Proti mafiji - od Rižarne do Palerma * c vna ^ vL % « 1 3~ Hi f ^ /4 Na potresnem območju v Emiliji: »Ostali so celo brez gat« «Si f hlffiijff' Primorski Sodna zgodba, ki državi ni v ponos Marko Marinčič V minulih dneh je kasacijsko sodišče izreklo zadnjo (sodno) besedo o nasilju, ki je spremljalo vrh G8 v Genovi julija 2001. Z dvema razsodbama so najprej delno potrdili obsodbe policijskih funkcionarjev nato pa še desetih med najbolj nasilnimi demonstranti. Od dogodkov je minilo enajst let in že to je podatek, ob katerem bi se veljalo zamisliti. V zadevi pa so še drugi vidiki, ki niso v ponos pravni državi. Na primer ta, da je poveljnik policije čakal dokončno sodbo in torej celih 11 let, da se je opravičil za takratno nasilje sil javnega reda. Še bolj pa izstopa neuravnovešena tehtnica pravice pri obravnavi nasilja demonstrantov in policije. Med prvimi so izsledili deseterico grešnih kozlov, ki so bili obsojeni na skupnih 100 let zapora, kasacijsko sodišče pa je odprlo možnost, da se te kazni le za nekatere nekoliko omilijo. Drugače je bilo s policisti. Nekateri poveljniki in funkcionarji, ki so vodili »mehiško klavnico« v šoli Diaz in mučilnico v Bolzanetu, so bili obsojeni na razmeroma mile kazni in še to predvsem zaradi potvarjanja dokazov in poskusov prikrivanja najhujših grozodejstev. Nihče med policisti pa ne bo kaznovan zaradi surovega nasilja, ki smo ga lahko gledali tudi v skrbno izdelanem filmu Diaz. Vse obtožbe nasilja in povzročitve hudih telesnih poškodb so zastarale. Kot državljani smo lahko zadovoljni, da se obsodijo nasilni demonstranti. Še bolj pa bi se počutili varni, ko bi vedeli, da nas roka pravice ščiti tudi pred izbruhi nasilja mož v uniformi. dnevnik NEDELJA, 15. JULIJA 2012_ Št. 166 (20.489) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Nesoglasja tako znotraj Demokratske stranke kot Ljudstva svobode Spori o istospolnih zvezah in Berlusconijevi vrnitvi Skupščina DS v znamenju polemik - Berlusconi: Kandidiram, da rešim LS DOBERDOB - Jubilej pihalnega orkestra Kras Z mladostnim zagonom ohranjajo stoletno tradicijo DOBERDOB - Slavnostni koncert pihalnega orkestra Kras je v petek v Doberdobu odprl tridnevno praznovanje, s katerim godba obeležuje stoletnico svojega plodnega delovanja. Ob sedanjih in bivših članih praznuje pomembni jubilej vsa va- ška in tudi širša skupnost občine: domačini, gost'e, predstavniki drugih godb in društev so se že na uvodni večer v velikem številu zbrali pod šotorom v občinskem parku, kar zgovorno priča o navezanosti na orkester, ki ga danes vodi Patrick Quaggiato. Vrhunec praznovanja bo danes. Ob 17. uri bo povorka raznih pihalnih orkestrov po doberdobskem vaškem središču, ob 20. uri pa bo v občinskem parku zaključni ples z ansamblom Kraški muzikanti. Na 18. strani RIM - V Demokratski stranki in Ljudstvu svobode so vode razburkane: v prvi zaradi nesoglasij okoli istospolnih zvez in primarnih volitev, ki so prišla na dan na včerajšnji skupščini stranke, v drugi pa zaradi napovedane ponovne kandidature bivšega premiera Silvia Ber-lusconija na prihodnjih parlamentarnih volitvah: slednja je za tajnika DS Pier-luigija Bersanija »grozljiva«, pa tudi v LS niso vsi enakega mnenja: če je sam Berlusconi dejal, da kandidira, da reši stranko, je za poslanca Giorgia Stracquadania kandidatura dokaz, da stranka ne obstaja, zato je napovedal izstop. Na 2. strani Mednarodna glasbena delavnica Intercampus Na 3. strani Fernetiči: v tovornjaku odkrili tono cigaret Na 4. strani V tržaški knjižnici spet odpirajo hemeroteko Na 5. strani Predstavili res bogat Pordenonelegge 2012 Na 10. strani V Gorici se krepi ponudba univerze iz Nove Gorice Na 17. strani KULTURA Do 22. julija bogat spored V Čedadu se je včeraj začel 21. Mittelfest kakšna usoda nas čaka Discount'S mate kil PROMOCIJSKA CENA ZA ležišče lateks € 299,00 € 598,00 višina 20 cm enop. dvop. Ležišče e 238,00 ortopedsko enop. f(|0/ vzmeti €476,00 "•«/0 dvop. € 119,00 enop. € 238,00 dvop. Ležišče € 498,00 ločene vzmeti cn0P- £(10/ € 996,00 JV dvop. € 249,00 enop. € 498,00 dvop. Ležišče € 698,00 memorv foam enop. CAS/ €1.396,00 J"/' dvop. € 349,00 enop. € 698,00 dvop. Vzglavniki €98,00 -50% €49,00 lateksa in memory foam preobleka prati pršicam I Električni € 1.590,00 -50% 1 počivalnik € 790,00 J Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto pon. 15.45 -19.30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 Tel.: 040.37.11.35 2 Nedelja, 15. julija 2012 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Burno dogajanje znotraj dveh največjih političnih strank DS: spor o istospolnih zvezah Berlusconi kandidira, da reši LS Bersani: Berlusconijeva vrnitev je »grozljiva« - Stracquadanio: LS ne obstaja RIM - Včerajšnja skupščina Demokratske stranke v Rimu je minila v znamenju polemik zaradi različnih pogledov na vprašanji priznanja pravic istospolnih zvez in primarnih volitev. Glede prvih je skupščina izglasovala dokument, ki ga je izdelal t.i. »odbor za pravice«, predsednica Rosy Bindi pa drugega dokumenta, ki je bil veliko bolj odločen pri zagovarjanju odpiranja istospolnim parom, ni dala na glasovanje, zaradi česar so nekateri napovedali celo izstop iz stranke. Prav tako se je ozračje razgrelo ob razpravi o primarnih volitvah zaradi nasprotovanja predlogu skupine delegatov, ki so zahtevali, da se določijo tako datum kot pravila primarnih volitev, parlamentarci pa bi svojo funkcijo opravljali največ za tri mandate. Duhove je skušal pomiriti tajnik DS Pierluigi Bersani, rekoč da mora stranka jasno povedati, kaj hoče in da država ne obstaja za strankine notranje razprtije. Drugače se je Bersani zaustavil pri napovedani ponovni kandidaturi bivšega premiera in voditelja Ljudstva svobode Silvia Berlusconija, kar je označil za »grozljivo«, BANKA ITALIJE Vedno manj posojil mladim in tujcem RIM - Spričo krize banke vedno teže nudijo posojila mladim in tujcem. To izhaja iz analize Banke Italije, v kateri se med drugim ugotavlja, da je v obdobju 2008-2011 prišlo do 20-odstotnega zmanjšanja števila odobrenih posojil za nakup stanovanja v primerjavi s četrtletjem 2004-2007, v istem obdobju pa se je za več kot 30 odstotkov zmanjšalo število pogodb z osebami, mlajšimi od 35 let. Prav v odnosu do slednjih so se banke odločile za bolj selektivne kriterije izdajanja posojil, saj je stopnja brezposelnosti v tej kategoriji v obdobju 2007-2010 zrasla za 4,5 odstotka. Še bolj velja to za tuje državljane, ki so v obdobju 20042007 predstavljali dobrih osem odstotkov prejemnikov posojil, v naslednjem četrtletju pa se je to število razpolovilo. obenem pa ponovno poudaril, da DS podpira vlado Maria Montija do izteka zakonodajne dobe. Bersani je ponovil nasprotovanje sedanji volilni zakonodaji in se zavzel za izvedbo primarnih volitev do konca letošnjega leta, s čimer je soglašal tudi glavni Bersanijev kritik znotraj stranke, mladi župan Firenc Matteo Renzi. Kaj pa Berlusconi? Bivši premier je v intervjuju za časopis Quotidiano Na-zionale še enkrat poudaril svojo namero, da ponovno kandidira, da reši Ljudstvo svobode: »Na parlamentarnih volitvah leta 2008 smo prejeli 38 odstotkov. Če bi na prihodnjih volitvah padli na osem odstotkov, kakšen smisel bi imelo osemnajst let političnega delovanja?,« je med drugim dejal Berlusconi. Da je slednji najmočnejši strankin kandidat, sta prepričana tajnik LS Angelino Alfano in vodja poslanske skupine Fabrizio Cicchitto, popolnoma drugačnega mnenja pa je poslanec Giorgio Stracquadanio, ki je napovedal izstop iz stranke: »Berlusconi je v zatonu in njegova ponovna kandidatura potrjuje, da LS ne obstaja,« je izjavil. AFERA LUSI Preiskave proti Rutelliju ne bo RIM - Rimsko tožilstvo ne bo postopalo proti bivšemu rimskemu županu in voditelju Marjetice ter sedanjemu liderju Zavezništva za Italijo Francescu Rutelliju in bivšemu ministru Enzu Biancu. Še več: začela se bo nova preiskava proti bivšemu senatorju Demokratske stranke in nekdanjemu blagajniku Marjetice Luigiju Lusi-ju, tokrat zaradi obrekovanja. Lu-si, ki se nahaja v zaporu pod obtožbo, da si je prisvojil več milijonov evrov javnih prispevkov stranki, je namreč preiskovalcem dejal, da sta Rutelli in Bianco vedela za njegove malverzacije, saj naj bi iz blagajne Marjetice preusmerjal denar v blagajno Rutellijeve fundacije. Vendar so tožilci na koncu ugotovili, da Lusi s temi izjavami ni verodostojen. Tajnik DS Pierluigi Bersani: Država ne obstaja zaradi strankinih notranjih razprtij ansa ŠPANIJA - Spopadi s policijo Protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom MADRID - Več tisoč ogorčenih španskih demonstrantov se je v petek zvečer v Madridu zbralo na protestih proti vladnim varčevalnim ukrepom, nekateri med njimi pa so se spopadli s policijo, ki je proti njim udrihala z gumijevkami. Protestniki, obkroženi z najmanj 20 policijskimi vozili, so proteste začeli pred sedežem španske vladajoče Popularne stranke (PP). Protestniki so pred sedežem stranke španskemu premierju Marianu Rajoyu vzklikali »Odstopi! Odstopi!«, na transparentih pa imeli zapisano »Temu pravijo demokracija, ki pa to ni«. Nato so shod nadaljevali proti sedežu španske opozicijske Socialistične stranke, ki jo obtožujejo nesposobnosti v času krize. A na demonstrante je pritisnila policija, zato so protest nadaljevali v smeri parlamenta. Aretiranih je bilo najmanj pet oseb. Rajoy je ta teden zaradi zahtev Bruslja po novih varčevalnih ukrepih in zvišanjih davkov predstavil nov, 65 milijard evrov vreden varčevalni paket. Ta med drugim zajema zvišanje davka na dodano vrednost, zmanjšanje nadomestil za primer brezposelnosti in znižanje plač v javnem sektorju. Ukrepi bodo po pričakovanjih nekaterih še poslabšali stanje v državi, ki jo pesti 24,4-odstotna raven brezposelnosti, medtem ko brezposelnost med mladimi znaša 52 odstotkov. Na razmere se je z enim redkih političnih komentarjev v petek odzval tudi kralj Juan Carlos in vlado pozval, naj ne pozabi na brezposelne. »Nihče ne bi smel biti izključen iz gospodarskega okrevanja, ki si ga vsi želimo in nanj upamo,« je dejal na seji vlade. »Mislim predvsem na mlade in tiste, ki nimajo zaposlitve in obetov za prihodnost,« je dejal kralj. Španija je četrto največje gospodarstvo območja z evrom, ki tiči v globoki recesiji. Julija je postala četrta država, ki je po Grčiji, Irski in Portugalski morala zaprositi za finančno pomoč drugih držav z evrom. Clintonova: podpora ZDA tranziciji v Egiptu KAIRO - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob začetku obiska v Egiptu zagotovila podporo ZDA demokratični tranziciji v tej državi. »Hočemo biti dober partner in podpreti demokracijo, ki jo je egiptovsko ljudstvo doseglo s pogumom in požrtvovalnostjo,« je poudarila po pogovorih z novim egiptovskim predsednikom Mohamedom Mursijem. Clintonova se bo med dvodnevnim obiskom v Egiptu po napovedih sešla tudi z vodjo egiptovskega vojaškega sveta Huseinom Tan-tavijem in zunanjim ministrom Mohamedom Amrom. Obisk Clintonove v Kairu spremljajo protesti nasprotnikov Muslimanske bratovščine. Opazovalci ZN obiskali sirsko vas Treimsa BEJRUT - Člani opazovalne misije ZN v Siriji so včeraj obiskali vas Treimsa v osrednjem delu Sirije, kjer naj bi sirske sile v četrtek ubile več kot 150 ljudi. Vodja opazovalne misije, general Robert Mood, je poudaril, da so opazovalci pripravljeni prevetriti razmere na terenu. Sirska opozicija trdi, da so vladne sile v četrtek Treimso najprej najprej obstreljevale s tanki in helikopterji, nato pa so vanjo vdrli še vojaki in pobili okoli 150 prebivalcev. Občinski svetnik želi šolo poimenovati po Mussoliniju RIM - Občinski svetnik v kraju Pieve Sa-liceto je predlagal, da bi nekdanjo vaško šolo, kjer je poučeval Benito Mussolini, poimenovali po fašističnem diktatorju. Mussolini je bil leta 1902 učitelj v šoli, ki so jo kasneje preuredili v večnamensko dvorano. Občinski svetnik Giovanni Iotti iz Ljudstva svobode predlaga, da bi zgradba nosila ime »Benito Mussolini, učitelj«. Zakon iz leta 1952 prepoveduje poveličevanje fašizma. Na to opozarjajo nasprotniki Iottijevega predloga. V napadu na poroki v Afganistanu številni mrtvi KABUL - Na severu Afganistana se je na nekem poročnem slavju razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bilo ubitih najmanj 17 ljudi, med njimi tudi en poslanec. 43 ljudi je bilo ranjenih. Napadalec se je razstrelil na poroki hčere poslanca in dolgoletnega poveljnika afganistanskih paravo-jaških sil Ahmada Kana v mestu Aj-bak, prestolnici province Samangan. Afganistanski predsednik Hamid Kar-zaj je že imenoval skupino, ki bo preiskala napad, za katerega ni še nihče prevzel odgovornosti. (STA) NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon bo v četrtek začel turnejo po državah nekdanje Jugoslavije Kot prvo bo obiskal Slovenijo Status Slovenije sta utrdila promocija dobre vladavine, človekovih pravic in demokratičnih ustanov ter predsedovanje EU - Bana opogumljajo prizadevanja držav za preseganje delitev ter vključevanje v EU in NATO NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki bo v četrtek v Sloveniji začel turnejo po državah nekdanje Jugoslavije, je v petek v pogovoru z novinarji iz regije dejal, da bo regiji prinesel sporočilo o nujnosti preseganja razlik in napredka ter poudarjal njen pomen za Evropo in svet. Slovenija je edina, ki jo bo kot generalni sekretar obiskal drugič. Ban je na sedežu ZN v New Yorku pojasnil, da bo njegova turneja po državah nekdanje Jugoslavije prvi tovrsten obisk generalnega sekretarja ZN, ki prihaja v času, ko več držav obeležuje 20. obletnico članstva v ZN. »Vsepovsod bom poudarjal pomen te regije ne le za Evropo, ampak za ves svet,« je napovedal in dodal, da je regija pretrpela velike preizkušnje, da pa je opaziti znamenja napredka, dinamike in preseganja nasprotij. Ob tem je zagotovil, da so ZN zavezani pomoči regiji na dolgi rok. Na vprašanje, zakaj je na seznamu držav, ki jih bo obiskal, tudi Slovenija, je Ban Ki Moon dejal, da gre za državo, s katero je tesno sodeloval: »Slovenija je edina država v regiji, ki jo bom kot generalni sekretar obiskal že drugič. S predsednikom Danilom Turkom sva v dobrih odnosih, poznam ga še iz časov, ko sem bil šef kabineta Ban Ki Moon ansa pri predsedniku generalne skupščine ZN, on pa je bil pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve,« je povedal. Med pomembnimi prispevki Slovenije v ZN v 20 letih njenega članstva v organizaciji je omenil članstvo v Svetu ZN za človekove pravice in nestalno članstvo v Varnostnem svetu konec 90. let prejšnjega stoletja: »S slovensko vlado in Slovenci smo doslej tesno sodelo- vali in pričakujem, da bo tega sodelovanja še več,« je dejal. Generalnega sekretarja ZN opogumljajo prizadevanja držav v regiji, da presežejo zgodovinske delitve in si prizadevajo za vključevanje v evroatlantske povezave. Ban upa, da bo to pripomoglo k spravi, utrditvi vladavine prava in demokratičnih ustanov ter k večji promociji človekovih pravic in zaščiti manjšin: »Slovenija je name vedno naredila vtis. Mislim, da bo to sedaj moj že deseti obisk Slovenije, ki jo dobro poznam,« je dejal in poudaril, da so status Slovenije v mednarodni skupnosti utrdili promocija dobre vladavine, človekovih pravic in demokratičnih ustanov ter predsedovanje EU. Na vprašanje o tem, da bi ga na položaju generalnega sekretarja ZN po izteku mandata utegnil naslediti nekdo iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN, morda tudi predsednik Tiirk, je Ban odgovoril diplomatsko: »Komaj sem začel drugi mandat in morda je še prezgodaj govoriti o mojem nasledniku. Za kogarkoli, ki bi me želel naslediti, pa bi rekel, da pozdravljam vsakogar, ki je zavezan trdnemu vodstvu, integriteti in ima dobro vizijo za delo, ideale in zaveze ZN.« Največ vprašanj za generalnega sekretarja se je vrtelo okrog Kosova, ki zaradi nasprotovanja Srbije in Rusije še ni članica ZN. Glede tega, da je novoizvoljeni predsednik generalne skupščine ZN, nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremic, izjavil, da bo Kosovo sprejeto v ZN »samo preko njegovega trupla,« je Ban Ki Moon odvrnil, da Jeremic tega ni izjavil kot predsednik generalne skupščine ZN ampak kot uradni predstavnik Srbije: »Odločitev o članstvu v ZN je sprejeta na podlagi priporočila Varnostnega sveta in s potrditvijo generalne skupščine,« je pojasnil. »Predsednik generalne skupščine ni izvoljen za svojo državo. Jeremic bo skrbel za vprašanja, ki so na dnevnem redu ZN in bo moral delovati preko srbskih vprašanj,« je še dejal Ban. Generalni sekretar ZN je zanikal, da njegov obisk na Kosovu pomeni priznanje državnosti, saj se s predstavniki Kosova srečuje tudi na sedežu ZN v skladu z resolucijo Varnostnega sveta št. 1244, poleg tega ima tudi dolžnost, da se sreča s predstavniki misije Unmik. Sicer pa želi, da bi se Srbi in Kosovci uspeli sporazumeti zaradi skupne blaginje in miru v regiji. Ban Ki Moon je pohvalil Hrvaško za preobrazbo iz države, ki je nekoč gostila pet misij ZN, v državo, ki sama prispeva v mirovne operacije. Omenil je, da bo Hrvaška kmalu postala članica EU in izrazil upanje, da bo sedanja vlada gradila na dosedanjem napredku. Tako Hrvaška kot tudi ostale države pa si morajo med drugim še naprej prizadevati za odpravo diskriminacije manjšin, kot so Romi. Nadaljevanje spora z Grčijo okrog imena Makedonije generalnega sekretarja ZN zelo skrbi in zato ga bo med obiskom v Skopju spremljal tudi posrednik ZN Matthew Nimetz: »Obe strani že dolgo pozivam, naj rešita vprašanje imena, ki zavira napredek nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri drugih integracijah,« je dejal Ban Ki Moon in poudaril, da bo kompromis dober tudi za celotno regijo. Ban Ki Moon bo balkansko turnejo sklenil 26. julija v Bosni in Hercegovini. Poleg Sarajeva bo obiskal še Srebrenico: »Ljudje v Bosni in Hercegovini so zelo trpeli zaradi genocida in če smo iskreni, ZN niso uspeli pomagati ljudem, ko je bilo to potrebno,« je priznal in dodal, da bo to za vedno ostalo v zavesti ZN in sveta ter ob tem še poudaril, da ne smemo dovoliti, da se takšne stvari ponovijo. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 15. julija 2012 3 ŠKOCJANSKE JAME - Prvi slovenski biser na Unescovem seznamu Z raznoliko turistično ponudbo privabljajo vse več gostov Ob ponudbi Parka pomembno zasebno gostinstvo - Na Unescovem seznamu odslej tudi Idrija SEŽANA - Škocjanske jame, več kot dve desetletji edini slovenski predstavnik na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki se je nato obogatil še s kolišči na Ljubljanskem barju in pravkar z vpisom Idrije, so tekom let s svojimi lepotami postale izjemna naravna turistična privlačnost. In čeprav je vpis na seznam pomembna "blagovna znamka", po izkušnjah, ki jih imajo v parku, sam po sebi ne vpliva na povečanje obiska. Določa ga več dejavnikov. Statistika obiska Škocjanskih jam, ki so bile na seznam vpisane leta 1986, kaže, da se je število posamičnih obiskovalcev in skupin počasi, a nenehno večalo, sploh v drugi polovici 80. let, ko je bil turizem v Sloveniji, ki je bila takrat še del Jugoslavije, v vzponu. Leta 1986 si jih je ogledalo približno 82.000 obiskovalcev, med njimi je bilo veliko "domačih" obiskovalcev, pretežno tistih iz drugih republik tedanje Jugoslavije. Prva leta po osamosvojitvi je bil obisk bistveno nižji, ponovno rast pa so beležili predvsem po letu 1999. Tega leta so našteli dobrih 44.000 turistov, leta 2008 pa se je njihovo število prvič povzpelo na 100.000. V zadnjem obdobju to naravno znamenitost povprečno obišče tretjina domačih in dve tretjini tujih gostov. Vendar pa se je obisk v zadnjih 15 letih obstoja parka večal predvsem zaradi sistematičnega dela na tem področju, to je s promocijo in usmerjenim trženjem, je povedala direktorica javnega zavoda Park Škocjanske jame (PŠJ) Gordana Beltram. Obisk je namreč odvisen od več dejavnikov, naloga javnega zavoda pa je med drugim tudi ta, da oblikuje in usmerja turizem v zavarovanem območju, kajti masovni in nenadzorovan obisk lahko na dolgi rok škodljivo vpliva na lokacijo in njene vrednote. V parku se trudijo tudi, da bi turizem v zavarovanem območju bil čim manj moteč tako do narave kot do prebivalcev, istočasno pa mora biti tudi ekonomsko stabilen in povezan z lokalno skupnostjo. Danes park, kot pojasnjuje direktorica, skuša privabiti obiskovalce z več stvarmi. Poleg ogleda jamskega sistema ponuja urejeno učno pot, ki je bila med 89 tematskimi potmi v Sloveniji leta 2011 izbrana kot najboljša. Ponuja tudi ogled treh obnovljenih objektov z muzejskimi zbirkami (zgodovina raziskovanja jam, etnološka, geološka, biološka in arheološka zbirka) ter obnovljen kulturni spomenik - promocijsko-kongresni center Pr Nane-tovh, v katerem je možna organizacija različnih dogodkov in najem prostorov. Vsa sredstva so bila po njenih besedah zagotovljena iz projektov, kot sta Phare in In-terreg, strukturnih skladov, donacij ter lastnih prihodkov. Tudi v lokalnem okolju so uvrstitev na Unescov seznam in obstoj parka izkoristili na več ravneh. Pripomogli so pri obnovi infrastrukture v zavarovanem območju in vsako leto del sredstev namenijo domačinom. V ožjem zavarovanem območju, kjer se nahajajo le tri manjše vasi, so bile obnovljene tri domačije, ki s svojo ponudbo - oddajanjem sob in apartmajev ter gostinsko ponudbo na turistični kmetiji - soustvarjajo turistični utrip v parku. Poleg turistične ponudbe parka sta se v teh letih razvila tudi zasebno sobo-dajalstvo in gostinska ponudba. Še nekaj turističnih ponudnikov tovrstne ali podobne dejavnosti je tudi v vplivnem območju parka, v porečju Reke. Vsekakor je v 15 letih obstoja parka njegovo delovanje in prisotnost opaziti na vsakem koraku, je prepričana Beltramova. V prihodnje se bo park, kot po njenih besedah predvideva petletni pro- O ducejevih taboriščih tudi Boris Pahor Kot smo poročali v včerajšnji izdaji, so se v teh dneh v nekaterih medijih pojavili članki o nekdanjih fašističnih taboriščih, v katere so zaprli veliko Slovencev. Po spletnem časopisu Linkiesta in Primroskih novicah, je bil včeraj na vrsti časnik Delo: v Sobotni prilogi so namreč objavili prispevek Borisa Pahorja. Tržaški pisatelj apelira na slovensko javnost, maj da vedeti italijanski državi, »da pričakuje, da se bo po dolgem času italijanska država dostojno spomnila na povzročeno zlo. Ob vabilih na proslave nemških memorialov sem ugotovil, kako izredno dostojanstveno je nemška oblast poskrbela za spominska obeležja. Nujno bi bilo, da bi tako storila tudi italijanska.« Na primer z ustanovitvijo Memoriala fašističnih taborišč v nekdanjem taborišču Visco. Števerjanski festival na televizijskem ekranu Prejšnji konec tedna je bil Šte-verjan slovenska prestolnica valčkov in polk, saj so se tam zbrali res številni ljubitelji glasbe, ki so spremljali 42. festival narodnozabavne glasbe. Kamere Slovenske televizije RAI so posnele finalni del festivala in nocoj bodo gledalci lahko po koncu TV dnevnika ob 20.50 sledili prvemu delu nedeljskega večera pod borovci v družbi z voditeljema Tjašo Hrobat in Andrejem Hoferjem ter prvimi osmimi finalisti. Drugi del z ostalimi finalisti in nagrajevanjem bo na sporedu v četrtek, vedno bo 20.50. Snemalno ekipo je vodila Marija Brecelj, uredništvo pa podpisujeta Tamara Stane-se in Jan Leopoli. gram varstva in razvoja, usmeril tudi v delovanje na vplivnem območju, predvsem z oblikovanjem znamke kakovosti PŠJ za izdelke in storitve ter promocijo, ozaveš-čanjem in povezovanjem ponudbe. "Trudimo se, da bi se obiskovalci parka zadržali na širšem območju in koristili lokalno ponudbo," razmišlja direktorica. Ksenija Brišar/STA Zveza slovenskih kulturnih društev, javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb vabita na koncerte ZSKD - Danes začetek mednarodne glasbene delavnice Intercampus tudi na gradu Preko 50 mladih glasbenikov bo vadilo v Kopru - Zaključni koncerti v Trstu, Lipici in Kopru KOPER - Danes se v dijaškem domu v Kopru začenja že osmi Intercampus, mednarodna glasbena delavnica Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Študij poteka v sodelovanju z ekipo vrhunskih mentorjev, mladinski orkester Intercampus pa letos vodi dirigent Nejc Sukljan, ki od januarja dirigira Pihalnemu orkestru Koper, v katerem sicer sodeluje že 17 let. Intecampusa se udeležuje preko petdeset učencev in študentov med devetim in dvajsetim letom, ki prihajajo iz več kot 20 glasbenih in godbeniških šol iz Fur-lanije Julijske krajine ter Slovenije. V okviru tedenskega študija oblikujejo pester, zabaven in kakovosten koncertni program klasičnih in sodobnih skladb iz slovenske in tuje zakladnice. Da bi spodbujali prepletanje godbene tradicije in sodobnih pristopov, so letos že drugič v študijski program uvrstili tudi figurativno dejavnost, t.j. orkester v gibanju pod vodstvom pred-vodnika Ivana Medveda. Tudi Intercampus, tako kot številne pomembne glasbene in godbeniške iniciative, letos poteka v znamenju 100-letnice rojstva mojstra Bojana Adamiča, velikega slovenskega skladatelja, dirigenta, aranžerja in vsestranskega glasbenega ustvarjalca, znanega in zaslužnega na mednarodni glasbeni sceni. Pester koncertni spored bo zato predvideval tudi nekatere njegove skladbe. Letošnji program vključuje kar tri koncerte; velika novost je, da bo eden potekal na prestižnem prizorišču tržaškega grada sv. Justa in to v sklopu niza poletnih prireditev Triestestate, ki jih prireja tržaška občinska uprava. Grajski koncert bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri, v primeru slabega vremena pa v Prosvetnem domu na Op-činah. Pred tem bodo mladi člani orkestra nastopili v Kobilarni Lipica (v petek, 20. julija, ob 15.45), zaključni koncert pa bo v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). (dir. Nejc Sukljan) Petek, 20.7.2012, ob 15.45, v Kobilarni Lipica v sodelovanju s Kobilarno Lipica Sobota, 21.7.2012, ob 21. uri, na Gradu sv. Justa v Trstu v okviru pobude Občine Trst »Trieste estate«, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, tel št. 040635626 (v primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah) Nedelja, 22.7.2012, ob 19. uri, na Titovem trgu v Kopru v sodelovanju z Mestno občino Koper in Zvezo kulturnih društev Koper (v primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Taverni v Kopru) Mladinska sekcija New Flemish Alliance od jutri na obisku v Sloveniji in v Trstu Jutri bo Trst obiskala večja skupina mladih članov mladinske sekcije New Flemish Alliance iz Belgije. Skupina bo v prihodnjem tednu obiskala Slovenijo, ponedeljek pa si je izbrala za ogled Trsta, kjer se bodo mladi Flamci seznanili tudi s stanjem Slovencev v deželi FJk. Ob 11.00 jih bo na v Deželnem svetu FJk sprejel deželni svetnik Igor Ga-brovec, ki jim bo predstavil delovanje stranke SSk in splošno stanje ter zgodovinsko prisotnost Slovencev v Italiji. Skupaj z deželnim svetnikom SSk bosta tudi Sanja Mikac in Giulia Leghissa, članici skupine Mladi za Prihodnost. N-VA je flamska avtonomistična stranka, ki je nastala leta 2001. V Belgiji se vztrajno bori za civilne in jezikovne pravice, proti vstopnemu volilnemu bra-gu in za postopno avtonomijo flamskih dežel v sklopu Evropske Unije. V obdobju 2004 - 2008 jim je hvala povezavi s stranko CD&V (Christen Democratisch en Vlaam) uspelo preseči 5% vstopni prag. Od leta 2008 N-VA nastopa sama. Po zadnjih volitvah ima N-VA v flamskem deželnem parlamentu 17 predstavnikov in v belgijskem zveznem parlamentu pa enega predstavnika. Stranka N-VA je član European Free Alliance in ima v Evropskem parlamentu poslanko Friedo Brepoels, ki opravlja drugi mandat v sklopu poslanske skupine Zlenih-EFA. Srhljiva smrt kmeta VIDEM - V Furlaniji je močno odjeknila srhljiva nesreča na delu, v kateri je predsinoči umrl 78-letni kmet Lauro Valentini. Sežigal je odpadke na njivi, ko je ogenj zajel traktor. V poskusu, da bi ga rešil, so plameni zajeli tudi njega. Na kraj je prihitel sin, a za očeta je bilo že prepozno. Po razmerju izsiljevanje VIDEM - Karabinjerji so včeraj aretirali 32-letnega Romuna V.I. z bivališčem v Campoformidu. Minulo noč je na železniški postaji zvabil 25-letnega študenta in imel z njim spolno razmerje. Romun je vse posnel in od fanta zahteval 3000 evrov, sicer bi posnetke poslal družini. Študent se ni dal in zadevo prijavil. Za hladne dni...___ akcijska PONUDBA do razprodaje za\og\_. DRVA visoko gorska siva bukev, tesno zložena v paleti, dimenzije 1x1x1,8 = 1,8 m3 134 paleta DOSTAVA NA DOM vklj. v ceno ^ do 30km od S Gorice PELETI Visoko kalorični peleti - bukva/smreka v vrečah po 15 kg, na paleti 1050 kg. 220€ BRIKETI z LUKNJO Visoko kalorični z luknjo v sredini 185 € na paleti je 100 paketov po 10kg tona na paleti: tona j.osokg y \ GSM: y A dn°as™m +386 31 770 410 fi legnaacasa@gmail.com Kf IŠČEM SODELAVCA S KAMIONOM (dvigalo ali nakladalna rampa) ZA RAZVOZ BLAGA. 4 Nedelja, 15. julija 2012 VREME APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KVESTURA - Uvod v niz pobud ob 20-letnici atentata v Ul. D'Amelio v Palermu »Najhujši problem so tisti, ki opazujejo in ne reagirajo« Odprtje razstave Italiani che (r)esistono na pobudo združenja Libera - Prisoten duhovnik Luigi Ciotti Popotovanje od tržaške Rižarne do Palerma v znamenju združene države, ki se soglasno, z roko v roki, bori proti mafijam za svetlejšo prihodnost. To je sporočilo razstave Italiani che (r)esistono, ki so jo sinoči odprli v veži tržaške kvesture. Ob 20-letni-ci mafijskega atentata v Ulici D'Amelio v Palermu, v katerem so umrli sodnik Paolo Bor-sellino in člani njegove telesne straže (med katerimi tudi Miljčan Eddie Walter Cosina), je združenje Libera, ki se bori za legalnost in proti mafiji, v sodelovanju s tržaškimi občino, pokrajino in kvesturo ter miljsko občino ter številnimi združenji poskrbelo za niz spominskih pobud. Na razstavnih panojih bodo do 19. julija na ogled fotografije s popotovanja, misli mladih in pa ljudi, s katerimi so se po poti pogovarjali in se soočali o pojmovanju skupnosti ter o skupnem dobrem. Gostitelj, kvestor Giovanni Padulano, se je ganjeno spomnil kolegov, ki so med opravljanjem svojega posla izgubili življenje. Pogled na mlade člane Libere, ki so dopoldne postavljali razstavo, mu je vlil vedrine in upanja, da se nekaj le spreminja. Po mladih se lahko zgledujemo - pogumni so in hrepenijo po uresničevanju načrtov. Njegove besede je potrdil tudi predsednik združenja Libera duhovnik Liugi Ciotti, ki je opozoril, da bo spomin na mafijske žrtve ostal živ, dokler bomo mi nadaljevali njihovo poslanstvo - ohranjali njihove vrednote in svetle izbire. »Naša dolžnost je ta, da zgradimo bodočnost in posejemo seme upanja. V tej državi potrebujemo namreč dejanja in ne le besede,« je pozval Ciotti in dodal, da predstavljajo najhujši problem tisti, ki opazujejo in ne reagirajo na nepravičnosti. Danes bo ob 20.30 v gledališču Ba-saglia v parku pri Sv. Ivanu predstava Paolo Borsellino. Essendo Stato Ruggera Cap-puccia, ki prikazuje zadnjo desetinko sekunde Borsellinovega življenja. Po eksploziji in tik pred smrtjo se v sodnikovi zavesti pojavijo stare življenjske zgodbe in sanje ter težke misli po Falconejevi smrti. Jutri pa bodo ob 20.30 v muzeju Revoltella predstavili knjigo Saveria Lodata Quaranfanni di mafia (Štirideset let mafije), ki obravnava sicilsko mafijo od 60. let do danes. Slavnostna obletnica pa bo v četrtek, 19. julija, ob 19. uri v veži kvesture s koncertom godalnega orkestra konservatorija Tartini v spomin na Eddieja Cosino in ostale žrtve atentata. (sas) Razstavni panoji bodo na ogled v veži kvesture do 19. marca kroma ČRNA KRONIKA - Včeraj popoldne v Ulici Carducci Avtobus zbil mladega pešca 14-letni fant je utrpel močan udarec v glavo - Zdravniki so si pridržali prognozo Pretresljivo rjovenje je včeraj nekaj po 14. uri odmevalo po Ulici Carducci; mlad fant, ki je ležal na nosilih in mu je obraz prekrivala maska za kisik, je doživel travmatski šok. Sanitarno osebje službe 118 mu je nudilo prvo pomoč, njegovo rjovenje pa je bilo slišati tudi iz rešilca. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumeno oznako, zdravniki pa so si pridržali pro-gnozo. Na asfaltu so ostali madeži krvi in črepinje avtobusnega stekla. Štirinajstletni S. P. naj bi skušal prečkati Carduccijevo ulico pri semaforju pri Goldonijevem trgu. Ni jasno, ali je bila zelena luč za pešce prižgana. V tistem hipu pa je iz smeri Trga Oberdan po prometnem pasu za vozila javnega prevoza pripeljal avtobus: fanta naj bi oplazil z desnim vzvratnim ogledalom ali stranskim delom prednje šipe. Mladi S. je utrpel hud udarec v glavo, ki mu je povzročil tudi omenjeni šok. (pd) NABREZINA V sredo posvet z občani o TAV Maurizio Rozza arhiv Devinsko nabrežinski župan Kukanja je pred nekaj tedni napovedal, da kljub izredno kratkemu roku, ki ga je deželna uprava dala občinam, da izrečejo mnenje o novi inačici načrta visokohitrostne železnice na trasi 5. koridorja, bodo občani imeli priložnost, da se izrečejo in prispevajo k oblikovanju mnenja občinske uprave. To priložnost bodo imeli v sredo, 18. julija, ob 17.30 na javnem posvetu, ki ga občina prireja na prireditvenem prostoru poletnih kulturnih večerov na trgu pred županstvom. Tako so sklenili na zasedanju pristojne druge svetniške komisije, ki jo vodi občinski svetnik Maurizio Rozza. Komisija je že obravnavala načrt in ugotovila, da je v bistvu nespremenjen, četudi je občina že lansko leto zahtevala temeljite vsebinske popravke in spremembe. Uprava železnic in dežela sta takratnemu županu Retu zagotovili upoštevanje predlogov, a tega niso naredili. Načrt je glede okolj-sko spornih točk v bistvu enak. Komisija se zato že nagiba k negativnemu mnenju. O tem se želijo vsekakor pogovoriti v sredo z občani. Naslednje dne, v četrtek, naj bi komisija spet zasedala na odprti seji in pripravila osnutek stališča, ki naj bi ga občinski svet odobril najbrž 25. julija. Rok za oddajo mnenja deželi zapade namreč 27. t.m. Pripombo lahko deželi posredujejo tudi združenja in občani, ki imajo za to nekaj več časa, do 20. avgusta. Rozza zato vabi vse na sredino zborovanje, kjer bodo lahko dobili zadevne informacije. Razbita šipa mestnega avtobusa kroma FERNETIČI - Nadzor finančne straže Tona cigaret v tovornjaku Pod večjimi kosi pohištva je poljski državljan skrival cigarete Classic in Jin Ling v vrednosti nad 230 tisoč evrov Tržaška finančna straža je v okviru rednega nadzora vozil pri nekdanjih mejnih prehodih v petek dopoldne zasegla večjo nezakonito pošiljko cigaret, ki so iz držav vzhodne Evrope mimo Slovenije in nato Trsta potovale proti Italiji. Tihotapci so tudi tokrat cigarete seveda spretno skrili znotraj večjega tovornjaka, ki je sicer uradno prevažal večje kose pohištva. Ko so agenti skrbno preverili njegovo notranjost in se nekoliko dlje zaustavili pri dvojnem dnu vozila, so tam odkrili kar tono cigaret ukrajinske znamke Classic in pa Jin Ling. 43-let-nega moškega, poljskega državljana, ki je upravljal tovornjak, so zaradi tihotapstva aretirali in odvedli v tržaški koronejski zapor, kjer ga bodo v kratkem zaslišali krajevni tožilci. Vrednost zaseženih cigaret vključno z utajenimi davki znaša nad 230 tisoč evrov. Po zakonu lahko v Italijo uvozimo največ štiri zavoje oziroma skup- nih 800 cigaret: tokratni tovor pa je krepko presegel te dovoljene količine. Od začetka leta je tržaška davčna policija skupno zasegla nad šest ton cigaret in v zapor odvedla kar 33 tiho- ČRNA KRONIKA - Zaradi ljubosumja Posilil in pretepel nekdanjo partnerko Policija je v petek aretirala 28-let-nega mladeniča dominikanskega rodu Severina Guzmana Petra Antonia zaradi nasilnega ravnanja in posilstva nekdanje partnerice. Po nekajmesečnem ljubezenskem razmerju, ki so ga s časom zaznamovali mladeničevi čedalje bolj pogosti in neutemeljeni izpadi ljubosumja, ki jih je največkrat spremljalo tudi nasilno ravnanje s partnerico, se je izčrpana mlada ženska odločila, da prekine z njim vse odnose. Guzman pa se z dejstvom nikakor ni mogel sprijaznil, tako da jo je s pretvezo, da ji mora vrniti ključe stanovanja, v petek obiskal na domu. Najprej jo je napadel. Vrgel se je nanjo in jo močno grizel po telesu pri tem pa še s pestmi udarjal po njej. Kakor da ne bi bilo dovolj, jo je nazadnje še posilil. Ko je »opravil«, ji je res vrnil ključe stanovanja in mirno odšel. Zbegana mlada ženska je o dogodku nemudoma obvestila policijo, ki je pod vodstvom namestnika javnega tožilca Massima De Bortolija naposled le prijela mladega moškega. Slednji je bil zaposlen pri nekem pod- jetju, ki se ukvarja z ekološkimi storitvami, da bi zaslužil še kaj več pa se je v prostem času posvečal dejavnosti DJ-a. Agenti so ga aretirali in ga odvedli v tržaški koronejski zapor. Sodnik za predhodne preiskave Guido Patriarchi je zanj odredil pripor v zaporu. Žal so tovrstni dogodki vse pogostejši. V številnih primerih pa se ženske še vedno sramujejo in posilstvo oz. nasilje raje zamolčijo. / TRST Nedelja, 15. julija 2012 5 TRG HORTIS - Po enoletnem zaprtju in nepredvidenih vzdrževalnih delih V knjižničnih prostorih spet deluje hemeroteka Na voljo je 6 tisoč različnih časopisov in veliko periodike - Podaljšan delovni čas Jutri bo po številnih nepredvidenih vzdrževalnih delih ponovno začela obratovati hemeroteka (oddelek v knjižnici z dnevnimi publikacijami) na Trgu Hortis št. 4, ki je sicer del tržaške Mestne knjižnice. Novico, ki bo razveselila kar tri tisoč oseb, ki so se v povprečju pred zaprtjem zatekali v to ustanovo, sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila župan Roberto Cosolini in direktorica Mestne knjižnice Bianca Cuderi. Oba sta zelo vesela, da bo v knjižničnih prostorih ponovno zaživela hemeroteka, ki je bila zaprta skoraj eno leto, v njej pa bodo obiskovalci lahko prelistali kar 6 tisoč različnih časopisov, od katerih je kar 610 osrednjih svetovnih časopisov, hemeroteka pa razpolaga tudi s periodiko v različnih jezikih. Ena glavnih kulturnih in izobraževalnih institucij v občini želi v prihodnje privabiti še več obiskovalcev, to pa nameravajo doseči s podaljšanim delovnim časom hemeroteke. Ta bo po novem svojo funkcijo opravljala od ponedeljka do petka med 9. uro in 22.45, ob sobotah med 9. in 19. uro ter ob nedeljah med 10. in 13. uro. Knjižnica in hemeroteka bosta z enakim urnikom odprti tudi avgusta. Gostitelja včerajšnje novinarske konference pa sta postregla še z eno novico; istega dne, se pravi jutri, 16. julija, bo ponovno mogoče rezervirati dokumente, ki so v depojih na Trgu Hortis. Zainteresirani to lahko storijo tako, da pokličejo na telefonsko številko 040- Pogled na zunanje prostore tržaške hemeroteke na Trgu Hortis kroma 6758412 (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro), pošljejo elektronsko pošto na naslov bibcivica@co-mune.trieste.it ali tako, da se osebno oglasijo na sedežu knjižnice v Ul. Madonna del Mare. Ob vseh teh informacijah nismo mogli mimo vprašanja, če in kdaj se bo knjižnica selila v Skladišče 26. Na to vprašanje je župan Cosolini odgovoril, da to ni odvisno od njih, v primeru, da pa bi se to zgodilo, bomo priča zelo zahtevni operaciji, je povedal župan in dodal, da bo šlo za obsežno selitev 360 tisoč enot gradiva. Naj ne pozabimo tudi obvestila, da bo jutri, v torek in sredo zaradi vzdrževalnih del zaprta čitalnica v knjižnici Attilio Hortis v Ul. Madonna dela Mare št. 13. (sč) OBČINA TRST - Distribucija plina SEL: O prodaji deleža AcegasAps Italgasu naj razpravlja občinski svet Občina Trst naj preloži rok 31. julija, do katerega bi bilo treba podpisati spomenico o prodaji 49 odstotkov tistega dela podjetja Ace-gasAps, ki se ukvarja z distribucijo plina, plinski družbi Italgas, obenem naj se tudi počaka na razplet pogajanj, ki potekajo v zvezi z morebitno združitvijo družb AcegasAps in Hera. To predlaga stranka Svoboda, ekologija, levica, ki se zavzema za to, da o vprašanju prodaje deleža razpravlja tržaški občinski svet, saj je Občina Trst večinska lastnica podjetja AcegasAps. O tem sta na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na tržaškem sedežu SEL govorila pokrajinski koordinator stranke Fulvio Vallon in načelnik skupine v tržaškem občinskem svetu Marino Sossi, ki sta opozorila, kako je SEL vložila tudi nujno resolucijo v občinskem svetu, o kateri pa slednji še ni razpravljal. Družbi AcegasAps in Italgas, ki pripada energetski grupi Snam, sta že aprila letos podpisali sporazum o razvoju dejavnosti za distribucijo plina na italijanskem severo-vzhodu, na podlagi katerega bi nastalo novo skupno podjetje, ki bi skrbelo za distribucijo naravnega plina na območju pokrajin Padova, Pordenon, Trst in Gorica, pri čemer bo AcegasAps lastnik 51 odstotkov, Italgas pa 49 odstotkov, kljub ohranitvi večinskega deleža pa bi 172 uslužbencev podjetij AcegasAps in Iris iz Gorice prešlo pod Italgas. Pri SEL precej kritično gledajo na možnost prodaje dela podjetja AcegasAps, ki je zanje le posledica zadolženosti podjetja, ki skuša prodati nekatere dele, da bi zmanjšalo dolg, vendar s tem dejansko izgublja nadzor nad nude-njem storitev, ki jih koristijo občani. Obenem opozarjajo, da je do namere o prodaji 49-od-stotnega deleža družbi Italgas prišlo, preden so stekla pogajanja o združitvi med AcegasAps in Hero, zato je treba najprej videti, kako se bodo razpletla omenjena pogajanja in šele nato razpravljati o prodaji deleža družbi Italgas. Vsekakor mora o tem razpravljati občinski svet, saj gre za podjetja, ki nudijo storitve občanom, ki jih ni mogoče kar tako prepustiti le tržišču, menijo pri SEL, ki bo na napovedani ponedeljkovi seji občinskega sveta, na kateri bi moral župan Roberto Cosolini tudi poročati o poteku pogajanj s Hero, ponovno predlagala preložitev roka zapadlosti podpisa spomenice. ŽUPANSTVO - Ob pobudi ITS Trst - idealno mesto za razvoj umetnosti Srednjeveški pečat srbski umetnici Marini Abramovič Tržaški župan Roberto Cosolini je v petek na županstvu gostil vsestransko srbsko umetnico Marino Abramovič, ki je te dni članica žirije modne prireditve ITS. Zupan je ocenil, da je ambiciozna prireditev enkratna promocija za mlade nadarjene tržaške modne oblikovalce in »kdor podpira Its podpira hkrati tudi mesto Trst.« Gostja pa je Trst pozdravila kot idealno mesto za razvoj umetnosti. Košček Afrike v Škednju Jutri bodo v kulturnem društvu Ivan Grbec v Škednju (Ul. Servola 124) ob 19. uri odprli fotografsko razstavo »Mbi bara mo« (Pozdravljam te), Škedenjca Alessandra Biondija (nekdanji nogometaš Brega in Zarje Gaje), ki je nekaj mesecev posvetil prostovoljenemu delu v Srednjeafriški republiki, eni izmed najrevnejših držav na svetu. Razstava bo odprta vse do 25. julija, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 21. ure. V Nabrežini se bodo spomnili Maura Conighija Jutri ob 18. uri se bodo v Grudnovi hiši (Kamnarski hiši) v Nabrežini na pobudo zveze SPI-CGIL spomnili Maura Conighija ob 15-letnici smrti. Govorila bosta Giulio Groppi in Ivan Vogrič, sledila bodo pričevanja tovarišev in tovarišic, ki so ga poznali in z njim delili ideale, v katere je verjel. Conighi (rojen leta 1946), ki je zaključil poklicno šolo elektrotehniške smeri, je bil doma iz Sesljana, bil je viden sindikalist v devinsko-nabre-žinski občini. Kot predstavnik FIL-LEA-CGIL je leta 1978 sodeloval pri zasedbi kamnoseške delavnice Piz-zul v Nabrežini - to je bila zadnja večja sindikalna akcija v tej panogi v teh krajih. Ko so ga odpustili iz službe (imel je družino s petimi otroki), se je zaposlil v štivanski papirnici, kjer je kot delegat CGIL sodeloval pri pomembnih sindikalnih bojih. V osemdesetih letih je zapustil tovarno in izbral to, kar ga je vse življenje navduševalo - gore. Postal je upravitelj bivaka Stuparich v Julijcih in nato planinske koče Flaiban-Pac-herini v Karnijskih Alpah. Poleti 1997 je preminil na planinski poti, ki povezuje kočo z dolino. Dnevnik Il Piccolo je izdal videokaseto, ki prikazuje njegovo zadnjo delovno izkušnjo. Letovanja za starejše Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Abano Terme (PD) za 80 starejših občanov od 26.8.2012 do 9.9.2012. Letovanja se lahko udeležijo starejši občani s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Razpis in obrazec prošnje za udeležbo sta na razpolago v Uradu socialne službe Občine Devin Nabrežina - naselje Sv. Mavra 124, na županstvu Občine Repentabor in na županstvu Občine Zgonik. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih z vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 18. do 27. julija v zgoraj navedenih pisarne treh občin. FESTIVAL TRIESTELOVESJAZZ Jazz melodije na Verdijevem trgu V okviru festivala TriesteLovesJazz so v petek na Verdijevem trgu odmevale prijetne jazz melodije kvarteta Gorni Kramer (Sebastiano Zorza. Marko Feri, Piero Spanghero in Giorgio Fritsch - na posnetku KROMA s pevko Martino Feri). Danes bo ob 21. uri koncert Davide Helbock Tria iz Avstrije, zatem pa še poklon saksofonistu Michaelu Brecker-ju; jutrišnji večer pa bo minil v znamenju jazzistke Gretchen Parlato. Vstop je prost. TAJNIŠTVO VZPI Vabili članom k pomoči Emiliji in 22. v Artviže Glavni problemi, s katerimi se srečujemo tako na vsedržavni, kot na krajevni ravni, so bili v središču pozornosti pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI, ki se je sestalo te dni v Trstu in sprejelo tudi nekaj organizacijskih sklepov. Med drugim je pozvalo člane vseh sekcij, naj sodelujejo pri nabiralni akciji za pomoč potresencem iz Emilije. Akcija naj bi trajala do konca meseca. Prav tako vodstvo poziva članstvo, da se v nedeljo, 22. julija, ob 18. uri, udeleži proslave pri spomeniku NOB v Artvižah, kjer bo slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Danilo Turk. Tajništvo je s posebnim zadovoljstvom naglasilo uspeh proslave ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB na Proseku, ki so jo vodili izključno mladi. Pozdravilo je tudi združitev proseške in kontovelske sekcije VZPI ter njeno poimenovanje po Tonetu Ukmarju, kar je prav tako bilo v zakupu nadvse obetavne mlajše generacije, kateri gre vse priznanje. Tajništvo je tudi čestitalo Adrianu Du-gulinu, ki je bil izvoljen za predsednika Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. SKUPINA ZB NOB IN VZPI Nepozaben izlet v Bosno in Hercegovino Štiridnevna turneja ZB za vrednote NOB ter sekcij ANPI-VZPI iz Boljunca, Doline-Mač-kolj-Prebenega in udeležencev iz Trsta, Križa, Opčin in Padrič, se je srečno iztekla z nepopisnim zadovoljstvom udeležencev. Poleg številnih ogledov, zbranega polaganja vencev, poslušanja pripovedi partizanskega polkovnika Milana Gorjanca, so udeleženci podpisali pozdravno razglednico predsednikoma Napolitanu in Turku in drugim naslovnikom. Na sliki: skupina na Sutjeski 6 Nedelja, 15. julija 2012 TRST / DEVIN - Mednarodna poletna glasbena šola Učenci prisluhnili muziciranju pedagogov Za uvod nastopili Vasilij Meljnikov, Vasja Legiša in Beatrice Zonta V okviru mednarodnega festivala kitare Kras, pri katerem je od vsega začetka soudeležena tudi Glasbena matica, so se postopoma rodile nove pobude, ki so naletele na zelo dober odziv. Zavzetost nekaterih pedagogov je ponudbo obogatila z mojstrskimi tečaji za violiniste in pianiste pod naslovom Druge strune, letos pa se je didaktični program razvejal ter se tudi prostorsko razdvojil; klavirska šola je potekala v Sežani, godala pa so dobila izredno prijetno lokacijo na Mednarodni šoli za komorno glasbo v Devinu. Kar dva prestižna docenta skrbita za violiniste-prof. Armin Sešek, ki poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter prof. Vasilij Meljnikov, priznan solist ter docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani-, ob srbskem in ruskem pedagogu pa letos poučuje imenitni čelist Vasja Legiša, ki je svoj študij začel na Glasbeni matici, ga nadgradil v Švici, Izraelu in Nemčiji, kjer se uspešno uveljavlja tudi kot dirigent. Trojica nudi res zlato priložnost študentom, ki bodo v tednu intenzivnih lekcij bržkone pridobili dragoceno znanje, docentom pa bosta ob strani odlična korepetitor-ja Beatrice Zonta in Hilarij Lavrenčič. Največjo zaslugo pri organizaciji ima prof. Jagoda Kjuder, ki si je ob tečajih zamislila tudi celo vrsto koncertov: niz so predsinoči otvorili Vasilij Melj-nikov, Vasja Legiša in Beatrice Zonta, včeraj je nastopil rusko-slovenski klavirski trio, jutri ob 20. uri, v torek ob 20.30, v sredo in četrtek ob 18.00 pa bodo na vrsti učenci. Pred otvoritvenim koncertom se je ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj zahvalil gostiteljem, ki so tečajem in koncertom odprli učilnice in lepo prostorno dvorano; lep je bil tudi pogled na številno občinstvo z velikim številom mladih študentov, ki so pozorno prisluhnili muziciranju pedagogov. Vasilij Meljnikov in Vasja Legiša sta za priložnost pripravila nekaj originalnih skladb za duo, začela pa sta s transkripcijo Bachovih Dvoglasnih in-vencij. Zedinila sta se za baročno držo loka ter izpeljala šest duetov v dobrem soglasju, njuna muzikalnost pa je bolje zaživela v Duetih op. 39 Reinholda Gliera, ruskega skladatelja, ki je imel med učenci tudi Sergeja Prokofjeva. Ruski violinist se je ob priložnosti spomnil na pokojnega prijatelja, open-skega violista Marka Bitežnika, bivše- Duo Vasilij Meljnikov in Vasja Legiša na petkovem uvodnem koncertu kroma ga učenca GM in dolgoletnega člana orkestra Slovenske filharmonije, kateremu je ob prerani smrti posvetil koncert z Glierovo skladbo. Suvereno tehniko sta violinist in čelist pokazala v Pa-ganinijevem Koncertantnem duu v g-molu, nato je Meljnikov z občutkom zaigral Meditation op. 42 št. 1, ro-mantično-salonski komad Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga je Beatrice Zonta spremljala z izrazito muzikalnostjo. Vasja Legiša je zablestel v Suiti za violončelo solo Gasparja Cassadoja, kjer je instrument zapel z bogatim zvokom, mojster pa je ob spevnosti pokazal tudi vrhunsko tehniko. Pravi crescendo virtuoznosti je nadaljeval Meljnikov z znamenitimi Zigeunerweisen op. 20 Pabla De Sarasateja, kjer se je Beatrice Zonta izkazala kot izredno zanesljiva in občutljiva partnerica. Nekoliko razkosan, a vsekakor mikaven program, je požel navdušene aplavze: trije glasbeniki, ki so v Devinu prvič skupaj nastopili, so občinstvu kot dodatek podarili kratek in ljubek primer skupnega muziciranja s »ciganskim« ron-dojem iz Haydnovega Tria v G-Duru Hob.XV:25. Katja Kralj ZBOR ANAKROUSIS - Pogovor Da bi bili boljši, »mešamo polento« Jutri v Gropadi zbor Domino s Češkega Šolski zbor je lepa izkušnja z obvezno časovno omejitvijo, člani zbora šole svetega Cirila in Metoda pa so presegli »anagrafsko« oviro in so dali skupini Anakrousis priložnost, da je postala ena od najbolj zanimivih novosti na tržaški zborovski sceni. Septembra lani je zbor začel svojo samostojno, izven-šolsko pot, marca letos pa je nastalo društvo, ki bo v inštitu-cionalnem smislu upravljalo njegovo dejavnost, kot pojasnjuje predsednik Fausto Verginelli: »Mladi člani zbora in njihovi starši so potrebovali organizirano strukturo. Kulturno društvo Skala v Gropadi nam je ponudilo bistveno pomoč, saj vadimo na njihovem sedežu. Da bi lahko zagotovili zboru najboljše delovne pogoje, smo ustanovili društvo, katerega sem začasno predsednik, saj bi želeli, da bi starejši člani zbora prevzeli v bodoče celotno organizacijo. Dejstvo, da so me izbrali za predsednika kljub temu, da ne govorim slovensko, zgovorno priča o odprtem značaju tega zbora. Zato čutim hvaležnost in odgovornost, da skrbim za ohranitev kvalitete in za soliden razvoj te skupine v prepričanju, da bodočnost sloni na skupnem delu in sodelovanju.« Hvaležen do vseh, ki podpirajo delovanje in motivacije teh mladih pevcev, se zborovodja Maurizio Marc-hesich pripravlja na veliko novih izzivov, saj so se člani na osnovi lanskih uspehov odločili, da je njihovo zborovsko udejstvovanje zelo resna stvar: »Zmaga na tekmovanju Citta di Ca-stello je postala ključnega pomena za utrditev nove zavesti znotraj zbora. Zelo spodbudno je deloval tudi pogovor s prof. Majdo Hauptman po nastopu na letošnji reviji Pesem mladih, saj nas je strokovnjakinja povabila, da se udeležimo slovenskih regijskih in državnih tekmovanj.« Kar je verjetno zahtevna odgovornost tudi zaradi izbire programa, saj ste se posvetili »modernejši« usmeritvi. Posebnost našega repertoarja je ustanovna izbira: strinjali smo se, da bi želeli nekaj posebnega, ampak ne zato, da bi se po vsaki ceni razlikovali od drugih. Izognili smo se tako tudi ustvarjanju dvojnikov na teritoriju. Izbrali smo skladbe, ki so mladim blizu, na primer Jacksonova popevka, tango, gospel ali slovenska uspešnica in jih obravnavali s kvalitetnimi priredbami. Iz didaktičnega vidika se mi je zdelo primerno, da skrbim za razvoj najstnikov pri dojemanju harmonije in večglasne polifonije, tudi z zahtevnejšimi izzivi, ker se morajo pevci privaditi na bolj neobičajno zborovsko zvočnost. Naš program mora biti namreč primeren tako za koncerte kot za tekmovanja. Člani zbora so razumeli smisel tega raziskovalnega dela in njihov odziv je zame največja spodbuda. Na vajah izražajo pripravljenost do dela in iskreno navdušenje, saj jih glasba med študijem nove skladbe pogosto zažene v ples. Pred začetkom nove sezone se vrata društva verjetno odpirajo tudi za nove vstope... Novi člani so seveda vabljeni; potrebno je osnovno glasbeno predznanje, ker se bodo morali vključiti v skupino z določenim študijskim ozadjem. Največja zahteva z naše strani je predvsem resnost pristopa; temu pravimo »polenta«. Izraz sem spoznal, ko sem igral s kvartetom v Argentini in je publika na koncertu ob vsaki skladbi komentirala: »kakšna polenta!«. Seveda smo mislili, da je to kritika in smo se potrudili vedno več pri vsaki skladbi, komentar pa je bil vedno tisti...Po koncertu smo vprašali, kaj je bilo narobe in so nam pojasnili, da je ta izraz v Argentini sinonim za moč, pravo energijo, ui-granost skupine, intenzivnost izvajanja. Anekdoto sem povedal tudi svojim pevcem, zato takoj razumejo, kaj zahtevam od njih, ko jih brez besed vabim, da malo »pomešajo«! Polento bodo pevci mešali tudi na mednarodnih gostovanjih, najprej na Češkem zaradi izmenjave z mladinskim zborom Domino, ki bo prav v tem sklopu nastopil jutri, 16. julija, ob 20.30 s celovečernim koncertom na sedežu društva v Gropadi. Rossana Paliaga OPČINE - Koprska plesna skupina Večer indijskih plesov v bollywoodskem slogu MILJE - Na pobudo društva Kiljan Ferluga Zapel zbor Slovenec-Slavec Na sporedu istrske in slovenske narodne pesmi - Naslednji koncert avgusta z godbama iz Nabrežine in Sežane Pod kostajnem Skd Tabor so v četrtek zaplesali plesalke in plesalec Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra, ki so uprizorili plesno predstavo Moonsunska svatba v pravem bolly-woodskem stilu. Klasičnemu indijskemu plesnemu izročilu ni torej manjkalo vložkov hip-hopa in disco-danceja ter drugih modernih dodatkov (npr. vi-deoprodaja). Dovršeni gibi, obrazna mimika, bogati kostumi in zvrhana mera ironije prikupnih plesalk in simpatičnega maharadža so občinstvo povsem zadovoljili. Skupina deluje kot homogen sestav, ki gledalcu posreduje svoje veselje do plesa in indijske tradicije, ki jo pa začini še z osebno noto. V 14 prizorih se je odigrala tragi-komična ljubezenska zgodba maharadže Surije in služkinje Radhike, ki jo delno onemogoči kraljica Chandra, v vrtincu dvornih spletk, dvobojev (plesnih), svatbe, priporočilih bogovom, maščevanja in presenetljivega, absurdnega konca. In svež julijski večer v Prosvetnem domu je takoj postal bolj ....monsunsko vroč. Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec na miljskem koncertu kroma Po lanskem uspešnem gostovanju moške vokalne skupine Lipa s tamburaškim ansamblom SKD Prešeren, je letos Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga gostilo mešani pevski zbor Slovenec - Slavec iz Boršta, Zabrež-ca in Ricmanj s koncertnim programom z naslovom Moja mati čuha kafe. V sredo, 11. julija, ob 20. uri je večer na malem trgu v calle Pancera v starem središču Milj popestrila glasba ljudskih in avtorskih pesmi iz Istre in okolice. MePZ Slovenec - Slavec deluje pod okriljem istoimenskih kulturnih društev iz Boršta in Ricmanj v tej sestavi že 25 let, združuje pa pevce iz bližnjih vasi. Pod vodstvom Danijela Grbca je uvedel koncert s štirimi istrskimi pesmimi v priredbi Alda Kumarja, sledile so nekatere narodne pesmi, koncert pa se je zaklju- čil z izvedbo Vrabčeve uglasbitve Zdravljice. Podoben program je zbor predstavil tudi v Bojnicah na Slovaškem, kjer je nastopal na mednarodni reviji v sklopu pobud Festivala duhov in strašil, nato pa na otvoritvi fotografske razstave Miljčanke Mirne Viola. Izstopala je zlasti Aškerčeva pesem Spak, ki jo je uglasbil Anton Foerster, Janez Močnik pa priredil za mešani pevski zbor. Za pokroviteljstvo, sodelovanje in podporo so poskrbeli Občina Milje, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zadružna kraška banka. Naslednji koncert v organizaciji Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga bo 13. avgusta ob 20.30 v miljskem mandraču, prisluhnili pa bomo Godbenemu društvu Nabrežina ter Kraški pihalni godbi Sežana. Barbara Ferluga / TRST Nedelja, 15. julija 2012 7 GUČA NA KRASU - Za konec tridnevnega festivala nocoj na odru pri Briščikih Esma Redžepova Za Gogol Bordello 5000 navdušencev Eugene Hutz, lider rock-pop-gipsie-punk-funk in še kaj skupine Gogol Bordello je bil za Primorski dnevnik najavil, da bomo v Briščikih »priča najboljšemu rokenrol šovu, kar ste jih kdajkoli videli«. Težko je reči, če je to res najboljši šov vseh časov, gotovo pa je bil med najbolj energičnimi in »nalezljivimi«, kar smo jih kdajkoli videli v naši bližini. Guča na Krasu, glasbena prireditev v organizaciji KD Drugamuzika, ne bi mogla imeti boljšega začetka, saj je v petek prostor ob letališču pri Briščikih zapolnilo krog pet tisoč. Koncert se je začel s slabo uro zamude, pred glasbeniki so publiko v imenu organizatorjev pozdravili Andrej Petaros, zgo-niški župan Mirko Sardoč, ki je s ponosom dejal, da se na polju, kjer so se nekoč urili vojaki, sedaj razvijajo kultura, druženje in zabava, ter deželna odbornica Federica Seganti. Kitarist Eugene Hutz, violinist Sergej Ribatsev, harmonikar Jurij Lemešev in tol-kač Pedro Erazo so z ostalimi člani pisane in kozmopolitske zasedbe Gogol Bordello kaj kmalu vžgali nič drugega kot dobre glasbe in adrenalina čakajočo množico. V prvih vrstah so kar noreli in se občasno tudi prerivali v stilu pogo zabav iz preteklega desetletja. Nič manj živo ni bilo v ozadju: ljudi je ritem trenutno najbolj zabavljaške rock skupine prevzel za celi dve uri. Gogol Bordello so nastali po zaslugi Eugueneja sredi devetdesetih let v New Yor- ku, kamor se je Hutz zatekel iz rodne Ukrajine. Glasbena izhodišča lahko najdemo v skupinah Clash in Pogues, predvsem pa v ritmih ljudskih izročil ciganske glasbe, judov-sko-slovanske glasbene naveze (kjer ima glasbene korenine tudi Moni Ovadia) in drugih slovanskih ritmov, ki jih mešajo z vsemi ritmičnimi različicami sodobne glasbe. Prvo ploščo izdajo leta 1999, vsaki dve leti sledi nova. Igrajo pretežno na glasbenih festivalih, širša publika jih spozna po zaslugi Ma- donne, ki jih leta 2008 označi za najljubši bend in za katero napišejo zelo svojstveno izvedbo hita La isla Bonita. Gogol Bordello pa niso samo zabava, ritem in energija. Tudi na Krasu smo se lahko prepričali, da so glasbeno zelo dobro uigrana in pripravljena zasedba, ustvarjanje glasbene celote z violino in harmoniko v tako hitrih tempih in variacijah ni enostavna stvar. Bližina publiki, odrska prisotnost, ritmi, glasbena energija so podobni tisti, s katero je pred desetimi leti na podoben način navduševal množice Manu Chao, Gogol Bordello so za stopničko višji, saj je njihova glasbena pripravljenost višja. Hiti iz vseh osmih albumov (in tudi nekaj še neposnetih) so se vrstili drug za drugim, adrenalin je z vesoljsko hitrostjo prehajal iz glasbil do teles prisotnih in jih silil v skakanje in ples. Po urici motivirane glasbe je bend zapustil zgoniški oder in dodobra vznemiril ze- Festival Guča na Krasu bo danes, po sinočnjem koncertu Bobana in Marka Markoviča, zaključil nastop »romske kraljice« Esme Redžepove. Kioski s srbskimi specialitetami bodo odprli ob 18.uri, njen koncert, ki je predviden ob 21. uri, pa bo uvedel nastop srbskega orkestra Elvisa Bajramoviča. Makedonska pevka je zaslovela po vsem svetu zaradi umetniških in človeških zaslug. V petdesetih letih kariere je nastopila na preko 10.000 koncertih, med katerimi so bili mnogi organizirani v dobrodelne namene, in posnela 586 skladb. Esma je tudi člo-vekoljubka, mati 47 posvojenih otrok, in je bila dvakrat med kandidati za Nobelovo nagrado za mir. lo raznoliko publiko (med najstniki, mladimi in osebami že krepko v Abrahamovih letih smo zasledili tudi vj in napovedovalko Victorio Cabello), ki je zaprepadeno mislila, da jih čaka le še nekajminutni bis. Hutz in tovariši pa so zadovoljni nad odzivom gledalcev predvideni bis spremenili v drugi del koncerta, ki se je z vidnim zadovoljstvom organizatorjev in prisotnih zaključil krepko po polnoči. Aleš Waltritsch NABREŽINA - Od 16. do 22. julija ter od 3. do 6. avgusta Poletni večeri pod zvezdami Prireditve za vse okuse in starosti najprej na trgu pred županstvom v Nabrežini, avgusta pa v Šempolaju in borovem gozdiču v Praprotu Alessandro Mizzi, ena od Pupkinovih »duš« na nedavnem nastopu na Opčinah, kjer je Paolo Rossi sledil njihovemu nastopu, 1. avgusta pa se jim bo pridružil na odru na gradu sv. Justa kroma Ob jutrišnjem nastopu v Nabrežini se člani Pupkin ka-baretta in njihovi prijatelji vneto pripravljajo tudi na dogodek, ki naj bi predstavljal višek njihovega poletja: 1. avgusta ob 21. uri nameravajo namreč člani najbolj »nestalnega gledališkega benda Julijske krajine« naskočiti tržaški grad sv. Justa, seveda v družbi prijateljev, sorodnikov, komercialistov in podobnih, pojasnjujejo in napovedujejo, da se nameravajo tam stabilno naseliti... Nastopili bodo v polni zasedbi Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sangermano, Ivan Zerbinati, Stefano Schiraldi, Flavio Furian, ob spremljavi zimzelene Niente Band, ki jo bodo za to priložnost kontaminirali »Kraški virtuozi«. Na večeru bo sodeloval že večletni prijatelj komik Paolo Rossi. Predstava Kako prestrašiti tržišča in živeti srečno bo ponudila Pupkinov recept za izhod iz krize, ki naj bi ga potrdila tudi Evropska centralna banka. Vstopnice so že v predprodaji na spletu in na prodajnih mestih Vivaticket, pri blagajni gledališča Miela pa jih bo mogoče kupiti med 23. in 31. julijem od 10. do 12. ure. Kakor smo že zabeležili, se bo od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. julija, na trgu pred županstvom v Nabrežini zvrstil niz poletnih prireditev v organizaciji občinske uprave in raznih domačih društev. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 16. julija, ko bo ob 21.21 na sporedu gleda-liško-glasbeno-kabaretni večer s tržaško skupino Pupkin Kabarett, ki že deset let vabi ob ponedeljkih v gledališče Miela s svojimi gledališkimi oz. kabaretnimi predstavami, ki uprizarjajo nasprotja na našem obmejnem območju. Igralci Pup-kin Kabaretta bodo postregli z običajnimi grotesknimi analizami sodobne družbe s skeči, neverjetnimi monologi in absurdnimi razmišljanji, predlagali pa bodo njihov podroben in uspešen postopek, ki ga je odobrila in certificirala celo Evropska centralna banka in s katerim se bomo prebili skozi krizo. V torek, 17. julija, bosta ob 19. uri v okviru pobude Pisatelji za vse letne čase društvi Sodalitas adriatico-danubiana in P.P. Vergerio poskrbeli za predstavitev knjige La Grande Guerra nel mare Adriatico Oria di Brazzano (izšla je lani pri založbi Luglio). O njej bosta spregovorila avtor Orio di Brazza-no in Adriano Papo. Ob 21.15 pa bo v sklopu Mednarodnega festivala Ave Ninchi, ki ga prireja združenje tržaških gledaliških skupin L'Armonia, zaživela komedija v tržaškem narečju Piu' sor-zi che trappole v izvedbi gledališke skupine Amici di San Giovanni in režiji Giuliana Zannierja. V sredo, 18. julija, bodo ob 21.15 predvajali risanko Obuti maček v okviru večera kino na trgu. Risanka pripoveduje o zabavnih in pogumnih (drznih, vztrajnih in neustrašnih) podvigih Obutega mačka, ki se v družbi premetenega Humptyja Dumptyja in Kitty odpravi na lov na Gosko, ki nese zlata jajca. V četrtek, 19. julija, bo ob 21.15 čas za plesni večer, na katerem bodo nastopili skupina Arabindi Beats z orientalskimi plesi pod mentorstvom koreo-grafinje Roberte Pilutti, skupina Flamenco Yane Rivano društva Il Ventaglio, skupina mladih talentov JacksonMania s koreografijami Michaela Jacksona ter plesna skupina Le ragazze del Sorriso plesne šole A.Coselli pod vodstvom ko-reografinje Jennifer Vidach. Gledališče bo protagonist v petek, 20. julija, ko bodo od 21.15 dalje zaživele enodejanka La dichiarazione dei red-diti po stari radijski oddaji Lina Savora-nija in Mimma Lo Vecchia; Sposite e te vedra' - briljantna komedija v treh dejanjih Pippa Rote. V soboto, 21. julija, se na trg spet vrača kino. Ob 21.15 bodo predvajali komedijo Prijatelja, ki obravnava nepričakovano prijeteljstvo med bogatim francoskim tetraplegikom Philippom in njegovim negovalcem Dris-som, mladim senegalskim nepridipravom. V nedeljo, 22. julija, pa bo ob 19. uri spet nova predstavitev knjig Il mondo ci guarda, ki sta jo uredila Fulvio Cammarano in Michele Marchi (založba Le Monnier) ter Unita italiana e mondo adriatico-danubiano, ki sta jo uredila Gizella Nemeth in Adriano Papo (založba Luglio). O delih bosta spregovorila Fulvio Cammarano in Adriano Papo. Sledil bo gledališki večer v sklopu Mednarodnega festivala Ave Ninchi - ob 21.15 bo zaživela predstava Ma che di-stin! v izvedbi amaterske skupine Brandl Turriaco v režiji Enrica Cavallera. OD 3. DO 6. AVGUSTA pa se bo dogajanje pomaknilo v Šempolaj oziroma v borov gozdiček v Praprotu. V petek, 3. avgusta, bo ob 21. uri v šempolajski cerkvi v okviru Mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki Krajev koncert Tria Novello s Federico Cecotti, Tommasom Dionisom in Danielejem Ruzzierjem. V soboto, 4. avgusta, bodo ob 19. uri v borovem gozdiču v Praprotu v okviru prireditve Pisatelji za vse letne čase predstavili knjigo Fiumi... divini Marine Petronio (založba Luglio), o kateri bosta spregovorila avtorica in Adriano Papo. Ob 21.15 pa bo čas za komedijo v tržaškem jeziku Ma ...chi te son? v izvedbi gledališke skupine Proposte teatrali in v režiji Luciana Volpija. V nedeljo, 5. avgusta, bo ob 20. uri na sporedu še komedija v slovenščini Burka o jezičnem dohtarju, ki odraža sodobne razmere, kjer si vsak prizadeva opehariti druge, nazadnje pa je opeharjen še sam, v režiji Sergeja Verča in priredbi SKD Tabor z Opčin. V ponedeljek, 6. avgusta, bo ob 20.30 srečanje z mladimi pianisti društva Punto Musicale (Noemi Cresevich, Beatrice Giardina, Miriam Manasreh, Enrico Rigoni), ob 21.15 pa bo v okviru 25. koncertne sezone Note Timave poletna premiera predstave Tango za razmislek, v spomin na Astorja Piazzollo, pod pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Argentine v Italiji. Nastopil bo kvartet Neotango ter plesalca Margarita Klurfan in Walter Cardozo. V primeru slabega vremena bodo predstave v občinski telovadnici v Nabrežini. Sicer pa velja opozoriti še na nekatere dogodke na občinskem teritoriju, in sicer na razstavo posvečeno prvi svetovni vojni v naših krajih, ki bo na ogled od 21. julija do 16. septembra v Galeriji umetnostnega in kulturnega centra Škerk v Trnovci. Pa tudi na koncert dvorne glasbe, ki bo zaživel 28. avgusta ob 21. uri v avditoriju Zavoda Združenega sveta v Devinu, ko bo nastopil ansambel Se-renissima Wratislawia. Seveda pa ne gre pozabiti še na Praznik sv. Roka - Okusi tradicije, ki vabi na nabrežinski Trg sv. Roka od 11. do 16. avgusta. SSG - Gostovanji Za zaključek Kobarid '38 in Črne maske Slovensko stalno gledališče bo zaključilo sezono 2011/2012 v petek, 20. julija, ko bo ob 20.30 sodelovalo pri otvoritvi Festivala Kluže z dokumentarno dramo Kobarid '38 - Kronika atentata. Avtor Dušan Jelinčič je želel kot znano z dramo »prikazati dilemo o junaštvu in žrtvovanju za domovino, opisati zgodbo velikega idealizma, moralni in človeški vidik nekega upora, ki ga še danes nekateri označujejo za terorističnega in mu tako odtegujejo pomen in etični naboj«. Snov drame je neizvedeni atentat na Benita Mussolinija ob njegovem obisku v Posočju 20. septembra 1938. Ko bi ducejeva limuzina privo-zila v Kobarid, bi moral tigrovec Franc Kavs pristopiti k njej, aktivirati bombo in se razstreliti skupaj z italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo. Umetniško ekipo sestavljajo režiser Jernej Kobal, scenograf Darjan Mihajlovič Cerar, avtor izvirne glasbe Miha Petric in oblikovalec vi-dea Antonio Giacomin. V vlogah ti-grovcev bodo nastopili Romeo Gre-benšek (Danilo), Luka Cimprič (Just), Primož Forte (Franc), Maja Blagovič (Mačeha) in gostje Matija Rupel (Ferdo), Žiga Udir (Borut) ter Elena Husu (Brigita). Predstava bo v petek postavljena v trdnjavi Kluže pri Bovcu, ogled festivalskih prireditev je brezplačen, v primeru slabega vremena bodo v Kulturnem domu v Bovcu. V Ljubljani pa bo v sredo, 18. julija, na sporedu opera Tržačana Marija Kogoja Črne maske, ki bo po uspehu mariborske premiere in ljubljanskih ponovitev, ponovno zaživela v okviru poletnega festivala Ljubljana. Dogodek zaključuje tudi abonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča za sklopa Super klasični in Mega. Ponovitev opere bo na odru ljubljanskega Cankarjevega doma v sredo ob 19.uri. Vozni red za abonente in gledalce, ki se bodo poslužili organiziranega avtobusnega prevoza je sledeči: ob 16.30 odhod s Trga Perugi-no, ob 17. uri odhod z Opčin (parkirišče na krožišču na cesti proti Banom). Povratek je predviden po predstavi, ki traja 3 ure in 15 minut. Abonenti so naprošeni, da prinesejo s seboj abonma in da se držijo voznega reda. GUČA NA KRASUf j od 13. do iS. julija / BR1ŠČIKI-TS GljCA Danes - NEDELJA 15,7, 8 Nedelja, 15. julija 2012 VREME Včeraj danes Danes, NEDELJA, 15. julija 2012 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 17.35 Jutri, PONEDELJEK, 16. julija 2012 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 10010 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C. OKLICI: Carlo Marella in Giovanna Bordonaro Santa, Paolo Da Re in Fran-cesca Swoopes, Bruno Cocchietto in Mariana Gabriela Pricopencu, Fabrizio Fer-luga in Tatiana Rossi, Bujar Avdullahu in Vasvija Kapetanovic, Andrea Battino in Leonora Ringor, Cristiano Vasselli in Kse-nia Kononova, Denis Dini in Raffaella Santarpia, Sergio Veronese in Chiara Stef-fe', Stefano Lorenzon in Laura Predon-zani, Sergio Vatta in Nicoletta Chiarap-pa, Mikica Desimirovic in Ivana Obra-dovic, Adrian Gerli in Cristina Natalicc-hio, Antonello Boschetti in Gloria Sapia, Alessandro Duiz in Violetta Cordani. H Šolske vesti NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo šola med poletjem ob sobotah zaprta ter tudi 13. in 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. M Osmice Godbeno društvo Nabrežina se zahvaljuje godbam in vsem ostalim za sodelovanje na praznovanju 115. obletnice ustanovitve. SEKCIJA VZPIPROSEK-KONTOVEL ANTON IIKMAR se iskreno zahvaljuje vsem vaškim organizacijam, vaščanom, zgodovinarju Sandiju Volku, skupini Alter Ego, TPPZ Pinko Tomažič in vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tridnevnega slavja ob 40-letnici postavitve spomenika NOB na Proseku. SFSN XulJIW iÍ"L.S7Iü1 AnaKrousis J.n ^ J.'.^í UI+UV ORGANIZIRA JUTRI, 16. julija 2012, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gropadi 82 koncert Mladinskega pevskega zbora DOMINO v Opava - Češka Naša draga mama in nona Vitorija slavi danes okrogli jubilej. Veliko veselja in predvsem zdravja, ti želimo vsi, ki te imamo radi. Laura in Aldo z družinama in ljubljena vnuka Valentina in Marko Na univerzi v Trondheimu na Norveškem je uspešno zaključila študij in postala arhitekt naša Elizabeta Caharija Še veliko zadoščenj in, da bi si ji uresničili vsi načrti za bodočnost ji želimo vsi domači ¿i Čestitke BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Tel. 040-220605. GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. NA KONTOVELU PRI REPI sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Vabljeni! OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715. DASA BEVILACQUA je državni izpit opravila in prava psihologinja postala. Iskreno ji čestitamo vsi domači. Naša DAŠA BEVILACQUA je psihologinja postala. Ob uspešno opravljenem državnem izpitu ji iskreno čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov družine Frandoli, Berlot, Doljak. Nasa gledališka skupina se je z Burko o jezičnem dohtarju (režija) Sergej Verč prebila v finale Linhartovega srečanja 2012. VSEM BUR-KAČEM iskreno čestitamo vsi pri SKD Tabor. S Mali oglasi DAJEM V NAJEM od septembra dalje, opremljeno stanovanje v bližini Mon-tebella. Pokličite v večernih urah tel. št.: 347-7442294. DAJEM V NAJEM stanovanje v Boljun-cu, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, terasa, 2 spalni sobi, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 335-6036609. GOSPA SREDNJIH LET z delovno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Pokličite na tel. št. 00386-30350885. V primeru nedosegljivosti boste poklicani v najkrajšem času. ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST &6RANA PROSEKU /petek. 20l MJo \ NASTOP PLESNE ŠOLE \ DIAMANTE l sobota 21 julija ANSAMBEL OASI nedelja 22. JuNJa ANSAMBEL OLD STARS sobota. 2& julija ANSAMBEL OLD STARS nedelja. 20. JulJa ANSAMBEL SOUVENIR soboto. 4 avgusta ANSAMBEL 360° EXPERIENCE nedelja. 5. avgusta otvoritev NOVE VELIKE ROUNE s tekmo STARI - MLADI, sledi koncert GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK na Balancu Kalamari in specialitete na žaru IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. KUPIM STARO VESPO 125-150-200 cc (leta 1975-1980), ki ima vozniške dokumente. Tel. 340-9732096. LJUBITELJEM ŽIVALI darujem lepe in udomačene mucke. Tel. št.: 040327171. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dve simpatični tigrasti mucki (samec in samica). Tel. št.: 040-213701. PRODAM več lesenih miz in stolic primernih za osmico ali podobno. Cena po dogovoru. Tel. št.: 339-6312893. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Z. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040-208002. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka bolnih oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3478601614. S Poslovni oglasi PRODAJAMO VINOGRAD v Zgoniku, ca 4.500kv.m. Tel.339-2958777 338-1239944 ŽELITE PREŽIVETI PROSTI ČAS izven mestnega hrupa? Oddajamo dva nova, opremljena apartmaja za daljši ali krajši čas v okolici TOMAJA . Apartmaja imata veliki ločeni pokriti terasi. Pokličite na 00386-(0)31 261 563. NUJNO IŠČEM (zaradi bolezni v družini) kakršnokoli delo pri slovenski družini. Tel. 00385-915535876 Marija S Izleti Kno/fico cjgonske gJosbe sma Redzepova & Balkan Brass Band Ork.Elvira Bo]romovica Stoner & Coco Dub FESTIVAL BALKANSKE GLASBE IN GASTRONOMIJE odpnje prifedhvenogc proiKKü ob 18:00, loitflek koniflfto» ob 20:00 H OBČINA ZG0NIK Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda v sredo, 18. julija 2012, ob 21. uri pri vodnjaku v Gabrovcu koncert češkega mladinskega pevskega zbora DOMINO Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu. upokojencev od Kopra do Nove Gorice, v petek, 20. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul.Cicerone 8, od 9.00 do 13.00 ure, tel. 040-360072 . OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 21. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira od 14. do 19. avgusta izlet po Romuniji in Srbiji. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti: Oradea, Cluj Napoca, rudnik soli Turda, Targu Mures, pravljično Transilvanijo s trdnjavskimi cerkvami in Loterija 14. julija 2012 KMEČKA ZVEZA obvešča člane izleta danes, 15. julija, na kmečki praznik na Koroško, da bo odhod avtobusa sledeči: ob 7.00 Boljunec (gledališče Prešeren); 7.05 Boršt; 7.15 Bazovica (cerkev); 7.20 Padriče (cerkev); 7.25 Trebče (trg); 7.30 Opčine (bar Centrale); 7.35 Prosek (na Križadi); Križ (gostilna Pettirosso); 7.40 Nabrežina (Bunker); 7.45 Sesljan (hotel Pošta) ter ob 7.55 Štivan (pri gostilni). Goriški člani vstopijo na avtobus v Štivanu. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Vse informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje na Ma-šunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice in društvi Bari 68 73 80 70 18 Cagliari 89 66 28 77 7 Firence 59 89 32 87 37 Genova 74 85 27 41 60 Milan 39 38 34 15 14 Neapelj 38 70 65 12 56 Palermo 63 21 67 28 41 Rim 13 69 68 73 84 Turin 72 77 89 21 2 Benetke 41 80 26 46 34 Nazionale 59 80 15 27 89 Super Enalotto Št. 84 27 38 70 75 78 82 jolly69 Nagradni sklad 2.403.907,86 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.224.603,89 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 30.048,85 € 876 dobitnikov s 4 točkami 422,10 € 33.917 dobitnikov s 3 točkami 21,53 € Superstar 28 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 42.210,00 € 170 dobitnikov s 3 točkami 2.153,00 € 2.655 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.029 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.046 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ORQUESTA BU EU A VISTA SOCIAL CLUB *GMSRA PORTUONDO- í , ¿^ |4 torek, 17.07, ob 21:00 GRAD SV JUSTA if IRST r .-.J .4.,.- irDQl Mt^H gradove, bivališče grofa Drakule, mesto Sighisoara, grad Bran, Brasov, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, elektrarno Djerdap, narodni park Djerdap, Beograd, itd. Informacije: Dušan (+386)70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drev. 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 15. julija 2012 9 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni CVaikip ff "piiSfak1 danes, 15. julija Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel OAS Delovali bodo dobro založeni kioski d] Lekarne Nedelja, 15. julija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. San Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. San Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. San Giusto 1 - 040 308982. Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«. ARISTON - 17.00 »Ciliegine«; 18.45 »7 Days in Havana«; Poletna krena: 21.15 »Ciliegine«. ¿Pogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 O sagra ^ HelPadrič DANES, 15.7. specim-itete h CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 15.00, 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 20.20 »Il dittato-re«; 15.30 »Lorax il guardiano della fore-sta«; 22.10 »Chernobyl Diaries - La mu-tazione«; 15.40, 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Freerunner -Corri o muori«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »La vita negli oceani«. FELLINI - 16.30 »Lorax«; 18.30 »L'amore dura tre anni«; 20.30, 22.15 »La cosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra ami-ci«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Marilyn«; 18.15, 21.50 »Detachment - Il di-stacco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.50, 19.00, 21.10 »Biancaneve e il cacciatore«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.00, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 10.30, 12.40, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 13.50, 16.20, 18.40 »Project: otrok«; 11.10, 19.40, 20.30 »Neverjetni Spider man 3D«; 12.20, 14.30, 16.50, 18.50, 20.50 »Mrha«; 13.00, 15.40, 18.15, 21.00 »Rock za vse čase«; 21.10 »Poslednja postaja«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Quasi amici«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 20.15, 21.30 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mu-tazione«; 18.00, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 22.20 »Il ditta-tore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.40, 21.20 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »Freerunner - Corri o muori«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Quasi amici«. Ü3 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Doni-zettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo do 9. septembra odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek 8.30-13.00; sreda 8.30-16.00; petek 8.30-13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040-662407. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Trstu zaprt ob ponedeljkih in petkih. AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja poletni center »Music, sport & fun«za otroke od 6. do 14. leta, od 23. do 27. julija. Za informacije pokliči tel. št.: 3285761251. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in pet- kih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.0011.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsire-na.it. ZA OPASILO bo danes, 15. julija, ob 16. uri pri sv. Tomažu nad Gročano, sveta maša. Pri maši sodeluje združeni zbor ZCPZ iz Trsta. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine bo od ponedeljka, 16., do vključno četrtka, 19. julija, zaprta za krajši poletni oddih. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. TABORNIKI RMV bodo na taborjenje v Globoko pri Radovljici odpotovali v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno. VSE ČLANE DRUŠTVA Fotovideo TS80 vabimo, da se udeležijo občnega zbora društva, ki bo v ponedeljek, 16. julija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Občnega zbora se lahko udeležijo tudi »novi« člani, ki se želijo včlaniti v društvo. Vabljeni! FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 20. julija, nastop plesne šole »Diamante«, v soboto, 21. julija, ansambel »Oasi«, v nedeljo, 22. julija, ansambel »Old Stars«, v soboto, 28. julija, ansambel »Old Stars«, v nedeljo, 29. julija, ansambel »Souvenir«, v soboto, 4. avgusta, ansambel »360° Ex-perience«, v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari -Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Balancu. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, info@zskd.eu, www.zskd.eu J.K. ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaj ob vikendih bo 20., 21., 22., 28. in 29. julija, v petek 20. julija ob 19.00 bo teorija, ob sobotah in nedeljah vadba na morju. Tedenski tečaj bo od 23. do 29. julija od 9.00 do 15.00. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 11.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858 ali e-mail info@yc-cupa.org. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja v soboto, 21. julija, na vaškem trgu v Repnu 5. izvedbo tekmovanja s samo-kolnicami »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje ob 16. uri ter ek-stra tekmovanje za vse obiskovalce. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Muzikanti; založeni kioski z jedačo in pijačo. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«! OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 3479322123. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE Odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel. št. 040-635626. Prireditve PUSTNA SKUPINA LAMPO vabi na tradicionalni miljski poletni pust. Danes, 15. julija, ob 20.30 pri kiosku skupine animacija z Maurom Mannijem, v ponedeljek, 16. julija, glasba z Oscarjem. KULTURNO DRUŠTVO ANAKROUSIS organizira v ponedeljek, 16. julija, ob 20.30, v prostorih Kulturnega društva Skala (Gropada št. 82) koncert Mladinskega pevskega zbora Domino (Opava - Češka). KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC vabi v ponedeljek, 16. julija, ob 19. uri, v Ške-denj (Ul. Servola 124) pri Trstu, na odprtje fotografske razstave »Mbi bara mo« (dobesedno, v jeziku Srednjeafriške republike, »Jaz pozdravim tebe«), ki jo je pripravil Alessandro Biondi. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst prireja v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža v sredo, 18. julija, ob 21.00, pri vodnjaku v Gabrovcu, koncert OPZ »Domino« (Češka) (v primeru slabega vremena v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu); v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoniku - Frušov-ca koncert skupine »Andrejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Žigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev. Nastopila bosta soprana Ste-fania Antoniazzi in Elisabetta Cordenons, spremljava Sonia Ballarin - klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Sa-ležu). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 19. julija, ob 20.30 na kriminalko »Soba št. 13«. Scenarij in režija Helena Pertot, izvaja dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba. Ob koncu predstave bomo skupaj nazdravili in se pozdravili pred poletnim premorom. Vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS na Gradu sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040-635626, v primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica (v primeru slabega vremena ob isti uri v Klub Hotelu v Kobilarni Lipica), v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru slabega vremena ob isti uri v Taverni v Kopru). SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole - avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čimprej telefonsko javijo v popoldanskih urah na št. 335-6553150; 040200123; 040-299795. t Tiho je odšla naša draga Silvestra Salvi vd. Mahnič Žalostno vest sporočajo zet Danilo, vnuk Alessandro z ženo Tatjano, vnukinja Loredana z Giovannijem, pravnuki Henrik, Vera, Nicol in David ter ostalo sorodstvo. Pokojna bo ležala v boljunski cerkvi v petek, 20. julija od 11. do 12. ure. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Krmenka, Bazovica, 15. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Rosina Smotlak vd. Smotlak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in ki ste počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Silvio Veronese Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga prisrčno spomnili in sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Družina Sesljan, 15. julija 2012 11.7.1982 11.7.2012 Aleksander Budin (Silvo) Si vedno z nami. Tvoja družina Samatorca, 15. julija 2012 15.7.2011 15.7.2012 Viko Vidimari Minilo je leto, odkar si nas zapustil, a ti si vedno ostal v naših srcih. Žena Milka in Nadia z družino Maša zadušnica bo v nedeljo, 22.07. ob 9.00 v župnijski cerkvi v Nabrežini. 10 Nedelja, 15. julija 2012 KULTURA / ČEDAD - Včeraj odprtje enotedenskega kulturnega festivala Mittelfest: kulturno seme, v katerega je vredno vlagati Nagovor predsednika dežele Tonda - V bogatem sporedu okrog 50 predstav in koncertov Predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo se je med svojim včerajšnjim nagovorom na odprtju 21. Mit-telfesta spomnil kmečke kulture. Tako kot kmetje tudi v kriznih trenutkih skrbijo za svoja semena, tako je deželna uprava prepričana, da mora kljub nelahkim časom vlagati v kulturo; podpirati tista kulturna semena, med katerimi je tudi Mittelfest, ki lahko družbi vlijejo prepotrebno energijo. V čedajski cerkvi sv. Frančiška je včeraj potekalo institucionalno odprtje festivala, ki se je, kot je spomnil Tondo, rodil z željo, da bi po padcu berlinskega zidu zbližal srednjeevropske države. Tista intuicija je bila uspešna, zato jo Dežela vseskozi podpira. Organizatorjem je čestital, ker so v letošnji spored vključili tudi veliko umetnikov iz FJK (kar pa je po drugi strani sprožilo nelagodje nekaterih zvestih obiskovalcev Mittelfesta, ki ocenjujejo, da je letošnji spored brez presežkov, ki smo jih bili vajeni v preteklih sezonah). Predsednik je tudi spomnil na nov kulturni zakon, ki ga pripravlja njegova uprava z namenom, da bi v tem sektorju spodbudila večje načrtovanje in sodelovanje. Umetniški vodja festivala Antonio Devetag je predstavil spored Mittelfesta, ki letos nima ene same vodilne niti, ampak šest različnih tematskih sklopov. Izrazil je zadovoljstvo, da so festival prvič podprli tudi zasebni pokrovitelji, kar kaže na zanimanje, ki ga kultura tudi v kriznih časih vzbuja pri podjetnikih. Po odprtju, ki so se ga med drugimi udeležili deželni odbornik Roberto Molinaro, čedajski župan Stefano Balloch in slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel, je bil v cerkvi sv. Frančiška na sporedu uvodni festivalski dogodek Alpha Golem Revolution, ki si ga je zamislil Marco Maria Tosolini in je spadal v niz, posvečen magični Pragi. Na bregovih Nadiže so se ljudje zbrali, da bi občudovali plesno predstavo Panta Rei, ki sta jo izoblikovali Marta Bevilacqua in Valentina Saggin, v gledališču Ristori je zaživela furlanska predstava Siums (Sanje), na trgu pred stolnico pa so koncert Simphonica izoblikovali pianist Glauco Venier, Mitteleuropa Orchestra in Mittelfest Big Bend. Današnji spored predvideva sedem predstav, med katerimi velja izpostaviti vsaj koncert sakralne glasbe v izvedbi zbora iz Rude (ob 11.30), koncert panonskega glasbenika Borisa Kovača (ob 20. uri), plesno predstavo Suites Bach Virgilia Sienija (ob 22. uri) in bralno predstavo Alessandra Marinuzzija Ri-vedro Cividale?, v kateri nastopa tudi tržaška igralka Lara Komar. Eden izmed dogodkov prvega festivalskega dne, plesna predstava Panta Rei, je potekal kar na Nadiži matteo trevisan MARIBOR - V sklopu Evropske prestolnice kulture Projekt Severni sij Po mestu namestili svetlobne napise z naslovi njegovih del - Na programu tudi filmski portret in predstava V Mariboru, letošnji Evropski prestolnici kulture, se je prejšnji teden zgodil še en pomemben literarni dogodek: z Dragom Jančarjem se je na Slomškovem trgu, ob velikem svetlobnem napisu Katarina, pav in jezuit, o pisateljevem istoimenskem romanu pogovarjala Zora A. Jurič. V posebno pesniško zbranem vzdušju je zaživela zgodba o Katarini, o oficirju Win-dischu in o bogoiskatelju Simonu Lovrencu, pa o slovenskih romarjih na poti v skrivnostni Kelmorajn. Večer je obogatila dovršena izvedba baročne glasbe operne pevke Andreje Geržina in kvarteta Cali-sto; živo in občutljivo je odlomek iz romana prebrala Barbara Gra-čner. Srečanje je nastalo v sklopu projekta Severni sij, ki velja za enega izmed vrhov Evropske prestolnice kulture. Kot so zapisali, je ta projekt pravi multimedijski podvig: v okviru projekta so si zamislili niz literarnih dogodkov, na katerih nastopajo ob slovenskem pisatelju njegovi gostje (takšno je bilo na pri- mer majsko srečanje Jančar, Magris in Gauss, o katerem je naš dnevnik že poročal); Jančarjev filmski portret, ki ga ustvarja Maja Weiss (Pisatelj in mesto); oblikovanje svetlobnih napisov z naslovi pisateljevih romanov, dram in drugih knjig, za kar je poskrbel Atelje Japelj. Projekt nosi naziv po Jančarjevem romanu Severni sij, ki je »na literarni zemljevid za vedno vtisnil mesto Maribor«. Če se bo obiskovalec podal na sprehod po Mariboru, bo lahko stopal po »Jančarjevem literarnem zemljevidu«, občudoval, kako se Galjot sveti nad Dravo in kako krasi Veliki briljan-tni valček Veliko kavarno. V okviru projekta bo 20. septembra pisatelj govoril na temo Umetnost in norost, v koprodukciji SNG Maribor in Drame SNG Ljubljana pa bodo tudi premierno vnovič izvedli Jančarjevo politično dramo Veliki briljantni valček. KNJIŽEVNOST - Od 19. do 23 septembra že 13. praznik knjige in avtorjev Predstavili letošnji Pordenonelegge: 5 festivalskih dni, 200 dogodkov, 250 nastopajočih Dvesto petdeset pisateljev, novinarjev, založnikov, filozofov, znanstvenikov se bo med 19. in 23. septembrom ustavilo v Pordenonu in tako sooblikovalo letošnji že trinajsti festival Pordenonelegge. Praznik knjig in njihovih avtorjev bo letos trajal pet dni in obsegal preko dvesto dogodkov, ki bodo nedvomno ponovno privabili v mesto množice ljubiteljev knjig. Kajti Pordenone-legge se je v zadnjih letih spremenil v pravo množično prireditev, v sklopu katere so srečanja z avtorji večkrat »sold out« - razprodana. Spored, ki so ga pripravili Gian Maria Villalta, Alberto Garlini in Valentina Gasparet, je tako bogat, da bo ob pogledu nanj najbrž marsikdo zbegan. V morju dogodkov bo pač potreben izbor, ponudba pa je tako raznolika in bogata, da bo vsakdo našel avtorja, ki mu je všeč in bi mu zato rad prisluhnil tudi v živo. Popoln spored je na voljo na ANNALENA MCAFEE spletni strani www.pordenoneleg-ge.it. Veliki gost letošnjega porde-nonskega festivala bo eden najbolj priljubljenih evropskih pisateljev Ian McEwan, dobitnik nagrade Friu-lAdria - zgodovina v romanu, ki je nastala v sodelovanju z goriškim festivalom eStoria. Angleškemu avtorju bodo nagrado izročili v soboto, 22. septembra. Pordenone bodi v drugi polovici septembra obiskali številni av- torji, naprimer Niccolo Ammaniti, Claudio Magris, Domenico Starno-ne, Massimo Carlotto, Gianrico Ca-rofiglio, Concita De Gregorio, Cor-rado Augias, Carlo Ossola, Mauro Corona. A tudi maroški intelektualec Mohammed Achaari, ruski pisatelj Michail Elizarov, srbska pisatelja Vladimir Bajac in Dragan Ve-likic, antropolog Marc Auge in psi-hoanalitičarka Julia Kristeva, ekonomista Luigi Zingales in Fiorella Kostoris Padoa Schioppa, igralka Marko Sosič kroma Valeria Golino, ki bo posnela film po knjigi Maura Covacicha ... Sodelovanje s slovenskim festivalom Vilenica so nadgradili s skupnim evropskim projektom, v katerega je vključen tudi irski Gal-way festival, slovenski književnosti pa bosta letos posvečena dva dogodka. Prvi bo v imenu poezije in ga bodo sooblikovali Miha Obit, Aleš Šteger ter Miroslav Košuta, protagonist drugega pa bo pisatelj Marko Sosič. (pd) GLASBA Anastacia poslušalce v vili Manin Ameriška soul pop pevka Anastacia je v četrtek zvečer v vili Manin navdušila skoraj 5.000 poslušalcev. Prvi letošnji poletni koncert na tem očarljivem prizorišču (tako ga je označila tudi sama pevka) nam je ponudil soliden nastop »bele pevke temnopoltega glasu«, kot kritiki označujejo Anastacio. V Chicagu rojena pevka, je odraščala v New Yorku in s pravo glasbeno kariero začela šele po tridesetem letu. Uspeh se ji je nasmehnil kar s prvo malo ploščo I'm Outta Love in albumom Not that Kind (7 milijonov prodanih kosov). Še večji uspeh je Anastacia dosegla leta 2001 z albumom Freak of Nature. Zapečateno kariero soul pop dance kraljice je januarja leta 2003 zaustavil rak na dojkah, ki so ga ji sicer pravočasno odkrili in odstranili. Njeno glasbeno življenje je to ustavilo za par let, čas pa je izkoristila za pisanje novih skladb ter za ustanovitev sklada Anastacia Fund, s katerim spodbuja redne preventivne preglede in pomaga mladim ženskam z rakom na dojkah. Na to in na pomen pregledov je spomnila tudi na četrtkovem koncertu, ko je tudi dodala, da je ponosna nad njenim po operaciji popravljenem oprsju. Po prestani bolezni je izšel njen doslej najboljši album, pred štirimi leti pa je izšlo njeno zadnje delo, Heavy rotation. Koncert v naši deželi, ki sledi nastopu na jazz festivalu v švicarskem Montreaux, sodi v priprave na svetovno turo, ki jo bo newyorška pevka začela konec septembra, po izidu dolgo pričakovanega novega albuma. Tudi zaradi tega je bil njen nastop zelo kratek, saj je dobra ura glasbe razočarala na tisoče oboževalcev, ki so jo skozi ves sicer zelo soliden nastop spremljali s petjem, plesom in ploskanjem. Anastacia se je prikazala nekaj po desetih zvečer in s hitoma Why you lie to me in Sick & Tired hitro vžgala publiko. Spremljajo jo je solidna skupina z basistom Orefom Orakwnejem na čelu. Klaviaturist Stuart Trotman je pripravil dobro glasbeno podlago, bobnar Steve Barney dajal pravi ritem, kitarist Dave Ital poudarjal glasbene prehode. Soul glasba bolje zveni z več-glasnim petjem, tako sta za zelo dobro spremljavo poskrbeli Elisabt Try in italijanska Maria Quintile, ki je tudi prevzela vlogo Erosa Ramazzotti-ja v zelo znani skladbi I belong to you. Med trinajstimi zapetimi skladbami je bil tudi nov hit Deeper Love, ki ga sicer slišimo tudi v tv spotu znane avtomobilske hiše. Anastacia je četrtkov koncert vidno zadovoljna zaključila z rastočo predanostjo in triptihom najslavnejših skladb Paid my due, One day in your live in I'm outta love. Pred njo sta nastopili rock skupina Nabusa iz Padove ter vi-demska kantavtorica Angelica Lu-bian, ki je izvedla zanimiv in do-padljiv polurni nastop. Aleš Waltritsch ■ Nedelja, 15. julija 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Minuli teden je bil za predsednika vlade Maria Montija kar naporen. Zgostilo se je na več frontah, temperatura je narasla, svoj delež je k temu prispeval tudi Monti sam, z izjavami, ki niso bile vedno posrečene. Največ prahu je dvignila tista o škodi, ki naj bi jo v preteklosti povzročilo dogovarjanje med socialnimi partnerji, beri med vladami in sindikati. Mnogi komentatorji so se čudili, da profesor tako visokega profila pokaže tolikšen prezir za (različna) mnenja sogovornikov, posebno ko gre za odločitve s težkimi posledicami za življenjski standard ljudi. V primežu tolikšne krize, kot jo doživljamo, ostaja namreč dogovarjanje in širjenje konsenza glede težkih in za ljudi nepopularnih odločitev bistvenega pomena, da se država kolikor le mogoče izogne socialnim konfliktom, kot jih doživljata Grčija in Španija. Montijeva vlada je ta teden doživljala tudi kritike na račun krčenja javnih izdatkov. Da so ukrepi neizbežni priznavajo vsi, pripombe letijo večinoma na metode, po katerih prihaja na raznih področjih do linearnega rezanja stroškov. Najbolj se hudujejo javni upravitelji, zlasti deželne uprave, ki zahtevajo, da se pri redukciji stroškov uvajajo merila selektivnosti. Drugače povedano, naj se odpravijo odvečni stroški, nepotrebni dvojniki in zapravljanja, vendar tam, kjer do njih resnično prihaja. A vladi se mudi, ker mora polniti državno blagajno, podrobno ugotavljanje dejanskega stanja zahteva čas, ki ga primanjkuje. Druga poteza, s katero si je predsednik vlade nakopal kritike, zadeva imenovanje nove predsednice državne radiotelevizijske ustano- ve Rai. Pri tem ni šlo toliko za ime Anne Marie Tarantole, ki je sicer neizbežno povleklo za seboj sarkastične komentarje, češ, da bo država kmalu povsem v rokah visokih bančnih funkcionarjev (nova predsednica prihaja namreč s funkcije generalnega vicedirektorja italijanske centralne banke). Bolj je temperaturo v vrstah leve sredine dvignila vest, da je Monti dan pred imenovanjem predsednice baje sprejel na razgovor predstavnike vodstva Ljudstva svobode (samo njih), ki so glede državne televizije tudi javno ves čas hiteli postavljati svoje pogoje. Glede na to, da ima desnica še vedno kontrolo v upravnem svetu Rai in z ozirom na vnebovpijoč konflikt interesov, ki je zaznamoval Berlusconijevo vladavino, so kritike Montiju več kot razumljive. V kakšno smer se bodo sedaj razvijale stvari, bomo videli v kratkem, ko bodo imenovani novi di- rektorji kanalov in telednevnikov omrežja Rai. Vodstvo Ljudstva svobode je v zadnjih tednih jasno pokazalo, da ga, ne glede na zaskrbljujočo krizo v državi, zanimata predvsem dve vprašanji: reforme sodstva in televizija. Lampantno je, da gre za teren, na katerem je najbolj izpostavljen Berlusconi. Na eni strani ima na svoj račun odprto serijo procesov in različnih sodnih postopkov, na drugi pa strateški interes, da ohrani čim več vpliva na elektronske medije, poleg tistih, ki so v njegovi lasti, seveda tudi državnih. Sredi tedna je v javnost udarila vest, da se Cavaliere vrača iz ozadja na odprto politično sceno in bo kandidiral za premierski položaj na parlamentarnih volitvah spomladi 3013. V ta namen seveda potrebuje osebni in politični »lifting«, ki ga je že začel izvajati. Berlusconi računa na dejstvo, da so ljudje dovolj utrujeni od pritiska ukrepov Montijeve vlade in prestrašeni za prihodnost. Očitno presoja, da je prišel pravi trenutek, da se volivcem spet predstavi kot rešitelj države. Pripravljen jim je servirati svoj neuničljivi optimizem, seveda z novo megadozo populizma, v katerem je neprekosljiv. Iz njegovega kroga prihajajo informacije, da se poglablja v frazeologijo Beppeja Grilla, s katero je gibanju genovskega komika v zadnjih mesecih skokovito na-rastel uspeh. Preimenoval bo stranko, katere sekretarja Alfana brez velikega obzira premika na stranski tir kot pokornega slugo. Dejstvo je, da se je Alfano na čelu stranke izkazal kot šibka figura, ki ni uspel uveljaviti koncepta sodobne, evropsko naravnane konservativne stranke. Ni uspel predvsem zaradi tega, ker bi se moral postaviti Berlusconiju po robu, česar pa ni zmogel ali hotel narediti. Ljudstvo svobode je po odhodu Berlusconija s položaja predsednika vlade nadaljevalo svojo pot navzdol, sedaj pa se Cavaliere vrača, prepričan, da je edini, ki lahko reši italijansko desnico pred porazom in italijansko državo pred propadom. Pri tem seveda računa na kratek spomin volivcev, ki naj bi po njegovi oceni očitno že pozabili, da je prav on zapravil desni sredini največjo parlamentarno večino v zgodovini povojne Italije, pripeljal ugled države v mednarodnem merilu na ničlo in naposled moral kloniti pred komisarsko upravo države, ki jo je spričo nastalih razmer narekovala Evropa. Trenutne sondaže javnega mnenja sicer govorijo precej drugače, kot misli Cavaliere in tudi njemu na čelu stranke ne dajejo večjih možnosti, kot Alfanu. Poleg tega znotraj stranke vre, kajti vsi niso pripravljeni sprejeti vrnitve predsednika-gospo-darja in njegovih metod, za katere so mnogi tudi na desnici prepričani, da so naredile državi veliko škode. Dejansko smo na začetku volilne kampanje, ki se bo spravila v polni tek z jesenskimi meseci, takoj po avgustu. Pri tem ostaja odprto vprašanje reforme volilnega zakona, na katero je v začetku minulega tedna energično opozoril predsednik republike Giorgio Napolitano. Pozval je k hitri rešitvi, kajti preti nevarnost, da bo za reformo zmanjkalo časa. Dočakati volitve z starim Calderoli-jevim zakonom bi pomenilo pahniti državo v novo obdobje negotovosti in nestabilnih večin, poleg tega pa bi dobili spet parlament z vrha imenovanih in kooptiranih parlamentarcev. Časa je zelo malo in sprejemljiv kompromis med desno in levo sredino glede novega zakona bo težko doseči. Teden se je zaključil z nenadno in nepričakovano potezo bonitetne agencije Moody's, ki je oceno itali- janskega dolga znižala za dve stopnji in to že drugič v šestih mesecih. Sum, da je šlo za izrazito špekulativno dejanje na škodo Italije, so potrdile številne reakcije, ne samo iz Italije. Iz Bruslja je prišla ocena, da je takšna poteza s strani bonitetne hiše tik pred pred (uspelo) dražbo italijanskih dolžniških vrednostnih papirjev najmanj neumestna. Zgražal se je Monti, ki je na srečanju največjih svetovnih podjetnikov v ameriškem Idahu ravnokar prejemal komplimente za pogumne ukrepe, ki jih sprejema italijanska vlada. Ostro je reagiral tudi italijanski minister za gospodarski razvoj Corrado Passera, zunanjimi-nister Giulio Terzi pa je spomnil, kako je bonitetna hiša Moody's delila najvišje ocene poslovni banki Lehman Brothers še tik preden se je sesula z vsemi znanimi dramatičnimi posledicami. Značilno je, da se je ob tem pravkar zaključila tudi preiskava tožilstva v Traniju, ki je dva vodilna predstavnika agencije Moody's obtožila, da sta z lažnimi podatki pred dvema letoma oškodovala Italijo in njen bančni sistem, ko sta namigovala na insolventnost italijanskih bank v povezavi z grško krizo. Obtožnica je že formalizirana in ne zadeva le Italijo, pač pa sta visoka funkcionarja bonitetne hiše obtožena, da sta kršila tudi evropska pravila o izdajanju bonitetnih ocen, ki predpisujejo »transparenco, korektnost, popolnost in primerno kakovost«. Nekateri komentatorji so hoteli v novem udarcu bonitetne hiše po Italiji videti maščevalno potezo. Tako je znova prišlo v ospredje vprašanje verodostojnosti ocen bonitetnih hiš, zlasti razvpite ameriške trojke Moody's, Fitch in Stan-dard&Poor's, ki jih upravlja zasebni kapital in njihove odločitve pogojujejo parcialni finančni interesi. Obenem je bil obnovljen predlog, da se Evropska unija ustrezno zavaruje pred špekulacijami z ustanovitvijo lastne neodvisne bonitetne agencije. Vsekakor ostaja eden glavnih problemov Italije ohraniti težko pridobljeno verodostojnost v mednarodnem merilu. Njena gospodarska krhkost ostaja problem, tako kot je realno tveganje, da doseže njen dolg 140 odstotkov. Vsem je znan podatek, da najmanj 150 milijard evrov letno požreta organizirani kriminal in davčna utaja. Ko ocenjujejo državo iz tujine, si neizbežno mislijo, da del morebitnih evropskih sredstev lahko konča v to črno luknjo, zakaj vendar naj bi to podpirali? Ta nespodbudni sloves si je država nabirala desetletja, ker teh problemov ni bila spodobna rešiti. Montijeva vlada je v tem pogledu v kratkem obdobju naredila res veliko delo. Italija se pod njegovim vodstvom iz neodgovorne, anarhoidne, zapravljive in malo upoštevane države spreminja v dejavnik, ki v evropskem merilu začenja nekaj pomeniti. Tu je Monti tudi po zaslugi osebnega prestiža dosegel zelo vidne rezultate, brez njega ni evropskih dogovorov, ki bi kaj zalegli. To kar je še do nedavna predstavljal dvojec Mer-kel-Sarkozy je sedaj trojka Merkel-Monti-Hollande. Pri čemer tudi vzhodnonemška rigidnost Merklove kaže znake popuščanja, kot je bilo opazno na zadnjem evropskem vrhu. Razumljivo je, da se se vsi sprašujejo, kaj bo naslednjo pomlad, ko bo Monti izpregel iz svoje sedanje funkcije, kot je sam napovedal. Se bomo po obdobju »profesorjev«, do katerih smo seveda tudi kritični, kolikor hočemo, povrnili v džunglo razprav in političnih konfrontacij brez učinkovitega ukrepanja? Želeti je, da bi lekcija teh mesecev, z vsem, kar sodi zraven, vendarle kaj zalegla, kajti kriza tedaj še zdaleč ne bo mimo. 12 Nedelja, 15. julija 2012 NEDELJSKE TEME / Jasen pogled na moj dom, ki stoji na robu rdeče cone, preprečuje kovinska mreža in rdeče-beli trak. Skozi okence mreže lahko opazujem le vhodna vrata, dlje z očmi ne morem. Kdaj bom lahko spet legla na svojo posteljo in brezskrbo zaspala v objemu svojih sanj? (Alice, 18 let) Nikoli več ne bom stopil v svoj dom, saj ga enostavno ni več. Podirajo ga, saj je bila stavba po potresu tako načeta, da bi bilo kakršnokoli popravilo nemogoče. Potres mi jev-zel vse, ničesar mi ni uspelo obdržati. Le spomin, to je vse. (Luca, 45 let) Velikokrat mi pogled uhaja tja, kjer je še pred kratkim kraljeval visok stolp z uro. Kar nezavedno ga iščem med strehami hiš v mestnem središču, vendar zaman. Zdaj je tam praznina in kup ruševih. (Carlo, 76 let) Tri krajše izmišljene zgodbe prepletene z resničnimi detajli želijo ponesti bralca med potresence v Emiliji. Že več kot mesec dni lahko prebivalci Mirandole, mesteca, ki ga je potres najhuje prizadel konec maja, opazujejo svoje domove v centru mesta kot muzejske eksponate: nekaj metrov stran ter izključno skozi žičnate ograje in pregrade. Potresni sunki 20. in 29. maja so več kot petnajsttisočim prebivalcem Emilije nenadoma ustavili vsakdan, odvzeli pa so jim še marsikaj: nekaterim (le) občutek varnosti, drugim pa čisto vse: » Ostali so celo brezgat,« občutljivo prizna Giulio, prostovoljec civilne zaščite srednjih let iz Ca-vezza, mesta, ki je od Mirandole oddaljeno sedem kilometrov in mu je potres prav tako odnesel vsakodnevni utrip. Hiše in stanovanja v najbolj poškodovanem delu mesta, ki so ga popolnoma izpraznili in je še danes nedostopen nepooblaščenim osebam (to je takoimenovana rdeča cona - zona rossa), lahko domačini obiščejo izključno v spremstvu gasilcev. Iluzorno je upati, da bi lahko odnesli iz svojih domov kaj več kot najnujnejše potrebščine in zdravila. Za dostop do doma morajo na Občini - zasilno so vse občinske urade v Mirandoli prenesli v razrede srednje šole kilometer stran od mestnega središča - vsakič zaprositi za dovoljenje, nato pa počakati na gasilce, da jih tja pospremijo. Pred centrom Mirandole še vedno vsak dan čaka dvajset in več gasilcev, ki opravijo dnevno približno štirideset intervencij. je, nato pa zavijejo stran, saj v osrčje mesta ne morejo. Želja, da bi se tja odpeljali, pa je seveda velika, razlagajo prostovoljci: »Že nekajkrat sem srečal ljudi, ki so se zapeljali mimo pregrad in brezskrbno kolesarili po mestnem središču. Povečini so bili to starejši občani, ki so na naš poziv brez razpravljanja pojasnili, da so prišli "le" na ogled centra. Začudeno te kdaj pa kdaj tudi vprašajo, zakaj je središče še vedno zaprto,« pojasnjuje Roberto, tržaški karabinjer 13. regimenta, ki bo mesec dni delal v mestecu Novi di Mo-dena z 10.000 prebivalci, 20 kilometrov stran od Mirandole. Potres je prebivalcem namreč vzel dušo mesteca, z visokim zvonikom vred. Na prvi pogled velike škode na stavbah in stanovanjskih hišah ni opaziti: oči se največkrat zaustavijo na kupu opek in strešnikov, saj so stavbne fasade v Mirandoli in v kraju Novi di Modena večinoma brez razpok. Videz pa je največkrat varljiv: »Že res, da glavni zidovi stavb, ki gledajo na cesto, še stojijo, notranjost pa je nasprotno popol-nomaporušena. Gledaš lahko kar čezinčez, od stanovanja do stanovanja,« razlaga tržaški karabinjer. V kraju Novi di Mode-na je taka usoda doletela tudi poslopje, kjer so bili nastanjeni karabinjerji, zato delajo že nekaj tednov pod šotorom. »Popokali so notranji zidovi, deli stavb pa so se celo po-greznili,« na biciklu razlagata tudi starejša občana, upokojena zidarja iz Mirandole, ki ugotavljata, da so v mestu močno poškodovane predvsem novejše stavbe, ki so jih »Predvsem hčerkici sta še prestrašeni in raje spita v šotoru, med dnevom pa se že vračamo domov.« zgradili pred dvajsetimi leti. Oba sta še zelo prestrašena: gospod z modro srajco je po potresu celo potreboval pomoč psihologa in nekaj tednov okreval daleč od doma. »Zdaj sem se vrnil, vendar strahu še nisem pregnal. Tačas urejujem svoj dom: iz drugega nadstropja se bova z ženo preselila v pritličje, saj bova tam varnejša,« pravi. Oči so se mu orosile, tresoči glas pa je potrdil, da je spomin na potres še vedno živ. Prijatelj na kolesu pa se je odločil za nakup lesene hiše: tam bo pred morebitnimi novimi sunki varen predvsem ponoči, domov se NA POTRESNEM OBMOČJU V EMILIJI MESEC DNI PO USODNIH SI »Ostali so ce Mesto duhov V vročem julijskem jutru - 34 dni po zadnjem močnejšem sunku 29. maja - je vsakodnevni vrvež na ulicah preglasila tišina: na nekoč prevozni cesti Piazza Costituente, ki je vodila v mestno jedro Mirandole, so tačas parkirana vozila gasilcev in civilne zaščite. Tam obratuje izključno Caffe del Teatro, vse ostalo sameva: nekateri trgovci, ki imajo obrate v ulici, naj bi v kratkem dobili dovoljenje, da lahko začnejo ponovno poslovati, druge pa čaka šele obnova stavb, trgovine v mestnem središču pa bodo najbrž še dolgo zaprte. Nekaterim je uspelo, medtem ko čakajo na dovoljenje, trgovske obrate premestiti na drugo varnejšo lokacijo, na kar opozarjajo manjši in večji letaki, ki so jih trgovci prilepili na mrežo pred zaprtimi trgovinami. Mesto, ki slovi kot rojstni kraj renesančnega humanista Giovannija Pica della Mirandole, je mesto duhov. Po ulici Piazza Costituente se s kolesom pelje le nekaj starejših občanov, ki jih je mogoče prešteti na prste ene roke: pripeljejo se do ogra- »Strahu še nisem pregnal. Tačas urejujem svoj dom: iz drugega nadstropja se bova z ženo preselila v pritličje, saj bova tam varnejša.« bo vrnil šele, ko bo stanovanje utrdil. »Prestrašeni nismo samo mi, ampak tudi otroci. Dveletni vnuk je med popoldanskim spanjem slišal bager, ker je mislil, da je spet potres, je padel s postelje, saj je hotel ven, na varno,« še pojasni bivši zidar strah, ki prevzema čisto vse. Multikulturnost, pravila in igre Prvo pomoč potresencem še vedno nudijo številni prostovoljci iz vse Italije -člani civilne zaščite, gasilci, karabinjerji, vojska, zdravstvene službe in drugi. V Miran-doli je civilna zaščita Furlanije Julijske krajine postavila nastanitveni center že po prvem potresnem sunku 20. maja. V nekaj več kot 80 (oštevilčenih) šotorih živi po mesecu dni še približno 400 ljudi, ki so ostali brez strehe oziroma se v svoje domove zaradi strahu še niso vselili. Med njimi je veliko priseljencev, zato visijo na oglasni deski ob vhodu tudi obvestila v neitalijanskih jezikih. »Uredili so si tudi verski prostor, kjer lahko nemoteno molijo,« pojasnjujeta prostovoljca iz Trsta. Med našim obiskom sta člana državne zveze karabinjerjev stala ob vhodu: vsak, ki je želel vstopiti, jima je moral pokazati osebni dokument in izkaznico o šotorišču: »Kontrola je nujna, saj smo že doživeli rope. Dovoljenje za vstop izdajajo na občini tudi družinskim članom, ki ne prenočujejo v nastanitvenem centru, lahko pa vstopijo tudi najbližji, na primer partnerji in prijatelji.« Mesec po potresu je nastanitveni center med dnevom manj obljuden: nekateri so se namreč že vrnili na delovna mesta, zvečer pa se vsi še vračajo v svoje šotore, kjer so si s piknik mizicami naredili prostor bolj domač. V centru skušajo prebivalcem nuditi čisto vse: v Mirandoli so uredili tudi šotor za dostop do interneta, vsi imajo dostop do elektrike (npr. za polnjenje mobitelov), uredili so sanitarije in prhe, zagotavljajo pa jim tudi zdravniško in psihološko pomoč, vode v vročih julijskih dneh prav tako ne manjka. Pravila so nujna, če se v šotorišču želijo izogniti kaosu: tako na primer velja pravilo, da morajo vsi pojesti obroke v velikem šotoru ob vhodu, ne pa v svojih šotorih. Izjeme so, a le z ustreznim dovoljenjem: zato je mati obolele deklice z zdravniških potrdilom v roki zaprosila odgovornega, ali lahko odnese obrok v šotor, kjer leži deklica. Otrokom v centru nudijo tudi otroški program. Prvi teden julija so ga pripravljali skavtje iz Gorice Samantha, Fran-cesca in Lorenzo: zjutraj in popoldne so zabavali otroke devetih različnih etničnih skupin. Ko je vroče z namiznimi igrami, sicer pa z najrazličnejšimi dejavnostmi. Med njimi je Samatha najstarejša in najizkušenej-ša: prvo izkušnjo v šotorišču je doživela že v LAquili, kjer je pomagala v kuhinji. Tudi tokrat jo je k pomoči vodil skavstki duh, ki vzgaja k služenju. Dom je varen, spimo pa še v šotorih Vsi pa se nočejo podrediti strogim pravilom šotorišč. Mnogi še vedno spijo v šotorih, avtodomih in počitniških prikolicah na dvoriščih ali na vrtovih, drugi pa so se utaborili v parkih nekaj sto metrov stran od hiš. Tako je v Cavezzu na ulici della Liberta večji bel šotor, ki je rabil kot jedilnica in shramba, obdajalo približno dvajset šotorov tipa iglu: »Takih šo-torišč, ki jih prebivalci sami upravljamo, je tu pri nas približno deset. Na nekaterih mestnih predelih so celo dovolili uporabo plina in si zato tam že sami pripravljajo obroke, mi pa plina nimamo, zato nam zajtrk, kosilo in večerjo nudijo v bližjem nastanitvenem centru civilne zaščite,« pove Patrizia, mati dveh otrok, ki prijazno privoli v pogovor. Njeno stanovanje je varno, vendar se še vedno vsako noč vrača v šotor: »Predvsem hčerkici sta še prestrašeni in raje spita v šotoru, med dnevom pa se že vračamo domov.« Tudi poletne temperature najbrž ne silijo prebivalcev, da bi se ponovno vselili v domove, ki so po tehničnem pregledu izvedencev dobili zeleno luč: »Ko bi bil potres jeseni, bi se najbrž vsi hitreje vrnili na domove,« še glasno razmišljala Patrizia. Po taki izkušnji si ne postavlja več dolgoročnih načrtov, ampak živi iz dneva v dan. V samoupravnem šo-torišču v ulici Liberta so se naselili skoraj vsi Patrizijini sosedje. Šotore so kupili sami, nekaj so jih dobili v dar, dekletu pa so, potem ko je na spletu objavila oglas, celo podarili avtodom, v katerem živi zdaj nedaleč od Patrizijnega šotora. V omari 12.000 evrov Potres v Emiliji je zahteval 27 življenj. »Bilo pa bi jih pa prav gotovo še več, ko ne bi uvedli tako strogih predpisov,« ugotavlja po več kot mesecu dni Giulio, prostovoljec srednjih let iz Cavezza. »Že po prvem sunku smo v Cavezzu ljudem pre-povedalipovratek domov. Morda smo ravnali še preveč zaščitniško, vendar menim, da je bila odločitev pravilna. Ob drugem močnejšem sunku 29. maja pri nas prav zato ni bilo žrtev, škoda pa velika.« Ca-vezzo, manjša občina z nekaj več kot 7.000 prebivalci, je bil namreč epicenter drugega močnejšega sunka, po katerem se je nekaj stavb popolnoma sesulo. Prav tam lahko vsak mimoidoči občuti pravo uničevalno potresno moč. V nasprotju z Mirandolo ali krajem Novi di Modena so v Cavezzu kupi ruševin - nekdanjih stanovanjskih hiš - tudi na robovih mestnega / NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. julija 2012 1 3 LJNKIH jlo brez gat« središča. Na njih pa drobci življenja: čevlji, kuhinjska knjiga in plišasta igračka. Tistega majskega jutra, ko so se tla močno zatresla in zvalovala, se je v Cavez-zu popolnoma zrušil tudi večji novejši kompleks s trgovino z jestvinami, potovalno agencijo, sladoledarno in nekaj stanovanji. »Že res, da glavni zidovi stavb, ki gledajo na cesto, še stojijo, notranjost pa je nasprotno popolnoma porušena. Gledaš lahko kar čezinčez, od stanovanja do stanovanja.« Vse so zgradili pred kakimi petnajstimi leti. »V Aquili so se podrle starejše stavbe, tu pa ob blažjih sunkih tudi novejše. Zelo težko verjamem, da bi se stavbe tako zdrobile že pri sunku 5,8 po Richterjevi lestvici, kot pravijo v Italiji. Bolj verodostojni se mi zdijo podatki iz ZDA, kjer ocenjujejo, da so nas prizadeli sunki z magnitudo 7,2. V Italiji so bržkone razširili vest o nižji potresni stopnji, ker bi morala sicer država poravnati 100 % škodo, tako pa bo na njenih ramenih le del stroškov,« je kritičen Giulio. Ob zadnjem močnejšem sunku se je poškodovala tudi stanovanjska hiša za trgovskim središčem, ki so jo zaradi nepopravljive škode morali porušiti. Med pogovorom z Giuliom je bager vztrajno rušil hišo, na pločniku nekaj metrov stran pa so se občani zbirali in nemo opazovali dom, ki ga ni več. »Pred dnevi so prav tako porušili stanovanjsko hišo tu v bližini. Lastnik enega od stanovanj je ves čas pozorno spremljal podiranje svojega doma. V Na fotografijah (z desne proti levi): Kup ruševin zvonika v kraju Novi di Modena; na žičnatih ograjah visijo obvestila odprtih trgovin; ruševine stanovanjske hiše v Cavezzu; Patrizia s hčerkama in prijateljico; ena izmed ogromnih proizvodnih hal v kraju San Giacomo Roncole; pred vstopom v šotorišče, ki ga je postavila civilna zaščita Furlanije Julijske krajine morajo potresenci vsakič pokazati osebni dokument in posebno izkaznico; V Cavezzu so z bagerjem rušili stanovanjsko hišo. trenutku, ko je med ruševinami zagledal omaro, je zaustavil bager, stopil do nje in privlekel na dan kuverto z več kot 12.000 evri,« je Giulio živo opisoval dogodek. Če že drugega ne, je rešil vsaj prihranek. »Nič še ni tako, kot je bilo« Na potresnem območju so bile ob stanovanjskih hišah uničene in poškodovane tudi številne zgodovinske stavbe. Ob zadnjem močnejšem sunku 3. junija se je kot peščeni grad sesul tudi zvonik v Novi di Mo-dena: »Zvon so našli v pritličju banke,« je tržaški karabinjer Roberto pokazal na kup ruševin in banko tik zvonika. Pogled vaš-čanov se še vedno obrača tja, kjer je nekoč visela ura. Zdaj pa je tam le praznina. Roberto, ki je okusil tudi potres v LAquili in na Haitiju, meni, da bo obnova trajala dolgo, »saj morajo določiti tem krajem nove potresne norme, saj kraji med Mo-deno in Ferraro niso šteli med izrazito potresna območja. .Šele potem bodo lastniki stavb lahko začeli obnavljati hiše in stanovanja, tačas lahko utrjujemo le poškodovane stavbe.« Kljub temu pa je želja, da bi porušena mesta in vasi spet oživeli, velika. To ugotoviš ob prebiranju številnih obvestil, ki so obešena na mrežnih ograjah okoli rdeče cone in na drevesih. Prebivalcem želijo predvsem trgovci sporočiti, da je trgovina odprta. Da jih lahko spet obiščejo. Večkrat listki na mrežah obveščajo stranke o novi lokaciji, kjer so začeli spet poslovati po sili razmer. Banke, zavarovalnice, lekarne so se namestile v zabojnikih in avtodomih, super-markete pa so preselili v šotore. Želja in realnost pa sta si še zelo daleč narazen. Kljub počasnemu umirjanju tal pa je tudi normalizacija življenja še daleč: »Nič še ni tako, kotje bilo. Prebivalce je strah celo vstopiti v trgovine, še pred dnevi smo vsi občutili lažji sunek,« pojasnjuje Giulio. Pred časom je kritično ocenjeval prebivalce LAquile, tačas, ko je potres občutil na lastni koži, pa jih popolnoma razume. »Potres je nekaj nepopisnega. Ko gledaš tla, ki valovijo, ko vidiš, da se hiša giblje 20 do 30 centimetrov sem ter tja in se naposled poruši, je res grozno. V trenutku sploh ne veš, ali sanjaš ali to zares doživljaš.« Tekst in fotografije Veronika Sossa 14 Nedelja, 15. julija 2012 NEDELJSKE TEME / IZVRŠNI ODBOR IN GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE Sporazum Prosecco DOC s skupnimi močmi premakniti iz slepe ulice Prejšnji teden sta se v kulturnem domu na Proseku sestala izvršni odbor in glavni svet Kmečke zveze. Dnevni red je bil skupen in ga v glavnih obrisih obravnavamo v zapisu. Zasedanju je predsedoval predsednik zveze Franc Fabec, ki je po uvodnem pozdravu seznanil prisotne z nekaterimi pomembnejšimi dogodki. Najprej je izpostavil sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, s katerim je zveza podpisala program o sodelovanju Slednji nalaga organizaciji pomembne in zahtevne naloge, ki pa jih bo zveza, tako kot v preteklih letih, udejanila. Nato je Fabec izpostavil še nerešen problem odškodnine za škodo po divjadi iz prejšnjih let, ki je pokrajinska uprava še ni poravnala. Kmečka zveza se je in se bo zavzela, da pride do čimprejšnje pravične rešitve problema. Ob koncu je izvršni odbor Kmečke zveze sklenil zaprositi za srečanje z vodstvom krovnih organizacij SKGZ in SSO, katerima bodo predstavniki stanovske organizacije prikazali položaj kmetijstva in ustanove same, tudi v luči težkega gospodarskega trenutka. Predsednik Franc Fabec in deželni tajnik zveze Edi Bukavec sta nato prikazala odbornikom stanje v zvezi s uresničevanjem sporazuma Prosecco DOC, ki se sicer premika v nekaterih točkah, je pa v slepi ulici, kar zadeva najvažnejši postavki: preureditev Brega in uresničenje načrta za razvoj tržaškega kmetijstva Masterplan. Slednji je bil sicer vzorno izdelan s strani Las-a Kras, žal pa Dežela še ni zagotovila denarja za njegovo uresničitev. Po mnenju Bukavca, s katerim so se vsi prisotni strinjali, morajo vse krajevne zainteresirane ustanove in organizacije (Pokrajina, Občine, Trgovinska zbornica, Konzorcij za zaščito vin in ostale stanovske kmečke organizacije) koordinirano in enotno nastopiti pri deželni upravi in zahtevati uresničitev tega, za kar se je obvezala s podpisom sporazuma. Pri tem bi nosilno vlogo, tudi glede na administrativno pripadnost kontovelskega in kriškega Brega, morala imeti tržaška občina. Sicer, je dodal presednik Fabec, je možno, da Kmečke zveza v primeru nespoštovanja sprejetih obvez s strani Dežele začne razmišljati o tem, kako izvzeti območje tržaške pokrajine iz območja Prosecco DOC. Glede dogovarjanja z Deželo za uresničitev dogovora išče Kmečka zveza možnost odprave vodnogeološke omejitve, ki po nepotrebnem bremeni kraško kmetijstvo. Ta omejitev naj bi ostala samo za zemljišča z večjim nagibom. Pri naslednji točki je predsednik pre-dočil možnost rešitve problema prostorov Kmečke zveze, ki so postali vsled razširitve delovanja pretesni in malo funkcionalni. Prisotni so se s predlogom strinjali, tudi zaradi tega, ker se bo delokrog zveze verjetno še razširil in zahteval ustrezno prostorsko razpoložljivost, ki je sedanji sedež ne nudi. V nadaljevanju je predsednik seza-nil prisotne odbornike z ustanovitvijo koordinacije AGRASLOMAK, ki združuje slovenske kmečke organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Novi organizem bo skrbel za komunikacijo in so-delovnaje med omenjenimi organizacijami in, kar je najpomembnejše, bo skupen sogovornik Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije. Primer tega sodelovanja bo koordiniran skupen nastop koordinacije na radgonskem mednarodnem kmetijskem sejmu AGRA prihodnjega avgusta, kjer bodo posamezne organizacije predstavile svojo realnost. Predsednik je nato prešel na pripravo posveta na temo: »Kakšno kmetijstvo na zavarovanih območjih Natura 2000«. Gre za zelo aktualno in zahtevno temo, ki jo bodo obravnavali univerzitetni profesorji, predstavniki Dežele in znani področni strokovnjaki. Izjemno pomembna bo prisotnost kmetijskih ministrov iz Italije in Slovenije. V to pripravo vlaga zveza veliko naporov, ker smatra, da je obravnavana tema izrednega, če ne odločilnega pomena za bodočnost našega kmetijstva. Glede prisotnosti zveze na pomembnejših srečanjih je predsednik seznanil svetnike, da se je udeležila Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, kar je priložnost za krepitev stikov in sodelovanja med slovenskimi organizacijami v Sloveniji in izven njenih meja. V istem duhu sodelovanja je zasnovan izlet na tradicionalno srečanje slovenskih kmetov treh dežel, ki ga prireja Skupnost Južnokoroških kmetov 15. julija z bogatim in pestrim programom. -mg- POMEMBNO OPRAVILO Redčenje grozdja zviša kakovost Ta ukrep ima danes v vinogradništvu velik pomen. Zaradi velikega potenciala rodnosti ter optimalnih gojitvenih opravil (boljše zdravstveno stanje, dobra oskrba tal itd) je, kljub manjši obremenitvi pri rezi, nastavek grozdja nemalokrat prevelik. V tem primeru ukrepamo z odstranjevanjem posameznih grozdov. S pravočasnim redčenjem zgornjih grozdov na mladiki in tistih v notranjosti trsa ter na slabih mladikah navadno ne zmanjšamo občutno pridelka, izboljšamo pa njegovo kakovost. S strokovnim redčenjem se namreč ob odstranitvi slabših grozdov poveča masa ostalih. Redčenje v mladih vinogradih Pri mladih trtah je redčenje grozdja pomembno, ker se bo s tem trs dobro razvil. Če je nastavek prevelik, koreninski sistem pa še ni dovolj razvit, pride do stresne situacije, kar velja še posebej za sušna leta. Rast mladik je slabša in trte postanejo hi-rave. Najbolje je, da drugo leto odstranimo vse grozdje (razen, če trta ni izredno bujne rasti) v tretjem letu pa pustimo samo en grozd na mladiko. Redčenje v rodnih vinogradih Intenzivnost redčenja je odvisna od števila rodnih mladik na trs oziroma na m2 življenskega prostora trte, od nastavka, bujnosti rasti, listne mase, razpoložljive vode, predvsem pa od kakovosti in obsega želenega pridelka. Cilj redčenja je predvsem povečati kakovost grozdja in vina ter podaljšati življenjsko dobo vinograda. Grozdje, predvsem belo, najprej redčimo v razvojni fazi, ko dosežejo jagode debelino graha, do začetka zapiranja grozda. Do tega trenutka namreč jagode porabijo relativno malo asimilatov in vode. Pravočasno redčenje prepreči zastoj v rasti in predčasno porumenelost listov, preostali grozdi pa se bolje razvijejo. Pozno redčenje v fazi zapiranja grozda do začetka zorenja je primerno pri zelo bujnih trsih z velikim nastavkom in še zlasti pri rdečih sortah, pri katerih je najbolje redčiti grozdje proti koncu barvanja jagod, saj takrat lahko odstranimo slabo razvite, zelene in nedozorele grozde. Tehnika redčenja grozdja Odstranimo slabo razvite grozde, ki so praviloma najvišje ležeči na mladiki in tiste, ki so v notranjosti trsa zelo skupaj; tako povečamo zračnost med njimi in zmanjšamo možnost okužbe s sivo grozdno plesnijo. Pri redčenju grozdja pa ne gre spregledati finančnega učinka. Najti je namreč treba ustrezno razmerje med pridelkom in kakovostjo grozdja, s tem, da mora boljša kakovost pokriti stroške manjšega pridelka in stroške redčenja. To pa je lažje dosegljivo, kjer se proizvajajo visoko kakovostna vina, ki jih potrošniki primerno cenovno nagradijo. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Suhi zidovi - podaljšan rok za predstavitev vlog Kmečka zveza je že večkrat obvestila svoje člane o deželnem pravilniku z dne 21. marca 2012, ki predvideva finančne prispevke za izredno vzdrževanje mejnih (ločujejo kmetijske površine) in podpornih suhih zidov pri terasah. Omenjeni pravilnik je določal, da zapade rok za predstavitev vlog za pridobitev deželnih prispevkov dne 19. julija 2012. Ker je bil ta rok po mnenju Kmečke zveze prekratek zaradi številnih birokratskih obveznosti v zvezi z vlogami, je zveza naslovila na Deželo prošnjo za njegovo podaljšanje. Prošnja je bila sprejeta s prestavitvijo roka na 14. september 2012, kar bo nudilo možnost večjemu številu interesentov, da koristijo ugodnosti, ki jih nudi omenjeni pravilnik. Časa je torej dovolj, kar pa ni razlog za odlašanje. Zato vabi Kmečka zveza vse, ki se nameravajo poslužiti nudenih ugodnosti, da čimprej predstavijo potrebno dokumentacijo. Za morebitna pojasnila naj se obrnejo na urade Kmečke zveze. Glede višine prispevka ne bo odveč, če podatek ponovimo. Za suhe zidove, ki ločujejo parcele ali lastnine, znaša prispevek za izredno vzdrževanje 32 € na meter dolžine, za izredno vzdrževanje podpornega zidu pri terasah pa 94, € na kvadratni meter. Kmečka zveza čestitala novemu predsedniku KGZS Na novo izvoljeni člani Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na ustavni seji za novega predsednika zbornice izvolili Cvetka Župančiča, ki je nasledil Cirila Smrkolja. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je v imenu zveze in svojem čestital novemu predsedniku za izvolitev in izrazil prepričanje, da se bo tudi z njegovim predsedovanjem nadaljevalo razvejano sodelovanje med ustanovo, ki ji predseduje in Kmečko zvezo. Fabec je tudi izrazil željo, da bi se predstavniki organizacij čimprej srečali. STROKOVNI NASVETI Škropljenje z biološkimi sredstvi V zelenjadnejm vrtu v tem času lepo raste veliko zelenjadnic. Ugodni pogoji pa so tudi za številne povzročitelje bolezni. Zelo važno je, da že prej pomislimo na preprečitev širitve bolezni. Gredice uredimo tako, da voda čim manj zastaja; z gnojenjem in zalivanjem ne pretiravamo; rastline naj ne gojimo pregosto; zatiramo plevel, saj se včasih povzročitelji bolezni ali škodljivci prenašajo tudi preko tega. Bistvene važnosti je tudi kolobarjenje. Večina rastlinskih vrst, ki spada k isti družini, naj si ne sledi sama sebi. Najbolje je, da se zelenjadnica povrne spet na isto mesto šele čez 3 do 4 leta, posebno če jo je napadla kaka bolezen ali škodljivec. Če pa se kljub temu širijo bolezni, jih moramo zatirati. Opisali bomo najbolj razširjene bolezni in kako jih zatiramo z biološki sredstvi. Med najbolj razširjenimi boleznimi zelenjadnic je PERONOSPORA (Phytophtora infestans), ki napada predvsem paradižnik in krompir in se širi posebno ob vlažnem vremenu. Včasih se spravi tudi na druge plodovke. Bolezenski znaki se na paradižniku po- javijo najprej na listih v obliki madežev, ki pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gni-jejo. Sprva so madeži na plodovih svetli, včasih lahko nastanejo trda, rjava, udrta mesta, ki segajo globoko v meso plodov. Na steblu se pojavijo temne podolgovate proge. Ob močnem napadu so videti rastline zaradi temne barve listov kot ožgane. Na krompirju se na robu listov pojavijo rumene pege, ki kmalu porja-vijo in se naglo večajo. Ob vlažnem in toplem vremenu se na spodnji strani listov pojavijo belkasto sive prevleke. Poškodbe se širijo od robov in vrhov listov na ploskve listov. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino, ob su-hemv vremenu se pa listi posušijo. Na plodovih in gomoljih nastanejo trda, rjava, udrta mesta. V primeru zelo visoke vlage v zemlji cel gomolj gnije. Preventivno se branimo proti peronospori tako, da rastlin ne gojimo pregosto in da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Med zalivanjem pazimo, da ne močimo listov. Proti peronospori preventivno pomaga tudi pokrivanje tal s plastično folijo. V primeru, da paradižnik gojimo pod tunelom, moramo dobro prezračevati. Narediti moramo vse, da zemlja ni pretirano vlažna. To velja tudi po setvi, včasih pa moramo škropiti. Na biološki način uporabljamo le bakrove pripravke. Škropimo že od takrat, ko opazimo prve bolezenske znake. Še bolje pa je, da škropimo takoj, ko se pojavijo ugodni pogoji za razvoj bolezni, in sicer ko je temperatura višja od 10 stopinj Celzija in ob visoki vlagi. Bakrovi pripravki imajo karenčno dobo 20 dni, zato mora od datuma škropljenja do pobiranja poteči vsaj 20 dni. Paradižnik lahko napadeta tudi OKROGLA LISTNA PEGAVOST (Sep-toria lycopersici) in pa ČRNA PEGA-VOST(Alternaria porri). Pri prvi se na listih pojavijo 2 do 3 cm okroglasti madeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. Le poredko se madeži pojavijo tudi na sadežih. V primeru črne pegavosti pa se na listih odraslih rastlin pojavijo madeži različnih oblik in velikosti. Črna pegavost se pojavi v vseh fazah razvoja rastline. Pri obeh boleznih veljajo ista navodila, kot pri pero-nospori. V primeru hudega napada moramo v naslednjem letu kolobariti. Učinkovito je tudi po končanem gojenju pobrati in uničiti vse ostanke rastlin. Podobna bolezen je tudi ČRNA LISTNA PEGAVOST KROMPIRJA(Alter- naria solani). Na listih se pojavijo okrogle rjavo črne pege, nakar se listi začnejo sušiti. Glivica napade tudi gomolje, ki trohnijo. Bolezen zatiramo podobno kot peronosporo. Paradižnik in ostale plodovke so podvržene tudi TROHNENJU PLODOV ali FUSARIOZI (Fusarium oxi-sporum) in pa VERTICILOZI. V obeh primerih listi porumenijo, kmalu nato se cela rastlina posuši in odmre. Proti boleznima lahko ukrepamo le preventivno, z uporabo odpornih in razkuženih rastlin in kolobarjenjem na vsaj 3 - 4 leta. Učinkovito je tudi takojšnje odstranjevanje bolnih rastlin. Le v primeru večjih površin je koristno razkuževanje zemlje z vročo paro, so- larizacijo ali drugimi sredstvi. V primeru letošnjega napada teh dveh bolezni, je najbolje, da pravočasno povprašamo v trgovini o razpoložljivosti odpornih sort za naslednje leto. Omenili bomo tudi KAPUSOVO PLESEN(Peronospora brassicae). Na zgornji strani listov mladih rastlinic opazimo rumenkaste pegice, na spodnji strani listov se pa pojavijo belkasto sive prevleke. Okužba povzroči zaostanek v rasti. Ob močnejšem napadu listi porumenijo in se posušijo. Proti bolezni preventivno ukrepamo tako, da sadimo bolj redko in da malo zalivamo. Mlade rastline škropimo z bakrovimi pripravki. Obolele rastline in njihove ostanke sežgemo. Isto velja tudi za nekatere druge bolezni. Za konec še nekaj o bučkah, bučah in kumarah, kjer se včasih lahko pojavi OIDIJ. Bolezen prepoznamo po beli prevleki. V primeru močnega napada škropimo z žveplom, v hladnih urah dneva. Po škropljenju moramo počakati vsaj 5 dni za pobiranje pridelkov. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. julija 2012 1 3 Nemiri zaradi zakona o jezikih v Ukrajini S solzilnimi plini nad protestnike Na slikah: pod naslovom spopad med policisti in protestniki; desno sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu; spodaj desno grafični prikaz jezikovnega stanja v Ukrajini. EP: Hollande naj prizna manjšine v Franciji! Novoizvoljeni francoski predsednik Francois Hollande je prejel odločen poziv, naj Francija spremeni svoj odnos do manjšin. Poslali so mu ga člani mešane delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu. Poziv sta podpisala oba sopred-sednika, Francois Alfonsi in Csaba Ta-bajdi in oba podpredsednika, Kinga Gal in Carl Haglund, poleg njih pa še devet evropskih poslancev. Pismo se seveda začne s čestitkami ob izvolitvi za predsednika francoske republike, vendar evropski poslanci ne trošijo veliko besed z uvodom, ampak v pismu preidejo takoj k stvari: 24. Maja letos so v Evropskem parlamentu sprejeli delegacijo predstavnikov manjšinskih jezikov v Franciji, ki so ob koncu marca priredili vrsto manifestacij v številnih regijah Francije z zahtevo, naj se priznajo pravice manjšinskih jezikov in naj Francija spremeni svojo ustavo tako, da bo lahko ratificirala Evropsko listino o manjšinskih ali regionalnih jezikih. Pismo se nadaljuje z zadovolj- stvom, ker se j Hollande v volilni kampanji obvezal, tako v programu kot v številnih javnih nastopih, da bo kot predsednik ukrepal za zaščito manjšinskih oziroma regionalnih jezikov. Sklicujoč se na te izjave sedaj evropski poslanci pozivajo francoskega predsednika, naj izpolni obljube,m na kar evropski poslanci že dolgo čakajo. »Doslej namreč Francija v primerjavi z drugimi evropskimi državami močno zaostaja glede priznanja jezikovnih pravic,« so zapisali. Podpisniki poziva dodajajo, da se bo Hollandovo priznanje manjšinskih jezikov vključilo v splošno evropsko politiko priznavanja in vrednotenja jezikov manjšin in večjezi-čnosti, »kar bo Franciji omogočilo, da pozitivno odgovori na legitimne želje, ki temeljijo na demokraciji in na človekovih pravicah, kot so navedene med cilji Evropske unije in v Listini EU o temeljnih pravicah.« Podpisniki se v zvezi s tem izrecno sklicujejo na 2. In 3. člen Lizbonske pogodbe in na 20., 21. In 22. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Evropsko nogometno prvenstvo se je komaj končalo, reflektorji na stadionih so ugasnili, veliki evropski mediji so umaknili svoje ekipe in Ukrajina se je ponovno znašla v starem stanju razdeljene države skoraj na robu razbitja. »Zaslugo« za to nosi njen predsednik Viktor Janukovič s svojim dvoumnim poseganju po bitkah, ko so samo navidezno kulturne. Ena od teh bitk, ki je sedaj v središču pozornosti, zadeva novi zakon o uradnem jeziku. Ukrajina je, kot znano, dvojezična država. Na Zahodu prevladuje ukrajinščina, na Krimu in na vzhodu ljudje govorijo ruščino in ukrajinščino, vendar prevladuje ruščina. Novi zakon, ki ga je pred kratkim odobrila rada, ukrajinski parlament, določa, da bo na območjih, kjer prevladuje ruščina, temu jeziku priznan status regionalnega jezika. Ker bo regionalni jezik, bo ruščina enakovredna ukrajinščini v vseh javnih institucijah: v javni upravi, v sodstvu, v šolah itn. Rešitev je na prvi pogled videti razumna: če v neki regiji prevladuje ruščina, naj bi bilo torej pravilno, da se ta jezik uporablja tudi v Neuspela pobuda za enotni pisni standard provansalščine Provansalska manjšina v Italiji, ki živi v Piemontu, je razpršena po velikem ozemlju in zanjo je značilno, da v posameznih predelih uporabljajo različne jezikovne variante. To je seveda veliko bogastvo, vendar je tudi ovira, ker jezik nima enotnega standarda in je zato malo razširjen v pisni obliki. V zadnjih letih so nekateri dialektologi na fonetični osnovi izdelali pisavo, ki seveda ni poenotena, to pa je še bolj izoliralo posamezne provansalske skupnosti. Strokovnjaki in jezikovni aktivisti so se prav zaradi te razdeljenosti zbrali na posvetu z namenom, da preverijo, kako bi lahko s pomočjo novih tehnologij prispevali k ohranjanju jezika v vseh njegovih značilnostih. Razpravljali so tudi o tem, kako bi oblikovali učinkovito pisno obliko, ki bi omogočila ohranjevanje jezika. Že pred 15 leti je namreč Dominique Stich izdelal prvi predlog pisne oblike provan-salščine, ki naj bi omogočil pripadnikom te skupnosti, da se med seboj pisno sporazumevajo v ma-ternem jeziku. Pobuda je bila delno uspešna, vendar je to opazno predvsem sedaj, ko glavnina Pro-vansalcev na svetovnem spletu uporablja prav ta jezikovni standard. Na posvetu, ki je potekal v dolini Susa, so opozorili, da sedaj pro-vansalščina (uradno je to franko-provansalščina, kot ta jezik imenuje zakon 482) potrebuje korak dalje, torej nekakšno normalizirano pisavo, kakršna že obstaja za glavnino manjšin v Italiji. Tako standardno obliko so sprejeli v francoskem departmaju Rhone-Alpes. Vendar pa na tem posvetu dogovora niso oblikovalči. Poseglo je sicer veliko strokovnjakov, vsakdo pa je zagovarjal svoj prav. Poskus, ki je bil izraz dobre volje organizatorjev, med katerimi je bila tudi turinska provinca, ki je posvet finančno podprla, se je torej izjalovil; ostal je je odkrito soočenje ob ugotovitvi, da bo morala ta manjšina še veliko narediti, da si bo priborila poenoteno pisno obliko. uradnem življenju. Zato je videti čudno, da se temu upirajo prav pripadniki demokratične in liberalne opozicije predsedniku Janukoviču; če pa svari globlje pogledamo, bomo ugotovili, da za to obstajajo tehtni razlogi. Prvega je treba iskati v dejstvu, da je postopek sprejetja tega zakona izzvenel kot nekakšen državni udar. Stranka regij, kateri pripada Januko-vič, je namreč uporabila prevaro iz pravilnika, ki omogoča sprejemanje zakona brez parlamentarne razprave in parlament sploh ni mogel razpravljati o amandmajih, ki jih je predlagala opozicija. Predsednik parlamenta Volodimir Litvin in podpredsednik Mikola Tomenko sta iz protesta odstopila; javno sta izjavila, da je sprejem tega zakona »prevara« na škodo Ukrajine. Bitka, ki je v parlamentu ni bilo mogoče voditi, se je tako preselila na ulice. Kakih tisoč demonstrantov se je zbralo na protestu proti temu zakonu. Tudi tu do oblasti uporabile železno roko in razpršile demonstrante s policijskim napadom in s sol-zilnimi plini. To pa je le še potrdilo vtis, da gre pri zakonodaji o jeziku za nekakšen polovični državni udar. Seveda se tu upravičeno postavlja vprašanje, zakaj tolikšna naglica s strani vlade in tolikšna jeza s strani opozocije, glede na dejstvo, da gre za zakon, ki naj bi zajamčil večjo svobodo. Za to so trije temeljni razlogi. Prvi je določilo, da regija, v kateri je najmanj 10 odstotkov ljudi, ki govorijo rusko, lahko zahteva uveljavitev nove zakonodaje in torej uvede ruščino kot uradni jezik. Stara sovjetska birokracija bi torej lahko uvedla ruščino kot uradni jezik tudi v regijah, kjer 80 odstotkov ljudi govori samo ukrajinščino. Ukrajinci, ki želijo govoriti v svojem jeziku, bi bili torej di-skriminirani v lastni domovini. Drugi razlog je v dejstvu, da je bila ruščina stoletja in vse do lta 1991 jezik gospodarjev. Najprej v carski Rusiji in nato v komunizmu: Rusi so bili v Ukrajini ves čas dominantna sku- pina, njihovi nadvladi Ukrajinci niso bili kos in Ukrajina je bila dejansko nekakšna ruska kolonija. Sovjetska zveza bi po svoji ustavi morala zagotoviti enakopravnost narodov, ki so jo sestavljali. V praksi so se stvari odvijale drugače, tako da so v času komunizma ljudje objokovali carsko Rusijo. Stalin, ki je bil po rodu Gruzijec, vendar v politiki ruski nacionalist, je v letih 1932-1933 umetno povzročil pomanjkanje z lakoto, zaradi katere je umrlo najmanj 5 milijonov ljudi. To je naredil namerno, kajti kotel je izkoreniniti »uporni« narod tako, da ga je prizadel v želodcu, poleg tega,m da ga je prizadel v možganih. Pa tudi v letih 1944-1945, ko so Ukrajino »osvobodili« izpod nacistične okupacije, je Stalin deportiral milijone Ukrajincev samo zaradi pripadnosti narodu, ki ga je kar počez obtožil kolaboracioniz-ma. Za slehernega Ukrajinca, ki že ohranja zgodovinski spomin, je ruščina jezik lakote, eksekucijskih vodov in plombiranih vlakov. Ko vidijo, da se ruščina zopet uvaja kot uradni jezik tudi v regijah, kjer so Rusi zelo maloštevilna manjšina. Se odzivajo kot bi se odzvali na vsak zelo nizek udarec. Tretji razlog prihaja od samega Putina, ki nikakor ne skriva teženj, da bi si ponovno prisvojil Ukrajino. To želi narediti predvsem z uveljavljanjem gospodarske nadvlade. Januko-vič pa nikakor ne skriva namena, da bi ta načrt podpiral. Novi jezikovni zakon, ki ga je na Janukovičevo zahtevo odobril parlament na dan, ko je predsednik kot svojo prvenstveno zunanjepolitično prioriteto navedel željo, da Ukrajina ohrani prvenstveno dobre odnose z Rusijo, je torej upravičeno razburil veliko število Ukrajincev. To so torej razlogi, zaradi katerih tako formulirani novi zakon o jeziku ustvarja dramatično ozračje konflikta med dvema nasprotujočima si načeloma samoodločbe. Odslej se bo pravica Rusov, da uporabljajo lastni jezik, konfliktualno soočila s pravico Ukrajincev, da v svoji državi govorijo v svojem jeziku. POD ZELENO STREHO 16 Nedelja, 15. julija 2012 NEDELJSKE TEME / FERNANDO LUGO IZGUBIL MANDAT V PARAGVAJU »Pralamentarni golpe« odstranil predsednika Pomen krajevne arhitekturne identitete Barbara Žetko Bruno Križman 22. junija je paragvajski parlament odvzel predsedniški mandat Fernandu Lugu, enemu tolikih levičarskih voditeljev južne Amerike iz zadnjega desetletja. Stvar bi lahko dokazovala uspešnost demokracije. Vzrok so bili neredi ob koncu demonstracije kmetov brez zemlje. Enajst protestnikov je policija ubila in sama v svojih vrstah naštela šest žrtev. V nenavadno hitrem postopku, ki ni trajal niti en dan, sta obe veji parlamenta (ena soglasno, druga z minimalno opozicijo) sklenili, da Lugu odvzameta mandat. Stvar morda ni tako enostavna, kot navajajo veliki mediji. Fernando Lugo je bil namreč duhovnik, pred objavo kandidature za volitve leta 2008 celo škof v kraju San Pedro, enemu najrevnejših v državi. V mladih letih se je samostojno odločil za šudij teologije in bil leta 1977 posvečen za duhovnika. V njegovi družini je prevladovalo izrazito revolucionarno vzdušje. V času Stroess-nerjeve diktature (1956-1989) je policija njegovega očeta dvajsetkrat aretirala. Eden od bratov je zbežal in našel novo domovino na Švedskem, drugi pa v Franciji. Bodoči predsednik je na samem začetku duhovniškega delovanja kazal očitne znake nelagodja, zato so ga poslali v Ekvador za misijonarja. Tu se je »nalezel« teologije osvoboditve, po mnenju papeža Wojtile rakaste rane v tkivu južnoameriških narodov. Po petih letih dejavnosti v Ekvadorju se je ob povratku v Paragvaj znašel pred novo deložacijo. Tokrat so ga poslali kar v Rim, da bi se na eni od vatikanskih univerz končno ... spametoval. Pa se ni! V Paragvaju so se medtem znebili Stroessnerja, oblast pa je ostala v rokah oligarhije. 80 odstotkov obdelane površine v tej državi pripada dvema odstotkoma prebivalstva. Luga niso mogli kar tako odstraniti, ker je bila država uradno demokratična in je novi tok oblastnikov užival podporo ameriškega State Depart-menta. Imenovali so ga za škofa in upali, da se bo v revni škofiji dovolj intenzivno zaposlil z reševanjem vsakodnevnih tegob vernikov. Razgledanost, ki jo je pridobil v tujini in temeljito razumevanje ustroja domače kmečke družbe sta ga silili k razmišljanju o predsedniški kandidaturi. Še nekaj mesecev pred volitvami je večkrat izjavil, da ne bo kandidiral, vsakodnevne procesije sindikalistov, kmetov, delavcev in umetnikov pa so tehtnico prevesile na stran političnega udejstvovanja. Proti tej možnosti sta se v tujini postavila ameriški predsednik Bush in poljski papež. Bushu pripisujejo navodila obveščevalni agenciji CIA, naj raz- Odstavljeni paragvajski predsednik Fernando Lugo misli o fizični likvidaciji, Wojtila pa je na ogled poslal nič manj kot slovenskega kardinala Franca Rodeta, načelnika ene od vatikanskih služb za pra-voverstvo. Rode je v Paragvaj sicer odpotoval ob priložnosti duhovniškega shoda, kot je napisal avtor Lugove biografije High O'Shaughnessy, vendar pa z diskretno nalogo, da Luga odvrne od kandidature, ki bi bila nevarna za paragvajski status quo. Izkazalo se je, da je Rode prvi krog izgubil, vznemirljiva pa je novica, da Luga preganja rak. Bo torej v besedah venezuelskega voditelja Chaveza, ki je svoji slični bolezni dodal še zdravstvene težave argentinske predsednice Cristine Kirchner, nekaj resnice? Svoj čas je namreč opomnil ekvadorskega predsednika Correo in predvsem bolivijskega Eva Moralesa naj se čuvata. Kje so grehi Fernanda Luga? Demonstracije s smrtnimi žrtvami so nastale ob nezadostnem doseganju ciljev agrarne reforme, ki so v programu vsakega levičarskega voditelja v južni Ameriki, se pa redno srečujejo s kasto veleposestnikov, ki nočejo odstopiti niti pedi zemlje, vsekakor pridobljene z enostavnim izgonom ali celo genocidom avtohtonih prebivalcev, ki so v Paragvaju narodnosti Guarani. Mandat je Lugu odvzel parlament, ki je postal znova konservativen. Obdelava zamenjave barve bi terjala globljo raziskavo, upoštevati pa je treba dejstvo, da je volilno telo v Paragvaju politično slabo osveščeno. Na velikih ali ogromnih posestvih, ki so jih na novo uredile multinacionalke za pridelovanje hrane in pridobivanje rastlinskih prvin za zelena goriva, delajo kmetje v povsem fevdalnih razmerah in ne vedo, kaj se izven njihovega območja dogaja. Gospodar jim je vse. Oče, dobrotnik, učitelj in po potrebi sodnik. Sindikalno delovanje lahko pomeni izgon iz podjetja. Volitve leta 2008 v takih razmerah niso dale plebiscitarne zmage Fer-nandu Lugu. Oddanih je bilo 1874 tisoč glasov. Lugo jih je zbral 766 tisoč, najbližja zasledovalka Blanca Ovelar 574 tisoč, nadaljni konservativec in član vojaške kaste Lino Oviedo pa 411 tisoč. Skrajna levica, ki je pri prejšnjih volitvah zbrala kar petino preferenc, je povsem pogorela. Skoraj vsi njeni pristaši so videli v Lugu konkretnejšo možnost za uspeh. Lugo je zbral torej samo relativno večino, nekaj podobnega kot svoj čas Allende v Čilu. Odpoklic Luga so kozmetično prikrili s podelitvijo funkcije podpredsedniku Federicu Francu, ki je bil ves čas volilne kampanije tesno ob strani Luga. Fernandu Lugu so odkrili tudi grehe drugačne narave. Bil naj bi namreč oče dveh otrok in do njihovega priznanja bo v kratkem prišlo. Več kot pribito je, da bivši predsednik ne bo več škof. Vse analize pa izpostavljajo, da je šlo v Paragvaju za »demokratičen« golpe. Nič vojaških enot, nič klasičnih policistov v škornjih in s temnimi očali, nič »desaparecidov« in mučenj. Morda je ta parlamentarni golpe preizkus za nove podvige v Venezueli in Boliviji. Morda tudi drugje, kjer se je zavest pol stoletja zatiranih avtohtonih narodov močno prebudila in v nekaj primerih v svoje roke vzela vsaj del političnega vpliva. V Paragvaju Let iz Buenos Airesa v Asuncion je doživetje. Letalo pretežno leti nad reko Parana, eno največjih na svetu. Glavni tok in stranski kanali tvorijo pravo notranje morje in nobeno presenečenje niso v pristanišču paragvajske prestolnice oceanske ladje, ki razkladajo industrijsko blago in natovar-jajo žitarice in druge poljedelske pridelke. Rio Parana niti ne teče skozi prestolnico, ki jo oblegata Rio Pilcomayo in Rio Paraguay, že sama veletoka nepojmljivih razsežnosti. Na drugi strani trgovskega pristanišča so privezane bojne ladje, »Marina de guerra«! Paragvaj si jih je kupil od kake razvite države, da lahko nanje postavlja svoje »almirante«, admirale. S temi ladjami, ki nikakor niso prav majhne, plujejo proti zgornjim tokom svojih rek in predvsem Bolivijcem razkazujejo mišice. Menda v Asuncionu ni ulice, ki bi ne nosila ime po kakem vojaku. Capi-tani, coroneli, tenienti, generali, ma-riscali in almiranti so vsepovsod. Če so nanjo pozabili v Španiji, tam še obstaja avenida Generalisimo Franco, po nekdanjem španskem diktatorju. Radovednost pa ob samem prihodu zbudi ime letališča: Silvio Petti-rossi. Da ni to kak Petaros? Življene-pis izkazuje italijanske korenine, ki pa so postavljene nekje v Spoleto. Ta Pet-tirossi se je za pilota izšolal v Italiji in se je že pri 29 letih smrtno ponesrečil v letalski nesreči. Enaka usoda je dočakala tudi njihovega »libertadorja« mariscala Felixa Estigarribio. Paragvaj kot svojo osvoboditev smatra zmago nad Bolivijo v sloviti »guerra del Cha-co« v 30. letih prejšnjega stoletja. »Defensores del Chaco« je tudi ime stadiona, kjer igra nogometna reprezentanca. Estigarribio so med to vojno oboroževali Angleži. V neprijaznem Chacu, polnem bodičastih goščav, kač in kajmanov, je razvil gverilski način bojevanja. Nemci so podpirali Bolivijo. Cilj so bila porečja na meji z Ama-zonijo, kjer so že slutili ležišča nafte. Nemški nasveti niso zalegli, Bolivijci so vojno izgubili, Parag-vajci pa zmagali. Nihče pa ni preštel več sto tisoč padlih. Na severozahodu države je v Chacu kraj Mariscal Esti-garribia, ki je bila najbolj edinstvena točka obiska te države. V njej je bila najimenitnejša zgradba hostal »el Ale-man« ali Nemec. Lastnik je bil Nemec, verjetno potomec enega od številnih nacistov, ki so se po vojni zatekli v to do njih prijazno in varno državo. Nemcev je v Paragvaju toliko, da v Asuncionu izhaja »Die deutsche Rundschau« (nemški obzornik). Ima pa Paragvaj edinstveno značilnost, da je domač jezik guarani ob kastiljščini (špaščini) uradna govorica. Ko slišiš, da v guarani med seboj govorijo celo belci, ostrmiš! V Paragvaj je prišlo tudi nekaj iz naših domačih krajev. V kraju Itaipu (kamen, ki se smeje) sta Paragvaj in Brazilija zgradili na reki Parana strahovito cementno pošast, ki hrani drugo največjo hidro-centralo na svetu. Prehiteli so jo samo Kitajci s svojimi »tremi soteskami«. In tu voda mogočnega Paranaja poganja nekaj turbin, ki so jih izdelali v Bo-ljuncu! Ko sem se prejšnji konec tedna peljala iz Kočevja proti Trebnjem, sem med vožnjo občudovala ne samo idilično dolenjsko pokrajino z njenimi rodovitnimi polji in bujnimi gozdovi, temveč tudi naselja z njihovo krajevno arhitekturno tradicijo. Med potjo sem se ustavila v Žužemberku, da bi si ogledala mestece, pa sem se morala zaradi cestnih del v središču peljati po obvoznici in mi ni uspelo, da bi z avtom prispela do Krke. Tako sem se odločila, da bom parkirala nekje dlje in se sprehodila po ulicah, da bi si ogledala morebitne arhitektonske posebnosti oz. znamenitosti tega kraja. Ni se mi bilo treba dolgo sprehajati, saj sem po nekaj korakih za skupino lepih, prenovljenih hiš zagledala kozolec. Ponosen lastnik, ki je opazil, kako sem ga z zanimanjem fotografirala, mi je razložil, da so ga zgradili po drugi svetovni vojni, kar me je začudilo. Šestdeset let je relativno kratek čas, saj je lahko življenjska doba nekaterih lesenih konstrukcij, če so pravilno zasnovane, zgrajene in zaščitene pred vlago, UV žarki in škodljivci, dolga sto ali več let, v določenih primerih celo nekaj stoletij. Kakorkoli že, nekaj me je v tem kozolcu pritegnilo in me poneslo naravnost v preteklost: v relativno bližnjo, glede na leta, v bolj oddaljeno glede na kulturno tradicijo. Kozolec je tipičen izraz slovenske krajinske tradicije, ki obogati pokrajino s svojimi med seboj različnimi, a vendar hitro prepoznavnimi oblikami. Še danes nas opozarja, da je bila nekoč uporaba lesa, naravnega, avtohtonega gradiva, nekaj povsem samoumevnega. Vendar to ni edino, kar razumemo, ko opazujemo rezultat visokih tesarskih tehnik, pridobljenih v stoletnih izkušnjah mojstrov, ki so si jih predajali iz roda v rod. Iz njega lahko razberemo prefinjen čut ne samo za funkcionalno, življenju in delu prilagojeno konstrukcijo, temveč tudi za likovno kakovostno arhitekturo, ki zrcali kulturno in gospodarsko raven prebivalstva. Tovrstna arhitektura torej predstavlja izraz lokalne identitete, ki se deloma ohranja še danes, čeprav v zadnjih desetletjih popolnoma spremenjene življenjske navade postavljajo obstoj teh tipičnih objektov pod vprašaj. Funkcionalno so se že podredili drugačnim potrebam, kot je bilo prvotno shranjevanje sena, saj večkrat služijo za parkiranje traktorja ali kot skladišče za najrazličnejšo kramo. V nekaterih, čeprav redkih primerih pa jim posvetimo posebno pozornost in jih ovrednotimo s tem, da jih spremenimo v okrasni element, v svojevrstno lopo, pod katero se družimo ob prazničnih priložnostih s sorodniki in prijatelji. S tem skušamo ohraniti vsaj delček tradicije krajevnega graditeljstva, ki se, žal, iz dneva v dan vse bolj izgublja. Pozitivno je, da se ljudje vse bolj zavedajo kulturnega bogastva, ki ga predstavljajo kozolci. Pri ovrednotenju tipskih vzorcev, ki zaznamujejo teritorij in torej poudarjajo raznolikost krajevnih tradicij, pa ne smemo pozabiti, da je bistvenega pomena ohranjanje vseh značilnosti različnih krajin. Te se izražajo v urbani in arhitekturni identiteti, v graditeljski tehniki in v uporabljanju tradicionalnih materialov. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so se, žal, prevečkrat uveljavljale take vrednote, ki so postavljale v ospredje industrijsko tehnično oblikovanje prostora in vseevropske oz. globalne stavbne oblikovne značilnosti. Pri novogradnjah smo vedno manj upoštevali identiteto obstoječih gradbenih struktur in nekritično posnemali tuje modne vzore. Morda ta navada ni bila tako razširjena na Krasu, kjer so podrobni regulacijski načrti s svojimi smernicami oz. zahtevami pogojevali načrtovanje novih in obnovo obstoječih hiš. Je pa precej pogosta v raznih ne samo slovenskih in italijanskih, temveč tudi v evropskih krajinah, kjer se arhitekturno oblikovanje opira na posnemanju tujih rešitev. Če bi se ta trend nadaljeval, bi krajine postopoma izgubile svoje prepoznavne značilnosti, pridobljene v stoletjih kulturnega in gospodarskega razvoja. Na srečo sedanje mednarodne smernice trajnostnega razvoja poudarjajo pomembnost ohranjevanja raznolikosti prostora in svetujejo pred posegom v okolje podrobno analizo krajevnih gradbenih tradicij in lokalnih arhitekturnih značilnosti. Ponovno je treba uvajati vrednote, ki jih je človek v zgodovini že uveljavil. Tako kot v preteklosti je treba prilagoditi splošne sodobne smernice v arhitekturnem oblikovanju krajevnim posebnostim in ohraniti razpoznavne značilnosti okolja, da se izognemo globalnemu oz. plitvemu načrtovanju, ki privede do degradacije naših krajin, ki ni le okoljska, temveč tudi družbena in kulturna. Poleg kozolcev skušamo torej ohraniti celotno arhitekturno in gradbeno tradicijo naših krajev, da se bosta lahko naša kultura in identiteta tudi preko njih ohranili v prihodnosti. Nedelja, 15. julija 2012 1 7 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Napoved pokrajinske uprave na srečanju v Štmavru S korenito sanacijo bodo onesposobili grozeči usad Dela, ki bodo pokrajino stala 210 tisoč evrov, naj bi bila zaključena še pred koncem leta GORICA - Univerzitetna ponudba se širi V palačo Alvarez prihaja Visoka šola za umetnost Ustanovljena je bila v Ljubljani, od lanskega leta pa je del Univerze v Novi Gorici V pričakovanju na evropsko univerzo, ki bi lahko v prihodnjih letih zaživela s pomočjo EZTS-ja, se v Gorico seli tudi Visoka šola za umetnost, ki je bila ustanovljena leta 2008 v Ljubljani in je od lanskega leta del didaktične ponudbe Univerze v Novi Gorici. Sedež je izobraževalna ustanova našla v palači Alvarez v Ulici Diaz, ki je po selitvi dejavnosti Videmske univerze v obnovljeni samostan Sv. Klare ostala napol prazna. Novico o tem, da bo Gorica po fakultetah in tečajih tržaške, videm-ske in novogoriške univerze ter visoki šoli CIELS gostila še Visoko šolo za umetnost, nam je potrdila Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine, ki je lastnica palače Alvarez. Na Visoki šoli za umetnost izvajajo program Digitalne umetnosti in prakse, v študijskem letu 2012/13 pa začenjajo z drugostopenjsko nadgradnjo Medijske umetnosti in prakse. Praktično naravnani študij na triletnem visokošolskem programu Digitalne umetnosti in prakse omogoča raziskovanje v treh različnih umetniških okoljih: filmsko okolje, okolje kreativnih industrij in okolje sodobnih umetnosti. Prijava na Visoko šolo za umetnost poteka prek centralne Visokošolske prijavno-in-formacijske službe Univerze v Novi Gorici, razgovori potekajo na lokaciji VŠU-ja v Ljubljani, kjer so doslej potekale didaktične dejavnosti. (Ale) Zaraščeno območje usada, ki ga bo pokrajina sanirala foto vip APrimorski ~ dnevnik Vhod pri Fari zaprt V okviru gradnje avtoceste Vileš-Gori-ca bodo jutri, 16. julija, v zgodnjih jutranjih urah zaprli vhod na hitro cesto pri Fari. Zaprt bo približno en mesec, obvoz pa bo ustrezno označen. Stavka avtobusov Goriški sindikati so se pridružili državni stavki prevoznikov, ki je bila sklicana za petek, 20. julija, med 17. in 21. uro. Podjetje APT sporoča, da bo lahko med stavko moten mestni in medkrajevni prevoz. Okence za prodajo vozovnic v Gorici bo zaprto od 10. ure dalje; za informacije bo med 7.30 in 19.15 na voljo zelena številka 800-955957. Gumenjak nasedel Patruljni čoln karabinjerjevje sinoči v Gra-dežu priskočil na pomoč trem mladeničem - dvema dekletoma iz Bocna in fantu iz Vidma -, ki so dober kilometer od obale nasedli z gumenjakom. Ob karabinjerjih, ki so klic na pomoč prejeli ob 19.30, so v akciji sodelovali še osebje luške kapitanije in prostovoljci civilne zaščite. Trojico so pripeljali na obalo z gumenjakom vred. Poklon Brecljevim Združenje Concordia et Pax, namen katerega je preseganje starih sovraštev ter zavzemanje za spravo med narodi ob meji, vabi danes ob 17. uri v Zgornjo Branico, kjer bodo z mašo počastili spomin na štiri člane družine Brecelj, ki so jih julija 1944 umorili partizani. Tako se bodo poklonili tudi spominu na pred nedavnim umrlega duhovnika Bogomila Breclja. Odhod bo danes ob 16. uri z Rdeče hiše v Gorici. Plazovi in usadi od nekdaj ogrožajo različne predele Štmavra, še zlasti na strmih pobočjih nad Sočo. Komaj je odpravljena nevarnost plazenja določenega odseka ceste, ki pelje skozi vas, pa se ob nalivih pojavi druga razpoka, ki znova povzroča zaskrbljenost in ponekod grozi tudi hišam. Ravno zaradi tega sta že nekaj let pod nadzorom krajši odsek ceste in manjše parkirišče v bližini štmavrske cerkve. Na tamkajšnjem usadu, ki sicer trenutno miruje, so strokovne službe opravile ustrezne geološke preglede, na goriški pokrajini pa so sklenili, da s korenito sanacijo preprečijo, da bi se ponovno aktiviral. Ukrep so prišli v Štmaver napovedat pokrajinski upravitelji, ki so se s krajani sestali na sedežu društva Sabotin. Srečanja se je udeležilo lepo število domačinov, ki so jim pojasnili načrtovani poseg. Pokrajinsko upravo, ki ji je dvojezično dobrodošlico izrekel predsednik društva Sabotin Valentin Devinar, so zastopali predsednik Enrico Gherghetta, podpredsednica Mara Černic, odbornica za javna dela Donatella Giron-coli in svetnik Aljoša Sosol, tehnično plat zadeve pa sta obrazložila funkcionarja Lara Carlot in Paolo Bosini. Po navajanju upraviteljev naj bi bila dela zaključena še pred koncem letošnjega leta. Gre za poseben in drugod že preverjen sistem sanacije, ki predvideva izvedbo globokih vrtin, v katere bodo vstavili kakih 25 metrov dolge jeklene cevi, vse skupaj pa bodo zalili s cementom. Cevi bodo vstavljene navpično, poševno in vodoravno, tako da bo zgrajena neke vrste podzemna kletka, ki bo utrdila prizadeto območje. Poskrbljeno bo tudi za odvodnjava-nje meteornih voda. V sanacijo bodo vložili 210.000 evrov, ki jih je pokrajini dodelila dežela. Čeprav gre za zahtevna dela, po zagotovilih pokrajine le-ta ne bodo ovirala prometa skozi vas. V razpravi, ki je sledila, je bil poudarek tudi na drugih problemih, s katerimi se spopadajo Štmavrci. Domačini so opozorili zlasti na težave, ki jih povzroča izredno slabo stanje cest, zgražali pa se se nad gluhoto javnih uprav, ki se ne odzivajo na opozorila. Govor je bil tudi o opevani kolesarski progi, načrt katere je ostal le na papirju, in še ta je bil izdelan brez posvetovanja s krajani. Gherghetta je sprejel obvezo, da si bo v kratkem ogledal območje in si tako ustvaril jasno sliko o vseh problematikah vasi na pobočjih Sabotina. Naj k temu še pripišemo, da je ravno te dni v polnem teku popravilo ceste, ki od štmavrskega župnišča pelje proti pokopališču. Ta in številni drugi posegi so sad dolgoletnih prizadevanj ukinjenega rajonskega sveta, ki je bil dragocen glasnik vasi na desnem bregu Soče. (vip) GORICA - Priprave na obnavljanje Trgovskega doma Sedem načrtov za dvorano Prostori knjižnice naj bi ostajali odprti pozno v noč - Zbirajo pričevanja in fotografsko gradivo zlasti iz časa pred drugo svetovno vojno Ne pomnim, da bi v zadnjem desetletju stopal v kakšen prostor s tolikšnim slovesnim občutkom, kot se je pripetilo v petek pod večer med odprtjem razstave maket o preureditvi glavne dvorane Trgovskega doma. V tistem prostoru so se torej družili pred Veliko vojno naši (pra)predniki na koncertih, gledaliških prizorih, predavanjih, tamburaških in telovadnih nastopih ter družabnih plesih?! Veliko je o tem napisanega, raziskanega in prebranega, a konkretno ni v tisto dvorano, kasneje poimenovano »Petrarca«, še vstopil niti en odstotek sedanjih goriških (kaj šele ostali) občanov slovenskega jezika. Bila je preva-rantsko odtujena po prvi svetovni vojni, pred odobritvijo zaščitnega zakona za Slovence pa dodeljena mestni knjižnici. Po osvoboditvi leta 1945 jo je kratek čas zopet uporabljala slovenska narodna skupnost, nato je spet bila odvzeta moralno upravičenim lastnikom in bila v letih '50 prejšnjega stoletja uporabljena za prireditve večinskega naroda. Samo to slednje je ob začetku ogleda maket omenil župan Et-tore Romoli med svojim pozdravom, vse pravkar zapisano so zamolčali vsi govorniki. Nekaj več kot petdeset udeležencev, največ je bilo študentk in študentov fakultete za arhitekturo Tržaške univerze, si je že med čakanjem na uradne posege raznih javnih upraviteljev ogledalo sedem načrtov, ki jih je pod mentorstvom svojih docentov izdelalo triinpetdeset univerzitetnih slušateljev. Izbran bo seveda eden in nanj se bo osredotočilo nadaljnje delo vseh ali skoraj. Iz seznama načrtovalcev je mogoče slutiti, da gre za najmanj devet narodnosti, kar je zanimiv pokazatelj, kdo vse prihaja študirat v naše mesto. Mentorji pa so Giovanni Fraziano, Roberto de Rosso, Claudio Maninno, Stefano Simionato in kot pridruženi predavatelj Dimitri Waltritsch. Ravnatelj državne in posoške knjižnice Marco Menato je posredoval svoje izjemno zadovoljstvo, da se je projekt premaknil z mrtve točke. Izrazil je upanje, da bodo goriški uporabniki sicer večnamenskega prostora (o tem je dnevnik obširno poročal že včeraj) končno zadovoljni s sre- Dva izmed prikazanih načrtov diščnostjo dodatnega knjižničnega sedeža, saj so nekatere druge rešitve in poskuse označili za »periferne« kljub temu, da se nahajajo na območju mestnega središča, katerega premer meri - reci in piši - 500 metrov. Ostali posegi, ki so jih imeli Piergiorgio Gabassi v imenu univerze, Giovanni Fraziano v imenu fakultete za arhitekturo, župan Romoli in občinski odbornik za kulturo Rodolfo Ziberna, so vsi izzveneli v duhu povezovanja med mestom in vseučiliščem ter rasti specifične fakultete vključno s študenti, ki imajo priložnost, da na konkretnem primeru obnove raziskujejo in iščejo najprimernejše rešitve, saj družbeno okolje pričakuje njihovo vključevanje v mestno tkivo. Posebej je vredno omeniti zamisel, naj bi obnovljena dvorana s pritiklinami in del stav- Današnji videz dvorane Trgovskega doma be, v katerem obnova že poteka v okviru slovenske Narodne in študijske knjižnice, bili po zaključku del vsak dan odprti čez polnoč, kot je v navadi v nekaterih mestih v severnih evropskih državah. Razstava v dvorani Trgovskega doma bo na ogled do 27. avgusta ob delavnikih med 10. in 13. uro. Priprave na obnovitvena dela so spodbudile državno knjižnico tudi k zbiranju pričevanj in podob, ki dokumentirajo pretekle dejavnosti v dvorani. Te se še najdejo od šestdesetih let dalje, iz starejšega obdobja, zlasti iz časa pred nastopom fašizma, pa jih imajo na voljo bolj malo, zato pozivajo ljudi, ki hranijo gradivo, naj se zgla-sijo v knjižnici. V načrtih imajo namreč postavitev dokumentarne razstave ob odprtju obnovljenih prostorov. bumbaca Za konec se še trenutek vrnimo v samo dvorano in k dvema njenima značilnostma, na kateri je vredno opozoriti: balkon brez lož ali sedežev obkroža prostor na treh straneh, kot je bilo v navadi v času tedanje gradnje telovadnic za orodno telovadbo - gledalci so od zgoraj sledili izvajanjem skupinskih sestavov ali posameznim nastopom na konju, bradlji, drogu, gredi ... , na stropu pa so izvirna in nepoškodovana svetila s kolobarji drobnih okraskov. Za balkon že vemo, da bo ostal, saj bodo ob stenah omare s knjižnim fondom, za svetila pa upajmo, ker bodo predstavljala neposredno vez med sedanjostjo oziroma prihodnostjo in zdaj že odmaknjeno preteklostjo, katere vsebin ne smemo pozabiti. (ar) 1 18 P etek, 13. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR —/ DOBERDOB - Praznovanje stoletnice godbe Kras se je začelo z jubilejnim koncertom Ponosni na preteklost, v prihodnost pa vstopajo z mladostnim zagonom Na petkovi prireditvi in na včerajšnjem dogajanju množična publika in številni gostje, danes vrhunec s sprevodom in plesom Slavnostni koncert pihalnega orkestra Kras je v petek v Doberdobu odprl tridnevno praznovanje, s katerim godba obeležuje stoletnico svojega plodnega delovanja. Ob sedanjih in bivših članih praznuje pomembni jubilej vsa vaška in tudi širša skupnost občine: domačini, gostje, predstavniki drugih godb in društev so se že na uvodni večer v velikem številu zbrali pod šotorom v občinskem parku, kar zgovorno priča o navezanosti na orkester, ki ga danes vodi Patrick Quaggiato. Občinstvo je pozdravil predsednik pihalnega orkestra Luciano Gergolet, ki je tudi s pomočjo pričevanj nekaterih starejših domačinov obnovil zgodovino godbenega društva, katerega statut sega v leto 1912, voditeljica večera Barbara Jelen pa je nato prepustila mikrofon še številnim gostom. Pozdravili so doberdobski župan Paolo Vizin-tin, pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, predsednik Zadružne banka Doberdob in Sovodnje Dario Peric, župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Ma-rušič, predstavnika pokrajinske in državne zveze godb ANBIMA ter predstavniki raznih krajevnih društev in godb. Vsi so godbi čestitali in ji voščili, naj še naprej uspešno ohranja svojo tradicijo, kar ni pod vprašajem, saj je med člani kar nekaj mladih obrazov. Večer se je nadaljeval s koncertom pihalnega orkestra, s katerim je ob tej priložnosti sodelovala tudi pevka Martina Kozina z Dobro-vega. Za zaključek so na oder stopili še bivši godbeniki, ki so skupaj z današnjimi člani orkestra zaigrali pesem Moja domovina. Večer, v teku katerega so podelili priznanja tudi bivšima dirigentoma Stojanu Ristovskemu in Igorju Pericu ter Quaggiatu, se je zaključil v prazničnem vzdušju s torto in petjem. Praznik se je nadaljeval sinoči, ko so nastopili gojenci godbeniške glasbene šole, ma-žoretna skupina iz Prvačine in ansambel »Die Grazer Spatzen«, vrhunec praznovanja pa bo Orkester (desno), Patrick Quaggiato (zgoraj) in publika, ki jo je na koncertu nagovoril Luciano Gergolet (levo) bonaventura danes. Ob 17. uri bo povorka raznih pihalnih orkestrov po doberdobskem vaškem središču, ob 20. uri pa bo v občinskem parku zaključni ples z ansamblom Kraški muzikan-ti. Še danes bo v godbeniški glasbeni sobi odprta tudi razstava, v okviru katere so na ogled fotografije in dokumenti, ki pričajo o bogati zgodovini godbenega društva. (Ale) GORICA - Mednarodno tekmovanje Seghizzi Brez izstopajočih podvigov, a s pristno zborovsko zabavo Z današnjim tekmovanjem najbolje uvrščenih zborov (ob 16.30 v gledališču Verdi) in z gala koncertom nagrajencev, ki bo sledil večerni slovesnosti podelitve nagrad (ob 20.45), se bo zaključil tekmovalni del letošnjega mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghizzi. Člani žirije Božidar Crnjan-ski iz Srbije, Francisco José Herrero iz Španije, Gert Jan van Beijeren iz Nizozemske, Italijanka Paola Versetti in Slovenec Sebastjan Vrhovnik so od petka do danes poslušali devetnajst zborov in skupin v kategorijah za renesančno, romantično, sodobno, ljudsko, zabavno in črnsko duhovno glasbo. Pisana množica pevcev je letos združila Ameriko, Azijo in Evropo s tekmovalci iz Rusije, Poljske, Italije, Indonezije, Estonije, Madžarske, Kolumbije, Kanade in Hrvaške. Predstavnikov iz Slovenije tokrat ni bilo, Italija pa se je ponovno opogumila za nastop s sedmimi zbori. Splošni nivo letošnjega izbora ni visok; tudi brez izstopajočih podvigov pa je bila pristna zborovska zabava zagotovljena predvsem v včerajšnjem, najbolj pisanem programu ljudske glasbe, kjer je vsak zbor lahko predstavil delček svoje glasbene tradicije, včasih tudi z uporabo noš in drugih za-znamujočih elementov narodne folklore. Starost pevcev je nihala od uglajenih glasov mladih iz Poljske in Estonije do navdušenih pevcev kanadskega moškega zbora, ki imajo za seboj določeno zborovsko kilometrino. Občinstvo, ki je letos sledilo vsem nastopom v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, bo danes v gledališču Verdi lahko primerjalo svoje vtise z uradnimi rezultati. Na nagrajevanju bodo organizatorji podelili tudi častno nagrado »Življenje za zborovsko glasbo«, ki bo tokrat ostala v naši deželi, saj jo bo prejela Sonia Magris Sirsen, ki se je rodila v Ri-jeki, a živi v Trstu. Vodila je razne zbore, med katerimi tudi zbor Vox Julia iz Ronk, s katerim je prejela tudi prvo nagrado na državnem tekmovanju v Arezzu leta 1985. (rop) Eden izmed nastopajočih zborov v včerajšnjem programu bumbaca LOCNIK Varstvo za otroke uslužbencev doma Culot »Stvaren odgovor na potrebe zaposlenih staršev.« Tako je goriška občinska odbornica Silvana Romano ocenila pomen nove storitve, ki jo bo uslužbencem doma za ostarele Angelo Culot ponudila zadruga L'On-da nova iz Gradeža, ki upravlja lo-čniško ustanovo. Od ponedeljka, 23. julija, bodo uslužbenci lahko zaupali svoje otroke vzgojiteljicama središča »All'asilo del nonno«, ki bo poskusno delovalo do 7. septembra na dvorišču in v notranjih prostorih do- ma za ostarele. »Ko smo se prijavili na razpis goriške občine za upravljanje doma za ostarele, smo v ponudbo vključili tudi nekaj projektov, ki so namenjeni dobremu počutju uslužbencev,« je povedala predstavnica zadruge L'Onda nova Samanta Mosco in pojasnila, da mednje spada tudi projekt središča »All'asilo del nonno«. Le-to bo delovalo kot neke vrste vrtec za otroke uslužbencev, katerim bodo zagotovili varstvo od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro. Dejavnosti bodo prekinjene samo med 13. in 18. avgustom, tedenska cena na otroka znaša 45 evrov. V povprečju bodo na teden gostili enajst otrok, ki so stari od 3 do 13 let. GORICA - Priznanje za Giorgia Benso Za Poganjke projektov se zanimajo celo v Indiji Natečaj bo potekal tudi v novem šolskem letu - Prvič ga bodo priredili v Sloveniji Natečaj Poganjki projektov, ki ga je v minulem šolskem letu že drugič priredil BensaPM Project Management, je ponesel ime Gorice v svet. Za projekt, ki si ga je zamislil inženir Giorgio Bensa in v okviru katerega se je s tehnikami projektnega vodenja soočilo že več sto osnovnošolskih otrok - tudi slovenskih - in učiteljic iz Gorice ter iz bližnjih občin, se zanimajo celo v Indiji, Luksemburgu in drugih državah, Bensa pa je bil celo imenovan v peterico kandidatov, ki se bodo potegovali za prestižno nagrado Kerzner za projektnega vodjo leta, ki jo podeljuje PMI (Project Management Institute) Eucational Foundation. »Že samo imenovanje za prestižno priznanje, kot je Kerzner Award, je zame velika čast. Seveda imajo zasluge vsi člani ekipe, ki so prispevali k uspehu Poganjkov projektov,« je povedal Bensa, ki bo v primeru, da bo osvojil nagrado (le-ta znaša 5000 dolarjev), oktobra odpotoval v Vancouver. O tem dosežku in projektu se je pohvalno izrekla tudi Silvana Romano, od-bornica za šolstvo goriške občine, ki je pokroviteljica natečaja. »Poganjki projektov je pobuda, ki me je res navdušila. Videla sem, da so otroci sodelovali z zanosom in so razumeli, čemu jim projektno načrtovanje služi,« je povedala Romanova. Natečaj Poganjki projektov bo potekal tudi v prihodnjem šolskem letu. Zmagovalce bodo razglasili 23. marca, dan pred slovesnostjo pa bo v Gorici potekal mednarodni kongres na temo projektnega načrtovanja. »Letos nameravamo tudi prirediti in kriti stroške dvodnevnega tečaja za učiteljice, ob tem pa bomo t.i. "Kit za osnovno šolo" priredili tudi za uporabo prek interaktivne table, ki jo na Goriškem imajo že številne šole,« je še povedal Bensa. Poganjki projektov se bodo letos širili tudi v Slovenijo, saj bo natečaj prvič priredil tudi zavod PMI iz Ljubljane. (Ale) Prevrnjeni stebrič bumbaca GORICA »Žrtev« guganja Kako je uspelo moškemu sesti na verigo med kamnitimi stebriči pred palačo prefekture na Travniku, tako da se je eden izmed težkih stebričev prevrnil, je dokaj nerazumljivo tudi spričo dejstva, da so ga štirje moški zaman poskušali ponovno namestiti na njegovo mesto. Tudi včeraj je ležal, danes pa naj bi ga dvignili s pomočjo žerjava. Mladeniču je »podvig« uspel med travniškim dogajanjem v petek pozno zvečer, ko je bilo na trgu še živo. Sedel je na verigo in z vztrajnim guganjem povzročil, da se je stebrič zamajal in prevrnil na bok, veriga se je pretrgala, sam pa je zgrmel na tla. Intervenirali so mestni redarji in radovedni ljudje. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. julija 2012 1 9 SPOMINSKI POHOD Na Triglavu in Pokljuki tudi Vzpi-Anpi Z zborovanjem okrog 5.000 udeležencev se je v soboto, 7. julija, na Pokljuki zaključil 27. spominski pohod na Triglav. Nanj se je dan prej, 6. julija, povzpelo preko 670 pohodni-kov. Ko so dosegli vrh, se je vlil dež v kombinaciji s sodro, a niso obupali, saj je na Kredarici sledila lepa proslava z več desetimi praporščaki. Na sobotnem shodu, ki se ga je množično udeležila tudi mladina, je bil slavnostni govornik nekdanji predsednik republike Milan Kučan; nastopila sta Par- Na pobudo vrhovske sekcije borčevskega združenja se je pohoda udeležilo tudi devet njenih članov tizanski pevski zbor iz Ljubljane in pihalni orkester Slovenske vojske. Pohod so organizirali Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Združenje slovenskih častnikov, narodna zaščita in Zveza borcev NOB Slovenije. Poudarek zasluži, da so se ga udeležili tudi člani slovenske sekcije Vzpi-Anpi z Vrha. Devet pohodnikov z Vrha in iz nekaterih drugih vasi je s svojo prisotnostjo počastilo spomin na dan leta 1944, ko so partizani izobesili slovensko zastavo s peterokrako rdečo zvezdo na vrh Triglava. Proslave so se udeležili tudi predstavniki Vzpi-Anpi in občinske uprave iz Doberdoba z županom Paolom Vizintinom na čelu. (sr) PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA Svetoivanski kres ob polni luni Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela je tudi letos priredilo praznovanje ob svetoivanskem kresu. Zaradi dežja so ga preložili na 2. julij. Ko se je začelo mračiti in se je na nebu pojavila lepo vidna polna luna, so se otroci, mladina in starejši krajani zbrali na Largi. Grmado je prižgal Matjaž, ki jo je sam tudi pripravil. V hipu je zagorela. Na prizorišču so se otroci med tem sproščeno zabavali, ostali udeleženci pa so ob kramljanju prisluhnili glasbi; na voljo so imeli tudi domače dobrote in vino kmetije Rubij-ski grad. Ko je kres vzplamtel, so se vsi za trenutek zbrali in se zazrli vanj. Za otroke je bila nato največja zabava, ko ga je bilo treba pogasiti: razporedili so se v vrsto ter vsak je dobil v roko cev in prispeval h gašenju. Na obisk so prišli tudi nekateri prijatelji - gasilci iz Gorice. Za prijetni potek kresovanja so domačini hvaležni zlasti Vojku Jurnu, Matjažu Ulianu, Claudiu Ulianu, Nataši Čer-nic in fantom civilne zaščite, ki so skrbno pazili, da bi se ogenj zaradi vetra in suše ne razširil na kraško gmajno. Vrhovski kres ob polni luni KONCERT Bodeča neža v Doberdobu Ob zboru še basist in organist Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z župnijo sv. Martina iz Doberdoba prireja celovečerni koncert z naslovom »Biser-nobele in rožnate pesmi« v torek, 17. julija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Doberdobu. Večer bodo sooblikovali dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic, basist Goran Ruzzier in organist Elia Macri. Koncert je nastal na pobudo Bodeče neže z namenom, da bi domačemu občinstvu predstavili tekmovalni program, s katerim se bo vokalna skupina še isti teden pomerila na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Cantonigrosu v Španiji. Letos se je Bodeča neža že uveljavila na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je prejela visoko srebrno priznanje in dve posebni nagradi. V Doberdobu bosta nastopila še basist Goran Ruzzier, solist Mednarodne operne akademije Križ pri Trstu, in tržaški organist Elia Ma-cri. Izvajalci bodo predstavili raznolik program, ki bo obsegal sakralne in posvetne skladbe iz slovenske in evropske zborovske zakladnice. Predstavili bodo skladatelje iz različnih zgodovinskih obdobij, od renesančnega mojstra Giovannija Pier-luigija da Palestrine in tenkočutnega romantika Gabriela Faureja do sodobnih skladateljev, kot so Milos Koszcar ter evropsko priznana slovenska ustvarjalca Lojze Lebič in Ambrož Čopi. Postregli bodo tudi z nekaterimi sodobnimi skladbami živahnega mladostniškega izraza. Obeta se lep pevski večer, ki bo povezal priznane domače glasbenike in ponudil kakovosten kulturni dogodek. \ prirej 20.-21.-22. JULIJA JAMLJE PETEK, 20. JULIJA ob 20.00 Tekmovanje v briškoli SOBOTA, 21. JULIJA 09.00-18.00 Plesne delavnice za plesalce in plesalke različnih starosti ob 18.30 Nastopi ob 19.00 PLES ob zvokih ansambla "TRIO MIX" mmEJES ob 10.00 Vpisovanje otrok za ex tempore 14.00-15.30 Vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) "DIAT0N 2012" ob 16.00 Začetek nastopov harmonikarjev Sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala "DIAT0N 2012" Nagrajevanje otroškega ex tempore-ja Sledil bo PLES ob zvokih ansambla "TRIO MIX" Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi speciaiitetami na žaru in z domačo kapljico. n TRATTORIA AL LAGO GOSTILNA PRI JEZERU s'Ss"™ TECNOMAC... SSasr [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. H Čestitke Naš član RUDI CANTELLI slavi svojo 80-letnico. Še obilnih morskih milj Ti želimo, dragi Rudi. Odbor in članstvo JK Čupa O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.30 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 17.20 - 19.40 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Quell'idiota di nostro fratello«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Biancane-ve e il cacciatore«. Dvorana 3: 17.50 - 20.15 »Quell'idio-ta di nostro fratello«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.00 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Freerunner - Corri o muori«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »The Ama- ™crr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA zing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Biancane-ve e il cacciatore«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Freerunner - Corri o muori«. Dvorana 5: 18.30 - 20.30 »Quasi amici«. H Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok bo zapadel 15. septembra. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. S Izleti SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata petdnevni izlet z avtobusom na Poljsko od 18. do 22. avgusta. Na programu obisk Olo-mouca (Moravska), Oswjecina in Wa-dovic, Krakowa in Wieliczke (podzemni rudnik soli); informacije in prijave do 16. julija po tel. 0481-536807 (Katerina) in tel. 0481-534004 (Ani). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v juliju zaprta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Gorici zaprt ob ponedeljkih in petkih. TABORNIKI RMV bodo odpotovali na taborjenje v Globoko pri Radovljici v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosijo za točnost. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: gori-ca@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 13 Prireditve »KAPLJICE KULTURE« bodo potekale v Ljudskem vrtu v Gorici od 30. julija do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481531495 ali 327-0340677 in na gori-ca@zskd.org. NOTE V MESTU 2012: na trgu Sv. Antona v Gorici ob 20.30 bo v torek, 17. julija, koncert kvarteta Gorni Kramer; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. FILMSKI NIZ »PELLICOLE E GOAL« v parku centra Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 21. uri: 16. julija »Il Maledetto United«, vstop prost »PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 16. julija, ob 18. uri srečanje z Gian Mariom Villalto, predstavil bo Francesco Tomada; vstop prost. VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: v torek, 17. julija, glasbeno predavanje »Glasba iz bunkerja - CRMK v osemdesetih« Boruta Bašina; v času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na trgu pred knjižnico (Androna Palmada, 1) ob 21.15: v sredo, 20. julija, predavanje Desiree Dreos z naslovom »In viaggio da Aquileia a Ronchi«. ZAHVALA Luigi (Lojze) Miklus Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili in sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Žena Elvia z družino 20 Nedelja, 15. julija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 42. Festival narodnozabavne glasbe Števerjan I. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre 7.00 Wind at my back 7.50 Film: L'angelo bianco (dram., Ital., '54) 9.25 Film: I 4 mo-naci (kom., Ital., '62) 11.00 Aktualno: Tgr -Premio Flaiano 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Agenda del mondo estate 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima Canale 5 Jt Slovenija 1 / 6.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Road Italy 8.20 Aktualno: Easy Driver 9.05 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Igra: Non sparate sul pianista 16.30 Dnevnik 16.35 Rubrika: L'ltalia che non sai 17.20 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Variete: Techetechete 21.20 Nan.: Un passo dal cielo (pon.) 23.25 Aktualno: Speciale Tg1 0.30 Dnevnik in rubrike 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Nan.: Circle of Life 11.10 Film: Piccole pesti vanno in guerra (kom., Danska, '10, r. M. Miehe-Renard, i. P. Mygind) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il peccato e la vergo-gna 16.00 Film: Rosamunde Pilcher: neve d'aprile (rom., Nem., '96, r. R. von Sydow) 18.00 Nan.: Baciati dall'amore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 21.20 Film: I mo-stri oggi (kom., Ital., '08, r. E. Oldoini, i. D. Abatantuono) 23.30 Film: Perdiamoci di vista (kom., Ital, '94, r. in i. C. Verdone) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.00 Nan.: Mowgli, il libro della giungla 7.40 Risanke 10.45 Motociklizem: SP Moto3, VN Italije (Mugello), prenos dirke 12.00 Dnevnik 12.15 Motociklizem: SP Moto2, VN Italije (Mugello), prenos dirke 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 II Divertinglese 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 55 10.00 Film: McBride - Sinfonia di un delitto (krim., ZDA, '06, r. M. Griffiths) 11.30 Film: La nave dei sogni Zambesi - Cascate Vittoria (rom., Nem., '03) 13.00 Dnevnik in Tg2 Mo-tori 13.45 Nan.: Il commissario Herzog 14.45 Nan.: Delitti in Paradiso 15.45 Film: Omicidi nell'alta societa - Memorie segrete (krim., Nem., '11) 17.20 Nan.: Due uo-mini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: Nessuno vuole credermi (triler, Nem., '07, r. M. Rowitz) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 23.25 Športna rubrika 0.30 Dnevnik 14.00 Motociklizem: SP MotoGp, VN Italije (Mugello), prenos dirke 15.00 Športna rubrika: Fuori giri 16.00 Film: Fac-ciamo festa (kom., It., '97, r. A. Longoni) 18.00 Nan.: Friends 18.30 Dnevnik in vreme 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.30 Film: Scuola di polizia (kom., ZDA, '84, r. H. Wilson, i. S. Guttenberg) 21.25 Show: M&M - Matricole e Meteore 0.15 Reportaža: Confessione Reporter La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.45 Film: Toto e le donne (kom., Ital., '52, r. Steno, i. Toto) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Tuono blu (akc., ZDA, '83, r. J. Badham, i. R. Scheider, W. Oates) 16.20 Nan.: The District 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Cash Taxi 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Kolesarstvo: Tour de France, Li-moux - Foix, prenos 14. etape 15.00 Dnevnik L.I.S., sledi Tour Replay 18.10 Nan.: I mi-steri di Murdoch 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir 21.00 Rubrika: Kilimangiaro (v. L. Colo) 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Film: Good morning Aman (dram., Ital., '09, r. C. Noce, i. V. Mastandrea, S. Sabrie) u Rete 4 7.15 Mediashopping 7.45 Nan.: Vita da strega 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Correndo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Don-navventura 14.45 Film: Noi uomini duri (kom., It., '87, r. M. Ponzi) 16.35 Film: Meteor (zf, ZDA, '791, r. R. Neame, i. S. Con-nery, N. Wood) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: Mission: Impossible (akc., ZDA, '96, r. B. De Palma, i. T. Cruise) 23.45 Film: L'esorcista (horor, ZDA, '73, r. W. Friedkin, i. E. Burstyn) 21.10 Reportaža: Missione natura 23.15 Dnevnik in športne vesti 23.25 Film: Fur, un ritratto immaginario di Diane Ar-bus (biog., ZDA, '06, r. S. Shainberg, i. N. Kidman, R. Downey) ^ Tele 4 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Chioggia tra cielo ed acqua 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Variete: Idea in tavola... 9.0012.40 Dok.: Bor-go Italia 11.1519.30 Rotocalco Adnkronos 12.15 Rubrika: Super Sea 13.05 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: I palazzi del-la regione Veneto 16.00 Dok.: Italia da sco-prire 16.25 Videomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spettacolo 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.45 Aktualno: Dai no-stri archivi - 2012 20.05 Rubrika: Hard Trek 20.30 23.15 Aktualno: Spirito sportivo 20.50 Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci 23.35 Film: Quando i mondi si scon-trano (fant., ZDA, '51, r. R. Maté, i. R. Derr) 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Noč modrijanov 2011 (pon.) 14.50 Na lepše (pon.) 15.15 Film: Butec na večerji (kom., Fr., '98) 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Igralci brez maske: Teja Glažar 18.15 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.30 Večerni gost 22.25 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 16.30 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Števerjan 19.00 22.10, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.40 Dok. odd.: K2 22.25 Back Stage Live 22.45 Alpe Jadran 23.15 Glasb. odd.: Slo-wind 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 13.30 Tv prodajno okno 14.00 Žogarija v Mariboru 14.30 Vaš krog 15.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 15.30 Kmetijska oddaja 16.30 Sen Krasne noči 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Z Mojco po domače 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Svet, ujet v digitalno 20.50 Znanstveni večer 22.00 Naselbinska kultura na Krasu, 1. oddaja - Sožitje človeka z naravo 22.45 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Nan.: Peklenske mačke 11.40 Nan.: Razočarane gospodinje 12.35 Film: Moževo skrivno življenje (dram., ZDA, '98) 14.20 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.15 Petrovi stilski nasveti (resn. serija) 16.10 Film: Ace Ventura 3 (kom., ZDA, '09) 17.55 Minuta do zmage 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Očkov tabor (kom., ZDA, '07, r. F. Savage) 21.40 Film: Glava v oblakih (dram., VB/Kan., '04) 0.00 Film: Polarna nevarnost (dram., ZDA, '08) A Kanal A 22.55 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 23.05 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.35 Poletna scena 0.05 Nan.: Sinovi anarhije {p Slovenija 2 7.30 Skozi čas (pon.) 7.55 Poletna scena (pon.) 8.30 Globus (pon.) 9.00 Minute za... (pon.) 9.25 Slovenski magazin (pon.) 9.50 Zdravje Slovencev: Parkinsonova bolezen (pon.) 10.20 Koroška poje 2012 - 40 let 11.05 Slovenski skladatelji mlademu občinstvu 12.30 Opus: Mednarodni mladinski zborovski festival v Baslu (pon.) 13.05 EP v nogometu: Ukrajina - Francija (pon.) 15.00 Kolesarstvo: Dirka po Franciji, 14. etapa, Limoux - Foix, prenos 17.20 EP v nogometu: Švedska - Anglija (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Samoa, zibelka Polinezije (potopis) 20.30 Dok.: Igralniški Jack in Združene države denarja 22.25 Dok. odd.: Skrivna Azija 23.00 Kratki igr. film: Lov na race (pon.) 23.25 Boben usode (Tv igra) 23.40 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Dok. odd. 7.50 Tv prodaja 8.05 Nad.: Dobrodošli v resničnost 9.00 Nan.: Moja super sestra 9.30 Film: Pasji boter (kom., Kan., '10) 11.10 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.00 Motociklizem: SP MotoGP, VN Italije (Mugello), prenos dirke 15.30 Film: Zadnji dan poletja (kom., ZDA, '07) 16.50 Film: Čudežna mreža (kom., ZDA, '06) 18.35 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.10 Adrenalina 20.00 Film: Mega napeto -Vročina (akc., ZDA, '95) 23.00 Diverzanti (jugoslovanski film) 0.25 Nan.: Kriva pota RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se! (A. Facchini in A. Rustja); 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev: Melodije morja in sonca 2012; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Važno je sodelovati; 18.00 K izviru navdiha; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.0017.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumental-na glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Če imate v kratkem načrtovane počitnice, si poskušajte uskladiti urnik in končati delo pred dopustom. Če vam to ne bo uspelo, dela kar ne prelagajte, ampak poskušajte vse narediti. BIK 21.4.-20.5.: Čeprav vam bo nadrejeni nalagal malce več dela kot ponavadi, bodo vajini odnosi idilični. Dodatne obveznosti so znak, da vam zaupa in vas počasi pripravlja na nov položaj. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Manjša neprijetnost na potovanju vas ne sme vreči iz tira. Na stvari vedno glejte s pozitivnega vidika, predvsem pa se ne obremenjujte z malenkostmi. Denar: dobro. RAK 22.6.-22.7.: Če se v krat«« kem odpravljate na počitnice, bodite pozorni na ljudi, ki se vam želijo na vsak način približati. Potovanje na splošno bo potekalo tekoče in prijetno, brez večjih neprijetnosti. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r nepozabno poletje, polno dogodivščin in novih poznanstev. Mars vas bo napolnil z novo energijo in zagonom, zato se boste z lahkoto lotili vsakega novega izziva. DEVICA 24.8.-22.9.: Ne pri-^^ znajte napake, ki je niste niste storili. Nekdo bo poskušal preložiti odgovornost na vas, čemur se uprite. Več časa posvetite svoji družini, od katere ste se precej oddaljili. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Več ^ ^ časa namenite sprostitvi in zabavi, saj preveč pozornosti posvečate službi in drugim obveznostim. Poskušajte najti pravo ravnotežje med delom in prostim časom. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Namenite več pozornosti odnosu s partnerjem, saj se mu premalo posvečate. Dopust, ki je pred vami, bo potekal gladko in brez večjih zapletov. Pazite se močnega sonca. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Prevečkrat popuščate ter se prilagajate drugim. Postavite se zase. Prijatelji in bližnji vam bodo zavidali uspehe na delovnem mestu, vendar tega ne vzemite osebno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prijateljev dobri nasvet vas bo rešil pred nepotrebnim delom v službi. Oddolžite se mu in ga odpeljite na večerjo ali krajši izlet ter mu tako pokažite svojo hvaležnost. VODNAR 21.1.-19.2.: Odnosi med vami in sodelavci v službi se bodo poslabšali. Najprej pome-tite pred svojim pragom in poiščite vzroke pri sebi. Jabolko spora je vaše pretirano pikolovstvo. RIBI 20.2.-20.3.: Skrb za družino je za vas od nekdaj na prvem mestu, vendar se zavedajte, da morate včasih upoštevati tudi svoje potrebe in želje. Vzemite si čas zase in ga izkoristite, kot vam bolj ustreza. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. julija 2012 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel „Erazem" 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.15 Nan.: Top Secret 7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Sen-za traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisol-ti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Passata e la tempesta? (v. E. Bertolino) 23.55 Dnevnik 23.10 Film: Un gioco da ragazze (triler, It., '08, r. M. Rovere, i. C. Chiti) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Il racconto di Cathy (dram., Belgija/Fr., '11, r. O. Ringer) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resn. show: Extreme Makeover - Home Edition 15.10 Nan.: Parenthood 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Verdet-to finale 15.15 Film: Rosamunde Pilcher: Quattro stagioni - Estate (rom., VB/Nem., '08) 16.50 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Film: Hindenburg, l'ultimo volo (dram., Nem., '11, r. P. Kadelbach, i. M. Simonischek) 23.35 Aktualno: Porta a Porta - Un'estate italiana (v. B. Vespa) 16.10 Film: Aspettando il tuo si (kom., ZDA, '09, r. P. Fox, i. Jennifer West-feldt) 18.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.15 Nan.: Damages V Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Film: Per una bara pie-na di dollari (vestern, It., '71, r. D. Fidani) 9.25 Dok.: La Storia siamo noi 10.25 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Aktualno: Tgr Piazza Affari 14.50 Dnevnik L.I.S. 14.55 Kolesarstvo: Tour de France, Samatan -Pau, prenos 15. etape 17.30 Šport: Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 7.10 Film: Franklin e il tesoro del lago (anim., Kan./Fr., '06, r. D. Monfery) 8.40 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Kviz: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue La 7 6.00 Dnevnik, horoskop, vremenska napoved in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Amore a prima vista (kom., It., '99, r. V. Salemme) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In onda 21.10 Film: Il divo (biogr., Fr./It., '08, r. P. Sorrentino, i. T. Servillo, A. Bonaiuto) 23.30 Aktualno: Enrico Mentana presenta Film Cronaca 0.05 Dnevnik in športne vesti 0.15 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department ^ Tele 4 21.05 Film: I perfetti innamorati (kom., ZDA, '01, r. J. Roth, i. Catherine Zeta-Jones, J. Roberts) 23.00 Nočni in Deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Di-stretto di polizia 3 12.50 Nan.: Renegade 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Nan.: Commissario Navarro 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Training Day (dram., ZDA, '01, r. A. Fuqua, i. D. Washington, E. Hawke) 23.40 Film: Keith (dram., ZDA, '08, r. T. Kessler, i. J. McCartney, E. Harnois) 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.00 14.15 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.10 Variete: Camper magazine - 2012 12.30 Šport: Hard Trek 13.00 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Mukko Pallino Summer 2012 16.05 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Šport: Spirito sportivo 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Il favoloso Andersen (biogr., ZDA, '52, r. C. Vidor, i. D. Kaye) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: La scala a chiocciola (noir, ZDA, '45, r. R. Siodmak, i. D. McGui-re) |r Slovenija 1 6.50 22.50 Poletna scena (pon.) 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 15.45 Risanke in risane nanizanke 11.00 Poučna oddaja: Sprehodi v naravo 11.10 Sprehodi v naravo 11.30 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Moški v kuhinji (pon.) 14.40 Utrip (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 17.00 Poročila, vremenska napo- ved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip (pon.) 17.35 Izob.-dok. odd.: Volk (pon.) 18.05 Nad.: Mi se imamo radi 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.00 Zabavni infokanal 11.40 Na lepše (pon.) 12.05 Dok.: Adrenalin in turbulenca (pon.) 13.00 Prvi in drugi (pon.) 13.15 Večerni gost (pon.) 14.10 Dok. odd.: Sanjski polet nad Afriko 15.00 Kolesarstvo: Dirka po Franciji, 15. etapa, Samatan - Pau 17.45 EP v nogometu: Češka - Poljska (pon.) 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nogomet: FIFA magazin 20.40 Košarka: EP do 20 let, prenos iz Domžal 22.30 Nan.: V kolesju pravice (t* Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.15 17.50 Kronika 10.40 Tedenski pregled 11.05 20.40 Na tretjem... 12.20 16.00 Poročila Tvs113.15 Utrip (pon.) 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napovednik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: L'eredita dello zio (kom., It.) 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in... 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.30 Nautilus 21.00 Dok. odd.: Ottavio Missoni 21.30 Sredozemlje 22.15 Kino premiere 22.30 Žogarija Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00 - 16.00 Novice, Videostrani 17.30 Žogarija v Mo-noštru 18.00 Brez panike 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Ljubezen je le ena - L'amo-re e uno solo 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.0516.40 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 1 4.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezen je vse (rom., ZDA, '96, r. R. Taylor in J. Bologna, i. B. Carrera, Angelina Jolie) 21.55 24UR Zvečer 22.15 Nan.: Na trdih tleh Kanal A Astro TV 12.15 Nan.: Navihanci iz Beni-dorma 12.35 Tv prodaja 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. (n. Emily Procter) 14.25 Film: Očkov tabor (kom., ZDA, '07, r. F. Savage) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Teorija zarote (akc., ZDA, '97, r. R. Donner, i. M. Gibson, J. Roberts) 22.25 Film: Obmejni policist (krim., ZDA, '08) 7.00 Adrenalina (pon.) 7.45 Risane serije 9.30 13.05 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55 16.10 Top Gear (avtomob. serija) 10.55 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Glas iz tujine; 12.15 Potovalna agencija Karl May; 13.20 Music Box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dor-nik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 23. nad.; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling (pon.); 21.00 Glasba danes (pon.); 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Evrotip (pon.); 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit mix; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Koncert, posnetek; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja (pon.) 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evrora-dia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 1S- Ju'ija 2012 APrimorski r dnevnik PEDROSA S PRVEGA MESTA MUGELLO - S prvega startnega položaja bo današnjo preizkušnjo motocikli-stov za svetovno prvenstvo v Mugellu začel Španec Dani Pedrosa (Honda). Z devetintridesetim prvim startnim časom v karieri in 21. v razredu motoGP je za seboj pustil vodilnega v skupnem seštevku, rojaka Jorgeja Lorenza (Yamaha), in še enega španskega dirkača, Hector-ja Barbero (Ducati). Valentino Rossi (Ducati) je bil deseti. V Moto2 je bil najhitrejši Pol Espargaro, v Moto3 pa Maverick Vinales. SPET V ČETRTI LIGI GLASGOW - Škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers, ki se je znašlo v hudih finančnih težavah, bo z igrami nadaljevalo v četrti škotski ligi. Ekipo so iz elitne škotske lige pred dnevi izločila tudi domača moštva, ki so glasovala o možnosti igranja v premier league. Dolgovi ekipe naj bi znašali kar 166 milijonov evrov. Kar 25 od 30 klubov je bilo na glasovanju proti, da bi Glasgow Rangers igrali v drugi ligi. S tem bodo rekorderji po številu naslovov škotskih prvakov (54) potrebovali najmanj tri leta, da se znova prebijejo v prvo ligo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu DROGBAJA NA KITAJSKO NI VODIL DENAR ŠANGHAJ - Nogometni zvezdnik Didier Drogba je dejal, da ga na Kitajsko, kjer bo poslej igral, ni vodil denar. Nogometaš, ki je bil eden ključnih mož Chelsea v minuli sezoni, ko je ekipa osvojila naslov lige prvakov, bo poslej igralec moštva Šang-haj Šenhua. »Lažje bi mi bilo ostati v Evropi, ampak odločil sem se za Kitajsko. Denar ni najpomembnejši, na Kitajskem sem predvsem zaradi novih izzivov,« je ob tem dejal Drogba. KOLESARSTVO - 13. etapa Tour de France Nemcu Greiplu Dvoboj šprinterjev NAŠ POGOVOR Nibali lahko premaga Wigginsa, a Čeprav ni kolesar -pravi, da s svojim cestnim kolesom kolesari samo amatersko - je bivši košarkar in trener Marko Emili nadvse navdušen gledalec kolesarskih dirk. Pred leti se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Italiji, kjer je dobesedno vzljubil Španca Samuela Sancheza. »Omamil me je, ko je med dirko z zadnjim kolesom »brcnil« stekleničko vode s ceste. Obenem je tudi olimpijski prvak, in Bask, torej mi je blizu,« je pojasnil Prosečan, ki so ga kolesarske dirke navdušile takrat, ko je tekmoval španski kolesar Indurain. Te je dirka po Franciji doslej zadovoljila? Me navdušuje, čeprav ima ekipa Sky premoč. Všeč mi je tudi Nibali, edini, ki izstopa poleg Wigginsa in Fooma. Omenil bi še Sagana, ki je atipičen sprinter. Dober je tudi pri krajših vzponih, kjer navadno izraziti sprinterji niso. Omenil si Vincenza Nibali-ja, ki zaseda tretje mesto. Ali lahko Italijan premaga Wigginsa? Rekel bom tako: Wigginsa lahko premaga, ne pa Wigginsove ekipe. Bo Wiggins zdržal do konca? Mislim, da bo. Nisem pa njegov navijač. Kaj pa Slovenci? Naj povem, da sem sinu dal ime Jani ... (smeh).Mislim, da ima Brajkovič možnost, da se povzpne v skupnem seštevku še mesto više. Omenil si olimpijskega zmagovalca Sancheza. Kdo je letošnji olimpijski favorit v Londonu? Britanec Cavendish. V Londonu ni vzponov, zato bi lahko zmago odločil sprint. Favoriti so še Sagan in Greipel. na tako ravninski progi pa ne verjamem, da bi lahko zmagal italijanski kolesar. Mogoče pa ne bo končnega sprinta, saj bo kak beg. Bomo videli. Koliko lahko Tour vpliva na olimpijsko tekmo? Ali ne bodo morda kolesarji utrujeni? Dvomim. Vsi favoriti za olimpijsko zlato so na Touru. Kvečjemu bo Tour dobra priprava pred Londonom. Kaj izbereš med Girom in francosko pentljo? Tour, kjer nastopijo res vsi najboljši. Čeprav pridobiva Tour veliko negativnih komentarjev, češ da so vzponi lažji in je preveč kronome-trov, je veliko bolj spektakularen od drugih dirk. Kakovost kolesarjev dela razliko. (V.S.) Nemec Andre Greipel se veseli zmage 3 zmage je vknjižil Nemec Andre Greipel na letošnji dirki po Franciji. Poleg včerajšnje je bil še ne 30-letni kolesar (rojstni dan praznuje jutri) najhitrejši v 4. in 5. etapi. Tri zmage je letos dosegel tudi 22-letni Slovak Peter Sagan, ki je bil včeraj drugi, nosi pa zeleno majico vodilnega v seštevku točk, vsi ostali kolesarji, vključno z Wiggin-som, pa so zbrali po eno zmago. ansa MONTPELLIER - Nemec Andre Greipel je zmagovalec trinajste etape kolesarske dirke po Franciji. Pretežno ravninsko etapo od Saint Paul Trois-Cha-teauxa do Le Cap dAgde v skupni dolžini 217 kilometrov je dobil v ciljnem sprintu pred Slovakom Petrom Saganom, tretji pa je bil Norvežan Edvald Boasson Hagen. V skupni razvrstitvi ni prišlo do bistvenih sprememb. Še naprej vodi Bradley Wiggins (Sky) iz Velike Britanije, Jani Brajkovič, ki je v cilj prišel v času zmagovalca na 13. mestu, pa je na visokem osmem mestu. Po zaključku alpskega dela Toura je imela karavana kolesarjev včeraj nekoliko mirnejšo etapo pred novimi zahtevnimi preizkušnjami v Pirenejih. Ob obali sredozemskega morja so si kolesarji odpočili utrujene noge, o zmagi pa je pričakovano odločal ciljni sprint. Pred tem je večino etape narekovala skupina osmih kolesarjev, ki si je v določenem trenutku pred glavnino nabrala že več kot deset minut prednosti, vendar pa v zaključku etape ni ostala skupaj. Močan veter, ki so ga kolesarji občutili, ko so se približali sredozemski obali pri Montpellierju in ki je v sunkih dosegal tudi 50 kilometrov na uro, je razbil vodilno ekipo, glavnina je postopoma ujela ubežnike, tako da so se lahko za zmago udarili specialisti za sprinte. Odlično formo pred olimpijskimi igrami, kjer strokovnjaki napovedujejo podoben razplet kot v tokratni etapi, je pokazal Andre Greipel, ki je ob odličnem delu ekipe Lotto prišel do tretje etapne zmage na letošnjem Touru in tako povečal vodstvo v točkovanju za zeleno majico. »Ekipa je odlično opravila svoje delo, saj je ujela ubežnike, tako da sem se lahko na koncu podal v sprint. Postavil sem se za kolo Sagana, ker sem vedel, da bo močan v sprintu, ter ga v zadnjih metrih tudi prehitel,« je po zmagi povedal 30-letni Greipel. Danes čaka kolesarje gorska etapa v Pirenejih (191 km) med Limouxom in Foixom z dvema vzponoma prve kategorije in 30-kilometrskim spustom. Izidi: 1. A. Greipel (Nem/Lotto-Belisol) 4:57:59, 2. P. Sagan (Slk/Liquigas), 3. E. Boasson Hagen (Nor/Sky), 4. S. Hi-nault (Fra/AG2R), 5. Daryl Impey (JAR/GreenEdge), 6. J. Simon (Fra/Saur-Sojasun), 7. M. Marcato (Ita/Vacansoleil). ATLETIKA Francoz Lemaitre hiter kljub dežju LONDON - Kljub deževnemu in dokaj hladnemu vremenu je na Diamantni ligi v Londonu Francoz Christophe Lemaitre dosegel odličen izid: na 200 m je tekel 19,91 sekunde, kar je tretji izid sezone, pod 20 sekundami pa se je spustil tudi Churandy Martina iz Nizozemske (19,95). V tej sezoni sta bila le Jamajčana Usain Bolt in Yohan Blake hitrejša od Lemaitra. Razočarala pa je Av-stralka Sally Pearson, svetovna prvakinja na 100 m ovire, ki je doživela enega redkih porazov. Bila je druga (12,59), Američanka Kellie Wells jo je na Crystal Pa-laceu ugnala za dve stotinki. BORZA - Thiago Silva je tudi uradno igralec PSG-ja: podpisal je petletno pogodbo, pogovori za prestop Ibrahi-moviča pa se še niso zaključili. Francesco Valiani ni več igralec Parme; odslej bo igral pri Sieni, Juan Guillermo Cuarda-do pa je postal igralec Fiorentine. TENIS - Italijanska igralka tenisa Sara Errani se je uvrstila v finale turnirja WTA v Palermu. Na ATP turnirju v Umagu pa sta se uvrstila Španec Gra-nollers (Špa) in Hrvat Čilic. KOŠARKA - V italijanski A-ligi bo v naslednji sezoni nastopalo 16 ekip, med njimi ne bo Trevisa in Terama, v prvenstvu Lega Due pa ne bo Piacenze in Ostunija. PLEZANJE - Najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Markovič je novo sezono svetovnega pokala v težavnostnem plezanju začela z zmago na uvodni tekmi v francoskem Chamonixu. 1. SNL - Hit Gorica - Maribor 1:3 (0:1). EP U20 - Slovenski in italijanski košarkarji so se uvrstili v drugi del evropskega prvenstva do 20 let v Sloveniji. Včerajšnja izida:Slovenija - Litva 87:81, Švedska - Italija 62:87. NOGOMET - Novosti pri Udineseju nekoliko zaskrbljajo navijače Poletna prevetritev DEŽELA FJK De Anna: Rezi do 70 odstokov PORDENON - Deželni odbornik za šport Elio De Anna je včeraj med predstavitvijo športne prireditve Tre sere Citta' di Por-denone napovedal, da bo Dežela primorana znižati prispevke za športne dejavnosti za kar 70 odstotkov. Pri rezih bodo seveda upoštevali pomembnost športnih prireditev in kako so slednje vpletene v določeno okolje. »Preživljamo dramatično obdobje in FJK ni izjema,« je poudaril De Anna in nadalje pozval športne delavce k večjemu sodelovanju in združevanju, saj bo samo tako možno na najboljši možni način izkoristiti potenciale naše dežele. VIDEM - Kljub popolnemu zaupanju, ki ga imajo do gospodarja kluba Pozza in vseh odgovornih za kupoprodajno borzo, vlada v tem trenutku med navijači Udineseja občutek zaskrbljenosti in tudi kanček nejevolje zaradi premikov, ki jih je doslej opravil furlanski klub med letošnjim »calciomer-catom«. Ni dvomov namreč, da je doslej Udinese opozoril nase bolj zaradi odhodov, kot pa zaradi zvenečih nakupov. Videm so zapustili standardni vratar slovenske reprezentance Samir Handanovic, ki je okrepil vrste Inter-ja, ter ključna moža vezne vrste, Isla in Asamoah, ki sta ostala pri črnobelem, le da bosta v naslednji sezoni branila barve Juventusa. K stari dami se vrača tudi Pazienza, ki je bil v Vidmu le na posodo, medtem ko se napadalca Tor-je in Floro Flores selita v Andaluzijo. Granada je namreč še en klub, ki je v rokah družine Pozzo in v prihodnji sezoni se bosta napadalca preizkusila v španski ligi. Udinese je torej ostal brez vrhunskega vratarja in ogrodja vezne vrste, kar pomeni, da bo moral trener Guidolin znova presenetiti, čeprav je vsaj s sedanjo garnituro težko verjeti, da bi lahko Udinese ponovil lanske rezultate, zlasti če Furlanom uspe veliki met, uvrstitev v ligo prvakov. Pri Juventusu bo igral v naslednji sezoni tudi Armero. Prihodi so nedvomno manj odmevni. Ravno včeraj je videmski klub sporočil, da je uraden prihod zveznega igralca Reginalda de Matosa Maico-suela, ki je branil barve Botafoga v domači Braziliji. 26-letni Maicosuel je podpisal z Udinesejem petletno pogodbo. V domovini ga imenujejo »O'Mago« (čarovnik) zaradi stalnih vragoliji na nogometnih zelenicah, po enoletni izkušnji v Nemčiji (s Hoffen-heimom v sezoni 2009/10) pa se je uveljavil šele v zadnjih dveh sezonah, ko je zbral 54 nastopov in dosegel 6 zadetkov za Botafogo. Zvezno vrsto je okrepil še Obodo, ki je lani igral v Lecceju. Tudi najodmevnejši nakup prihaja iz Apuli-je. Gre za najbrž enega izmed najbolj perspektivnih mladih nogometašev, ki so se v lanski sezoni uveljavili v A-ligi. Luis Muriel, 21-letni Kolumbijec, je bil na tem, da skoraj sam popelje Lecce do obstanka. Kljub izpadu si je sam s šte- vilnimi vrhunskimi nastopi zagotovil prestop v videmski klub, s katerim lahko še napreduje in dokončno opozori nase. Ravno on naj bi postal desna roka Antonia Di Nataleja. A ne gre pozabiti, da bo vrhunski Toto še eno leto starejši; staviti na le enega in povrhu skoraj 35-letnega srednjega napadalca v sezoni, kjer bo Udinese znova nastopal na treh frontah, je res zelo tvegana poteza. Prav zato je naslednji cilj Videmča-nov na nogometni borzi nakup še dveh napadalcev. Trenutno ostaja prva izbira Insigne, ki je iz Pescare prestopil k Napoliju. Bomo videli, če bo Mazzarri pripravljen se odpovedati mlademu in talentiranemu napadalcu, ki je bil med glavnimi akterji napredovanja Pescare iz B v A-ligo. Ob njem se Udinese zanima še za Jonathasa (Brescia) ter napadalca Boce Juniorsa Moucheja. Medtem so včeraj predstavili cene in ugodnosti abonmajev za letošnjo sezono, ki se bo začela s predkrogom lige prvakov, morda najpomembnejšo tekmo celotne sezone. S prodajo abonmajev bodo začeli v ponedeljek, 16. julija. Pri klubu si nadejajo, da bi pridobili 20.000 abonentov (lani 14.730). (I.F.) ŠPORT Nedelja, 15. julija 2012 23 -12 dni do odprtja olimpijskih iger v Londonu PELEGRINI PRVIČ V LONDONU VERONA - »V London bom odpotovala prvič,« je v uvodu pojasnila zvezdnica italijanske izbrane vrste Federica Pellegrini na včerajšnji tiskovni konferenci v Veroni. »Če primerjam igre v Pekingu, bo tu bržkone bolje, saj bodo finalne tekme popoldan in ne zjutraj, kar je predpostavljalo, da sem se zbujala ob štirih,« je pojasnila plavalka, ki je pred viškom sezone vsekakor umirjena. O nasprotnicah ne razmišlja, osredotočena je le nase. Pellegrinijeva bo nastopila na 200, 400 metrov prsno in v štafeti 4x100 metrov. TUDI BLANKA VLAŠIC ODPOVEDALA NASTOP SPLIT - Po Antonietti Di Martino na 01 ne bo niti skakalke v višino Blanke Vlašič. Hrvatica je odpovedala nastop, ker po operaciji gležnja še vedno ni nared za vrhunske nastope. »Zdravstveno stanje gležnja in Ahilove tetive je vse boljše in boljše, tudi treningi so vse zahtevnejši, toda zmanjkalo je časa,« je pojasnila 28-letna skakalka v višino. Vlašičeva je bila svetovna prvakinja na prostem leta 2007 in 2009 in v dvorani leta 2008 in 2010, na olimpijskih igrah v Pekingu pa je bila druga za Belgijko Tio Hellebaud. NOGOMET NA MIVKI - Kapetan Italije Michele Leghissa iz Medje vasi Nismo za v koš L ■ MCI»* ALY k Kapetan državne reprezentance Michele Leghissa je letos nastopil tudi na svetovnem klubskem prvenstvu v nogometu na mivki v brazilskem San Paulu kot član lizbonske ekipe Sporting Club Portugal KOŠARKA - Breg Doslej je potrdilo pet igralcev Potem ko so pri Bregu izbrali novega trenerja - to bo Koprčan Klemen Kladnik, čeprav letos ne bo dobil še ustrezne trenerske izkaznice -je zdaj čas za sestavo ekipe. Od lanske garniture so že potrdili Giacomo Schillani, Kristjan Ferfoglia, Alan Semec, Marco Grimaldi in Elvis Klarica, nekoliko oklevata še Štefan Samec in Giancarlo Visicano, drugi pa še niso odločili oziroma so tačas na dopustu in se klub z njimi še ni pogovoril. Podpredsednik Wlater Mo-cor je napovedal, da bi morali ekipo sestaviti dokončno naslednji teden. Priprave bodo začeli 20. avgusta. »Iz Rusije smo se vrnili zelo razočarani,« je priznal nogometaš iz Medje vasi Michele Leghissa, kapetan italijanske reprezentance nogometa na mivki. Na kvalifikacijah za nastop na svetovnem pokalu FIFA leta 2013 je namreč Italija v Rusiji izgubila že v osmini finala, kar je za izbrano vrsto, ki sodi med najboljše ekipe na svetu - leta 2008 je osvojila 2. mesto na SP - prav gotovo hladna prha. Po vrnitvi iz Rusije je Leghissa pojasnil, da so proti Španiji igrali »brez glave«, zato je bil poraz proti kasnejšim zmagovalcem na dlani. »Ko bi v kvalifikacijah izgubili z Madžarsko, bi v osmini igrali v proti Češki, ki je gotovo lažji tekmec. Poraz je bil vsekakor spodrsljaj,« je še povedal Leghissa, ki bo v zimski sezoni bržkone še igral pri Ronkah v 1. amaterski ligi. Novinarji Raisport so po porazu napovedali, da je reprezentanca potreba pomladitve. Se strinjaš? To je le reakcija na naš slab nastop. Srednja starost ekipe je 28 let. Vsekakor pomladitev ni nujna, možnih reprezentantov v Italiji pa vsekakor ni več kot 15. Mlajši ni veliko, obenem pa ne bi zdržali pritiska do 6000 gledalcev. Glede na to, da meniš, da reprezentanca ne potrebuje pomladitve boš nadaljeval (oktobra bo dopolnil 37 let)? Mislim, da bom. Koliko pa so še oddaljen nogomet na mivki od olimpijskih iger? Govori se, da bi jih vključili v program naslednjih iger v Braziliji 2016, ki je domovina tega športa. Sam pa bom vztrajal, dokler zdržim. Po porazu kaj čaka reprezentanco? V začetku avgusta bodo kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Berlinu. Naslednji teden naj bi izvedeli, kdo bo v ekipi. Vsekakor smo igralci v manjšem sporu z zvezo zaradi plačil, zato še ne vem, ali bomo nastopili. Kako pa gre v klubskem prvenstvu? S Colloseumom Roma, kjer nastopam drugo leto, smo v A-ligi trenutno prvi v skupini ekip iz južne Italije in smo se torej že avtomatično uvrstili v finale. Lani smo bili na koncu drugi, zato lahko letos ciljamo tudi na zmago. (V.S.) JADRANJE - Od torka v Dominikanski republiki Odpotovala na SP Z italijansko reprezentanco Nicolas Starc, s slovensko Jana Germani Na svetovnem prvenstvu v razredu optimist bosta letos nastopila kar dva tržaška Slovenca. Z italijansko reprezentanco bo tekmoval še ne 12-letni Nicolas Starc (rojstni dan praznuje 1. septembra), ki je jadralno pot začel pri šestih letih v tržaškem pomorskem klubu Sirena, zdaj pa trenira pod vodstvom slovenskega trenerja Dragana Gosiča pri S VB G, s slovensko reprezentanco pa bo na SP drugič zapored nastopila Škedenjka Jana Germani, 13 let. Povsem nepričakovan je predvsem nastop mlajšega Nicola-sa, ki si je mesto v petčlanski italijanski reprezentanci mladincev (juniores) priboril tudi med tri leta starejšimi jadralci. Po uspešnih medconskih preizkušnjah v Benetkah je na državnih kvalifikacijskih regatah med 80 najboljšimi iz cele Italije osvojil visoko peto mesto (dvakrat je bil zasedel tudi prvo mesto v svoji skupini), ki mu je prineslo vpoklic v izbrano vrsto. Pri SVBG trenira pod vodstvom mariborskega trenerja Dragana Gosi-ča, ki je bil pred leti sotekmovalec Mitje Kosmina na dvosedu 470: »Treniramo vedno skupinsko, le redkokdaj individualno. Na prvenstvo smo se pripravljali kar v Bar- Nicolas Starc kovljah, saj bo na SP iz našega kluba nastopila tudi Maria Vittoria Marchesini,« je pojasnil trener. Nicolas se je na nastop na Dominikanski republiki pripravljal tudi z izbrano vrsto na jezeru Como, med sezono pa se je nekajkrat preizkusil tudi v mednarodni konkurenci, med drugim tudi na regati v Španiji. V Dominikanski republiki se bodo reprezentance pomerile v posamični in ekipni konkurenci. Regate se bodo začele v torek, zaključile pa v sredo, 25. julija. Prijavljenih je 230 mladih iz 52 držav petih celin. Za Nicolasa bo to krsti Jana Germani nastop z reprezentanco, prav tako pa se bo prvič preizkusil v taki konkurenci. Že več izkušenj ima leto starejša Jana Germani, ki je lani v Novi Zelandiji osvojila 119. mesto, letos pa napoveduje, da bo dobro vse, kar bo boljše od 90. mesta. Dijakinja drugega razreda nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline tekmuje že nekaj let pri JK Izola in bo nastopila zato za Slovenijo, čeprav je svojo jadralno pot začela pri sesljanski Čupi. Trenira pod vodstvom Maurizia Benčiča, kot dopolnilo jadralnemu treningu pa tudi pri Plavalnem klubu Bor. (V.S.) NOGOMET - D-liga Za Kras (zadnja) dva nakupa Z dvema, zadnjima - kot je povedal predsednik nogometnega kluba Kras Goran Kocman, nakupoma, so pri rdeče-belih končali poletno kupoprodajno borzo. Za ekipo repenskega društva bosta v državni D-ligi igrala še zvezni igralec Christian Zucchiati (letnik 1993), ki je v lanski sezoni pri Capo-riaccu v promocijski ligi dosegel 13 golov. Zucchiati je prejel tudi nagrado vi-demskega časopisa Messaggero Veneto za najlepši gol lanske sezone. Dosegel ga je prav proti kriški Vesni. Za Kras bo igral še okrog 190 centimetrov visoki srednji branilec Francesco Simonin (letnik 1993), ki je v lanski sezoni igral pri ekipi mladincev primavera Udine-seja, pred tem pa pri mladincih Porto-gruara. Za Kras bosta igrala tudi brata albanskega porekla Tari (letnika 1993 in 1995), ki sta v lanski sezoni igrala pri ekipi Zaule. Starejši izmed dveh bo priprave začel s člansko ekipo, mlajši pa bo igral pri državnih mladincih, ki jih bo vodil Davor Vitulič. S tem je Krasov izbor igralcev popoln. Trener Sergej Alej-nikov bo na prvi dan priprav, 30. julija, imel na razpolago 21 nogometašev. (jng) Sovodnje: pet novih igralcev,štirje odhodi Napadalec, dva branilca in vezni igralec - tak je izkupiček poletnih »nakupov« Sovodenj, ki bo tretje leto zapored igrala v 1. amaterski ligi. Iz Mariana prihaja vezni igralec Jodi Seculin (letnik 1985). Obrambno vrsto sta dopolnila bivši igralec Monfalconeja Federico Vinci (letnik 1992), ki lahko igra tudi v vlogi vezista, in Mattia Petriccione (letnik 1992). Bivši igralec Juventine (v Štandrežu je igral v sezoni 2010/11) lahko prav tako kot Vinci igra tudi vezista. Napad bo okrepil Andrea Donda, de-vetindvajsetletnik iz Gradišča. V lanski sezoni je igral pri Medei v prvi amaterski ligi, v sezoni 2009/10 pa pri kriški Vesni, kjer je dosegel dva gola. Dres So-vodenj bo po dveh sezonah spet oblekel Goričan Luca Stergulz, ki igra na levem boku. Igralec, letnik 1992, je dozorel pri ProGorizii, lani pa je igral pri Mirnu v 3. slovenski ligi. Pri Sovodnjah iščejo še napadalca. Ekipo pa zapuščata večletna igralca Sovodenj Boris Portelli in Matteo Pa-cor ter bratranca Eros in Sandy Kogoj. Z izjemo Portellija naj bi ostali nehali z igranjem na amaterskem nivoju, pravi Custrin. Turnir odbojke na mivki: 1. mesto ekipi Polpelmo Zmagovalec tridnevnega turnirja na mivki, ki ga je organiziral AŠD Sokol, je ekipa Polpelmo (na fotografiji Slo-sport - z leve: Ilenia Cassanelli , Aaron Fermo, David Cettolo, Giulia Antognolli z organizatorko Saro Radislovich in predsednikom Sokola Savom Ušajem), ki je v je v velikem finalu premagala tržaško moštvo Mana Mana s 3:0. Na tekmi za 3. mesto je repenska ekipa Cul de tutti premagala proti moštvo Staff. Prve tri ekipe so prejele pokale in priložnostna darila, nagradili so tudi najboljša igralca turnirja, To sta: Neža Kapun (ekipe Nevio) in Saša Žerjal (Notaio). □ Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OS F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. JADRALNI KLUB ČUPAorganizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaj ob vikendih bo 20., 21., 22., 28. in 29. julija. v petek 20. julija, ob 19.00 bo teorija, ob sobotah in nedeljah vadba na morju. Tedenski tečaj bo od 23. do 29. julija od 9.00 do 15.00. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 11.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858 ali e-mail info@yccupa.org. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Kosarkarski Kamp na stadionu 1. Maja,namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek 27. 8.-petek 31. 8. Druga izmena: ponedeljek 3. 9.-petek 7. 9. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com ali v uradu: torek in petek 18-19.30. NOGOMET - Skala Jutri začetek moškega in ženskega turnirja Jutri se bo v Gabrjah v organizaciji društva Skala začel tradicionalni nogometni turnir, na katerem se bo pomerilo devet moških in štiri ženske postave. Ženske ekipe bodo igrale vsaka proti vsaki, prvi dve pa se bosta pomerili še v finalnem srečanju v četrtek, 26. julija. Pri moških pa bodo moštva razporejena v tri predtekmovalne skupine. Prvi dve uvrščeni se bosta prebili v naslednji krog, kjer bodo ekipe razporejene v dve skupini. Zmagovalki skupin bosta na koncu igrali finalno tekmo, v petek, 27. julija. Tekme se bodo jutri začele ob 19.20. Jutrišnji spored: Digisoft - Gorizia, Ribičija - Agrososič, Latto-nerie Mucci - Timava. (vip) 24 Nedelja, 15. julija 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V našo deželo bodo danes v visokih legah še vedno dotekali nestanovitni jugozahodnitokovi, medtem ko bodo v nižjih plasteh začeli pritekati bolj suhi severovzhodni tokovi; jutri ponoči nas bo zajela hladna fronta, slediliji ^ j-,__bodo znatno bolj suhi in stanovitni ^tokovi. " " DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 17.53 Nad Balkanom je šibko območje visokega zračnega pritiska, vremenska motnja pa je zajela Alpe in bo ponoči dosegla naše kraje. Pred njo doteka k nam z jugozahodnim vetrom toplejši in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.36 najvišje -56 cm, ob 10.13 najnižje 25 cm, ob 15.18 najvišje -4 cm, ob 21.02 najnižje 40 cm. Jutri: ob 4.04 najvišje -61 cm, ob 10.39 najnižje 29 cm, ob 15.52 najvišje -7 cm, ob 21.36 najnižje 43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 15/21 CELOVEC O 14/18 TOLMEČ O 10/19 XX VIDEM o 16/26 O PORDENON 17/25 TRBIŽ O 9/18 o 10/14 KRANJSKA G. 0 12/18 S. GRADEC ČEDAD O 17/25 O TRŽIČ 14/20 kranj LJUBLJANA 15/21 POSTOJNA O 14/19 KOČEVJE REKA 21/26 CELJE 14/20 O MARIBOR 014/20 PTUJ O M. SOBOTA O 15/22 N. MESTO 14/20 ZAGREB 15/23 O ^NAPOVED ZA DANES Vreme bo nestanovitno, zjutraj bo deževalo, padavine bodo lahko tudi obilne, možne bodo nevihte; v osrednjih urah dneva bo možna spremenljiva oblačnost, proti večeru pa bodo zlasti ob obali spet možne plohe in nevihte. Ob obali bo pihala zmerna burja, ki se bo v noči okrepila. Sprva bodo še padavine, ponekod tudi nevihte. Čez dan bodo padavine oslabele in popoldne ponehale. Hladneje bo, popoldne bo na Primorskem zapihala šibka do zmerna burja. Proti večeru se bo ponekod prehodno delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11do 17, najvišje dnevne od 15 do 23, na Primorskem okoli 28 stopinj C. O GRADEC 16/23 M. SOBOTA O 16/24 (NAPOVED ZAJUTRI Ponoči bodo zlasti ob obali še vedno možne nevihte, vendar že zjutraj se bo vreme znatno izboljšalo, jasno bo do pretežno jasno, zlasti ob obali bo pihala močna burja. Čez dan bo prevladovalo pretežno jasno, v gorah pa spremenljivo vreme, burja bo znatno oslabela. V noči na ponedeljek nas bo dosegla nova hladna fronta s padavinami. V ponedeljek zjutraj bo dež večinoma ponehal. Na Primorskem se bo razjasnilo, pihala bo šibka burja. Drugod bo še več oblačnosti. V torek in sredo bo pretežno jasno in postopno bolj toplo. Ko pade pika je prepozno. Podprite Primorski dnevnik. Naročite se. Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu