MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradniStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246: Izhaja razen nedelja in praznikov vsak dsn ob 18. uri / Velja mesečno prejeman « upravi ali po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku 1 Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni račun it. 11.40« JUTRA” An^lelk! nameni v Po obisku v Rimu in Posaarju posvetnem januarskem zasedanju Društva prodov, se bo francoski zunanji minister * erre L a v a 1 zopet odpravil na pot, tokrat na sever, v London; ž njim pa bo Potoval tudi ministrski predsednik F1 a n-u1 n. V London bosta prispela zadnjega Januarja, z angleškimi državniki, M a c- 011 a 1 d o m, sirom Simonom in dru-^ln,i Pa bosta konferirala prvega in dru-Kc2a februarja. Angleški listi, ki so o na-lT!enih tega sestanka gotovo dobro infor-In,rani, zatrjujejo, da bodo londonska posedovanja v bistvu le druga etapa di-15 oniatske ofenzive, ki se je pričela o Milki Lavalovega bivanja v Rimu. Če ?.rej »e bi imeli nobenih drugih informa-C!i kakor te, bi že mogli sklepati, kaj se Prav za prav plete v ozadju in kdo je ti-st>. ki v zadnjem času poteguje nitke za evropskim diplomatskim odrom. To so j' n g 1 e ž i. Oni so prav za prav poslali ■-ava!a v Rhn, in oni ga tudi kličejo v London. Po vsem tem se zdi, da se Angliji pripenja naposled le uresničevati tisto, kar je dolgo odločno upiralo: urediti evrop sko mednarodno politiko po svojih željah in interesih, ne da bi se pri tem kakorkoli materielno vezali. Sporazum med Parizom in Rimom je bil Londonu potreben, da se ž njim da Franciji vsaj namišljena pomoč proti Nemčiji, ki je Anglija v obliki obveznih garancij francoske var "osti nikoli ni hotela dati. Obenem pa ”ai bi ta sporazum pripravil Francijo po-0rn istočasnega dvojnega pritiska, s stra n' R i m a in s strani Londona k spo-ra2umevanju z Nemčijo! Ko bi bilo to sporazumevanje doseženo, naj bi se kon-cno preko sto ovinkov dosegel končni cilj, ki obstoja v paktu štirih velesil. Pakt štirih velesil bi se pa uporabil najprej za obnovitev razorožitvene konference, na kateri bi štiri velesile diktirale razoro-zitveno konvencijo vsem ostalim srednjim in malim državam, seveda tako, da bi same še vedno ostale vojaško mogo-ei=e sile, vse druge države bi se pa potisnile v še večjo brezpomembnost in odvisnost od velesil, kot je to bilo doslej. Ker je prva, rimska etapa uspela, je treba sedaj vkorakati z londonskimi konferencami v drugo. Namen te je v prvi vrsti pripraviti Francijo do tega, da Izpolni Nemčiji zahteve, ki jih je Berlin stavil za svojo vrnitev v Ženevo in na razoro-žltveno konferenco. V Londonu menij,>, da bo čas po plebiscitu v Posaarju naj-Prikladnejši. Francija je s tem plebiscitom spoznala, da se proti Nemčiji ne da nastopati drugače, kakor popolnoma korektno, Nemčija se je pa nasprotno prepričala, da Francija v nobenem primeru ne misli prekoračiti mej diplomacije. Mirno tega je s posaarskim plebiscitom izginil edini teritorialni spor med Francozi in Nemci. Ko je likvidirano to, Morajo oboji uvideti, da je še nadaljnji sporazum lieobhodno potreben. Francozi na) dovole črtanje vojaških klavzul ver-Sa;lleske mirovne pogodbe, ki so Nemčiji fetnale pravico do svobodnega ustvarjanja svoje vojske iti oboroževanja, Nemci Pa naj opuste svojo trmo in izjavijo no-v° pripravljenost za mednarodno sodelovanje potom Ženeve. Nemci bi pa s tem profilirali v bistvu prav malo. Priznanje pravice do oboroževanja bi Likvidiranje plebiscita v Posaarju ©dg©d;tsv sklepanja ©rušiva narodov — Ilove francoske zahteve — De- militaršzacila PogaaHs -- Posvetovanja voditeljev Nemeife v Bercfiieigadnu ŽENEVA, 17. januarja. Za včeraj1 e0Ska konferenca. Kakor se danes v popoldne napovedana seja Društva na j Ženevi zatrjuje, bi se sešla ta konfe- rodov je b!!a odgodena zaradi tega, ker odbor trojice še ni izdela! svojega referata glede Posaarja in ker se morajo rešiti tudi še razna druga vprašanja. Tej odgoditvi se pripisuje velika važnost zlasti v francoskih krogih, ker upajo, da se bodo dale Dred sklepom uveljaviti še razne zahteve Francije. Po vsej priliki bo svet sprejel resolucijo, s katero bo objavil združenje Posaarja z Nemčijo in tudi dan, ko se mora to izvršiti. Najbrže se bo to zgodilo v začetku februarja. Mimo tega pa bo moralo Društvo narodov rešiti tudi zadevo demilitarizacije Pc-saarja. Demilitarizacijo zahteva n?m-reč Francija na ta način, da se trdi na Posaarje raztegnejo določila ver-sailleske mirovne pogodbe. O podrobnostih, ki bodo potrebne pri prevzemu Posaarja s strani Nemčije, pa bo razpravljala še posebna nemško-fran- renca v enem izmed mest severne Italije. Francosko-nemški sporazumi, ki so bili doseženi na iniciativo odbora trojice za organizacijo saarske-ga plebiscita, bodo na tej konferenci tako dopolnjeni, da jih bo mogoče praktično izvesti. PARIZ, 17. januarja. Francr.ski tisk niše sedaj o posaarskem plebiscitu manj optimistično, kakor ie pisal včeraj. Mnogi listi naglašajo, da pomeni ogromna nemška zmaga v Posaarju obenem poraz Lavalove politike. Mimo tega zahčevajo, da se interesi Francije pri izročitvi Posaarja zaščitijo tako v vojaškem, kakor tudi v go-simdarskem oziru. Pcsaarje se mora najprej popolnoma demilitarizirati in porušiti se morajo nekatere železniške proge ter drugi objekti, ki imajo v prvi vrsti strateški pomen. Rešiti se pa mora tudi vprašanje odškodnine upokojenih tujih uradnikov, ki jih je nastavila saarska vlada in prevzem nem šklh uradnikov po nemški vladi. Listi predlagajo v zvezi s tem odgoditev sklepanja pred Društvom narodov do rrfhodnjega zasedanja. BERLIN, 17. januarja. V političnih krogih se pripisuje velika pažnja posvetovanjem, ki se vrše v Berchtes-gadnu na Bavarskem med Hitlerjem, Neurathom, Goringom in Schachtom. Zatrjuje se, da razpravljajo o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih po položaju, ki ga je ustvaril plebiscit v Posaarju. Nekateri menijo, da ho zaradi hitre likvidacije saarskega problema odposlan v Pariz Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Nemčija bo pustila Posaarje zaenkrat nerazdeljeno kot posebno provinco. Voditelji nemške fron te bodo imenovani za člane državnega zbora, pozneje pa se bodo izvedla naknadne volitve. V Beogradu sneži še dalje MED TEM KO SIJE PRI NAS SOLNCE, SNEŽI V BEOGRADU IN SRBIJI ŽE TRETJI DAN. VLAKI V SNEGU. BEOGRAD, 17. januarja. V Beogradu, Banatu in Srbiji sneži že tretji dan neprenehoma in sneg naglo narašča. Prometni minister je poslal na delo vse železniške delavce in mnoge brezposelne, da očistijo postaje in proge snega in omogočijo vsaj delni promet. Beograd je bil včeraj do 15. ure skoraj docela odrezan od sveta. Sele cb 15.30 je prispel simplonski ekspres, dočim bi moral biti po voznem redu v prestolnici že ob 7. uri zjutraj. Ljubljanski brzovlak, ki je obtičal pri Golubincih, so rešili šele danes. Stro- jevodja je pokuril ves premog za kur je,nje vagonov do rešitve. Ker je bil jedilni voz dobro založen, potniki niso trpeli pomanjkanja. Vendar so bili potniki precej utrujeni. Zameti nastajajo tudi danes, vendar je promet že boljši. Dosti slabši je položaj na progi Beograd—Niš. Na progi Paračin— Zaječar so obtičali v snegu trije osebni vlaki in so jih šele po celodnevnem vo—Mostar je pa še vedno ustavljen. trudu rešili. Promet na progi Saraje- zmage v Posaarju. Drugod vozijo vlaki Ie 7 km na uro. ---------- ŠPANIJA SE OBOROŽUJE. MADRID, 17. januarja. Na včerajšr.Jt seji vlade j<2 ministrski predsednik Le-roux predloži! načrt o reorganizaciji Špan ske vojske in državne obrambe sploh. Sklenilo se je zgraditi 10 novih torpe-dovk, modernizirati stare križarke in dni ge bojne ladje ter utrditi Balearske otoke, AVSTRIJA SE URADNO VESELI. DUNAJ, 17. januarja. Iz Linča poročajo, da je tamkajšnja krajevna organizacija Domovinske fronte priredila veliko svečano zborovanje v proslavo nemške zmage v Posaarju. Glavni govornik je bil gor-nje-avstrijski pokrajinski namest. Eissner ki je izjavil, da se tudi vsa Avstrija ' ?~elt Spor med Sta Igo in Abesšnšfo ŽENEVA, 17. januarja. Angleška diplomacija se na željo Italije trudi na vse načine, da bi dosegla sporazumno rešitev spora med Abesinijo in Italijo In ne bi zadeva prišla pred svet Društva narodov; izgleda pa, da vsa ta prizadevanja ne bodo imela nobenega uspeha. Abesinija zahteva, da se njen spor z Italijo razpravlja na širši podlagi, k ciemer jo sili zlasti to, da je sedaj Mussolini sam prevzel tudi ministrstvo za kolonije In imenoval za guvernerja italijanske vzhodne Afrike VZHODNI PAKT. BERLIN, 17. januarja. Francoski mrnmrnmmm« ; veleposlanik v Berlinu Frangois-Pon- Jufna Afrika vas« M o mm Slonet je izročil nemškemu zunanjemu JUžna AtriKa 23! W€»m ^ministrstvu francoski odgovor na nem LONDON, 17. januarja. Iz Cape-towna poročajo senzacionalno vest o sprejemu poveljnika nemške križarke »Emden«, ki potuje okoli sveta. Poveljnika in nekaj njegovih častnikov je sprejel južnoafriški vojni minister in jih pozdravil v nemškem jeziku. V tem govoru je minister dejal, da bo inlr najbolj zagotovljen tedaj, ko bo Nemčija zopet dobila tudi glede oboroževanja popolno enakopravnost. Samo močna Nemčija bo mogla vzdržati v Evropi in na svetu mir. Na koncu svojega govora je vojni minister prejšnjega ministra admirala de Bo- ^a, l,Pa* da bt° .Nemčija že kma- " . _ • > Iti firtCrnl n Ir ni/kmn I*in ciln -a r A£ na. Abesinci vidijo v tem novo nevar nost in pripravo Italije na nadaljnje osvojevalne akcije. lu postala spet kolonialna sila v riki. Af- F1 a n d i n a in Lavah k skrajni po^ pustljivosti, toda vprašanje nastane ali lx»sta mogla oba vodilna francoska držav nika toliko popustiti, kolikor hoče M a c-d o n a 1 d in Simon, kajti končni cilji se j Francije in Anglije so diametralno na- takoj skrčilo na določila splošne razoro- i sprotni, dasi vodijo prva pota navidezno žitvane konvencije, pa tudi sadovi Fran- j v isto smer. Dočkn stremi Francija po cijc bi bili kaj dvomljivi. Edino resnično j g a r a n c i j a h za svojo varnost pred korist bi vse to sporazumevanje prineslo i Nemčijo, je namen Anglije instalirati Angležem, nekaj tudi Italijanom.; Nemčijo v enakopravni družbi velesil. Nobenega dvoma torei ni. da bodo An- UJer naj bj pomagala držati ravnotežje — *fileži sedaj poizkusili vse, da pripravijo i tudi proti Franciji! -r. REORGANIZACIJA FRANCOSKE VOJSKE. PARIZ, 17. januarja. Tu je bila pod predsedstvom vojnega ministra generala Maurina seja višjega vojnega sveta, na kateri jo predsednik general Weygand razložil svoje predloge o reorganizaciji in izpopolnitvi francoske vojske. Po vesteh iz informiranega vira izgleda, da je general Weygand ob tej priliki skušal pridobiti člane višjega vojnega sveta za predlog o podaljšanju vojaške službe francoske vojske na 2 leti in o motorizaciji napadalnih sil. ško spomenico o vzhodnem paktu. NOV PROCES NA DUNAJU. DUNAJ, 17. januarja. Tu se bo v kratkem pričela velika sodna razprava proti veleizdaje obtoženim članom socialističnega »Schutzbunda«. SEJA ANGLEŠKE VLADE. LONDON, 17. januarja. Sinoči je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o splošnem položaju v Evropi. USTAVLJENI LISTI. SAARBROCKEN, 17. januarja. Listi, ki so agitirali za status quo, so prenehali izhajati. VELIK PORAST LENINGRADA. MOSKVA, 17. januarja. Po najnovejših podatkih šteje Leningrad okoli 2 in četrt milijona prebivalcev. Ti podatki pa uradno še niso potrjeni. NOVO ARGENTINSKO MESTO. BUENOS AIRES, 17. januarja. Vlada je sprejela zakon o gradnji novega mesta na obali Tihega oceana na skrajnem ju;ru -31V •EfuioSp^cl oq njsoui aim r sto dobi pristanišče in letališče. POTRES V TURČIJI. CARIGRAD, 17. januarja. V oko;, Marmorskega morja so se čutili no- i potresni sunki. V Erdeku in Karabi' u sc jc porušilo več hiš. Človeških žr-Itev ni. Dnevne vesti Zapeljana mladina pred sodniki PETNAJST OBTOŽENCEV ZARADI KOMUNISTIČNE PROPAGANDE S PET NAJSTIMI ZAGOVORNIKI. Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pričela pred velikim senatom mariborskega o-krožnega sodišča razprava proti 15 mladim ljudem, obtoženim komunistične propagande. Obtoženci so sami mladi intelektualci in so med njimi tudi tri inteligentna dekleta. Glavna krivca sta bivša učitelja Apih 'm Vrunč, ki že dmgič sedita zaradi komunistične propagande na zatožni klopi. Vsi obtoženci so z velikim zanimanjem Cedili obširni obtožbi, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Lenart, priscdni-ki pa so bili okrožni sodniki gg.: dr. Pečnik, Kolšek, dr. Kovča in dr. Lešnik. Obtožence zagovarja 15 mariborskih odvetnikov, deloma ex offo, in sicer gg. dr. Šnuderl, dr. Rapotec, dr. Kukovec, dr. Schaubacli, dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Gozzani, dr. Kupnik, dr. Tomšič, dr. Veble, dr. Kapus, dr. Kumbatovič, dr. Blanke, dr. Brandstatter in dr. Reisman. Razprava je trajala včeraj dopoldne do četrt na 13. uro, nadaljevala pa se je od 15. do 19. ure in danes dopoldne od 9. ure. Ker je razprava tajna, ji smejo prisostvovati le najbližji sorodniki obtožencev, proti katerim je državno tožilstvo nabralo precej obtežilnega materiala. Sodba bo javno razglašena najbrže danes popoldne ali pa jutri dopoldne. nih tožb. Sporazumnih ločitev zakona je dovolilo sodišče lani 26, nesporazumnih 37, razveljavilo ni nobenega zakona, neveljavni pa so bili trije. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz JoseSove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jose-fovo« vodo zlasti bolni na črevesu, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _____ Pravoslavno bogojavljenje. Pravoslavne vernike obveščamo, da bo v soboto, dne 19. tm. v pravoslavni kapeli služba božja ob 9. uri. Po službi božji bo procesija od pravoslavne kapele na Trg svo bode, kjer se bo blagoslovila voda. Dolžnost vseh vernikov je, da se službe božje in procesije udeležijo. V čitahilškl sobi splošne bolnice bo 18. januarja ob 17. uri zdravniški sestanek z demonstracijami, na katerega se vabijo vsi gg. zdravniki iz Maribora in bližnje o-kolice. Taki sestanki se bodo odslej vršili redno vsaki teden ali 14. dni. Prijatelji emigrantskega pokreta, udeležite se občnega zbora društva »Nanos« V Mariboru v nedeljo 20. t. m. ob 9.30 uri v mal= dvorani Narodnega doma. Podala se bodo važna poročila o delovanju emigracije. Orkestralni koncert Mariborske mestne godbe, ki bo ta petek 18. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani v spomin bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. in v prid mestne Pomožne akcije, bo zanimiv po nastopu mestne godbe in po pestrem, a vseskozi resnem programu: Državna himna, Jenkovo »Kosovo«, Rimski Kor-sakov »Na grobu«, Smetana »Dalibor«, Beethoven (5. simfonija), VVagtier (Rien-zi). Posebno mikavost pa bo koncert nudil z nastopom virtuoza na klarinetu g. prof. Zamole iz Zagreba. Vstopnina, sedeži od 6 do 20 Din, stojišče 3 Din, za dijake 2 Din. GRAJSKI K«NO iiiiiiiiiiiiiiuifiiitiiiiiiiiiiiiiiiinniiitiiiiiiii v soboto 19. januarja monumentalno vdedelo KLEOPATPA Največji film prošlosti in sedanjosti v nem- Hkem jezika. 182 Poziv Slovenskega obrtnega društva. V petek, dne 16. januarja ob 20. uri priredi mariborska mestna godba Orkv>valni koncert v dvorani »Union« v spomin bia-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja in v korist mariborske pomožne akcije. Slovensko društvo v Mariboru toplo priporoča vsemu obrtništvu v Mariboru in okolici obisk tega koncerta. Tudi državni upokojenci bodo priskočili na pomoč bednim in lačnim slojem ntesta Maribora na ta način, da se bodo polnoštevilno udeležili dobrodelnega velikega orkestralnega koncerta, ki ga priredi mariborska mestna godba v petek, 18. t. m. ob 20. uri pod taktirko kapelnika Koudelke v veliki unionski dvorani. Pevski zbor Glasbene Matice. Za v petek napovedana skupna pevska vaja se zaradi koncerta Mestne godbe vrši danes v četrtek ob 20. uri. Radio Ljubljana. Spored za petek 18. t. m. Ob 11: šo,lska ura, 12: slovenske narodne v duetih na ploščah: 12.50 poročila; 13: čas, instrumentalne solistične točke na ploščah; 18: predavanje o verstvih; 18.20: radio-orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.20:čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura: 20: klavirski koncert; 20.45: slovenske narodne z orkestom; 21.30: čas, poročila; 21.50: radio-orkester. Obsojen avstrijski emigrant. Ko so preživljali avstrijski hitlerjevci lani zadnje dneve naše gostoljubnosti, je neke noči vlomil v njihovo taboriščno blagajno v Varaždinu njihov pristaš Josip Stadler. Pobral je iz blagajne okrog 5000 Din in pobegnil v Maribor, kjer je bil aretiran in izročen sodišču, kot smo že takrat na kratko poročali. Te dni se je zaradi vlomne tatvine zagovarjal pred varaždinskim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 mesece zapora. Po prestani kazni bo Stadler izročen avstrijskim oblastem- Narodno giedalike REPERTOAR. Četrtek, 17. januarja ob 20. uri »Izgubljeni valček«. Red A. Petek, 18. januarja: Zaprto. Sobota, 19. januarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«. Krstna predstava. Nedelja, 20. januarja ob 15. uri »Štarabul-ska roža«. Znižane cene. Ob 20. uri »Od zore do mraka«, »Od zore do mraka«, najnovejše delo mariborskega podžupana in književnika R. Golouha, doživi svojo krstno predstavo v soboto, 19. tm. Delo je med novej' širni slovenskimi menda edinstveno po svoji zanimivi, nad vse originalni zasnovi in po svoji morali. Nastopijo samo živali, ki dvigajo vstajo zoper leva, kralja gozda ter napoči ob končni oslovi zmagi — vek kopitarja. Zasebna: kobila — Zakraj-škova, lisica — Kraljeva, sraka — Goriu-škova, pavica — Starčeva, sinica — Bat bičeva, jerebica — Savinova, lev —! Grom, medved — Gorinšek, osel — Kovič P., konj — Furijan, jastreb — Skr-_ binšek, slavec — Nakrst. Režira glavni režiser J. Kovič, ki je delo tudi zanimivo: insceniral. Nove ženske kostume je izdelal modni atelje O. Neratove. Rezerviraj-, te vstopnice! (Tel. 23-82). »Štambulska roža« popoldanska predstava po znižanih cenah. V nedeljo 20. t m. ob 15. uri ponove Fallovo opereto »Štambulska roža«, ki je ena najuspelej-. ših operet maribor. glasbenega reperto--arja. Odlikuje jo zlasti krasna in prav resna glasba. Veljajo znižane cene. Petek 18.1.1935,Union1 Spominski In dobrodelni koncert MARIBORSKE MESTNE GODBE Živalske kužne bolezni. V dravski banovini se ;e po stanju % dne 10. t. m. pojavila svinjska kuga na 8 dvorcih, svinjska rdečica na 10, kuga čebelne zalege na 4, steklina in meh.frčasti izpuščaj pa na j dvorcu. Smrt v kotlu vrele vode. V Šalovcih v Prekmurju se je pripetila te dni tragična nesreča, ki si je zbrala za svojo žrtev 2 leti starega posestniškega sina Frančka Sukiča. V Šalovcih so imeli pri Župani-kovih koline in sta bila povabljena tudi j zakonca Sukičeva, ki sta vzela s seboi’ svojega otroka Frančka. Ko so bili domači zaposleni pri delu, ni nikdo pazii na o-l troka, ki je ostal sam v kuhinji in pri tem j padel v kotel vrele vode. Dobil je hude opekline. Poklicali so takoj zdravrika, j toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman, j ker je otrok kmalu nato umrl. Dve nezgodi. V Krpanovi ulici je padel včeraj popoldne llletni sin ključavničarja Jože Eberžnik na poledenelih i tleh tako nesrečno, da si Je zlomil levo« nogo. Podobna nezgoda je doletela tudi j v Mlinski ulici stanujočo občinsko ubogo,! 68-Ietno Marijo Kranjčevo, ki si je pr*1 padcu na cesti zlomila desno roko. Oba j poškodovanca sta morala iskati zdravni-! ške pomoči v mariborski bolnišnici. Napad s soljo, poprom in nožem. Ko j se je sinoči v pozni uri vračal iz Košakov proti domu po Tomšičevem drevoredu tovarniški delavec Leopold Kampič. sta mu prišla nasproti neznani moški in ženska. Nepričakovano je stopil neznanec pred njega, mu vsul prgišče soli in popra v obraz, v brado pa mu je zabodel ; oster nož. Po napadu sta neznanec in ne- j znanka izginila v noč, nevarno ranjeni i Kampič pa je iskal pomoči na reševalni j postaji, odkoder so ga prepeljali v bolniš-nioo. Sumi, da ga je napadel neki njegov ? znanec iz maščevanja, ker mu Je prevzel i dekle. Tatvina masla. Posestniškemu sinu Francu Grajfonerju iz Korene je danes dopoldne na Glavnem trgu ukradla ne- i znana, okrog 45 let stara ženska, 5 kg sirovega masla. Tatvino je izvršila tako i spretno, da jo je Grajfoner poazil šele ko j že ni bilo nikjer več sumljive ženske, ki i se je sukala okrog njegove košare. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.4 stopinje C pod ničlo; mini- j nialna temperatura je znašala 8.6 stopinj j C pod ničlo; barometer je kazal pri 12 ! stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741: j relativna vlaga 92; vreme je oblačno in | tiho; vremenska napoved: nespretnenlii- """ ' Pohod lačnih na magistrat Že večkrat smo črtali v listih o pohodih lačnih delavskih mas na razne centre. So to silno resne zadeve v današnjih časih hude krize in stiske. Če človek nima kaj jesti in kaj obleči in če gleda kako mu od lakote umirajo žena in otroci, je zmožen vsega, tudi najhujšega. Tako žalostno senzacijo smo imeli danes dopoldne tudi v Mariboru, ko je večja skupina brezposelnih in lačnih prišla na magistrat in po deputaciji intervenirala pri magistratnem direktorju g. Rodošku kot predsedniku nadzornega sveta mariborske Borze dela glede izplačila brezposelnih podpor. Mariborska borza dela izplačuje za do-ločefi čas brezposelnim delavcem podpore v denarju. Naval brezposelnih na Borzo dela pa je v zadnjem času silno velik, denarna sredstva pa, ki jih ima na razpolago Borza dela, so razmeroma na potrebe in nujnost zelo pičla. En dan izplačuje Borza dela brezposelne podpore moškim, drugi dan pa ženskam. Ker pa danes dopoldne borza zaradi nepredvidenih zaprek ni mogla izplačati brezposelnih podpor moškim, so ti organizirali pohod na magistrat in se zaradi tega pritožili pri predsedniku nadzornega sveta Borze dela. Ko jim je ta obljubil, da bo Storil vse, kar je v njegovi moči, so -se gruče brezposelnih mirno razšle. Omenili moramo, da je med temi brezposelnimi tudi nekaj takih, ki že vse leto postopajo okrog Borze dela in jim delo ne diši, pač pa hočejo imeti samo denarne podpore. Med njimi je mnogo brezposelnih, ki so se priklatili z dežele in odjedajo milosten košček kruha takim mariborskim brezposelnim delavcem, ki žive v hudi bedi in pomanjkanju in so pomoči in podpore nujno potrebni. Mariborska borza dela ima torej zelo težavno stališče, ker je točna in zanesljiva evidenca, kdo je pomoči potreben hi kdo ne, v damih razmerah neizvedljiva. Kraljica mati pokroviteljica društva za pobijanje raka. Naša kraljica mati je 'prevzela pokroviteljstvo nad jugoslovanskim društvom za proučevanje ir. pobijanje raka. I* banovinske službe. Premeščena je banovinska sestra pomočnika Ana Biža-lova iz državnega Zavoda za zaščito mater in otrok v Ljubljani k Zdravstvenemu domu v Mariboru. Nov grob. V Sodni ulici je umrl včeraj popoldne po dolgi in mučni bolezni v visoki starosti znani gostilničar Albert Ro-senberger. Pokopali ga bodo v petek, 18, t. m- ob 10. uri dopoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše sožalje! Za kraljev spomenik v Mariboru je med drugimi Tezenčani darovala tndi tvomica »Teksta« znesek 100 Din. 10.450 dinarjev za kraljev spomenik v Mariboru so darovali uslužbenci okrožnega sodišča, mariborske jetnišnice, državnega tožilstva in okrajnega sodišča. Lep vzgled, ki mu naj slede tudi drug«! Terjatve naših izvoznikov. Po pooblastilu finančnega ministra je sklenila r.aša Narodna banka dati naši uvozni trgovini nove olajšave na ta način, do bo odku-pHa klirinške terjatve domačih izvoznico*,, ki tjfa HtKuio v ooMMMmh državah. Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. ftujgiEsainpEsm -23.L-,M«ribor" Organizacija jugoslovanskega denarnega trga. Finančno ministrstvo želi boljše organizirati jugoslovanski denarni trg potom uspešnejše in racionalnejše koordinacije kreditnih virov. Izboljšati hoče tudi promet kapitala ter reorganizirati ves bančni sistem. S tem načrtom se bavi tudi naša vlada in tvori ta načrt sestavni del splošnega načrta, ki bo imel bolj elastično kreditno politiko, da bi se pod ugodnejšimi pogoji olajšal razvoj poslov in gospodarskega življenja. Trije načrti za magdalenske šole. Mestni šolski odbor je razpisal 5.000 Din nagrade za najboljši osnutek načrta za novo meščansko in ljudsko šolo ter mladinsko zavetišče v magdalenskem okraju. Do poteka roka so predložili svoje osnutke samo trije interesenti, in sicer: inž. Dev, inž. Vičič in inž. Černigoj. V kratkem se bo sestala žirija pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda in članov: načelnika mestne gradbene u-prave inž. Barana, inž. Jelenca, šolskega nadzornika Tomažiča in šolskega ravnatelja Hurneka, ki bo izbrala najboljši načrt m mu prisodila razpisano nagrado. Nekaj številk iz hiše trpljenja. Lani se je zdravilo v mariborski splošni bolnišnici skupno 11.015 bolnikov, in sicer 5.3S7 moških in 5.628 žensk. Od teh jih je 57 od stotkov ozdravelo, 35 odstokom se je zdravje poboljšalo, 4 in pol odstotka sta zapustila bolnišnico neozdravljenih, umrli pa so 404 bolniki, ali 3.8 odstotka. Na kirurškem oddelku se je zdravilo 3.081 bolnikov, na internem oddelku 2.057, na oddelku pa 1723, zdravniki so opravili ku za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni 1.114, na oddelku za kožne in spolne bolezni 1698, na infekcijskem oddelku 528, na porodniško-ginekološkem odelku pa 1723, zdravniki so opravili 4.700 nevarnih operacij, in sicer na kirurškem oddelku 2.960, na oddelku za očesne in ušesne bolezni 967, na porodni-ško-ginekološkem oddelku pa 745. Nalezljive bolezni v Mariboru. V Mariboru smo imeli lani 137 primerov nalezljivih bolezni, ki so pa zahtevale samo tri smrtne žrtve. Najhujše je razsajala davi-ca, za katero je zbolelo 79 otrok; na drugem mestu je bila škrlatinka za katero je obolelo 32 otrok; na tretjem mestu p* je bil šen, za katerim je obolelo 22 oseb. — Ostale osebe so obolele za tifusom in gii-žo. Mestni fizikat torej varuje meščanstvo vseh nalezljivih bolezni in vsega najhujšega. Statistika z obeh mariborskih sodišč. Pri okrožnem sodišču je bilo lani 1.538 kazenskih razprav, 9 tiskovnih, 46 razprav proti mlajšim mladoletnikom, državno tožilstvo je sestavilo 850 obtožb, civilnih pravd je bik) 613, meničnih 57, kontradiktoričnih 156, Deložacij je bilo lani 153, dražb premičnin 178, nepremičnin 74, rubežev je bilo 2765, rubežnih ter jatev 2452, izvršilnih predlogov je bilo vlo ženili 10.289, civilnih tožb za terjatev nad 500 Din 3.134, meničnih 177 do zneska 500 Din 491. Pri okrajnem sodišču je bilo vloženih 4254 kazenskih tožb, nadalje 1493 zapuščinskih tožb, in 705 varstve ( j Maribor u, 'dne 17. I. 1935. svsiiBmi*3^Tjr,'.mKssira,!!taasE Mariborski »V e 5 e r n! k« Jutra. ■'■■■DMMMMiatiuSiiagKmKBfr'*! »toms tih— —T*~ Relejska radio-postaia v Mariboru 00 REALIZACIJE MORA PRITI ČIMPREJ. VAŽNOST. Pri nas je prišlo že kar v navado, da se mora pred realizacijo kateregakoli načrta o tem mnogo in preveč govoriti, pisariti in razpravljati. Pri tem nihče ne Pomisli na stvar samo, ki že z večnim pregrevanjem postaja neaktualna in nihče ne pomisli na škodo, ki s takim odlašanjem realizacije nastaja. Sicer je res, da pri večini primerov igra najvažnejšo vlogo materialna plat. In na to se tudi Premalo misli! Šele ko je zagotovljen za kak načrt denar, potem se naj prične debata o vsem drugem. Sicer je vse skupaj podečno mlatenju prazne slame. O važnosti radia v kulturnem in pri nas na severni meji še posebno v nacionalnem oziru nam ni potrebno govoriti Pa široko. V kolikor se tega ne zavedamo Pii, se tega dobro zavedajo naši sosedje preko mej, ki ne samo da skrbe za svoj živelj ob meji boljše kakor mi, temveč se prav tako dobro zavedajo važnosti nacionalne in kulturne propagande tudi preko meja. in prj tem jim izborno pomaga radio. Slovenci smo v Jugoslaviji prvi imeli radio-oddajr.o postajo. Vendar je bila zgrajena tako in v takem kraju, da dobršen del naroda od nje nima nikake koristi* Ljubljanska oddajna postaja ima pomen skoraj izključno samo za južni del dravske banovine. Sprejem ljubljanske od daje v severnem delu banovine pa je otež bočen. V kolikor je bila ljubljanska postaja zgrajena v nameri ohraniti stike z neosvobojeno primorsko — je sedaj ilu-zomost. Italijani so namreč kaj kmalu uvideli »nevarnost« naše propagande po radiu in so tik ob naši meji zgradili svoje oddajne postaje, ki imajo samo en namen: onemogočiti našim zasužnjenim bra tom sprejemanje oddaje iz Jugoslavije. Z ozirom na vse navedeno ljubljanska po staja nima onega pomena, kot bi ga morala imeti za ves naš narod. Kot že omenjeno severni del dravske banovine od ljubljanske oddajne postaje nima nikakih koristi. Vsak radio-amaler yam lahko potrdi, da je ljubljansko oddajo pri nas jako težko »vloviti« in če jo, ie ta spremljana z velikimi motnjami. To pa zaradi tega, ker je severni delba-hovine v tkž. »mrtvem sprejemnem pasu«. Tako smo navezani zgolj na sprejemanje tujih postaj in od teh se izborno Čujeta — Budimpešta in Dunaj! Da pa je oddaja teh dveh postaj v popolni opreki z Jugoslovansko miselnostjo in čutenjem, ie razumljivo. Prav tako pa so otipljive posledice, ki jih ima ta madžarsko - avstrijska propaganda, ki je. v pogostih primerih — tipično Šovinistična. Že takoj po otvoritvi ljubljanske radio-oddajne postaje se je pokazala nujna potreba relejske postaje v Mariboru. To je bilo pred leti in žc takrat je bila ta zah-teva podprta z vsemogočimi argumenti, stvar pa se še danes ni niti za korak približala uresničitvi. Toliko se je že o tem pisarilo, govorilo, urgiralo, interveniralo NACIONALNA IN KULTURNA itd. — Saj bi ne rekli nič, ko bi tu šlo za milijonske izdatke! Potrebna vsota pa je tako malenkostna, da je naravnost škandal, da postaje še nimamo in da se merodajni činitelji še do danes niso zavedli kam ta malomarnost vodi. Kot že omenjeno bi bila za realizacijo relejske postaje v Mariboru potrebna majhna investicija, ker se bi baje v ta namen lahko predelala ena izmed že obstoječih, a neuporabljenih telegrafskih oddajnih postaj, s katerimi razpolaga državna uprava. Sicer pa bi se izdatek kaj kmalu amortiziral, ker bi število radio- naročnikov gotovo r.arastlo od dosedanjih 1500 na najmanj 5000. (Če vštejemo tudi naročnike z detektorji!) Koristi relejske postaje v Mariboru v nacionalnem in kulturnem pogiedu pa se ne da dovolj preceniti. Radio bo postal dostopen tudi revnejšemu sloju, ki bi s cenenimi detektorskimi aparati lahko poslušal slovensko oddajo, medte« ko si sedaj dragih aparatov ne more omisliti. Glede na dosedanje brezplodno govoričenje in pisanje naš živelj ob severni meji upravičeno in z vso odločnostjo zahteva od merodajnih, da se načrt relejske postaje v Mariboru čimprej uresniči. Za pomoč se naj zainteresira država, po vseh razpoložljivih močeh pa naj prispevata tudi banovina in seveda mariborska občina. Zopet nova politična akcija USTANOVNI OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE AKCIJE V MARIBORU. Sinoči je bil v salonu pri »Novem svetu* v Jurčičevi ulici že drugi ustanovni občni zbor Jugoslovanske akcije v Mariboru, ker je prvega prepovedala policija. V imenu pripravljalnega odbora je o-tvoril zborovanje bivši predsednik mariborske podružnice Narodne strokovne zveze g. Tone Bajt. Mimo zastopnika policije in delegata banovinskega olbora Jugoslovanske akcije iz Ljubljane sta bila navzoča tudi bivši predsednik podružnice UJNŽB g. Tumpej in bivši poveljnik viteških čet NO g. Vojska. Prišlo pa je posiušat zborovanje tudi nekaj radovednežev. Po otvoritvi je prevzel besedo banovinski delegat, nakar je g. T n m p e j obrazložil navzočim program Jugoslovanske akcije it: pri teni naglasil, da morajo voditi mariborsko Jugoslovansko akcijo osebe neomadeževane preteklosti, da mora biti nova organizacija zaščitnica delavskega stanu in da ni v njej mesta za gospode v »belih rokavicah«. Sledile so volitve odbora. G. Tumpej je prečita! sle ■ dečo listo: Za predsednika je bii izvoljen privatni uradnik Rudolf G e l m, za prvega podpredsednika Huttarjev tkalec Maček, za drugega podpredsednika delovodja državnih železnic Dolfe O g r i-z ek, za tajnika privatni uradnik Marino K r a 1 j, za blagajnika železniški zvar.ič-nik Stanko Tušek, za odbornike pa: delavci drž. železnic Franc Šprah, Fr. Vel nar, tkalski mojster Janko C h o c, Albin Mrovlje in R. Rožički; nadzorni odbor: Albin Ambrožič, žel.del. Matija K u d e r, Ivan Kremž ar in odvetnik dr. Irgolič. Proti tej listi sta glasovala samo dva gospoda, ki ju je neki govornik nazval »boljša«. Pri raznoterostih se je oglasil k besedi tudi g. Vojska, ki je omenil, da ic postala »Borba« glasilo Jugoslovanske akcije za dravsko banovino. Tako je torej ubogo mariborsko delavstvo, ki se'v potu svojega obraza peha za skromno skorjico kruha, dobilo mimo številnih drugih delavskih organizacij zopet novo, ki ga bo po izjavah gospodov govornikov pripeljala v »boljše čase«. — Zelo dvomimo v uspeh tega gibanja, ker je vse skupaj poizkus, kakršnih smo v Mariboru že vajeni s strani lastnikov zadnjih Skrinjic. Iz naših predmestnih krajev Tezenske zadeve in javne želje. Ako bi ne bilo gospodarske krize, bi bili mi Tezenčani najsrečnejši ljudje v — mariborski okolici. Dobili smo železniško postajališče, katero je želela imeti cela naša okolica že nad 30 let. Potniki vstopajo ir. izstopajo tamkaj v takem številu, kot poleti čebele v panj in iz panja. Saj jih je na dan po sto, tudi do dvesto. Glavni kontingent daje V. (ma-gdalenski) mariborski okraj, ker mu je postajališče mnogo bližje kot glavni kolodvor. Letos nas je osrečil občinski odbornik g. L a č e n tudi s tem, da nam je po nedavno zapadlem visokem snegu dal potegniti po občinskih cestah snežni plug. Občani smo mu za to zelo hvaležni. Prej šr.ja leta smo si morali preskrbeti to z lopatami sami, ker je baje oni snežni plug, ki ga je imelo Tezno nekdaj, tudi vzela kriza... Ako bi nam izposloval občin, odsek za razsvetljavo še vsaj 1 električno cestno svetiljko nekako v sredini med šolo in transformatorjem tovarne »Splošnai v Cankarjevi ulici, kjer je po noči zelo temno, bi bilo to v interesu javne varnosti. Sedaj, ko imamo železniško postajališče, kamor prihaja tudi veliko tujcev in jih bo čimdalje več, se bo moralo paziti na to, da bodo vse tjekaj dovodne ulice, kot: Ptujska cesta, Maistrova, Cankarjeva, Gregorčičeva ulica po noči dobro razsvetljene in vedno v brezhibnem stanju. Nekaj gramoza smo to zimo na te ceste sicer dobili, toda premalo. To bo treba spomladi nadoknaditi, ih če bo le izvedljivo, ceste z valjarjem temeljito povaljati, kar je zelo potrebno zlasti med postajališčem in med šolo. Neprijetno je za številne automobile le to, da je Maistrova ulica med železnico in ono gostilno pri železniškem prelazu južno postajališča tako zelo ozka. Aii ni v javnem interesu, da se cesta tamkaj Stran 3 ri»r.-:A«;:vG2U3a»Ml primero razširi, kot se je n. pr. ob tovarni »Splošna« in v Jurčičevi ulici? K prelazu spada tudi električna cestna svetiljka, ki je sedaj preveč oddaljena od-železniških zapornic, da se prepreči eventuelna nesreča, Bog nam daj srečo, vrag naj vzame krizo in občinski odbor naj blagohotno upošteva gornje zadeve, pa bonr vsem iz srca hvaležni! Zimski šport v službi zaščite živali V Nemčiji — deželi, na katere zglede v gotovih stvareh se tako radi sklicujemo — obstoji do podrobnosti organizirana zaščita živalstva, zlasti krmljenje ptic preko zime. V veliki sili morajo biti na razpolago tudi vlak in vsa prometna sred stva, ki iz mest prevažajo tam organizirane nabave za krmljenje ptic v svrho porazdelitve tudi po oddaljenih gozdovih za kar se vporabljajo . posebno tudi šport niki in brezposelni. Kako daleč za tem zgledom smo še mi! Vendar se je letos že pokazal majhen na predek vsaj na naši Kalvariji. Dočim je namreč to nalogo (krmljenje ptic) to leto stalno oskrboval le en obiskovalec, jih je zadnji sneg privabil že več — med njimi tudi dve znani požrtvovalni dami. Toda to je le majhen zgled. Potreba po organizirani zaščiti tudi drugih živali pa je še toliko nepokrita tudi v neposredni bližini Maribora. Kako bi bilo treba izvesti zadevno organizacijo zlasti potom zimskega športa tudi za širšo našo okolico, o tem ob drugi priliki. (Krmo za Kalvarijo sprejema pisarna »Marstan« oddelek »Vegetarija«, Slovenska ul. 22. dvo rišče.) Sokolska Sokolsko društvo Maribor Matica bo imelo svoj 28. redni občni zbor v četi iek 31. jan. 1935. ob pol 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Članski sestanek pa v sredo 23. januarja 1935 ob 20. uri v spodnji mali dvorani Narodnega do ma, Bratje, sestre! Vaša dolžnost je, da se občnega zbora in članskega sestanka zanesljivo udeležite. Zdravo, odbor. Sokolsko društvo Maribor Matica. Smu ški odsek. Službena navodila. Odsek priredi v nedeljo 20. t. m. prvi smuški izlet za deco in izlet s sanmi. Zbirališče dece je pri paviljonu v Mestnem parku. Odhod točno ob 14. uri. Povratek ob 16. uri. Vodnici s. Vida Zemljičeva in Tončka Vi-čičeva. Sokoli, starši, pošljite vsi vašo deeo na ta izlet. Zdravo! Smuški odsek. Sokolsko društvo Maribor I. Uprava sklicuje za soboto 19. januarja 1935. ob 20. uri zvečer v telovadnici inž. podoficirske šole (bivše kadetnice) redni letni občni zbor z dnevnim redom po pravilniku. Udeležba vsega članstva obvezna! Starosta. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju obvešča svoje članstvo, da bo letošnji občni zbor v nedeljo 20. januarja 1935. ob 15. uri v dvorani brata Renčlja na Pobrežju. Vabimo članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo, da se občnega zbo ra udeleži. Zdravo — uprava! Yo Hans Rosler: Stave Če vse drugo že nič več ne pomaga ‘a vas začenja družba smatrati za dolgočasnega pusteža, se zatecite k veselim stavarn. Tu jih je nekaj: Trije udarci na glavo. »Pripravljen -em,« recite, »plačati tisoč dinarjev one-ki se splazi pod mizo, sc opre tam ^odaj z glavo ob ploščo in vzdrži tri ^arce na mizo.« Žrtev se kmalu sama ^°nudi Izberite najdebelejšo. Debeluhar Se spravi pod mizo. Že to je prizor za bobove Debeluhar se prime za mizne no-■?e in opre glavo ob mizno ploščo. »Pripravljen,« pravi debeluhar pod mizo. Zamahnete z vso silo. Debcluharju zagrmi v lobanji. »Prvi,« recite. »Sedaj pride dru-*>.« meni debeluhar. Udarite drugič. Še suneje. »To je bil drugi,* zaječi debelu-'ar. »Jo je bil drugi,« odvrnete, potem "e rečete nobene več. Se ne brigate za mizo ne za debeluharja. Le pomenkujte •se s tretjimi osebami o tem in onem. Gre . v sosedno sobo. «Hej!« zavpije pod mizo, »kdaj pr:de končno tretk udarec?« — »Jutri zjutraj,« odgovorite, »če vstra- iate dotlej tam spodaj, ste dobili stavo.« Deset gumbov: »Gospoda,« začnete, »stavim, da sem sposoben kakšnemu gospodu v eni sami minuti odrezati 10 gumbov in jih spet prišiti. Kdo meni, da ne?« —— ->KoIiko znšsa stsvs?« — -^Kovsčsi ne, preveč vas nočem oropati.« Negateri se prijavijo. Izberite si najodličnejšega moža, ki ima korektnost v najemu. Ob-borožite se s škarjami in šivanko, v katero vtaknete nit. Odlični mož drži uro v roki: »Začnimo!« ukaže. S škarjami mu divje odstriže tri gumbe na suknji, potem pet na telovniku in še dva gumba na hlačah. Gumbi se skotalijo po sobi. Potem pograbite šivanko ir. nit, iščete prvi gumb. »Koltko je že?« vprašate razburjeno. Zmagoslavno vam bo naznanil odlični mož: »Še po! minute.* — »Kako? Samo še 30 sekund?« in obupano povesite roko s šivanko in nitjo. »V tako kratkem času r.e zmorem več. Zelo mi je žal. Stavo sem izgubil. Tu imate kovača.« Korekt ni gospod bo tekal ves večer brez gumbov naokrog in z njim boste imeli še mno go zabave. Koščeni gumbi: »Sugestija ne vpliva samo na ljudi,« razkladate, »tudi mrtve stvari so ji podrejene. Opozarjam na trkanje na mizico. Gospod tam ima na primer koščene gumbe na svoji suknji. Koščeni gumbi se dado uporabljati za izvrsten poizkus. Rad vam to dokažem. Trikrat grem z roko preko gumbov, nato se gospod odstrani. A obvezati se' mora, da se gumbov ne bo več dotaknil. Najbolje bo, če drži roke v žepih. Ko spet vstopi, ne bo imel več gumbov na suknji.« Vse ugovarja. Začnete. Z roko greste trikrat čez gospodove gumbe in ga odvedete v sosedno sobo. Vrnete se. Zaprete vrata. Buljite nekaj minut v kljuko. »Pridite,« zapoveste nato trdo. Gospod vstopi. »Dobil sem,« si ogleduje tre buh in odkrije svoje gumbe nedotaknjene. »Kako pa« — »Saj ste rekli, ko se vrnem, ne bom imel več gumbov na suknji.« — »To je res. Koliko gumbov ste pa imeli, ko ste odšli?« —- »Štiri.« — »In sedaj?« — »Tudi štiri.« — »No, torej, kaj govorite! Ali imate sedaj morda kakšen gumb več na suknji?« Požirek iz zaprte steklenice: »Pripravljen sem, da napravim požirek iz zaprte steklenice,« »To bo spet kakšna prevara.« »Nobena prevara. Dajte mi trdno zamašeno steklenico. Če želite, je lahko tudi zapečatena.« »In vi boste pili iz nje, ne da bi jo odprli?« »Pil bom, ne da bi jo odprl.« Prinese steklenico. Slučajno je v njel rdeče vino. »Iz te steklenice hočete prti?« »Prav iz te. Rdeče vino seveda, ker je steklenica z rdečim vinom.« Stava se sklene. Vzamete steklenico, buljite dolgo v zamašek, Potem pobesite roko. »Trenutek, prosim,« prekinete, »ne vem, kaj je v steklenici. Gotovo imate Še steklenico tega v kleti. Prosim, ali bi mi dali vino najprej okusiti?« Željo vam izpolnijo. Napravite tri požirke, potem odstranite kozarec. »Sedaj pa se bo zgodilo.« Vse gleda napeto. Vzamete prvo, zamašeno stel'’e-nico, jo obrnete navzdol, potočite iz druge odprte steklenice malo vina v spodnjo vdolbino zamašene steklenice in naprav5 te tako požirek iz zaprte steklenice. »In vendar je bila prevara!« »Naravno, ali sem morda kakšen čarovnik?« V Mariboru, dne 17. T. 1935. w»^^i^2*aMcaBEasrc n:~ Tsssnssnss.-.— A. K. Grln: Boiasiuo Roman. »Smrt vas je prehitela, ničesar več mi ie morete povedati, kar mi ni že znano.« ILIV. Tedni so minili, preden je Byrd razložil umetniku, zakaj je začel sumničiti lepo Jenny Rogersovo. Veselje, s katerim ie sprejela vest o smrti Montellija, se mu je zdelo pretirano, vendar ga je po daljšem presojanju smatral za naravni izraz veselja, če se kdo oprosti nevarnega sovražnika. Tedaj mu ni pripisoval še ni-kakega pomena, dokler r.i našel lističa v votlem noževem ročaju, ki je bil učivid-r.o namenjen signorini, ko je Monteili vrgel orožje proti njej. Bralcu je vsebina pisma že znana; bil je tisti, ki ga je gospodična Rogersova dobila v roke na tako. skrivnosten način ob sprejemu pri gospodični Aspinwa'lo-vi. Sicer ni imenoval nikogar, toda Byrd je vendar sklepal, da je navidezno nedolžna deklica v nekaki zvezi z zaroto. Dokazov ni imel, in razmerje deklice do drugih je zahtevalo vse možne ozire od njegove strani. Zato ni nastopal proti njej, dal jo je le strogo opazovati. Njegova razsodnost ir. spretnost ga nista privedli do zaželjenega uspeha. Sicer se je prepričal, da ima mlada dedinja razne obveznosti, ki jo ovirajo, da bi prosto razpolagala s svojim premoženjem, a smrt Montellija ni popolnoma izbrisala sled za ono pustolovko, kateri na korist se je sprva pripravila vsa zarota, mu je napravila iskanje resnice za enkrat nemogoče. Šele ko ga je Degraw spravil na misel, da sta frizerka gospodične Roger-sove in -Portugizinja ena in ista oseba, je začel upati, da razreši uganko. Komaj jo je aretiral, je nevarno zbolela, da je bilo nemogoče jo izpraševati. Kmalu nato je umrla, ne da bi besedo izustila, s katero bi koga osumila. Vendar ni obupal po tolikem razočaranju. Nasprotno, porabil je smrt Portugizinje, da se prepriča. če je sum proti Jenny Rogers opravičen ali ne. Deklico, ki je bila v službi policije, je posla! kot frizerko v njeno hišo s poveljem, da ji naj sledi v družbo k gospodični Aspinwallovi in ji tam izroči tajinstveni listek, ki ga je našel v ročaju Monteilijevega noža. Tam je bil pričujoč in videl je grozo gospodične Ro-gersove ob sprejemu listka in takoj nato njeno burno veselje nad vestjo o smrti Portugizinje. Moralično je bil prepričan, da je res v neposredni zvezi z obema hudodelcema in se je čutil popolnoma upravičenega, da posvari umetnika in povzroči, da se ogiblje bližine dedinje, dokler se položaj popolnoma ne razjasni. Njegovi ugovori so bili tako resni, da je Degraw obljubil teden dni čakati, preden se sestane z gospodično Rogersovo. Ljubezen pa je premagala vse premisleke; umetnik ločitve ni prenesel, Byrdu je dokazal, da njegova izvoljenka ni ona dobičkaželjna ženska, kakor jo sodi Byrd, drugače bi se ne odločila, pustiti njemu na ljubo vse bogastvo. Tega dejstva, popolne nesebičnosti, si Byrd v trenutku ni mogel razložiti, njegov sum je odnehal. Pa niti dan še ni minil, ko se je že brid ko kesal. Pripeljali so na policijo neko žensko, ki se je kmalu izkazala za Annet-to, sestro one Portugizinje. Degraw iz Cie velanda jo je pustil zapreti, ker je sumil, da mu je ukradla iz zaprtega kovče-ga pismo velike važnosti. Ker je bila njegova perica in so našli pri njej ponarejene ključe, so mislili, da je sled prava. Pisma pa niso našli pri njej, vrgla ga je na cesti vstran, ko je opazila, da jo policija zasleduje. Kljub temu se je posrečilo jo pripraviti do tega, da je popolnoma vse priznala. V navzočnosti pustolovke, ki so jo tedaj še ob nravem času ujeli, je opustila svoj upor in razjasnila Byrdu zadnje nejasnosti in natančno poročala o zaroti in koliko je bila udeležena nesrečna pevka, j To se je zgodilo istega dne, ki je bil določen za Degrawovo poroko, ako bi gospodična Rogersova sama ne opustila nadaljnjega boja in se vdala v usodo, ki jo | je tako neizprosno preganjala. KONEC. Pri J lj( vS< S' Is j Sl ri Z' Nekai zatrnTvih amerišk h zakonov STARE KURIOZITETE, KI SO POZABILI NANJE REFORMATORJI AMERIŠKE ZAKONODAJE. Vsaka Zedinjenih držav Severne Amerike ima svojo zakonodajo in so mnogi zakoni bili izdani že pred davnimi 'eti, pa so še danes veljavni, mnogo med njimi pa je že zastarelih. Tudi imajo državice Severne Amerike take zakone, ki se zde nam prav smešni. Tako je v Newyorku pred kratkim nastalo pravo vznemirjenje, ko je neki človek popolnoma po naključju privlekel na dan iz starih arhivov zakon, po katerem je strogo prepovedano igranje goifa ob nedeljah. Zaradi tega so igralci goli", v Ne\vyorku v veliki zadregi, ker si niso popolnoma na čistem, da bi jih ne pozval na odgovornost kak sodnik. Dognali so namreč, da je ta zakon še vedno v veljavi. Bolj zanimiv pa je zakon, po katerem so prepovedane vse konjske dirke v o-kolišu ene milje okrog mesta. V Pensi!-vaniji je strogo prepovedano streljati pri serenadah. V Michiganu je še danes v veljavi zakon, ki predpisuje, da se sodne razprave ne smejo vršiti po gostilnah. V tej državici je tudi še vedno veljaven zakon, po katerem se kaznuje prav vsakdo kot hud zločinec, če razdraži Indijanca. Zanimivo pa je to, da Ind;jancev v tej državici sploh ni več. V državici idaho je prepovedano loviti ribe na konju. V Severni Dakoti mora biti oddaljena vsaka oseba, ki ni dovršila 15 let, najmanj 10 stopinj od vlaka, če ni v spremstvu svojih staršev. V državi Chio strogo kaznujejo vsako tako tipkarico, ki bi pripovedovala tretji osebi, kar ji je diktiral njen šef. V Zahodni Virginiji ne sme dati zdravnik nobeni ženski omamnega sredstva, če ni prisotna še tretja oseba. V Severni Karolini je v veljavi zakon, da morajo biti po hotelskih sobah oddaljene postelje naj manj dva koraka druga od druge, pa četudi spi na njih zakonski par. V državici Margland so šele pred kratkim ukinili zakon, po katerem ne smejo duhovniki podkupovati železniških uslužbencev in hotelskih vratarjev zato, da bi jim dovajali pare za poroko. V Južni Karoliniji ima na primer vsak potnik pravico vzeti v svoj kupe lidiko otroških vozičkov, kolikor mu je volja. V Georginiji pa strogo kaznujejo vsakega zdravnika, ki ga pacient obtoži, da je z njim grdo postopal. V tej državici je v veljavi še danes zakon, da mora nadzirati vsako kopališko plažo posbber. nadzornik, oblečen v rdeč kopalni kostum. V Washir.gtonu je v vcijavi zakon, ki prepoveduje avtomobilistom vožnjo, po javnih cestah, če imajo v naročju tretjo osebo. V nekaterih ameriških d;žavicah pa ie celo prepovedano j>od hudo kaznijo javno jesti — kače, škorpijone in ostrige. Iz zakonskega trikota. Neki Zagrebčan je zasledil svojo ženo ua krivih poteh in takoj vložil tožbo pro ii njej in njenemu ljubimcu, zahtevajoč odškodnino. Odvetnik mu je sicer odsve toval tožbo, toda razočarani mož je vztrajal in zahteval 10.000 Din. Pri razpravi je odvetnik izjavil, da bi njegov klient ne preganjal svoje žene in ljubimca, če bi se vsaj na ulici spodobno obna šala, tako pa ubija njegova žena s svojim nespodobnim obnašanjem vse njegove spomine na prejšnjo srečo. Deset tisoč dinarjev, ki jih mož zahteva, je samo cena za onemogočen spomin. Ko je to slišal ljub:mec, je skočil pokonci in zaklical; »Gospod sodnik, drage volje plačam kar zahteva gospod, toda, da bi on pogreval spomine svoje stare sreče, tega pa ne plačam.« Štirideset let za zidovi norišnice. Pred dnevi je bil izpuščen iz neke norišnice blizu Rima 62-letni Antonio Stra beli, ki je preživel za zamreženimi okni norišnice 40 let. Zdravniki so smatrali njegovo bolezen za neozdravljivo, lani pa se mu je nenadoma obrnilo na bolje in je okrog Božiča popolnoma ozdravel. Debelo h gledal ubogi norec, ko je prišel v svobodo — fašistični svet. Židi se sele. Združenje cionističnih revizionistov je imelo te dni v Krakovem svojo svetovno konferenco. Znani židovski časnikar dr. Wolfgang VVeisl je na tej konferenci naglasil, da se bo v bodočih treh letih preselilo iz Poljske in Romunije nad pol milijona Zidov v Palestino. Tudi je predlagal, naj bi združenje zaprosilo poljske, romunske in druge oblasti držav male an tante, naj bi po svojih močeh pomagale pri organizaciji te selitve Židov. Anekdota. Pred kratkim je zadel neki nemški trgovec, ki je bolehal na srcu, glavni dobitek v loteriji. Te sreče se je zelo ra-dovala njegova družina, vendar pa seje zelo bala, da ne bi zadela trgovca srčna kap, ko mu bodo sporočili veselo vest. Zato so domači prosili hišnega zdravnika za nasvet, kako naj sporoče gospodarju veselo vest. Zdravnik ga je poklica! k sebi in ga vprašal, kaj bi storil, če bi zadel v loteriji 500 mark. Kupil bi novo srečko, je odgovoril trgovec. A kaj bi storil, če bi zadel 10.000 mark; kupil bi radio, je bi! odgovor. Kaj pa bi storili, če bi zadeli glavni dobitek milijon mark? Polovico bi takoj Izročil Vam, dragi gospod doktor, je odgovoril trgovec. — Zdravnik je na široko odprl oči in se zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je — kap. Mtizei bacilov. Kakor poročajo, bodo prihodnje dni odprli v Londonu muzej bacilov. V muzeju bo popolna zbirka bacilov, škodljivih in neškodljivih. Ker pa so bacili tako majhni, si jih bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali s pomočjo nrkro-SKopov ir. pa na slikah, kjer so po SOOkrat in celo tisočkrat povečani. Predrago je. »Čemu se jočeš, ljuba ženka?« »Oh, tega ti ne morem povedati.« »Zakaj ne?« »Ker je rredrago . . .« foor Prvenstvo MZSP v skokih. Ugodne snežne razmere letošnje zime so zopet poživele v Mariboru skakalni šport, čeprav je v pretekli sezoni nastal v tej panogi mal zastoj zaradi neugodnih snežnih razmer, zato se je letos tem intenzivnejše začelo s sistematičnim vežbanjem. Skakalnico vsak dan pridno pripravljajo, urejujejo in izboljšujejo. Na že stlačeno snežno plast se nanašajo nove snežne pla sti, tako da bo obvarovana pred vsakim »južnim« presenečenjem. Mariborski skakači so ietos v jako dobri foui i ter je pričakovati med njimi in ljubljanskimi oz. gorenjskimi tekmovalci jako oster boj. Preskrbljeno je za dovoz gledalcev ter bo v ta namen postavilo mestno avtobusno podjetje več vozov v promet, ki bodo vozili od Glav. trga v Betnavo in nazaj. Vsi tekmovalci naj se zglasijo v Mariboru pri tajništvu MZSP v trgovini Stoječ najkasneje do sobote. V nedelje pa pri vodstvu tekme v Aljaževi sobi hotela »Orel« ob pol 11. uri. Lokal Grobovi, ki govore. Zadnje čase je bila v Chicagu moda, da so v nagrobne spomenike na pokopališču vzidali gramofone s ploščami, na katerih so bile ponavadi zadnje besede pokojnika. Ko so žalujoči preostali prišli na pokopališče in navili gramofon, so se s solzami v očeh spominjali dragega pokojnika. Ker pa je bilo takih »govorečih« nagrobnih spomenikov vse polno na pokopališču, so policijske oblasti prepovedale to modo. Ob nedeljskih popoldnevih je bilo na pokopališču tako buča nje in tak hrup, da so človeka bolela u-šesa, in to je pripravilo policijo do tega. da je prepovedala to ameriško norijo. LOKAL za trgovino ali inalo obrt oddam Stritarjeva ul. 5. '99 Prodam PRODAM KRAVO. molzi dnevno 7 do S litrov mleka, za ceno Din 350.—. Vprašati Barič. Tezno. Maistrova til. 24. 203 DOBRO STARO VINO 1932. od 5 litrov naprci toči Sok. Meljski hrib. Liter do Din 8. 200 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE, novo preurejeno, s kopalnico oddam. Ciril-Metodova ul. 18 vrata 9. 212 STANOVANJE. sobo In kuhinjo, oddam. Studenci. Jurčičeva ul. 93, pri gozdu. 206 STANOVANJE. eno. dvo in trisobno v novih in starih hišah oddam- Maribor, Smetanova ul. 59. prltl’č-ie. 169 GOSPODA sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Frankopanova ul. 23. 201 Sobo odda SOBO, lepo, poseben vhod. za dve ali eno osebo, oddam takoi Stritarjeva ul. 5/1- 198 Spomnite se CMD Službo dobi Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče in stric, gospod 16. januarja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 18. januarja ob 10. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Kuoujt« svoje po-trobfttine pri nalil* inserentih J Maribor, Tropolel, dne 17. januarja 1935. 213 Žalujoči ostali. Zimsko športni odsek SPD v Slovenj-gradcu priredi na klubski dan 20. januarja 1935 ob 15. uri po svoji novi postojanki na Kremžarjevem vrhu (1161 m) klubsko tekmo (proga 7 km, mešana). Start in cilj na koči; za člane tekma obvezna, nečlani vabljeni. Obiskovalci se opozarjajo, da je smuka ugodna, koča pa stalno oskr bovana. NATAKARICO. spretno, mlado, pridno sprejme Vicel. Gosposka 5. 210 TKALNICA V MARIBORU sprejme takoj 10 prvovrstnih tkalcev za barvano blago. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja poslati na upravo lista pod šifro »Perfekten tkalec«. 204 Isdajn konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja h' urednik; RADIVOJ REHAR v Matiboru liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru