika postave je bila žaljena, moralo je bilo pokorjeno to žaljenje. Že-leti pač bi bilo, da bi postava v slučajib , ki bo posebne obzirnosti vredni, spala , v slučajih , kjer se ne dela protipostavno iz zlobe , ne iz hudobne prepiraželjnosti, nego v poštenom nanienu braniti pravico. Izkusiti državnisko modrost je c. kr. zemlji-i ščno-odvezna in vrejevalna dežclna komisija kranjska napravila provizorično nadzorstvo črez občinska gozda Voger in Voje, med boliinjskim jezerom in ! Triglavom. Tu je bil poprej rajski mir in pokoj, najprijetniše lovske zabave; vesclil seje planinski i pastir, prosto in radostno sta se gibala drvar in • voglar. Tu se pa zaČne trpljenje JJohinjcev. De-■ želna sodnija v Ljubljani je po preiskavi izvršeni i proti eni celi občini postavila i'rj posestnikov v ob-i tožni stan zarad zločina ustaje. Osodcpoln zloCin! ) In prvi uzrok k temu je bila nerazumna sekve stracija in prizvijaČeno provizorično nadzorstvo. > Ako imajo obČine udeleževati se dobrot ob- i činskega reda, ako nemajo samo bremena nositi ) nego tuđi svobodno ravnati z občiuskim premo-» ženjem, tedaj mora vlada za to skrbeti, da se od i pravijo zapreke, katere to branijo, ne pa da vlada i nedostatke, kakor so v Bohiuji, s svojimi nared t bami šc množi. Vsadko ve, da so obČine popre, - z gozdi popolnoma svobodno ravnale; sedaj pt - se uajmanjšega gozdnega prirastka brez dovo - ljenja provizorične oblasti vzeti ne smejo. Kdoi i je bil do' sedaj zmerom vajen neomejeno ra biti svojo lastnino, brez zaprek jemati les h gozdov, temu je gotovo težko , ako naenkrat ne vejice iz gozda vzeti ne srne. Sekvestracijske naredbe so napravile v tem obziru najslabsi vtis, vzročile so upor; vsekako pa so take naredbe, kakor jih je vlada vpeljala v ltohinji, prijiravne zbuditi prizadevanjc, obhoditi ograjc takib i>red-pisov. Prebivalccm bobinjskib občin je bila pokornost postavam najvišje načelo, spoštovanjc go-sposke prva dolžnost: ali ne more se možu , ki budodclstvo samo v takih činib vidi, katere tuđi morala prepoveduje, zamoriti, ako ne razume, kako more biti kazni vredno, ako se protivi naredbam, katere so naravnost nasprotne njegovim lnstniŠkim pravicam. Za hohinjske gozde so se prepirale bohinj-ske obeine z graščinami: tema dvema se druži šc gorski erar in naslanja svojo terjatev na gozdno postavo od .'». dec. lSf>2, katera deli gozde v državne, obPinskc in privatne, o gnzdih dežclncmn knozu ]nidržanih ali rescrviranih ]>a ne govori. Deželnokneško rezervirani gozdi so ]>o uaukili stro-kovnjakov oni, katerih last ne pripada državi, nego privatni osobi iu katerih prirastki so sama tedaj deželnokneškiin rudnikom jnidržani, ako za-dostujojo posestniku ali lastniku. "Xa fSnrcnjskcm nij nobenega dcželnokneskega rudnika, za to mora postopanjc gorskoga erara brez vspeha biti. Samo za dcž. kn. rudnike se more terjati gozdni regal in zato je tuđi koroški deželui zbor cnoglasno skle-nil prositi vlado, naj se po ustavnem potu vsi dcž. kn. reservati na gozdih, ki se ne rabijo za dcž. kn. rudnike, odpravijo in vsc tožbe zarad tega oi)uste. Il'iemožcnjc bobinjskib občin obstoji v realu, v gozdih. Ako občine s tem premnženjem razpo-lagati ne niovejo (kar res ne morojo vsled sekve-stracijc), tedaj so obropane in uniorjcnc. In kaj bode nasledek vsch teh prepintv za bohinjske gozde? — Občine morajo svojo pravdo po zastop-nikih voditi, ako nečejo, vsled poinanjkljivcga za-govarjanja naravnost'izgubiti vsc svoje pravice do gozdov, tako zastopniistvo pa rodi veliko stroškov. Na zadnje bodo občine morale dra^o plaćati svoje zastopnike in kdo jim bode to povrnil? Umno postopanjc vladnih organov bi bilo prihranilo l*o-hinjcem vso nadloge. Tako pa se godi vsled nc-prcvidnih vlađnih naredcb zločin za zločinom in razen drugih od poprej, obsojcnih je 511 poštenih ; IJoliinjccv zarad izvršene ustaje na vcčletno tcžko i ječo in na plaćanje Hodnijskih stroškov, in obso-t jeni morajo vsled sodnijskega ukaza sedaj kazni • svoje nastopiti. Vhc to pa ro zakrivili nerazumni • birokratje z nepolitičnimi svojimi naredbami! ! Dopisi. Tas Yi]lHVa, da to t nm nij mogoČe drngače dosccl, kot na narodnom poti, ' postal je o Času volitve eden prvih narodnih agi-1 tatorjev, kar je tuđi dalo povod, da ga je ćela " narodna stranka v njegovih sebičnih nanicnih pod-' pirala. Ali značaj gospoda župana se je kmalu " pokazal. Ko je na županski stol sedel, pričel je ! v njegovej „rodoljubnosti" vedno bolj hlađen po- - stajati, doklcr se nij pred malo Časom iz čitalnič-nega uda vrli kazinar rodil. — Pobratil se je ta - odpadnik z ipavskimi renegati, ter prišel v Solo t brczznačajnosti in brcztaktnosti, kjcr ima svojo - znanje do vrhunca dvigniti. Prisiljen scm pa kon- - statirati, da šc uijsmo imeli župana, ki bi bil od i naših kmetov tako malo čislan in spoštovan kot - je sedajni. j V blagor občine .sli.širn, da je veČ odličnih i občanov neko okrožnico podpisalo, katera odločno - terja volitev novoga župana, ker je postavni Čas r županovanja gospod Kcttc-ta žc pred dvemi leti iz- - tckcl. l lpavci! ne volite \m prihodnji volitvi vciS takega mameluka, arapak energičnega ia strogo-narodnega moža, katcri bo imel geslo: „Vse za domovino, omiko in svobodo". Iz *i»O€lllJ«*ffit Btožtt (na Kornškcni) 14. okt. jlzv. dop.] Kako v žalostncm stanu je slovcnstvo v Hpodnjeni Kožu , kako Slovence na-sprotniki zatirajo in stiskajo, to je v veselje naših sovražnikov žc občc znano. Sola in nrađ sta neni-Ska in vse , kar le količkaj nemško čvekati zuji, pri/.adcva si širiti odino izveličavno nemŠčino. Srce se trga vsakernu, ki le iskrico rodoljub ja še v srči ima pri takib okolnostih, kakoršne so pri nas. V celi dolini nij razen trch katoliško-političnih društev nobenega narodnega zavoda. Katoliško-politično društvo v Borovljah je — ali bolje rečeno: biti bi imelo tuđi slovensko narodno. IM je so vsi Slovenci; mnogo med njimi jili ne zna ncmškega jezika, ali vendar društvo v narodnem obziru malo ali nic ne stori , ker je voditoljcin njegovim več za žcp, ko za narod in kntoliško politiko , kar kaže sledeči dogodek. Gospod V. Ti. , župnik v Borovljah, bil je tajnik' kutoliško-politično^a društva v svojem kraji, gorče zagovornik katoliran-stva in tuđi nekoliko naroden. Kar razpišc nn'ni-ster Strcmavr znane darove „za korektno dr/.av-Ijansko držanje" duliovnlkov in župnik v 15orov-Ijab brž spozna svoje dosedanje delovanje v ka-tt>lii5ko-j)olitit*ncni društvu za „nekorektno", odpovc se društvenemu tajništvu, celo iz društva izstopi ter profii za Stremavrovo nagrado. Župnikova proš-nja je bila odbita, česar bi ne ohžalovuli: pa i/,-Btop gospoda župnika iz katoliško-političnega društva je mnogo škodoval, ker se mnogi polinjšti-jejo rekne : „Ako 'duliovnikom samim nij za kuto-liško-politična društva, kaj bo pa nam? — Obža-lovati moramo ncdoslednost pri duliovuikili , ker na nje se verno naše ljudstvo posebno ozira v javnem življcnji in delovanji. Slabi izgledi neznu-čajnosti dubovnikov škodujejo neizmerno, ker po-hujšujcjo ljudstvo v nravnera in narodiiopolitičnem obziru in kaj hoćemo s politično popačenim ljud-stomV Značaje, značaje potrebujemo! . Mas Xtts;r«»lr,l 20. okt. flzv. dop.| Kar smo Ri žc dolgo priželjevali, doželeli snif> si : naša nagodba se v Vesti revidira! Obe stranki nvidite potrebo revizije in obedve želite kaj stalnega dokončati, in ravno ta obostrana želja je poroštvo, da se započete razpravo ne bodo razbile. Nagodba se bo in se mora za nas na bolje premeniti, pa tuđi za IMagjare. VpraŠa se satno za koliko na bolje V Mi nijsmo v nikakšne iluzije zajeti, tor dobro vcino, da vsega, kar si želimo , ne bodemo dosegli. Z revidirano nagodbo ne bodemo niti dolgcga niti visokoga skoka naredili, pae pa pošten možakarski korak naprej. Mi bodemo /.a celo zadovoljni, čc dobiino izravni davek v lastno upravo, ce se naše ministerstvo v Pešti odpravi, in inesto njega našemu saboru odgovorna banska vlada v Zagrebu ustroji ; mi l)odcmo za eclo zadovoljni, Čc se Dalmacija kot cclokupni dcl našega državnoga tclcsa pripozna in čem preje z materno de-žclo združi. Mi bodemo za eclo zadovoljni, ce se upliv liauchijanske stranke zatere, Čo dobimo poštene značaje, vzete iz naše saborske većino, na celo vlade, in če se bo v tležcluo upravo spet red in pravica j)ovruila. Kako bo z ličko, to je se zelo na vagi. „Obzor" ki je z uašo rugnikolaruo deputacijo v neposreduej zvezi, je sicer rckcl, da bo vsled nagodbinc revizije ,,naša autonomija rno-rebiti inanjša, ali to kar bodemo dosegli, pogodovali bodemo brez primislikov iu brez straha spletkarij." Ta „Obzorova" izjava je sicer malo tn-lažilna, vendar pa naše zaupanjc do naše regni-kolarnc deputacije nij slabila, kajti prepričani snio, da bo ona vse izvojevala, kar se bo izvojevati dalo. Kot ducvuo novosti registriijem sledeče: vladin načelnik Trica je odpotoval kot ud regniko-larnc deputacije v Pošto. Mesto njega je prcvzcl mcdčasuo oddelui svetovalec Mibalie vladuo na-čclništvo. Zakon o obustavi deljenja zadružuega preinoženja je Nj. Veličanstvo potrdilo. V prvom iu đrngem banskem regimenti proglašena je zavolj tolovajskih čet nagla sodba. Od novega leta 1*7.°». počenši bodo morale občine izravni davek pobirati. Pri volitvi v Draganiču nij narodna stranka glasovala, in sieer zavoljo tega ne, ker je volilnemu ])ovcrcnstvu predsedoval okrajni sodec Travcnič, ki je še zavolj zadnje volitve v kriminalnoj prc-iskavi. Sabor te volitve ne bo potrdil. V Samoboru so narodnjak i podlegli. Kaucliijancu Francisci je dobil 100, narodnjak Vizucr pa !>.') glasov. Politični razgled. Politično subi čas, kakor vlada Šc zmerom, porablju vlaclna „N. fr. Pr.", da „gleda nazaj" in piše 2O. okt. tako-lc o bivšem tuđi od cesarja postavljonein niinisterstvu. ,,'/ vsem orožjem laži, opravljanja, sovraštva in brutalnosti, s k o n li s k a r i j a m i , s proskripcijo proti vsa-kcniu neinškemu gibanju so (pod llobcnwartovim niinisterstvoin) proti nemško-avstnjskemu elementu ravnali"!! — Kake grde laži! Ko bi mi v tem tunu pisali proti vladi Auerspcrgovi, kaj bi storili z umni? Pod llobcmvartom je bila „N. i'r. l'r." samo dvakrat konfiscirana. Pod zdanjim niinisterstvoin je sto iu sto konliskacij slovauskili novin naštcti. Dim a j s k i p o r o t n i k i so v ptditični ))i*avdi proti dunajskemu „Tagblatt-Uu varovali tiskovno svobodo in urednika nekrivega spoznali. Ogcrska delegacija se posvetuje o vojneni proračunu. CJo ravno sta dva govornika proti po-višanju piezcneo vojakov, vendar nij dvombe , da bo proračun skoro enoglasno v bistvu nespremc-njen prejet. iSTa U rvatskem sta pri volitvi v .Taški in Samoboru zmagala — dva niagjarona. Vidcti je, da je j.kompromis" narodno stranke stranki sami škodoval na deželi. V iST o v e ni S a d u je zmagal magjarouski kandidat proti naroduo-srbskcmu. lvcpnblikanski ujior v Španiji (v Fcrolu) je, po vladu ih poroeilib, zatrt. Da pa v toj podrovani de/.eli mir ne bode dolgo trajal, uče izkušujo prc-teklo.sti. fl/jllv' M\ dl 1« * (Slovensko g I c d i š č c.) Zadnja predstava v dcžclnom gledališči je obciustvo splob zadovolila. šaloigra „Sprcjeto" sama na sebi nij nič posebnoga, a igralci so storili iz nje vse kar je niogočc, posebno gospodična Podkrajškova iu gospod !Noli. flospod l>aš, ki je ta večer prvič nastojiil, je svojo kratko rolo dobro izvršil, in iuc-ninio, do bode dobra akvizicija za društvo ako bode glas ne je govoril, kar je tuđi nekim drugim igralecin priporočati. Vburki „Ccvljar-baron", je miš komik g. Kajzelj zopet svoj izvrsten talent |«»kazal, kakor smo mogli tud i z igro gospe Va-lcuta-lirusovc, g. Molija, gospodične Pardubskc po-polnem zadovoljni biti. (Sospodičina Stcmbergova, ki je ta večer prvič nastopila, ima prijeten glas iu bode gotovo dobra igrala, kadar se na deske, ki svet pomenjajo, bolj privadi. * (Nov slovenski šolski 1 itst.) Piše se \n> ncin.škili in slovenskih novinah, da bode izba-jal v Ljubljani nov učiteljsk list. Mi mnrenio o tem ])ovedati, da je nadučitclj Lapajnc na željo več učiteljev „narodni tiskarni" ponudbo izdavanja takega lista stavil. Ako upravni odbor list v za-logti vzeti sklene, in ako se bodo najl)oljši slovenski učitelji, gimnazijalnc ne izvzcmši, udeležili, bodi nam novi brambovec slovenskoga učiteljstva in šolstva kot sobojevnik na narodnem polji pozdravljen. |: (Nenišk učiteljski list) mislita po no-vem lotu izdajati za kranjke ljudske učitelje go-spoda (iariboldi in Zima, učitelja v Ljubljani. Kdo bo pa ncmški list od teli dveb izdajan — bral? * (Ljubljanski mestni oeetji) so ve-činom jako nezadovoljni z dr. Kccsbacberjem, ki jim je v zadnji seji raestnega odbora svoj elaborat o sanitarni upravi mosta, kar na vrat na nos usiliti hotel. On pa je čisto obupan, da njegov predlog se nij .ij)rojel, ker to se mu je zgodilo prvikrat v dingače jako ubogljivem zboru nera-škili ljubljanskih očetov. * (Samomor.) Zadnji petek se je kupčijski pomoćnik l*'r. T. na ljubljanskom gradu iz neznanih uzrokov ustrelil. Drug dan so truplo v gošči našli dečki, ki so ptice lovili. Mali psiček mrtvega skoraj nij bil od trupla proč spraviti. "! (1 >r. vite z a S a v i n š k a,) vćliccga posest-nika v Mctliki, je minister poljedelstva ]>ovabil, da se udeleži jiredstoječega agraričnega kongresa. !: (1 z (1 crni č) se nam piše : Naša čitalnica napravi „besedo" s plesom in z dvema igrama : L ,,Lalikoumna Kmica" ali mladost-norost, igra v dveb dejanjili — II. ..Svojeglavncži", igrav enem deja-ii ju. Vstopnina za neude k besedi L'O kr., k plesu 1 forint. Uosfula bode v poštni dvorani gosp. Fi-šor-j:i začetek ob li. uri zvečer. lljudno vabimo vse vnete donio- in rodoljube, da bi nas s svojo nazočnostjo počastili. Odbor. * (11 r v a.šei n o) na novomeški gimnaziji uči g. profesor Žcpič. I'oslušalccv ima 20 iz višjili razredov. Kaj ]>a v Ljubljani V :"(81opcc o barvab.) Trusijansko društvo „Doutselior Vci'cin" na Dunaji je sklcnilo v prihodu j ih niesccih na]»raviti več ]»redavanj o razme-rali strank v „provincijali" avstrijske monarhije. Tz Trsta so si najeli znanoga publc/.a in povsod se blamirajočoga staroga dr. Kabelj-na, da jim bo predaval „o strank ali na Kranjskom na Pr inio rs kom in v Dalmaciji." — Najprcj je treba da se Človck sam uči, da ima toliko glave, ka se podučiti more — p°tlej naj se še le druge uči, gospod ltabclj ! (S amo mori.) V letih l.S;">, Bol- ' gijskem 47, Tirolskcm 2H, Kranjskom 20, Dalmatinskom l'J, itd. "Najvcč samomorov se/godi v mcsci'ib maj, juni in juli. Samomor je bolj po-gost med germanskimi plcmeni, kakor med roman-skiini in najrcdkcjše med s 1 o v a n s k i ni i. Listnica uredništva. <{n.sp. ,T, L\ v M. Nam nstri1-/i'fe, t:i> nnA.jctt1 kriitUf) ]K)roGilo, oziroin:i pusiihun n;i iimšh ilomovino. Listnica opravništva. Stcvillvf ..Slovciislio^n N;irixla" Uto ilo Ili bi opravništvo ratto kupilu. Dunojska borsal'l. oktobra. C. k. cekini.......f» B 17 „ Srebro........ UU „ — „ Matej Sor^ak y 14 ■* <» |» i ii ti 4m 4» r r n j s U «* m priporoča svoje l»ll^ili4k. katerib ima črez 27 sort iz čudno lepoga domaćega damaska, več. sort kot Angleži in Francozi. Od najnižjega do najvišjoga kupa volja: 1 Lcfauclieux dvocevka .'!(), ."..'?, ."£>, .JSf 40, do 1OO gld. — 1 Percussions dvocevka IS, 20, 22, 25, 2S, ;!0, do SO gld. — Zelezno dvocevke lepo damascirauc J 1 gld. so kr., 12 gld. T)(> kr., l.'i, dolš gld. — Želcznc enocevke (i, 7, do s gld. — Scstostrclni revolvcrji S gld. 50 kr., IO, 12, IU, 20, do :\0 gld. —' Tuđi šajbaikc, Štuci, risanco, pištole, uakapse ])uškc. (210—1) Kdor denar naprej jiošlje, dobi provizijo; sicor se blago pošilja za povzctek CNacbnahnie). j brez zdrtivila I Na prsih in plučah ^ liulani ni- 1111 iKiruviu'iu |iolu luili v ul'ii|uii)| G1 •g in ini zilnivniUov za nro/ilruvlji\ <• riizjr|a.ši-i»ii, m g Kluun.iih ruillkiiltio o/ilnivljujo § £ brez zdravila. N N l'o ii:il:iiiritfm popisu IkiIc/.iiI povi" pismeno £J | ilir. j. ii. Fickcru Berlin, | Wall-Strasse No. 23. Uotninir r, tfM. ;l. v., ki s»- n,ij ]ii^uni jirilo/i. (^102—11) brez zdravila | „Prva oMna zavarovalna banka Slovenija" V LJUBLJANI .v temeljnim kapitalom 2JMMKOOO f/oht. a. r. je osnovala glavui zustop za dole ujo S t i r s k o in vso .slovenske pokrajine Koniškii tor izručila vodstvo gospodu ANTOHU LOQUE1TZ-U katcii hode potrebno organizacijo dovršil. Delavnost haukc NloV4klllJroo*larjem ali žulozniiikiiii uraduikont in MpW>h vhimu ti- Jfr4 stim, ki 8» * • tuko narejoni, da ho dajo tildi pri lopuiu vretnonu na drugi strani kot ^J J2 elegantna vrkna Miiknja rabiti. a J& 1 kos v iiavatlui volikosti 42 palcev dotg volja 10 gld. ^ jS " VH.ika daljima 2 palca voljata 1 gld. već. m 5 Kapuco vuljajo kon 1 gld. *m * atavna ZZatoua fia&rltee tV##flit 4f MoHš* *3 >B ------------------------- »; A L-ui# fjiic IjU^ •" lepa dobra ccna. M NajnovojSo potmlrjnko varnoHttio avotilni«n z niijbolJHO konstruiraniiu JK mntuljoviui hranilniin liičnikom (I plamun »laj« bi bilo bati konkurencijo, ho cuuu nuHliuano nuko poutav- ^| Ijuno. Za n.ijbotJHO kv;ilitoto ho f<:irantira. ^H 1 kuhinjska svutilnica s »teklom in Htonj«m (doht) vrod kr. 45, fiO. ^M 1 kuhinjaka, »timska ali vističa Hvutilniea, kompletna kr. H5, gld. 1.20, l,H0. ^H 1 čudna aubanuka svctilnica, ćelo koiuplotna gld. 1, 1.20, 1.50, 1.H0. ^H 1 najhtpio opravo , „ gld. *J, 2.50, :». ^* 1 aaloiiHka uvotilnira, bogat<» dekorirana, suporfina gld. 4, 5, ti, 8, 10. ILI 1 Hvotilnica /.a studiranj« ali dolo x %a»toroui gld. 1, 1.50, "2. ^K 1 HtiMiHka Hvctilnica za hlovo, prudnjo Bobe itd. kr. 1K), gld. 120. ■§ 1 viseća......„ i»0, „ I.MI, 2. 1 1 n n n fabriko, delavico, ponlovnico gld. *J, 2.50, .'t.50. «■ 1 „ n n obodnicu h jikripcoiii, prolina gld. 5, K. ^ ^ 2 1 n « « n liajfnu'jaa Morta, bron po/.la«";«n gl. 15, 20,25. ™ 5 Cene svetilnlo se razumevaie kompletno a stenjem in steklom vred. SS •S 1 avotilničin z;tntor, inajhim, Hrodnjc fin kr, 5, tin kr. 10, najHimjsi kr. 15. ^< j2 I „ „ Hrudnju vt*lik. »rodujo fin kr. 25, Kn kr. IJ5, n:ijniu\j»i kr. 45. ^ ™ 1 vatel Hvotilniiinoga »tenja kr. 4, ti, 8. ^ ^ 1 Akarju •/.a Hvutilnico, joklo kr. 25. g M 1 /.iistoioiližnc (branič, da /autor no zgori) kr. 5. 9 j 1 r.iliudroliraiKM: (brani, ćn Hvotilmco gl. 1.-1O, 1.K0, 'J.20. ^m 9L I Mekim r.iliiutor kr. 4, f>, (i. JK fl 1 Htoklcna kmgla kr. 20, 25, .'10. ^3 II plt;iiaHt:t ponuda /.a 1 l'unt potroloja kr. , za 2 funta 50 kr. H| Kupci cu {,rroH dobijo rali at. (lHf>—7) ^1 .V. ■^i*iocliiiJiiiii ^ ■ lltinuj, l'rHlrrMtraHNt' ««, purlrrre •«.* I. nw«l>*tro|»i«*. H| Službe! Pri I»uill4l MlOY4blftlJI v Ljubljani se takoj v slu/.bo vzamo n pretili nadzornik i in (»otovalcl z i»vrstuimt pokoji. (20<»—2) Uotičniki naj ho oglase pri ravnateljBtvu. Št. 1H5. Ka/pis podučiteljske službe. Na dvorazredui ljiidnki soli v Mozirji je raz* pimiua ])odučitclJHka služba /- letuo plaeo .'100 ^ld. in 8 prostim stanovanjem. Prosilei naj p(). oktobra 1H72 pri krajucm šolsketn svetu v Mozirji. Okrajni šolskisvet vCionijcni Gradu lf». oktobra 1K72. (211 — 1) Prcdscdnik: Kruiiz. Eot drugi koncipijent dobi jurist, kateri je slovenskega jezika popol-noma zmožen tuđi v pisavi, takoj prostor. Pisma naj ge posij ej o podpi6anema. Dr. Jakob Ploj, (208—2) odvetnik v Ptnju. V Itllll. ]fllllc-<*¥i tiskaruict v Ljubljani jo na svitlo prišla knjižica pod naslovom: TEL0VADBA V IJll€lNl*4»J MOll. Knjižica za naSo tiolHko mladino. Spisal .lane/. Zima, učitelj v Ljubljani. Velja 2ii kr. Dalje He tu dobiva: Slovenska stornira, za pvvenre, 8])isal A. Praprotnik. (l)rii^i n at i k.) Vclja zvezana v ]>latnencni brbtu .'(() kr. Kdor jib več vkup vzaiiio, dobi na vsukih 12 izti.s<»v 1 po vrbu. To Hol.sko knjižico je slavno c. k. liiinisterstvo za uk iu bo^očastje za ljudske Mole dovolilo, in .slavna c. k. deželna vlada v.n Kranjsko jo je vsem Ijiidskim šolam na Kranjskim priporočila; ]>a tuđi dru^od po Sloven skcin so to knjižico žo naj več vpeljali v ljudske šolof ker je zares prav djansko »ostavljena, to ju tako, da so učcuci po naj boljši in hitrejši poli iz nje uču pravilno govoriti iu pisati v luatcructn jeziku, kajti na podlaci niateruega jezika morejo se učcuci učiti vseb znanosti iu tuđi drugih tujil. jezikov. Gvomvtrija ali merstro Z» Ml4»Til>llNl4«lk Ijll«l»l44k «Ol€». Spissil .lime/, Lapajnc, uadučitelj v Ljutoinorii. S !>5 v les vrezanimi slikami. Velja .}<) kr. (112—I) \ m za uredništvo od^ovorcu: Ivan bciucu. Liifjtuina iu ti.sk „Narodnu tiskarnu".