III. leto. Štev. 52.
1916. December 24.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  3 K.
v Ameriko  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Mir.
»Mir lüdem na zemli.’
Luk. 2.
Kak krátka reč, kak zaželjena reč! Vse mir prosi, vse za mírom kriči vsikdar na celom sveti. Mir išče Pijánec v svojoj pijanosti, hotlivec v svojoj razvűzdaností, skopec v svojoj vrednosti. Mir íšče dete na kríli matere, mir Starec v mrzlőj jamí. Mir išče pü-ščavník v svojoj samotí, mir sveta sin med vnožinov národov. Mir íšče kmet v svojoj hiži pa král v palačí, mir išče voják z orožjom, v roki, na bojišči, vsi se za mir vdjsKöjemo od najprecK nješega do nájzádnjega: Mir, dugi/ srečen, bláženi mir ščémo* meti. Pa či ga bole iščemo, menje ga nájdemo, či ga bole zovémo, bole beži od nás.
Záto, ár ga ne iščemo tam, kde bi ga iskati mogli, ár ne pitamo prav, kde najdemo právoga krála mira! Glejte, dnes je dén, ka je on dolipríšeo v jasno] polnoči z nebeskih visočín pa je prineseo več jezér let nemírovnomi sveti zálogo gotovoga stálnoga míra.
Zamán iščete mir, ki beži te po zemli, či ga ne iščete pri njem. Znáte dobro, ka ste ga ne naišli v pijánství med prijátli, niti v razvűzdaností tela. Ne ste ga naišli v bogáství, niti v gízdi vašega mišlenja. Ne ste ga naišli v čisti i díki zemlé, niti v práhí greha i za-vrženosti. Tiha noč i kriča pun dén vam ga je ne prineso, v šümenjí valov, v sladkom pihlájí večérnoga vetreca ne ga bilo. Ne, ár »hüdobni nemajo míra*, právi Sv. Dűh Bog pa ga ne morejo náídti, dokeč ne stopao na pot, štera k betlehemskomí deteti pela, kak sv, Auguštin svedoči: „Nemirovno je moje Srcé, oh Gospod, dokeč si ne počiné v tebi.*
Glejte veséle angele z čüdovítnim spevanjom, siromaške pastíre, svéte tri motite, glejte million mantrnikov v gro-
znom ognji trplenja, jezero püščávníkov v ostrom zatajüvanji samoga sebé, jezero jezér devic v kaznüvanji svojega nedužnoga tela pá je’ pítajte, jeli so naišli svoj mir. Ali nanč ne pítajte: Líca se njim rdečíjo, oči svetijo, 'srce njim mirno bije, vűsta so njih! méd nájvékšími bolečinami i pregánjanjom zapreta pa kda bi mislo, ka zazdaj se odpréjo na srdite rečí, Čüjte, te etak molijo: „Gospodne odpüsti njim, ár ne vejo, ka delajo.* Strašen mir je to, šteri človeka strosi! Pa odket je té mir? Od betlehemskoga deteta, štero je prineslo bláženi, sladki mir, vsakomi, srci. štero ga pri njem íšče.
Zato se vesélmo, ár či od zvüna; míra ne, ka je to nam, ki smo del-niki vekivečnoga míra, šterím Jezuš svoj mir prineseo z nebés, naj ne ob-vűpamo v nikšoj düševnoj i telovnoj nevoli znajoč, ka ne míra, samo pri njem, — té njegov mir je pa gotov za nás vse, ki ga samo meti ščémo.
Naznanilo vredništva i opravništvo M. Lista i Novin.
Vredništvo i opravištvo M. Lista i Novin vsem svojim cenjenim naročnikom i njihovim domačim pred vsem blažene svetke žele, zatém pa naznani sledeče:
1. Leta 1917-ga do se Novine z Marijinomi Listom sküpno davalo, to je ki edne naroči, dobi tüdi drüge; ki je naročnik na Novine, je tüdi na Liste i ki na Liste, je tüdi na Novine.
Zakaj pa to ? Ob prvim zato, ka so naročniki Lista večinoma meli letos že tüdi Novine; z toga vidimo, da njim oboje vgaja; obdrügim pa je ležeši račun tak i olehkoti se tüdi razpoši-lanje. To je pa velike važnosti zato, ka je delavcov malo, zdravja smo pa tüdi slaboga. Tretji zrok bi pa bio, ka nam ne bo trebelo ednoisto reč dva-
krat dati štampatí. Če se je kaj pripetilo, smo mogli tak v M. Listi, kak v Novinah objavití zavolo tistih, ki so toga ali onoga lista nej meli, naj i tei zvedijo novico. Ta odvisna potrata se zdaj odpravi.
2. Ka pa cena? Ne bojte šol Vnogi se nas ratali, naj podignemo ceno, rekši pri toj dragoči jé ne mogoče shajati. I prav so meli. Do štirijesér kron smo dozdaj v tom leti več potrošili, kak dohodkov meli, čeravno smo više šést jezer koron podpore dobili. (Nekaj duga ešče mamo rűní, nekaj, kalendarje prinašajo, nekaj pa pali dobre düše dajo, pa se že splača dug.) Dosta smo si premišláva!!, kaj bi napravili. Širitelje so nas tüdi hodili večkrat sküšávat: Ka pa cena? Znám de vekša? Ali na obrázi smo njim zato spoznali, ka bi ráj bili, če bi stara cena ostala. Po vnogom premišlavanji i molitvah zavolo siromakov smo pri starom ostali, vüpajoč se v smilenosti premožnih naročnikov, ka do nam dávali obilno podpore zase i ešče sirote, ki je ne morejo dati. Cena Novin i Ma-jinoga Lista sküpno ostane zato 4 ka na leto. K listoma se da brezplačno tu kalendar Srca Jezušovoga. Ta cena razmi samo te, če Novine i M. Listi v vsakoj fari samo na eden naslov hodijo. Ki šče na svoj naslov meti Novine i M. List, plača 6 kor. za obojega na leto i dobi tudi brezplačno Kalendar k njima.
Pošta se je naime nezgovorno podražo. Više 2 kor. je poštine samo za eden drobec Novin, Lista i Kalendare. Kje so pa te ešče stroški zavijanje (pakivanja) šteri se tüdi drago moro plačati. Edno klopko papirnate špagovine zdaj 5 kor. računajo. Zato, dragi širitelje, spišite na té način vküp naročnike i mi naznamte do zadnjega januara, keliko naj pošilam v vsako ves listov. Dobite svoje Novine i Liste
2.
NOVINE
1916. December 24.
na farofi, ali v šterom drügom mesti ne daleč od cerkvi, štero itak vsako nedelo pohajate.
3. Kaj pa siromak? Siromak!, ki si niti pri toj nizkoj ceni ne morejo oba lista naročiti si naj etak pomagajo. Eden naj plača Novine, drügi pa List, štela oboje obadva, kalendar pa dobi edno leto eden, drügo drügi. Za siromake pa, ki nikaj ne morejo naročiti, nošlemo na vsako faro brezplačno ne-tere Novine i M. List, samo tei se naj .glasijo za nje vsele pri svojih dühov-jih pasterah. Prosimo njüve vrele molitve, naj se naši spisi Bogi na čast krepko širijo i razvijajo.
4. Zaostali Marijini Listi letošnjega leta se zdaj tiskajo. Januara je vsi do rok dobijo. Spreglednite nam to za* műde. Delavcov nega i vse po mali ide. Vüpamo se, ka Dev. Marija to zámüde nadomesti po tistih molitvah i vnogih sv. mešah, štere se za drage naročnike opravljajo.
5. Vsako pismo i vsaki penez se naj samo y Črensovce pošlje (Klekl Jožef vp. pl. Cserföld, Zálam.) i nikaj ne v tiskarno niti v Lendavo niti v Szombathely.
6. Oprosimo drage širitele, naj začnejo nabirati zdaj včasi naročnike nove, stari tak Znamo, ka na mesti ostanejo. Haskov ne iščejo svojih, samo rešenje vaših düš, vűpamo se zato, dragi Slovenci, katoličanci i evangeličanci, ka zarazmite naše pozvanje i pridete pod zastavo našo, štera nosi napisek angelske pesmi: Dika Bogi na visini i mir na zemlji dobr.ovoljnim ljüdem!
Črensovci, 1916. dec. 18.
Vredništvo i Opravništvo Novin pa M. Lista.
Mesto bojne od mira
pišimo. Mir smo ponüdili našim sov-ražnikom kak smo dnes tjeden poročali. Napravila je ta ponüdba veliki vtis na nje, čeravno tű pa tam bi je radi z sebe stepli kak stvar, kda jo dež natnoči, z kože vodo. Angleži se neščó mirili, ali teliko li spoznajo, da vednake samo odvrči ponüdbe ne smejo. Francozki ministerski predsednik i njegovi pristaši vse divjajo proti ponüdbi i Nemce za gizdavo slepake držijo, ki z tov ponüdbov samo svojo slabost odkrivajo i namenijo razdor prinesli med svoje zaveznike. Pa kda tei nesrečo! tak besnejo, te lüdstvi v Parizi od rok do rok ido letáki, na šterih se zahtevajo mirovna poganjaja. Rusi najbolje mučijo kaj je znamenje, da bi se naprej mirili. Talijanski socialisti pa odločno zahtevajo, naj se pogajanja taki začnejo. Če ponüdbo zdaj odvr-žejo, je svet pravično obsodi, ka so nej šteli mirű sprejeti zmaga je ne gotova, lüdstvo mir žele i nej boj pa pri sklejavanji mirű je mogoče tisto tüdi doseči, kaj v boji namenijo. Zaistino Čeden i miren guč z vüst navadno divjih i lármastih socialistov, Amerika se nešče še zmes mešati sv. Oča Jezušov namestnik pa oprosijo znová vse vojsküvajoče se države na podlagi naše ponüdbe, štera je i njim po* nüjena, naj se zmirijo pri jaslicah tistoga, komi je ime kralj mirű. Daj, o daj mali Jezušek sad njihovomi priza-devanji čeravno idemo v Romaniji zmagovito naprej i smo za vzeli želi mesto Buzed, čeravno se je stavilo Srbov prodiranje v Macedoniji, čeravno Rusi na den 5000 ljüdi zaman žrtvü-
jejo, naj bi z ^napadom svojim Roma-nom pomagali ar je mi vsele odbijemo; čeravno Nemec trdno stoji na Francozkom še v desetih županijah (vár-megye) vendar prekriči vse te zmage naša mila prošnja. Devica Marija, Kral-jica mirű Sv. Jožef, čuvar kralja mirű, sprosita nam od Jezušeka, kralja mirű, bláženi mir, bláženi mir, bláženi mir.
Dom i svet.
Austrija. Koerberova Vlada je odstopila. Novi ministerski predsednik je Spitzmiiller. — Na Štajarskom more vsaki od zaklane svinje če ma šest-deset kil 1% kil špeha i tak dale prékdati, če svinje ma 150 kil, 7 kil špeha se odvzeme.
Skrb za hrome vojake. Naša vláda je odrédila, ka se tisti hromi vojaki, ki so oznotraj oboleli, bodo brezplačno dale Vračili i se njim poskrbi za slüžbo, če bolnišnico že zapüstijo.
Kronanje. Po koranüvanji kralj z mečom proti štiram krajom sveta vdari v znamenje, ka domovino ohrani proti sovražnikom, od šterojgakoli kraja prido proti njej. Stoji pa kralj pri tom obrédi na malom breščeki, šteri se narodi iz zemljé vseh vogrskih zupanjj. Poslala je naja zalovska i železne županija zato tüdi zemljo v te namen v Budapešt. Vsaki okraj (járás) pa pošle dva zastopnika v narodnoj noši na kronanje. Sobočki Čisto slovenski okraj mislimo dva Slovenca pošle v nigdaš-njoj domačoj noši.
Rusija. Novi minister za zvünaj je Pokrowsky v prvom govori, šteroga je meo v dumi, je naznano, da Rusija.
Gospodne, smiluj se! . . .
Oh, kelko ji že odišlo,
Kélko prejšlo brezi sléda! Kelkim se domá za svoje Zgéza rana v srcá vjéla 1!
Srčna rana .dugo céli,
Scéla nigdár ne začéli;
Tekaeš se je : znova póči; Právo vrástvo vendar samo V gróbi najde etrádajoči.
Nóbi smo se zameriti Pa düš i ostrim bičom kára. Mati-zemla nas sovráži; Prekráti nam svojga dári.
— Bógl Ti Oča naš nebeski! K-tej šetüje troje lüstvo.
Ti si vért! Ti si dresélne,
Ešče nigdár nè zapüsto!
Ne srdi se duže na nás,
Ne èvigaj več šibe tvoje l Vtíinj grmlaneo peklénako! Stari grom, trobönte bojne!
Razdrőbi z ednim stopájom Vsej deseti gláv pozoja,
Šteri jálno na nás toča Z svojga nőčnoga brloga.
Daj nam zmágo, réšno, glávno,
Da pá zákon tvoj zavláda!
Pridik nam Králestvo tvoje,
Da pogíne mržnja, spáke.
„ Sinek Martina.“
Vojaška sirota.
»Siromaško dete sem, nemam ne penez, ne krűha, mater so mi ne davno zakopali, oča je na bojišči mro. V začetki boja je odišo átek na bojišče, mati je milo jokale za njim; mene je k sebi te stisnola, suze njene so mi na lice kapele, küšnola me je i pravila: več nemaš očé!
Pa od tistih mao več ne bila veséla, samo te se zosmehala, kda je a tak pisao domo pa po njegovom želenji
mene poljübila na čeli. I od tehmal molila dosta pa jaz z njov vred za ateka. Knjige Marijine sedmere žalosti si je najraj naprej vzela i kelikokrát je molila ž nje, telikokrat je jokala v njo. Dostakrat sem jo čűla praviti : Žalostna Mati, okrepi mi srce! Slaba, betežasta sem, delati ne morem dosta, življene je drago, kaj ba z toga deteta, če jaz merjém, da očé ne doma. O pri pela} ga za volo te sirote domo, mene pa obdrži tečas v živlenji!
Kda je že dugo nej mama pisma dobila, je jako žalüvala nad tém. V toj velikoj žalosti poklekne do!, moli, moli vroče za atekovo düšo, če je že ne živi. Mesec je sveto. Gleda vü v mesečno pa misli na krvavo bojišče. Misli na jezere mrtvece, šteri tam poči-vajo z razdretimi i razlomljenimi kost-mi pa išče med njimi tüdi ateka. Pa naišla ga je. Pismo je prišlo od paj-
1916. December 24.
NOVINE
3.
ponüdbe mirű ne sprejme, dokeč de samo en sovražnik stao na ruskih tleh.
Romania. Vladi! je odstopila i po-begnola z kraljom vred v Rusije. Cela romahska i ruska vojska se miče nazáj proti Rušiji-
Grčko. Grčki, kralji verni vojaki so se postavili na Francoze, na stotine je je ranjeníh i mrtvih v tom boji na obe stráni. Grčki kralj je zavolo mira mogo tüodnet svojo vojsko v drügo mesto spraviti.
Fráncija. Ministerskoga predsednika, Griandta, ki je proti miri gučao, so v Parizi strelili.
Vojaki predragi!
Pošljemo vam blagoslov Jezušekov na bojišče, v vojašnice, bolnišnice, šteroga milo prosimo, naj vas čuva greha i vse telovne nesreče, naj se vam smiltije i vas reši toga Strašnoga boja. K tem mólitvam i srčriím želam pa prikapčimo edno prošnjo.
Ščenbio vam v novom leti tüdi pošilati Novine i M. List brezplačna. Prosimo samo podporo, keliko šteri pre-vüpa darüvali. Kak smo vam na stotino vsaki tjeden iz srcá radi brezplačno prisilili letos dobroga čitenjé, dragi vojaki, tak ščemo to i v novom leti včiniti. Potrebno, nam je samo za vaše nas! o ve zvediti. Vsi zato, ki ste dobivali letos Novine, včasi, kak te rendice pred-tete, napišite edno dopisnico, na štero denete vaš dober naslov i to, keliko No-vin bi vam pošilali. Vnogi naslov je že ne dober, vnogih že ne ga, ki so je naročili, zato zdaj starimo vse dotečas, dokeč novih naslovov ne dobimo. Včasi se Zglasite, čeravno mate bober naslov. — Vrednik.
Iz pisem naših Vojakov.
Sv. Čislo ga rešilo. »Mali sem ešče bio, kda sem dobo čjplo ob priliki sv. misijona. Dóstakrat si mislim nazaj na tisti čas i na reči, štere so mi g. misijonar pravili, kda so me z sv. rož-nim vencam podarili; čeravno sam je te še prav ne razmo. — Znabiti pa, ka bi je niti zdaj ne razmo popolnoma', Če bi me viher, šteri divja med narodi, ne bio odtrgno od svojega kraja, od mírnoga stana. Lüčanje moje sem-tam po sveti pa razžene iz pred mojega razuma meglo, šteri zdaj svetlo spozna pravo stran mnogih dozdaj mi nepoznáni reči, tak tüdi v zadevi toga düh-Njénoga čisla.
Več mesecov sem na bojišči. Odja-hajoč z domi sem si to čislo v žep püsto i' pazko meo na njé. Po dugih nočab, štere prebedim tű na bojišči, mi dostakrat pride v roke to čislo i vseli mi v srci zbüdi špomin na preminoli čas í zlate njegove dni. Nesejo me spomini na tisti dogodek tfctdi, kda sem pred g. misijonarom stao, ki so mi sv< čislo podarili rekoč: „To ti dam edno čislo za špomin, na tebe sem je blagoslovo z trojnim blagoslovom: na odpüstke, na križno pot i srečno smrt. Mej je vsikdar pri sebi, na hasek ti bo.*
To z so njihove reči; nej sem jih razmo ; mislo sem, da od doma tak nikdar ne bom šo, smrtna nevarnost ne se mi protila. V človeki sem te še nej vido sovražnika, šteri brez zroka moti brata i si žejo z krvjov njegovov gasí. Zdaj sem že vse to vido i kušao. — Drügikrat pridem na bojišče. Perinje vüpanja nej sem gojio v sebi, ka bi mogo samo edno vüro težave bojišča
prestati. Pa zgodba, štera se mi je pripetila, mi je pokazala, ka je zmož-nost i čuvarstvo nad menom.
Naslonjen na strelni járek si čas z z gledanjom i poslüšanjom kratim. Nehoteč primem za čisloi glej, ovaram, da je vtrgnjeno. Mislim si, tak je ne smem nehati, zna se mi zgübili: Idem zato v stelni járek notri, da je popraviti Ali komaj napravila nikeliko Stápajo v, spadne granata ne mesto kje sem prlestao i je vse rajnese. Genjeno si mislim, če ne bi čisla meo, živo ne bi več.
Z močnim vüpanjom , se oklenem zdaj svojega čisla, štero je krščanska Maticérkev blagoslovi^ i z tem blagoslovom našemi življenji pot pokazala. —ti.—o. Zastavnik (praporšček).
Znate, kaj bo 30toga meseca?
Splošno Znani izrek na Vogrskom je, ka je prvi Vogrin sam kralj. Toga prvoga Vogrina, naslednike sv. Števana kralja, do te den v našem glávnom mesti koronüvali. Korono njemi denejo na glavo, skrb pa na ramo. Milijone de mogo zadovolni po pravičnom ravnanji i od miljonov de mogo ednok pred Bogom račun davati. Kak strašna odgovoraoet! Olejšajmo njemi jo!
Kak da? Pred vsem obljübimo Jezo-šeki, Bogi, novorojenomi večnomi Kralji, ka mo njegovoga sveckoga namestnika, sveckoga vladara v vsem .popolnoma bogali, kaj rijegovim zapovedam ne nasprotüje. Ne pozabimo naime, kaj
daša, ka je mrl tam. Krugla njemi je prsi vse raznesla, Zadnja reč njemi je bila Jezus, Marija, Jožef, . . . i gledao je proti nebi.
Omedlela je nato mama i kda so jo soseda otavili so več ne mogli vstati, v postel so jih mogli nesti. Par dni je tű ležala dobra mama vsikdar je slabše postanjüvala. Na peti den me močno za roko stisnola, na Marijino podobo poglednola, štera je kre postele visiki i več ne glasa z sebe püstila. Zvün dühovnika, ki so jo spovedati, jo je samo pet ljüdi sprevodilo na poko-pališče.
Pri grobi sem preveč jokala a nikomi ne sem se smilila. Pohištvo i obleko, kaj je v sobi ostala, je ob-držao hišni gospodár za nájem?. Meni so vrezali drobček krűha pa me na cesto zgónilin
Tak blodim zdaj po cesti že tjedne
tri; včasi si vstáli ležem, da me v hišo ne püstijo, včasi pa še to zaprejo pred menov. Jesti včasi na dva dni komaj dobim, nogice mam krvave od vnoge boje, za falaček krüheka morem včasi celi den hoditi, obleka mi je vse razcotana, z prstom kažejo na mene, pse hujštijo na mene, od vrát do vrát me tirajo. Oj, jaz sem sirota velika, nemam penez, ne krűha, ne odevala, ne obüteli, oča mi je v boji spadno, mati od žalosti mrla doma.
Sem prosila bogatce, naj se mi smi-lüjejo, pa v en kraj me samo gledajo. I jaz nikaj ne sem njim zakrivila. Pa k deci sem stopila, štera se igra jo, naj i mene vzemejo medsé, pa vkraj so me porinoli i se norca zmé naredili. Pa kriva ne sem bila nikaj njim.
Pa prišo je zdaj božič, špomin lažjega smiljenja, ka je Jezušek vse bogástvo i lepoto v nebi povrgo, naj
more nas sirote vse odrešiti. Smilenje prosim zdaj. Vidim kak se drži vsako dete za roko mamino, mamičino, ali drügo dobrohotno, jaz pa sama hodim i voglarim bojazlivo po vulicah, mene nišče za roko ne drži. Prosim vas na smile v jaslicah dregetojočega Jezušeka, dajte mi roko i vzemte me siroto pod streho, ki nemam drüge krivice, samo te, ka mi je atek na bojišči spadno, mama pa mrla od žalosti.
Že je zima na poddknji . . .
Ze je zima napodőknji,
Nesmilena, trétja zima;
A nad nami ešče izdak Čarna visí oblačína.
Sunce nam je potemnelo,
Skőpo, blédo, knično sveti.
Z povišnjenov glavov, v mráki Blődimo kak glüpi-slépi.
Njiva, póla, vse so gèla,
Vse je mrtvo na okóli.
Vöter zinéče po strniŠčaj,
"Divjáčina tróbi v logi . ’ .z,
Láni k-žétvi z božim zrnjom Britke skuze smo sejali.
Zrnje so nam éarni ftièi Sűša, voda pozobali;
Pa eo samo skuze zísle:
Skrb, nevole šo rodíle.
Tak nas sróča tretja zima!
Sakčo ütro slána spádne;
Sakšo ütro nam popari Z ránim mrežo m nove náde.
Zima, zima, strašna zima;
Šče počákaj, šče potrpi!
Ne ponűjaj nam tak rano Bèli snèg i — éarne skrbi!
Prídi skoro sunce milo,
Razgoni nam oblačimo!
Maj zr,óva z nóbe zasija Blážena plava vedrína.
„ Sinek Martínek.*
4.
NOVINE
1916. December 24.
nam pravi sam Bog po sv. Pavli apoštola „ Vsaka düša bodi podložna višjoj oblasti, nega naime oblasti zvün od Bogat (Rim. 13.) Oblast Kraljevska je od Boga. Obečajmo zato Jezušeki, ka mo radovedno, popolnoma bogali njegovoga sveckoga namestika, apoštolskoga kralja. To je prvo olejšanje bremena, štero ležé te den na njegove rame.
Drügo olejšanje njemi nüdimo, če mo molili za njega i njegovo svetlo drüžino. Koronanje je cerkveni obred, je molitev i blagoslov sv. Materecérkvi. Ta dobra mati krščanskim vladarom zajimle obilno milošč pri kronanji iz ran Jezušovih, ka do znali prav voditi črede na seb zavüpanih v vseh sveckih rečeh, Bogi na čast i njihovim düšam na zveličanje. K tem molitvam prikap-čimo mi svoje. Začenši dnes, na Božič, molimo devet dni pospoloma na čast sv. Drüžini, Jezušeki, D. Mariji i sv. Jožefi za -našega ap. Krala za našo Kralico i celo králjevsko drüžino i hišo, naj se v popol noj meriložive i nikdar ne merje v njih srci düh sv. Drüžine, tisti sveti düh, šteri je napunjavao naše sv. Kralje, Štefana, Ladislava, ka do znova bláženi vsi narodi pod koro-nov sv. Štefana, kak so nigda bili bláženi i zadovolni pod pravičnim i Svetim vladanjom ti dva svetiva Kralja.
Alkohol pa deca.
Alkohol je ime tistomi strupi (čeméri), šteri se najde v opojnih pijačah, kak v žganici, vini, jáhočnici, močnoj kavi, teji idt. Te čemér je jako nevaren na telo i düšo vsakomi, najbole pa deteti. Popari naime še gingave žilice, živce deteta, te oslabi, ne more zadosta močno se razvili, betegom protistáli, začne sehnoti, prime se ga jetika i čeravno ostane, veliki del delavske moči le zgübi, kaj de pa strašen odgovor ednok pred Bogom. Bog nam ne dava naime zato moči, da bi jo zapravili po vživanji, nego da bi jo porabili na hasek düševen svoj i svojega bližnjega, Bogi na čast. Te čemér nadale razdraži deco, da postane trdo-korna, nebogavna, svojeglavna i nečistost pa prilike na njo napelavajoče iskajoča. I teh grešnih nagibov se pa te skoti še stotine drügih grehov. To povzroči alkohol v teli i düši deteta. Pa bi njej li dávali te čemér ? Pa je slobodno drügimi v düši i teli škoditi ? Pa dovoli to pela božja zapoved ? Jeli da ne. O popravite svoje zámüde, dragi slovenski stariši!
Do sedemnajotoga leta je vsaki dete. Do toga leta bi vsaki se mogo popolnoma zdržavati vseh opojnih pijač i kajenja (to je tüdi čemér) pa vsakoga od njih vkraj držati. Pa vidimo to ? Nespameten stariš sam vužge svojemi šmrklavci cigar i njemi ga porine v zobé ali ga sili piti. Kak velika nespamet, kak strašna odgovornost!
Glejmo en zgléd. V Berni na Švi-carskom sta dva očeta davala deci vino na posküšnjo. Starejša deca (14, 15 let stari) je dobila pol kupico slaboga z vodov zrnešanoga vina poldne i večer, mlajše (10, 11, 12, 13 let stara) pa samo tretjino kupice takšega. En mesec so dobili mero, drügi mesec pa páli nikaj. Posküšnja je trpela poldrügo leto. I kaj sta v pamet vzela? To, ka je deca tiste mesece, kda je vino dobila, nemirno spala, bila bolje zaspana ne tak živahna, bole nepazljiva i ne za düševno delo, kak ove, kda ne dobila vina. Pa to se je ešče zgodilo, ka dva dečka sta sama prosila svoje stariše, kda sta vidila, ka njima alkohol škodi, naj njima več ne davajo vina.
Do 17 let je vsakomi ednáko škodljiv vsaki alkohol. Zato pravi Zdravnik dr. Holitscher : „níeden parneten človek, nieden Zdravnik, nieden vzgojiteli, nieden državnik ne dvoji več o resnici, ka vživanje alkohola podkapa telovno i düševno zdravje otrokovo... Za deco je vsaka kaplja alkohola iemér.t „Ki deci alkohol daje, pravi poslanec nemš-
koga državnoga zbora, Ed. Wurm, hü-dobijo doprineso. Ka valá za otroke, valá tüdi za mladézen.*
Dajmo deci, kaj njemi narava žele, mlečno hrano, sad, sladčec; te ma hranilne moč v sebi i ne škodi. Vsako dete je na to nagnjeno, to je nature zahteva. Te jedi se samo te začnejo deteti mrziti, kda se je na alkohol te privadilo. Pijánec ali konči alkohola pivee ne štima, ne ma rad sladke, mlečne hrane; njega meso vleče, štere ga zažiga. Naturni nagib po lehko} hrani je alkohol zadüšo v njem. 1 kak se alkohola što odvadi, znova se zbüdi v njem tek do mlečnih, sladkih hran. Ta vojska nam to- svetlo posvedoči. Na bojišči ne ga vina i žganice. Alkohol ne pride v telo, zato pa želejo naši vojaki, da bi se njim poslao cuker, čokolada i drüge takše reči, na šteri doma niti mislili neso. Ali šteri mož ali pa dečko bi vüpao doma cuker cecati? Srám bi ga bilo, pravo bi, to je za deco. Na bojišči ga je pa; spoz-nao je, ka dava moč i pobrato se je ž njim znova, ne je meo naime sovražnika alkohola, ki bi njemi ga odratao.
Sklenem z rečmi dr. Guenslna: Ne davajte svojim otrokorn niedna kaplic vina, nikše pive, niedna kaplice žganice. Zakaj ? Zato ka alkohol vsake vrste, tüdi v máloj meri, deci samo škodi.*
Vojaški pozdrávi,
Pozdrav pošilajo: Mikola Ivan, ranjenec ; v novinah veselje ma; Šiftar Jožef, četovodja, Sajt Jožef,1 poddesetnik 83. pp., ranjeneca; mislila na na Morsko dolino i v imeni pajdaša, šteri je spadno v Voliniji vzemeta slovo od starih slovenskih starišov, šterim v potokah su.zé tečejo za pokojnim, njegovo düšo pa v pobožnom čütenji sprevodita od oken materné hiše v lepo nebo, kje njoj sodnik smiljeni bo, kje se zide z pajdaši, ki so kak on za dom tüdi krv predjáli; Grerenčer Štefan pešak 53. pp. bog. g. plebanoši i nam;/veselo je postalo njegovo- srcá, kda je prečteo M. List i Novine; Vuk Ivan, pion.76. pra z Žižkov; Marijin list njemi je dosta tolážbe i moči prineso na düšo i tele ; jako je potrebno njim vojakom pobožno čtenjé, naj je to reši grehov, v štere je zavolo brézdelnosti hüdi düh dostakrat sküšava; svecko čtenjé njim bole škodi kak hasni; na düšniden so meli sv. slüžbo, štero njim je Rus ščeo z napadom pretrgati, a ne je mogo, z velikimi zgübami je odbit. Pokopališče vojaško so Vnogi pohodili i genjeno molili za Pokojna. Več starišov i dece je tüdi klečalo tam i zdihavalo po mi-
1916. december. 24.
NOVINE
5.
loj domovini, po bláženom miri... Pod drevom kakšim v vodi na h prebivajo Siromaček!, imetje njim je vse vničeno zvün tistih svojih, šterih tela na cintori prhnejo. Te ešče majo, k tem ešče moro prihajat, da se pri njihovom grobi konči z tutnim jočom olejšajo Srcé; Edšidt Matjaš, pazitelj zajetih; najvekša tolažba za krščanskoga vojaka je sv. rožnivenec, te nadomesti dühovne dobrote, štere je prle vživao i so njemi zdaj prekrajšane; Pertoči Ivan, pešak 83. pp., z Bakovec, svojim starišom i vsem Slovenskim dühovnikom: Dev. Mariji popiše, ka tak junaško prema-gajo mogočne sovražnike; Gomboc Ferenc, dombr. 5. dpp., oddelek strojnih pušk, z Gederovec i pajdaši vsem domačim i vsoj Slovenskoj mladini, posebno deklam i vse oprosimo, naj, se iz srca spokorijo i srčno prosijo Bl. D. Marijo pa Srce Jezušovo za mir; Novine i M. List komaj čakajo, ešče je Vogrom tolmačijo, ti spisi njim düše branijo pa sv. rožnivenec, šteroga kda zmolijo včasi ležej trpijo; Huber Jožef, trenski vojak z Cankove i pajdaši, želenje majo düše si krepití po dobrom čtenjé štere so 21 mesecov ne vidilo cerkvi i se ne očistili pri spovedi; farnike prosijo naj hodijo k sv. mešam i predgam pa spckorno živejo molijo za nje vse. Zahvalijo se, ka njim je prošnja poslühnjena; od radosti njim srce, ka lehko čitejo M. List i Novine; zdaj še mraz ležej prenašajo i se ne bojijo neprijatela; Ferenčak Martin, pešak 28. črmo pp.; zahvali se Bl. D. Mariji, ka ga je pet dni čuvala v velikih bojah v Črnogorskom Albaniji i Ruskom vse nesreče; Šabjan Jožef, od strojnih pušk; brez slovenskoga čtenja nešče biti nien hip, žele razširitev naših listov med najbolšim Slovenskim lüdstvom; v te namen pošto 4 k. podpore; Novak Ferenc, od zidarske stotnijo; Novine ga zato veselijo, ka vsikdar božji navuk tüdi glasijo, Zatoga volo nikdar ne odstopi od njih; Cigan Matjaš, topničar, iz Žižkov; prosi, da bi ga privezali k tistoj niti štera pela k popolnoj lübezni nebeskoga lovca, najsvetejšega Srca Jezušovoga ; Magyarič Ferenc, peš. 83. pp.; Prosi dobro čtenjé, od šteroga če de , ostavljen, de od vsega ostavljen; Bajbar Ferenc, peš. 83. pp. z Tropovec; komaj je čakao, da je prišo do knig v maternoj reči spisanih, štere je s skuznato! očmi prebirao ; Gomboc Ferenc, Gomboc Štefan, Matoš Jožef peš. 83. pp., radi bi šteli po maternom jeziki, prosijo željno Novine; Vörös Viktor, četov. prost. 64. pp. z Beltince; jako je žalosten, ka je 3 nedele ne dobo
Novin, komaj je čaka, silno je prosi; Rogáč Janoš, desetnik, z Rodovec, Poktič Jakob, poddesetnik, od Grada, Bunderla Franc z kizdoblana, domobr. 5. dpp. starišom, bratom, sestram i celoj gračkoj fari; veselijo je pri čtenji Novin; prosijo molitve vseh za sebe i vse vojake : Gomboc Ferenc, pešak 83. pp. z Andrejec i pajdaši; pošle 4 k. podpore ; prosijo mir po Dev. Mariji i slad-kom Jezušeki, zahvalijo se na poštenom čtenji; Rogáč Jánoš, desetnik 5 dpp. celo gračko faro i njej žele vesele svetke; Kellner Lepold, desetnik san., z Markišavec; pošle 6 k. podpore; jako bi rad čteo slovensko, prosi Novine ; Kath Franc, poddesetnik 18. dpp. od oddelka strojnih pušk, z Dolencov; iz velikih rumunskih gor misli na lepo slovensko krajino, posebno na svojo mater pa se njim zahvali za čislo i knigo, ka lehko misli z njima na dobroga Boga; nosi cele gračke fare molitev posebno sestre i matere na čast Jezušeki za bláženi mir, ka stari oča vojak z sinom mladim vojakom moro se v vesélji vrniti domo ; Krampač Andraš, poddesetnik 48. pp. z Trnja; žele vesele božične protnike, pošle 2 k. podpore; z romanskih gor vržejo svoj mill pogléd proti, svojoj domovini i lepoj krajini Slovenskoj, štera stoji, kak cvet rožice friško i močno: Kozár Jánoš z Boreča, Števance Ferenc i Farič Leopold z Borejec, Kahr Ferenc z Do-ličov, Sukič Anton, Kozár Ferenc z Martinje, Császár Karol z Čepinec, Császár Mihal, Škapar Štefan z Gor. Sinika, Öuk Jožef z Virice Horpát Lu-dovik z Küštanovec, domobranci 18. dpp., prosijo molitve za mir k božiči, šteroga vsi tak želno čakajo e^če v v zibelki jočeča dečica; Pozdrav i božično dobro želenje vóščijo vsem Slovenskim dühovnikom,posebno pisatelom naših listov, štere pri openji čitejo z srčnov radostjov, svojim starišom, poz-nancom i vsem vogrskim Slovencom; naznanjajo, da so se z žalostjov napu-nili zavolo smrti apoš. krala Franc Jožefa i z novov navdüšenostjoc pri-segli vernost novomi; Karoli IV., ka bodo z celov močjov hranili svojo vogrsko domovino. Beian Jožef, Prkič Jožef od Grada, Slámar Jožef, Grah Ferenc z Vidonec, Krahler Jožef Kizdoblana, domobranes 18. dpp. svojim starišam, dühovnim pastirom, ženam, deci, celoj fari, rodi, poznancom, botrini; vse prosijo, naj si v toplih hišaj zmislijo na nje ki v snegi vünej prebivajo i vsaki den naj zmolijo edno čislo za nje, ka bi preveč radi prišli v to milo slovensko krajino nazaj k svojim ljüb-ljenim, Maršič Štefan i pajdaši iz 313.
domobr. pp. Lepo prosijo Novine, radi bi meli lepo slovensko čtenjé; Stanko Jožef- z Trnja i pajdaši: iz 48. pp. prosijo ljübljene Novine, štere z veseljom bodo podpiráli; Pot jan Štefan, ranjeni desetnik, z Melinec, vsem svojim poznancom, nam ; kak zlata zrnja po dnevi, tak on hrepene po Nteoga v maternom jeziki zato ka to krščanske dužnosti razlaga, štere verno šče spnn-javati t Krajcar Jožef, poddesetnik, stra-žar zajetih, z Senika, svojemi g. plebanoši, svojoj družini i celoj fari; vsem žele bláženi božič i veselo leto; Gjörek
9
Janoš, sanit. desetnik; prosi molitve, naj se svet spokori i pride z Jezušekom bláženi mir na podporo našega tiska pošle 8 k., tomi, šteri je v maternoj reii pisani, se najbole veseli; Franc Žilavec, vojni delavec; Pobožni zgledi naših spisov ga genejo, ka bi' vsikdar rad ostao v Srci Jezušovom pa tüdi v svoj mill slovenski kraj še nazaj prišo; Erjavec Ivan, topničar pajdaši dühovnikom, starišam, sestram, bratom, rodi; prosijo molitve vseh Slovencov bláženi mir, posebno naj to prosijo pomoč Srca Jezušovoga po Dev. Mariji Patrona Vogrskoga; Korpič Ferenc telefonist, ženi, sinkoma i celoj markovskoj fari; v cele Slovenske okrogline ne molitve se zrača i se zahvali na navukah, štere v naših spisah najde; Šabjan Jožef z Bogojine, Gjörek Janoš, Cipot Mikloš z Mlaj-tinec, Kerec Ferenc z Pücornec, od strojnih pušk; veseli je natenko čtenjé v maternoj reči, ka vsi za nje .zgrábijo, kda ednok pride; Vőra Štefan, z G. Sinika, domobranec 18. dpp. Ijübim starišom i je milo oprosi, naj molijo za vojake, ka tüdi za nje pride bláženi, božični, to je mira čas, kda do se mogli k Jezuši povrnoti pred sv. taber-nakl, kak pastirje nikda k jaslicam i tam njemi po Dev. Mariji i sv. Jožefi hvalo dávali za srečno vrnitev.
Za kratek čas.
Lujzek. Mama, jaz stalno Znám, ka moj atek z bojišča domo prido.
Mama. Kak to, Lujzek ?.
Lnjzek, Obečao sem svojemi angeli čuvari, ka bom jako vrli, bom vas popolnoma bogao, ne sila zato, ka bi me čuvao; naj ide ateka pazit, sam ga oproso. Zdaj ta te dva angelca kre njih stala, eden na pravom, drügi na levom kraji, Znám, ka jih občuvata.
Što je znao slovenski. Odseli se v Nemški Štájer edna Slovenska drüžine z našega kraja. Mela je to petletno dete Veroniko. Ta se je najžmetnej privadita, tüjemi, kraji, zato ka je ne bilo pajdaši^
6.
NOVINE
1916 December 24.
štere bi ona ali štere bi njo razumele. fin den ide z materjov kre edne hiše, kda se zdere na dovorišči kokot: kiki-rifci!
Veselo se zgrábi zdaj materi za janko pa pravi; Mama, te kokot pa zna slovenski !
Vsoli. VerouŐiteo: Draga deca, neba je tak lepa, ka moremo vsi želeli, da ki mogli že zdaj včasi v njo priti. Obidimo si to želo. — Vsi pravijo za katehetom predpovedane reči samo Šanca mučí i joče. — Ka ti pa jé, pitajo jo katehet t Barica : Mati so mi pogače spekli pa sem je doma pozabla, prle bi je rada pojela pa te sla v nebo.
Glási.
Na 5. vojno posojilo lepo podpišüjejo naši Slovenci. V Türnišči je podpisano 80 jezér kron, v Črensovcih 25,150 k,, v máloj bratonskoj notarošiji pa 25,750 k. Tü so sledeči podpisali: z Dokležovja: Vohar Matjaša žena 450, Per-digal Jožef i Klemenčič Jožef vsaki 500 k.; z Gančan: Gomboc Janoš 1000, Széchi Jožefa žena 2600, Lončar Jožef 600, Herič Jožef 300 k.; z Bratonec: N. N. 2500, Forjan Martin, Srèš Ivan Horvat, Zver Martin vsaki 1000, Zver Mihal 1200 k.; z Lipovec: Šabjan Štefan, Tratnjek Martin, Forjan Marko, vsaki 1000, Vučko Martin, Baligač Marko, Baligač Mihal y vsaki 2000, Filip Žtevan 600, Vučko Ivana dovica 500 i Forjan Števan 3000 k.
Roparski napad. V Suhori na kranjs-kom je pet roparov vdrlo v farov; plebanoša so zbili, 4000 k. i dosta obleča si k redi djali, da bi ga odnesli. Brat plebanošov je pa skoz kleti odbežao k žandárom, šteri so hitro prišli i fa-rovske rešili smrti. Eden razbojnik, šteri je peneze meo pri sebi, je streljen, dva teško ranjeniva, dva sta pa vujšla.
Kokoši so odnesli na Petancih pri Šiftar Matjaš! 10, Rüžič Matjaši 15; v Tropovcih pri Rajbar Matjaši 9 i pri Krčmar Franci tri. Nočni stražar, ki je tolvaje zapazo na Petancih, je bit bio od njih, kda je kričao. — V Črensovskoj fari je tüdi brez računa kür odna-šenih. Čüdno je pa to, ka se ta tolva-jija ‘v soboto noč na praj godi. — V Črensovcih je teliko že na svetlo prišlo, ka se je kradnola krme za ku-pinara, šteri vseli v soboto naklada i pela v noči stvar na železnico. V nedelo pa Vnogi pijejo to drago vino, ki ne slüžijo nikaj. Je nej to v zvezi? Bog daj toj tolvajiji na svetlo priti.
Za ranjence i na božični dar vojakov je Bogojina darüvala 112 k. 44 t i 50 belic, Tilovci 88 k. 70 f. i 80 belic; Ivanci 49 k. 62 f. i 21 belic, Slrehovci 38 k. 40 f. i 30 belic.
V zrak je zletelo vFeliksdorfi v Austriji 11 hramb, kje se je strlivo delalo. Pri ostalih 69 hrámbah je tüdi dosta kvara. Zrok nesreče je neznan.
Novi Slovaški list. Budapestinski jezuit! k novomi leti začnejo izdavat slovaški Pobožen list Srdce. Pnhajao bo, kak vogrski „a sziv“ vsaki tjeden. Zatem ga izdajo še v nemškom jeziki pod naslovom. Das Herz. List se je lani začeo izdavati v špomin tistomi dogodki, ka je naš kralj celo našo državo Srci Jezušovomi zročo. Žele te namen dosegnoti, naj zaistino vsi poštanemo Jezušovoga Srca v vitki i v smrti. — Kak smo edni pred Bogom, v matericérkvi, kak edno domovino mamo, tak moremo edni biti tüdi v Ijübavi Srca Jezušovoga. Tü ne ga rázločka jezika, piše Vrednik. — Pravičen guč. Vsaki naj poslüša i čte pa popeva zato Jezušove navuke v svojoj maternoj reči; to je düh Jezušov.
Slovo vzemejo *, Šömen Matjaš, telefonist z Brezovice i pajdaši, Koren Jožef z Renkovec i pajdaši Lebar Ivan, Gerencsér Janoš, Geld Mihal, Kavaš Ivan, Flisar Jožef, Temlin Franc, pio-nerje, ki se po bratovskom med sebov Ijübijo, ido toti navdüšenö ali li z žalostnim srcom na bojišče, od vseh, posebno törjanskih dühovnikov; zahvalijo se na dobljenih navukah i prosijo je še na bojišče po dobrih slovenskih spisali, kje smrt tak bliža hodi i je zakopa lehko ravno te, kda njihovi domači nato ne do mislili; od starišov, mamice dedeka sestér, bratov, sestér, do suz so gonjeni, ka je v tak velikoj žalosti morejo povrči ali popolnoma se podvržejp božjoj sv. voli: od bctrine, roda, sosedov, poznancov, prosijo vse za odpüščenje, prosijo vseh Slovencov molitev, ka do nepremaglivi junáški vojnik? naše ljübljene vogrske domovine, ka ráj merjejo kak pa vas svoje drage v strašen jarem sovražnikov vpreči püstijo, pa prosijo tüdi Slovence, naj Čisto, pošteno Živijo, ka se ne de po drügoga jezika časopisah raznašala pokvarjenost slovenskoga ženstva i naj ne tajijo, svojega maternoga jezika*, nego ga radi gučijo, voči nam naime mečejo Vnogi, ka se sramüjemo svoje materne reči to očitanje naj ne obstane naduže.
Naši čitatelji  čuvajo se najbolje.
nevalnih pona-rejenj Fellerovoga Elsafluida, če vsigdar pazijo na ime ,,Felleru in na znamko ,,Elsa". Mi ne delamo s -temi rečmi nikša reklame za to staro preskušano domače sredstvo. Što ga šče ne pozna, naj opita zdrav-nika. Vporabi se pri vseh posledica!! prehlada, prepiha, vlage,
proti reumatiènim bolečinam
in pri vseh zmešnjavah Vašega zdravji. Pred-bojnske cene: 12 malih steklenic, ali 6 dvojnih, ali 2 šoecijalnivi franko 6 K; 36 malih, ali 18 dvej ni h ali 6 špecijalnih steklenic franko 15 K 40 fil. Pravo samo pri E. V. Fellér lekarniki v Stubici, Centrale si. 146. Horvatsko. Fellerove poganjajoče rebarbar pilule (6 škatulic 4.40 K franko) nosijo varovalno znamko "Elsa."
Velika dobrota
za vsakoga je Feller-ova toaletna in umi-valna pastilja z znamko ,,Elsa“. Kelikokrát je uporaba teh pastilj velikoga haska in vžilka nos èemo tű načtevati, ka bi nas te dovedlo predaleč: samo nekaj lastoosti teh jákih umivalnih pastilj ščemo tű tű navesti našim čitatelom.
Fellerove toaletne umivalne pastilje z znamko ,,Elsa" se upor&bljajo v prvoj vrsti za vsak-danešnje čuvaoje obraza in rok in sploh celoga tela, posebno proti püščajcom, celo prijalo za umivanje tela, za otroške kopeli, pri potenji nog, pri ranah, kak tüdi za vsakda-nešnje čiščenje zob, za izpiranje nekoliko za-celjenili ran itd., itd. Uporaba je celo enostavna:
Kak unívaina voda: zadosča ena tableta za škaf vode; pastilja se dene v vodo in se taki raztopi.
Proti püŠČajCOm : v Ve litri tople vodé se raztopi ena pastilja in s to vodov se večkrat naden namažejo izpüščaji. (Istočasno se toplo priporača uporaba Fellerove pomade za kožo „Elsa“, 1 lonèek 2 K>
Za umivanje glave: 2 pastiiji se raztopita
v skledi vode.
Za otroške kopeli: zadošča kak dotatek 2—4 pastilje, za cele kopeli v kadi se mora porabiti naenkrat do 10 tablet Proti potenji nog : 2 tableti na škaf vode.
Ravnosak za ožüljene nogé.
Zá izpiranje vüst in zob: zadošča ys tab-
lete na kupico vode.
Fellerove prave toaletne umivalne pastilje z znamko .Elsa" je mogoče_ nporabljati še v mnogih drügih slucajih. Cena je nizka. En karton za posküšnjo 1 K k zavitki Fellerovoga „Elsa-fluida" Sto hoče Fellerove toaletne umivalne pastille naročiti posebi dobi 4 kar-tone poštnine prosto za 5 K, Pred ponaredhami se obvarüjemo. če naročamo naravnost pri izdelovateli in naslovimo razločno: Lekarnar E. V, Koller, Stubica Centrala br. 146. Horvatsko.
1916. december 24.
NOVINE
7.
Pokojin ap. Kral, je nehao 60 milijon koron sirotam vojakov, ki so v boji spadnoli, dvema hčerama i vnüki pa vsakoj 20 miljon i 10 miljon na drüge dobra namene.
Vpelali so v čast superintendensko Küpi Béla sombotelskoga ev. farara, novodebranoga püšpeka v Szombathelyi dec. 14-ga.
Trístolet je letos, ka se je Ferdinand H. Kralj dao v Ljubljani v Marijino drüžbo spisali, 1. 1916. dec. 12. z B.ene-čani je meo te boj i za tri dni potom, 15. decembra je general Trautmaans-dorf ž premagao Benečane pri Ločniki. V kratkom potem so bili popolnoma pobiti i talijanska oblast je v kraji mi Habsburžanov za vedno vgasnola.
20. lovskomi bataljoni, v šterom kranjci i Primorci slüžijo, je naš apoštolski Kralj poslao zahvalo i Pozdrav za tisto junaštvo, štero je kazao v boji od 11. do 13. junija 1. 1915.
Dobro se počuti človek, če ni boleče kotrigo zriblje z Fellerovim ,,Elza-Fluidom“ i* rastlinskih essenc, kda ga mučijo zaveljo prehlaia, prepiha ali vlage nastale bolečine. To se priporača posebno pri protini. „Elza-fluid“ ma prvo mesto med mehéalnimi sredstva Vsaki ga hvali i priporača, ki ga je posküso. Zahvalni pisem je več stojezér. Predbojnske cene: 12 kaalic poštnine prosto 6 koron pri lekarniki É, V. Feller, Stubica, Gentrala 146. Horv. Istočasno se pa. tüdi lehko naročijo Fellerove naráhi poganjajoče rebarbarske ,Elza-krogljice, jako sredstvo za želodec. 6 škatlic poštnine prosto 4 K 40 fil. Niedno a toga dvojega sredstva ne bi smelo menkati v niednoj hi$L — Zaaesljivo sredstvo za kü-rečé oči je Filerov „Elza" obliž za 1 i 2 K. Posküs se izplüča.
100 litrov domače pijače
Elips!
vkrepčevalne, téé-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti zaíbnale Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelks, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzío pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z aatenšnim navodilom stanejo K 10 pošt-nine prosto proti povzétji. Za kmetijstva, vekša hišsa gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijaéev okrepčajo ne da bi bili pijaai ali pa da bi zgübili na delüvckoj zmožnosti
Janez Grobeh, dregerija »pri aagelju“ Broo Štev. Si. Moravsko.
Türski sultan je odlikovao Slovenca Lokar Antona stotnika z Medžidije 4. redom za delovanje pri türskoj vojski. Imenüvani ma že tüdi domače i bol-garsko .Odlikovanje.
Ne den koronüvanja našega Kralja v Budapešti sironiaki brezplačno dobijo obed. Žena grofa Apponyi Alberta nosi na srci to delo smilenosti.
Glas iz Amerike! Ne idite z domi.
(Za boja je dobleno to pismo. Vredno je vsako črkico premišleno prečteti.) .Draga deca, ne dajte se iz svoje gajeide vö od svojih rojstni starišov, šteri so po mrazi i vročimi iskali vüš vsakdenešnja krűh z žülnalimi rokami. Poslühnite moje reči. Ne mislite na Ameriko, ne želite viditi sivoga morja! Kaj te tű ? Svoj deo ščete tű zapravili ? Dnesdén dela človek ne more tű dobiti. Mi, ki smo d uže tű, smo od dela prišli, nej ka bi je v1 dobili, ki -sem [ščete priti. Ne idite z domi! Düše si pogübite tű. Ne je dugo, ka je prišla edna Slovenska dekle v Ameriko k nam, Popolna je bila, ali Sümo dva tjedna, zdaj nedele ne pozna več, k meši ne hodi, predpoldnom spi, zatém pa. se zcifra i ide na Strel (vulico) lovit dečke. Pa keliko je takših. Z tem namenom prido sem, da bi tű pačiie mladino. Pa od dečkov i moékov ravno tak dosta slaboga morem naznaniti. Grešno vživanje i nevernoit se grozno šir med njimi. Strahovito so düše pogübljajo to. Doma vas boj kolo, nas pa tű grehi v düšah. Oj spomente se v vaših molitvah z nas, molite za blodne Amerikanske Slovence, brate svoje! Zročite nas
-A .	'	, •	_
posebno v zmožno obrambo naše Patrone, Žmožne Gospé Vogrske. Žalostno njim morem naznanja^, ka Vnogi naši Slovenci so po čtenji slabih spisov postali soeialisti; Svetoga pisma več ne verjejo, med mešov kartajo ali ali pijünèivajo; predge zaničüjejo, k spovedi ne hodijo pa s tem se če hvalijo. Ešče takšega nesrečnoga poznani, ki se stem hvali, ka njemi dete zna nesramno güčati, tisto dete štero se ne ve še križati. če neščete brez slüža ostati i če ščete svoje düše rešiti, ne hodile v Ameriko, dragi Slovenci, draga deca, zü nas, blodne svoje brate i sestre pa vrélo molite." Amerikanski Slovenec.
Svétki Živlenja so rojstni den, Anna, zdavanj, slűžbeni jubilej, srebrno, zlato gos-tnvanje itd. itd. kük i letni svétki, novo leto, vtteem, božič, risaü. .Té dni radi razveselüjemo svoje sorodnike, prijatelji in poznance s kakšim lepim darom. Pri zabiranji moramo paziti, ka napravimo tistomi s svojim darom trajno veselje, s tem tüdi sebi spravimo čast. Zavolo toga ne kfipüjmo nikdar boinoga ba-sarskoga blaga, nego naročnino darila iz stare renomirane tvrdko H. Suttner, v Ljubljani št. 946. V bogato ilustrovanom ceniki, šteroga sj naj vsakši po dopisnici naroči, najdemo pre-grešna darila po nüjnišjoj ceni: zlatnino in
srebrnino, jedilno orodje, razno opravo za stol, vüre, verižice, drágocenosti, križece, cecva, škapulere, amanete stoječe vüre z raspetjom, in podobna darila, štera se posebno na svétke rabijo.
Na podporo Már. Lleta I Novin so darüvali: Z Hotize v koronah: Hozjan Ivan 1, Makoter Ignac 1, Raj Mária —'40, Lűtar Roža 1, Farkaš MihaIi —‘30, Horvat Menka —'40, Kranjec Katá —-40, Matajic Štefan —'60, Ftičar Janosa žena 1-10, Magdic Orsa —'30, Densa Mária 2, Matajic Msmka —‘40, Žalig Jožef 1, Zver Katá —'SO, Bogdan Bara —‘70, Štoman Ana —'40, Kotjek Mária —"36, Kotjek Verona —'40, Nemec Bara —-60, Žén-kovic Ana 1, Ritlop Jožef —-40, Raduha Mária —"40, Balažic Ana 1, Zadravec Ivan 1, Magdic Bara —"90, Horvat Ivan 1, Zelko Bara —-30, Zelko Katá —'60, Tibaut Ana —'40, Kolman Menka —"50, Sitar Manka —'30, Matjaséc Katá —-40, Hozjan Janoš —'20, Zelko Jožef 2, Düh Agota 2, Farkaš Janosa žena 2, Rengel Martin 1, Magyar Janosa žena 2, Škerbenta Ivan 1, Ftičar Mirko 1, Ftičar Štefan 1, Horvat Ana 1 kor. Nabrao Bengel Martin. Iz Slovenskevési: po 2 kor.: Donéče Rozika, Donéče Ana; po 1 kor.: Korpic Ana, OreoveC Treza, Korpic Treza, Korpic Franciska, Oreo-vec Ana, Korpic Ana, Domjan Lujza; po 20 fil.: Donéče Marija, Šemedic Treza, Talabér Treza, Korpic Ana, Kozo Marija, Mcrkli Jürij, Pavlic Ana, Orban Janoš, Donéče Marija; po SO fil.: Pavlic Ana, Same-dic Marija, Donéče Marija, Zankoc Klosi, Šemenik Alojzij, Gašpar Alojzij, Domjan Marija; po 10 fil: ' Domjan Marija, Anderko Jožef, Čmko Lujza; po 60 fil.: Domjan Ana, hči Ana, Oreovec Rozalija; po 40 fil.: Domjan Ana, -Császár Treza, Cvemjek Marija, Pavlic Ferenc, Korpic Marija, Domjan Marija, Domjan Karol, Domjan Marija, Bori Marija, Dravec Ana, Anderko Marija, Korpic Ana; Domjan Karol 80 fil.; Bajzek Jula SO fil., Žampar Ana 60 fil. Nabrala .Donéče Rozika.
Beltinska fara: Jenes Marija z Odranec 1 kor., -Vucko Peter z Ižekovec 2 kor,, Ofer 350 kor., Zorke Ana z Beltinec 40 fil.; Drüžba Már. 7. Rad. z Adri-janec 2 92 fil., z Odranec: Zadravec Matjaš 10 kor., Densa Marija 1 kor., N. N. 2 kor., Balažek Katá 2 kor., Naročniki z Melinec 7 kor., Kavaš Jürij z Odranec 10 kor., Hrebrica Mihal z Lipovec 10 kor., Žemlic Andraš 1 kor., Horvat Ivan 1 kor., Horvat Jožef 1 kor., Smej Orsa 1 kor., Raduha Martin z Odranec 6 kor. Kociper Agota z Melinec 2 kor., Knaus Eduarda iena z Beltince 10 kor., Z Odranec: Virag Agata 40 fil., Lonec Marija 1 kor., Densa Magda 40 fil., Balažic Martin z Adrijanec 4 kor., eden vojak z Beltinec 2 kor., pr. g. Berdin Andraš kaplan 2 kor., prle 38 kor. 40 f. Vküp 468 kor. 52 fil.
Bogojansko fara: Ofer 139 kor. 87 fil., z Bogojine Benkovic Klara 4 kor., Ošláj Klara 4 kor., Padaric Mihal 10 kor., Puhan Mihal z Bükovnice 4 kor.; z Strehovec: Kamplin Štefan 4 kor., Nemec Ivan 2 kor., Čemela Matjaša žena z Filovec 1 kor.; prle 11 kor. Vküp 179 kor. 87 fil.
Sv. Jelenska fara: Hári Mihal v Ropoči nabrao 40 kor. 80 fil.; Miholic Marija nabrala v Veceslavcih 27 kor. 40 fil.: Mencigar Josefa nabrala na Pertoči 10 kor.; z Gerlinec: Dravec Janoš 4 kor.; Kron Jürij 4 kor.; Kron Jožefa žena 1 kor, Haužar Mihala žena 1 kor.; Vucak Marija v Kráščih nabrala 13 kor. 70 prle 96 kor. 50 f. Vküp 128 kor. 40 fil.
Sv. Sébestjanska fara: Gombosy Janosa;žena z Sa-lamenec 2 kor.; Gombosy Peter nabrao v Šalamencih 7 kor. 6 fil.; Sakovic Ivan z Zenkovec nabrao 7 kor.; darüvali so: Benkic Štefan z Beznovec 2 kor, Sakovic Ivan 1 kor. 60 fil.; Porédos Ferenca žena, Barbarič Mihal, Benko Ivan, Recek Števan vsaki 60 fil., Barbarič Majkes 30 fil.; Sakovic Ana 1 kor., Šerüga Jožef od Sv, Sebestjana 6 kor., Sapac Janoš z Dankovec 1 kor., Janža Treza z Šalamenec 80 f. Vküp 23 kor. 86 fil.
V koronah: Žöks Janoš poddes. 18. dpp. 3*50, Markoja Martin četovodja 3. dpp. 4, Maucec Ivan poddesetnik 48. pp. 2, Komin Anton, Hanko Štefan, Sosta-rec Matjaš, Martinec Janoš pešáki 83. pp. vsaki 4, Solar Štefan celov. 48. pp. nabrao 16, Györek Janoš san.-desetnik 8, več. g. Franc Šinko, kaplan iz Te-harja 10, Jablanovec Franciska z Plipitca —-50, Dra-skovic Ferenc trenski vojak 3, Rob Tomaž z Srdisca 2,
8.
NOVINE
1916. december 24.
Pošta.
Gombosy Teter. Šelamenci. Mrtelnest pošljite zráven k Sv. Trojiti. Franeeka iščemo. Varga Franca žena. Krog. Da to znate, ka je mož zgrabljen, ga je ne potrebno goriš-kati, že pride pismo. Če dugo ne bi piše, te se zglasite za goriskanje. Adanič J, Leitersdorf. Dobo sem peneze. Bog plati. Ficko Marica. Krajna. Bog plati na podpori. Zaistino blaženi so siromaki, ka njihova je nebesko kralesko. Škrilec A. Sogesdorf. Prišli so. Dobite kalendar Gombosy I. žena Šola-rnenci. Pošlem njemi.
Lesar Franc žel. vojak 4'70, Bojnec Martin topničar 6, Škafar Matjaš sanit. 3, Báthori Matjaš sanitec 2; iz Poteme: Pavel Elizabeta, Vagula Ana, Ciglar Marija, vsaka 4, Špilak Martin i Kolbl Matjaš rüdnara vsak 2, preč. g. Erzin Šmartno, vojni kura iz Kamnika 5, Kerman Franc nabrao med Slovenci v Garesnici na Horvackom 3O 20, veržejski samostan 6318, g. Jan Silvester z Vipave 2, Rüžič Ivan z Schirn-dorfa l, preč. g. Dr. Gregorij Pečjak, gimn. katehet v Ljubljani 60, g. Fran Zacherl, učitelj z Ljutomera 2, Vučko Ladislav, topničar 2, Szegéri Štefan iz IS. dpp. 4, g. Josip Esih iz Bačiče 6, Kolenko Janoš, Nemec Štefan, Lopert Pavel pes. iz 29. pp. 4-50, Matjaséc Jožef i Toplak Štefan iz IV/13. bat. vsaki 2, Hozjan Jožef, topničar, 4, Slavic Matjaš, od žand. oddelka 2, Žerdin Štefan iz 20. dpp, 4, Horvat Mihály 1*50, N. N. Z Esztergomé 6, preč. g. Vinko Krivec, misijonar z Ljubljane 10, vic. g. dr. Franc Kovačič, prof. bogoslovja v Maribori 10, Ivan Rogáč, modnji telefonist 4, Prša Franc, mornar S, Kosednar Franc, Horvat Franc, Horvat Alojz iz 18. dpp. 2, Balažic Janoš z Starenove-vesi 2, Tkalčič Karol iz 20. dpp. 3; iz 20. dpp.: Prša Stefan celov. 2, Lehko Martin podd. 2, Sršen Peter 1, Jerič Štefan 1, Zadravec Jožef 1'30, Šajnovic Anton 2* Kutjak Jožef podd. 1, Luterschmied Matjaš 1, Horvat Stefan 020, Dambovic Tomaž 0 30, Tomašič Stefan 010, Gjura Jožef celov iz zand. oddelka 4, Gjörkös Mih. 4, Pozsgai Vince 2; ulanarie: Jancaric Jožef, Láposy Alojz, Mckis Mirko, Penkoc Franc, Legény Ferenc vsaki 2, Smotko - Martin od Zidarske stotnije
10,	Horvat Katá z Sr. Bistrice 1*20; z Kursenec • Tibaut Verona 1, Matjaséc Margejta 1, Matjaséc Ste-an 0-60, Špilak Marko 060, Špilak Katá 1, Sühac Katá 0‘40, Balazek Stefan 1, Bohanec Lujza 1, Tiva-
•' dar Bara 1, Tivadar Franc 0‘40, Vrazic Ivan i Marija z Berkovec vsaki 1, nabrao Janez Tivadar; Litrop Orsa z Hrastja 1, Kavaš Balaz iz 20. dpp. nabrao 14*50, Simon Štefan iz 83. pp. 4, Sobočan Treza i Saláj Katá z Berkovec, vsaka 1, Lebar Martina žena z Gor. Bistrice 060, Kreslin Ivan z Sr. Bistrice 1, Krampač Štefan z Chicage 7, Podario Jožefa z Poterne O 60, Vagner Stefan iz 34 dpp. 5, Kovačič Janoš žel. Vojak 2, Gabor Katá z Črensovec 4, Roth Ludovik celov. 83. pp. nabrao 13, Klar Jožef iz 48. pp. nabrao 4, Jauk Karol desetnik 11. hus. p. 6, Sinkéc Koloman, deset-ntk 18. dpp. 6, jg. Ludvik Bergant narednik 17. pp. 5, Oreško Janosa žena z Dravahide 1, Szeredi Janoš i pajdaši iz 48 pp. 1Ž, Čurman Rudolf vojni delavec 150, Tkalec Stefan i pajdaši iz 71. pp. 12, Graj Peter z DOL Bistrice 070, telefonisti: Godina Jožef, Sömen Matjaš, Horvat Mihal, Kocuvan Eugen vsaki 1, top-nicari: Vučko Ladislav 2, Műlic Jožef 3, Petek Andraš ‘2, Kamplin Stefan iz 19. pp. 2, Ficko Vendelin, celov. 83. pp. nabrao 23, Prša Mihal pioner 6, Farsang Stefan z Črensovec 1, Maric Marika 1, Lonec Lena 1, Fartély Štefan vojni delavec 4, Tratnik Ma ríja z Berkovec 1, Ferenčak Martin iz 28. crv. pp. 5 z Nedelice: Čéh Štefan 0"á0, Vitéz Ana 0'60. Sobočan Geta 0-40, Horvat Martin, Kováč Jožefa žena vsaki 2> Fortun Ana 0-40, Draskovic StefanjS, Lűtar Marko 2, Tibaut Martin iz 20. dpp. 4, Balažic Stefan i Bezel Karol iz 48. pp. 1, Jerič Ivan celov. tel. 5, Stess Mikloš vojni pek 4, Kováč Ferdinand i pajdaši: iz 83. pp. 4, Korošec Jürij z Ritkarovec 10, Slov. Kat/izobr. drüštvo iz Št. Srdišče 1410, Žerdin Jožef sanitec 1, Horvat Menka z Trnja 2, preč. g. Fr. S. Gomilšek
I župnik od Sv. Petra 5, Kocet Stefan z Rihtarovec 1, vic. g. Viktor Cadcz, kaplan z Tržiča 10, Franko Franc iz 83. pp. 2, Vörös Viktor cetov. 64. pp. 2, Hozjan Ivan, vojni financ 2, Bokan Jožef i Horvat Stefan iz
11.	husp. vsaki 2, Kozar Sándor celov. 5 crnvpp. 10, Vovra Stefan iz 18. dpp. 20, Poklic Jakob podd. 5-dpp. 2, Horvat Sabo Martin iz 20. dpp. 4, Kornhauser Alojzij paziteo zajetih 8, Skrobar Jurij iz 20 dpp. 2. Horvat Mih. 3, Horvat Alojzij iz Hafendorfa 1-60, Zadravec Ana z G. Bistrice 1, Peterce Magda z Trnja 6*90, Najdeno v D. Lendavi 3, Horvat Stefan podd. 48. pp.f 2, Gjörek Ferenc cetov. san. 10, Bánfi Jožef iz 88. pp. nabrao 19, Drvarič Janoš desetnik i Šinko Janoš iz 83. pp. vsaki 8, iz G. Purkle: Snidec Katá i Jenes Ana, vsaka 2, Ficko Ana i Treza, vsaka 1, Sobočan Franc topničar 4, Sömen Stefan iz 48. pp. 4, Tibaut Marko topničar 4; z Büdincc: Kokot Mihalj 1, Bedic Balaz 2, Zamadic Gyura 1; Činč Ferenc, vojni delavec 4, Lazar Matjaš, ognjicar 5, Glavač Ivan z Bednjaja 2, Najdeno 2, Matjaséc Ivan paziteo zajetih 4, Jankolja Remos iz 20, dpp. 5, Edsidt Matjaš, pazitelj Zgrabljenih 6, vic. g. Žerdin Jožef pleb- v Cepini 60, Hauser Jožef telefonist 2, Császár Andraš i pajdaši iz V/20. crnvpp. 8, Sabjan Jožef od strojnih
pušk 4, Sarjaš Stefan z Žižkov 2, Stimec Jožefa žena z Sr. Bistrice 2, Jörkös Ivan, cetov. 20. dpp. 3. — Od Lipe: N. N. Litrop Marko, Zadravec Ivan, Zver Aua, Balažic Martin, Zver Martin, Smodiš Mihal, Horvat [Martin, Forrjan Matjaš, Düh'Števan vsaki 1. Pücko Jožef 2 kor., Litrod Magda —‘60, Litrop Marija —-40, Fortun Stefan —-40; nabrao Zver Ivan; — Lük Jožef, vojni delavec z Mosona 4, Kováč Matjaš z Črensovec 1, Balažic Jožef, Szép Jožef, Lončar Ferenc ž Marijanec 6, Skafar Mihel z Beltince 2, Raj bar Ferenc z Tropovec 2, Lük Janoš z Do-majinec 4, Mittenbacher Pavel, pionier 6, Mlinaric Anton, pesak 48. pp. 4, Pfivar Apolonija z Hasel-bacha 1, Sracnjak Jelena 1, vic. g. pl. Čáčič Jožef z Črensovec .20, Saláj Verona z Črensovec 4, Bohnec Treza z Filovec 10, Mesarič Jakah od sv. Martina 1, Erjavec Ivan, topničar 2, G. Sinička fara 24-80, Prša Franc, mornar 3*20, Slavic Matjaš od zand. p. 4, Gjorek Janoš, sanit. desetnik 8, Vesenjak Stefan od 4. Lira 1*50, Magdič Pavel, 11. strelec 5, Gibicar Andraš z Skakovec 1; z Krajne: Kos Matjaš 2, Kofjac Ludovik 2, Sostarec Matjaš 1, Kocet Štefan, topničar 5; N. N. z Zalacgerszega 5, Franc Posedi z Chicage 4, Balažic Verona z Sr. Bistrice 2, Mihalič Marija z Večeslavci 4, Krajcar Rozalija z Gor. Sinika 4, Horvat Stefim i Gonza Anton, desetnik 6. proti. p. vsaki 6, Ferenčak Mihalj topničar 2 kor. Celo leto prišlo '6155 kor. 18 fil. Bog lepo plati vsem darovnikom, tistim tüdi, ki so od dužne naročnine več dali, kaj je tüdi podpora, čeravno so po imeni ne Objávljen!. Vsem iz srca želem: Jezušek povrni vam jezerokrát.	*	' Vrednik.
Najnovejše.
~7 í	J
Položaj na bojíščah je nespremenjen.
— Francosko ladjo Suffren so Nemci
potopili. — l Odgovor na našo ponűdbo
za mir dobimo po Božiči.
Nedosegljivo
visoko nad konkurenčnim blagom stojijo Suttnerove vüre,po kakovosti, zanesljivosti, lepoti in ceni, svetovna razpcšiljalnica vür H. Suttner zato ka ima lastno tovarno vür v Švici in zato iz prve roke brez dobičkü preküpüvaicov pošilja svojim odjemalcom.
Mnogi hvalijo in prosijo vüre:
Št. 600. Radium žepna vüra vnoči sveti 8.40 K 410. Nikel anker Roskopf vüra . .	4.10
719.	Srebrna remontoar vüra ...	7.80
7Ob. Roskopf vüra, kolesje v kaménji 5 90 449. Roskopf vüra, dva pokrova . .	7.20
518.	Tenkü kavalirska vüra, nikel 7.50
720.	Srebrna remontoar vüra t . .	9.70
768, Srebrna remontoar vüra 6 rub. 14.— 748. Srebrna remontoar vüra dvoje
pokrivala ........ 13.50
513. Nikel tula vüra dva pokrova .	9.80
712. Nikel „IKO" vüra 45 rubisov 14.—
519.	Srebrna tenka kavalirska vüra 17.50 776. Srebrnu „IK0“ vüra dva pokrova 33.—
1528. Srebrna „Zenith“ vüro, dva pokr. 64.— 804. Srebrna vüra za gospe 6 rub 9.50 709. Srebrna vüra za gospe dva pokr. 15.—
1544.	Kožnata narokyica z vürov . . 10.60
1545.	Kožnata narokvica s srebrnov vürov . ... v * .... 32.—
89. Donble zlati lancek...............6.90
2818. Masivni srebrni lancek ....	5.50
1450. Fakfongova verižica K 2 80 nikel 1.— 916. Srebrni lancek masiven . . .	3.20
907. Srebrna športna verižica . . . 12.50 422. Nikina športna verižica . . .	1.75
845. 14 kar. zlata verižica .... 32.— 919. Srebrni privesek, „kraljevska
podoba"..................... 2.—
257.	Srebrni	privesek	„Vojna	ladja*	3.80
284.	Srebrni	privesek	,...............1.10
264.	Srebrni	privesek	.bojna“	.	-.	8.80
213.	Srebrni	prstan z	kamnom	.	.	1.40
182. 14 karatni zlatvi prstan ... 12.50 1203. Dobra büdilka......................3.50
Vsaka vüra je točno repasirana. Razposiljatev po povzetji ali če se penezi naprej pošljejo.
Velika izbira nakita, daril v krasnam ceniki šteroga dobi vsakši zastnoj in franko, če ga zahteva, ka se ne vidi, se zamenja, ali pa pošljemo peneze našoj t
H. Suttner
samo v
Ljubljani št 945
Tvrdka nema podrüánice. Lastna tovarna vür v Švici. — Znamka „IKO" svetoznana!
Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtóján Szombathelyen,