Naročnina: letno Din 24’— polletno » 12 —, četrtletno , 6 — Izhaja vsak drugi Četrtek Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 10. septembra 1936 Cena Din .1* Štev. 13 Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/H Leto I GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Kdo more uvesti odgovornost? Rekli so nam, da želijo tisto, kar mi zahtevamo, da se v javni službi uredi, da “°de vsak dajal odgovor za svoje postop-vsi, pa tudi pošteni demokrati Mar niso le-ti tolikokrat načeli to vprašanje in zahtevali, da se izda zakon o korupciji? . Mi sploh ne dvomimo, da ne bi bilo pstnih in poštenih ljudi v naši državi, pa tlldiv v naših političnih strankah, kateri bi ne želeli tega vprašanja 'rešiti tako, kakor Sttlo mi povedali. Ravno radi tega pišemo 0 tem vprašanju ker vemo, da je večina Požeta s takimi željami. Vprašanje pa je, ie to mogoče izvesti pod vsakim političnim režimom. Mi trdimo, da je to nemogoče in še več — mi trdimo, da demokracija ni v stanju, da to izvede. Za demokracijo se stalno trdi, da je to oblika vladanja, po kateri je poklicano ‘JUdstvo, da upravlja svoji usodi. V resici Pa narod izroča v taki obliki politična življenja vse svoje posle posredni-£°Pi, katere voli za gotov daljši ali krajši ,as- V dobi od enih volitev do drugih — ln to celo v državah, kjer obstaja refe-rendum — ima narod jako malo vpliva na ^Pravne posle. Izvoljeni poslanci pa se ;rudijo, da bi se obdržali na svojih položajih in si! osigurali1 ponovno izvolitev za drugo skupščinsko perijodo. Vsled tega zahtevajo sredstva in iščejo načine, da bi Pridobili glasove raznih družbenih stanov. Kadi tega delajo z vsemi silami, da pridobijo v svoje sebične namene vse one, hi jim v tem poslu mogli pomagati. Zato se obračajo tudi na uradnike, ki so pri-Pravljeni delati v njihovo korist. Zato delajo posameznikom — po vplivu le-teh 'Ped ljudstvom — razne usluge. Oni zadovoljujejo njihove želje, posredujejo v nji- °vo korist in čestokrat jim pomagajo tudi v Nečednih dejanjih ter jih ščitijo pred odpornostjo. Taki posli ne morejo biti občekoristni. ‘aki posli ne morejo dati poleta visoki' državni politiki v korist zajednice, temveč J0 samo ovirajo. V »Vremenu« je izšla anekdota pod jjaslovom: »Vedno ista načela«, ki je jako karakteristična za tako politiko, politiko dneva, zadovoljstva in malih potreb itd. Pa račun zajednice. Ta anekdota se glasi sledeče: Ko je neki slovenski senator °|stro kritiziral budžet, je neki Pašičev dijak, ki dobro pozna ljudsko naravo, |skal vzroka tako načelni kritiki. Vzrok k bil v predalih nekega ministrstva. Gospodu senatorju in bivšemu ministru je bil Pamreč premeščen sin. Da je tako vedno bilo, nam je dokazal stari pašičevec s sledečo zgodbo: V klubu vladne večine se je razvila Pred 10 leti strahovita debata o budžetu °d 14 milijonov dinarjev. Pašič je tedaj Predsedoval in poslanec je grmel na vse Srlo: »Jeli znano ministru financ, kaj poceni 14 milijonov? Narod je popolnoma Propadel in obubožal. Kako priti tedaj do •4 milijonov?« Pašič pozove svojega tajnika in mu reČe, naj se informira, kaj govornik zahteva. Tajnik se je telefonskim potom obrnil Pa razna ministrstva in na koncu zvedel, da njegova hči ni dobila francoske štipendije in zato besni. Pašič sporoči poslancu Zaupno, da bo zadeva njegove hčerke Pgodno rešena. Takoj je g. govornik me-Pjal ton in ne da bi menjal einfazo, je nadaljeval: »Mi ne vemo, zakaj je budžet tako visok, vemo pa, da to ve Baja, ker Pa je tako,-bom glasoval za budžet.« Budžet je bil sprejet, hči je odšla v Pariz in danes je dober naš inženjer. »Vreme« je hotelo s to anekdoto na-Praviti malo šalo, ali je pri tem očrtalo Pajbolj gnilo stran demokracije. To je sicer primer politike, ki je še naivnega značaja in ni še povzročil kdove-takšnih težkih posledic. Ali obstojajo pri-•neri — in teh je mnogo — kjer se napravijo celi preokreti v državnem budže-_vu in državnem življenju, da se zadovolje Zelje in potrebe narodnih predstavnikov. Ali niso prav drastičnih dokazov prinesle petomajske volitve, ko so preme- ščali učitelje kar na debelo, ko so direktorje popolnih gimnazij pošiljali na začasno delo v nižje razrede, ko so neki srezi menjali načelnike vsak trenutek, ko so v nekih mestih obstojali celi depoji nezanesljivih sreskih načelnikov, ko so bili sreski zdravniki poslani kar telegrafsko na druga službena mesta, ko so v 24 urah razreševali sodnike, ko se je odpuščalo vse vprek in odrejevalo, naj se zakoni pustijo na strani, dokler volitve minejo ... A čemu ves ta preokret v državnem življenju? Čemu vsi ti veliki stroški na račun državne blagajne? Čemu vse te krivice za državne uradnike in za ljudstvo, ki ni nikoli zahtevalo, naj se vse te-i izvrši? Samo zato, da bi se napravilo stanje, ki bi bilo po godu in volji onemu, ki je bil že v naprej odrejen, da ga ljudstvo izvoli. Ko je pa tako izvoljena skupščina začela svoje delo, smo z neverjetno osuplostjo poslušali govor nekega stebra petomajske politike, v katerem je pretil uradnikom, ki so glasovali za opozicijo. To, skar so drugi do tega trenutka maskirali s krilatico državnih potreb in interesov, ije ta gospod obrazložil s strankarskim in vladnim interesom. On je izenačil režim in državo ter pretil državnim uslužbencem, da jih bo vrgel na cesto, ker so glasovali za vladno listo... Najboljši demokratski režim ne more biti boljši, ker je osnovan na poedincih, na celicah, na atomih, a ne na organih družbe. V kali in slabih političnih osnovah pri takih političnih režimih je, da leži vse na neodgovornosti. Gotovo se bo kdo oglasil in rekel: »To ni točno. Poglejte francoske, poglejte angleške demokracije; tu obstojajo vendarle odgovornosti. Toda mi vemo, da je odšel Tomas iz vlade in iz parlamenta, ker je slučajno izdal budžetsko tajnost. Ali ni dovolj poučna Blumova bilanca demokracije, da ne hvalimo dneva pred večerom,? Velikega demokrata iz »Politike« moramo opozoriti na razpravo proti morilcem .v Marseilleu, psalmo-pevca iz »Odjeka«, pa na afero Stavijskija. Pri vsem tem pa poudarjamo,1 da nas ne brigajo tuje države, temveč naša. Mi ne iščemo zgledov, temveč iščemo v na-išem narodnem življenju in v naši državni skupnosti one činitelje in one ljudske sile, ki bodo v naši zemlji učvrstile pravično politično življenje in družabne prilike ter uvedle popolno odgovornost. Iskali smo te možnosti v demokraciji, pa je nismo našli, ker demokracija predstavlja stranko, parlamentarizem, odbore, večino, klike in mafije. Te lastnosti ima vsaka, bila to ameriška ali francoska demokracija. Mar ni demokrat Blum odstc*-pil od individualizma in išče kolektivni princip? Res je, demokrati se tešijo z novo demokracijo, ki jo izdelujeta Blum v Franciji in Staljin v Rusiji. Ali kdor ni slep vidi takoj, da te demokracije ne sli-čijo prav nič svoji materi, temveč bolj omrženemu in prokletemu fašizmu. Za nas sicer to ni nič neobičajnega, ker Francoska in Rusija imata pravico, da zahtevata po svoje izhoda iz nereda, v katerega sta zašli. »Zbor« tudi drugega noče, kakor samo to. On zahteva izhod za našo državo, ker ji ne želi usode Španije, čeprav nas strašijo izkušeni salonski politiki, da »v tem trenutku preživlja Evropa resno krizo, ki ima svoje korenine v težnjah diktatorskih vlad, ki gredo za tem, da razširijo svojo nadoblast. Dogodki v Španiji da so samo odsev teh teženj in da je v tem ravno njih značaj.« Mi pravimo na to, da je to literatura, ki želi z duhovitimi, toda plitvimi frazami, odvrniti pažnjo od globokejših razlogov na manj važne. Ravno radi teh pretresljajev v Evropi, katerim se demokracija ne more postaviti po robu in katera ne more dovesti do reda, ne moremo niti mi priznati demokraciji, da je v stanju dati red in mir čudovito je to, da stari marksist pozablja nauke svojega učitelja o demokra- I. M. Tekstilno delavstvo In Se kal Jugoslovani smo sicer narodnostno osvobojeni, socijalno in gospodarsko pa v pretežni večini še vedno in to celo čimdalje bolj zasužnjeni od inozemskega velekapitala. Nečuvena predrznost je, < kar isti v naši Jugoslaviji , z našim delavstvom in narodnimi dobrinami počenja. Vprašujemo se, v kateri drugi kulturni evropski državi bi bilo vse to mogoče? Ali smo res tako nezavedni ali otem nadaljuje, dobesedno: 1 Isto se je sedaj še enkrat ponovilo v Španiji. Špansko meščanstvo je do zad-' njega živelo v razmeroma dobrih gospodarskih prilikah. Toda, pri tem je imelo kaj nmlo smisla za stiske delavskih slojev. Žal tudi na katoliški strani ni bilo zadostnega razumevanja za socialno pravičnost. Papež Pij XI. si je že po zlomu monarhije ponovno prižadeval, da bi razgibal španski-katolicizem v tej smer: Zopet moramo reči. da se mu žal to ni posrečilo. O socialnih papeških okrožnicah so- morda v poedinih krožkih debatirali, niso pa jih sprovedli v življenje, tudi tedaj ne. ko so imeli vsaj deloma v rokah politično oblast. Iz napačnih ozirov do katoliških veleposestnikov niso izvedli potrebnih socialnih in agrarnih reform, kar bi edino odgovarjalo socialni pravičnosti in zadovoljilo dve tr.e-tjipi prebivalstva. Nič tega se ni zgodilo, čeprav je, svv oče španske katoličane prav posebej skušal za socialno tlelo razgibati (Madridska šola!). Zamudili so vse prilike, ki so se jim nudile, da ustvarijo moderno krščansko, socialno državo. Zato so sedaj ; v nevarnosti, da bodo duhovno in materielno vse izgubili. Neposredni vzrok revolucionarriega gibanja in protiverskega boja v Rusiji, v Mehiki, v, Španiji so kajpada bili agenti revolucije: Lenin, Calles, Largo Cabal-lero..., ki so dvignili delovni proleta-r i jat in ga preje še, kot proti prestolom, pognali proti Cerkvi in njenim ustanovam. Toda, da se je to moglo zgoditi, tla so jim množice sledile, je treba bilo mnogo desetletij ali celo stoletij socialnih krivic, ki je delala ali pustila delati družba. Razžaljena pravica je v masah ubogih in brezpravnih nakopičila morje sovraštva tako, da je treba le malenkostnega slučaja, da se razlije in potopi v krvi ip solzah vse, kamor seže: krive in nedolžne. V tem smislu lahko smatramo boljševizem za božjo kazen, ki jo Bog pripusti, da udari po družbi, ki v svojem jedru že davno ni več krščanska. Bog noče videza in ga žali, da se pod geslom »krščanskega reda« ali pod frazami »krščansko urejene družbe« gode socialne krivice, ki vpijejo do neba. Popolnoma zmotno je naziranje, da je krščanska misel vedno utelešena nekje na —- desnici: gospodarski, socialni, politični... Saj ni res! Živo krščanstvo je tam, kjer je pravičnost, in ljubezen v družbi. Predvsem pravičnost! Na to radi pozabljajo razni katoliški desničarski krogi, ki mnogo žrtvujejo v dobrodelne namene in mislijo. da so še z bogato miloščino dovolj oddolžili družbi. Čisto zmotno. Španski samostani so se izživljali v sami dobrodelnosti do ubogih. In vendar se danes kade v razvalinah! Kajti prva in najvažnejša je pravičnost. Kdor njo izpolnjuje, bo izpolnil tudj socialno postavo ljubezni. Žal, da družba, ki po videzu hoče veljati za krščansko, kopiči vedno večje gore socialnih krivic. Na eni strani žive nekaterniki v bajnem razkošju, ki se je nateklo iz tujili žuljev; dnevno lah.koinišljeno razmetavajo ogromne vsote, ki bi jih ne, ko bi potekle iz njihovih potnih srag; uničujejo se pridelki, da Je cene ostanejo visoko, l o drugi strani pa se za trdo delo družinsko očete plačuje z 10, ib Din in še manj ... Eni množe milijone in milijarde, množe pa se tudi milijoni stradajočih, ki obupujejo in postajajo i— boijševiki. Resnični boljševiki in brezbožueži. Vidimo, da Bog pripušča, da gredo množice povsod tam v komunizem, ki je religija sovraštva, kjer jih krščanska družba ni znala ogreti in pridobiti z deli krščanske pravičnosti in ljubezni. Razkristjanjene in z materializmom prepojene mase postanejo potem bič, ki trebi s površja zemlje krščanskega imena nevredno družbo. Sicer jih komunizem tudi ne bo osrečil. Zdi se pa, da ljudje lažje prenašajo krivično, izenačenje v skupni bedi. kakor pa krivično socialno neenakost. S tem je pa tudi že dan odgovor ha drugo vprašanje, ki si ga v naših dneh mnogi zastavljajo: Ali bi tudi pri. nas bilo kaj takega mogoče, kar se godi v ■Španiji? Na to je samo eno mogoče odgovoriti: pri nas in kjerkoli na zemlji bi se španski dogodki mogli ponoviti enako silovito in enako krvavo. Zbesnele ljudske mase morejo povsod postati hujše kot zveri, ioda tega ne omenjamo, kakor da,bi nam pretila podobna socialna in politična revolucija. Naše socialne razmere so tudi povsem drugačne, kakor pa so bile v do zadnjega časa povsem fevdalni Španiji. 1 udi se naša Cerkev prav dobro zaveda, da ne nosijo plamena božje resnice vedno baš isti v rokah, ki sicer tvorijo tako imenovano elito družbe. Vendar pa bi se morali mi vsi skupaj še bolj zavedati, da imajo socialne revolucije svoj poglavitni vzrok v socialnih krivicah. Iz tega spoznanja bi bilo treba voditi vse gospodarsko, socialno in politično delo,, pa bi v družbi kmalu bilo boljše in brez nevarnosti za krvave prekucije.« Nam pa nikakor ne gre v glavo, zakaj piše »Slovenec«, da »bi bilo treba voditi vse iz tega spoznanja«, kar vodi ga naj. Tisto spoznanje, ki je že od vsega začetka last vsakega Zboraša. je. prišlo šele po dveh kresnih nočeh do teli ljudi, torej malo prepozno, da bi bilo kaj drugega kot šopirenje s pavovim perjem. Naši prijatelji se bodo še spominjali, da se je nekega lepega dne v mesecu juliju »Slovenec« tako daleč spozabil, da je čisto po pravici zapisal, da se Židje hudujejo na tov. Ljotiča in njegov Zbor, ker naptopa p rotil ‘vsem mnogovrstnem ro-varenju, židovstva v Jugoslaviji. Zato ne bo odveč, če tu ponatisnemo, kako je »Slovenec« dva meseca ngto vnovič iznašel smodnik, ko je v svojem .uvodniku z dne 5. septembra napisal dobesedno to-le: »Je torej brez dvoma neka zelo, intimna in bistvena zveza med Velekapita-lizmom, svobodomiselstvom in sodobnim ateističnim komunizmom, ker je prvo, po čemer v socialnih revolucijah pihnejo, katoliška cerkev, zoper katero vsi trije faktorji složno in dosledno vodijo borbo, naj se interesi velekapitalističnih družb še tako križajo z interesi proletarske revolucije. Ključ, s katerim se edino more razgonetati ta skrivnost, je — ž i -dovstvo. Naš list nikoli ni prepovedoval načelnega antisemitizma pa tudi naša stranka in katoliška Cerkev ne. Toda razmere so danes dozorele tako daleč, da katoliškim narodom ne bo ostalo ničesar drugega, kakor da se v političnem pogledu odločijo za borbo zoper ta faktor, ki kakor danes vidimo z vso gotovostjo in jasnostjo, naj bo že iz kakršnihkoli vzrokov, kakor najhujši kemični strup razkraja evropsko družbo, se poslužuje vseh prepriča n,p nazorov in strank, da izpodkoplje krščanski nazor in moralo ter se na razvalinah krščanske misli in reda polasti vse oblasti in zavlada vsemu bogastvu naše zemlje. Bil je mogoče najgenialnejši trik, ki se je posrečil židovstvn v borbi zoper krščanstvo, ko se mu je posrečilo dobiti v svoje roke krmilo socialističnega pokreta. Od Marxa do Trockega so vsi pomembni voditelji socializma sami Židje z vsemi tipičnimi znaki materialističnega, zgolj na profit usmerjenega svetovnega na-ziranja, ki se vsak čas pojavlja v obliki kakšnega filozofskega, gospodarskega in moralnega sistema, kakor je prvi razodel Sombart in kakor to dejstva danes na vsej^ črti potrjujejo. Zelo značilno je, da je oanes komunizem, kojega vodstvo ja 1 udi vseskozi v židovskih rokah, začel svoje materialistično gledanje na svet utemeljevati s filozolijo Žida Spinoze, ki je duhu pustil ponižno mesto poleg ina' terije v svetovju, da bi maskiral židovski materializem. Krščanstvo' je že po svojem bistvu religija, ki se po svoji borbi proti zlu i tudi politično in socialno po vseh svojih duhovnih in moralnih silah udejstvuje v borbi za socialno pravico, in najslavnej-sa. imena krščanskih sociologov naše dobe nam pričajo, da krščanstvo in zadružna ali poobčestv lijoča preureditev družbe v mejah moralnih zakonov in najnujnejše osebnostne svobode nikakor nista nezdružljiva. Nezdružljiv je pa s krščanstvom ateistični materializem, ki ga pa ravno ž i d o v s t v o z vsemi svojimi silami in s pomočjo vseh sredstev sodobne kulture .in, tehnike širi in skuša z njim zadušiti idealistični nazor krščanstva. Največja nesreča za človeštvo je bila, da se pravične socialne preuredbe v Rusiji niso lotile njeni cerkveni faktorji, ampak da se je upravičenega pokreta slovanske množice po socialni prnviei polastilo židovstvo, tla se polasti ogromnih bogastev ruske zemlje in s pomočjo ruskega ljudskega valjarja povalja Vso Krščansko Evropo, da bi židovstvo pod lirino komunizma demokracije in podobnih krink zavladalo vsemu svetu in njegovemu zlatu. To je tudi svoje vrste ve-lekupitalizem pod firmo socializma, ki naj bi vodstvo sveta poveril židovskim komisarjem, ki jim je na čelu tisti Le»' 1 rockij, bivši Bronstein, ki je te dni pred vladno komisijo v Oslu izjavil, da on ni nobene narodnosti! le tri besede, oziroma ta lapidarna izpoved pove več kot štiri sto strani debela knjiga. Krščanski narodi pa naj razmišljajo o tem, pa tudi slovenski, hrvatski in srbski, v katere se čedalje bolj zajeda črv židovske oblastihlepno-sti — eni pml zašeito ‘vH.-kajrt- tala, druga pod firmo svojega lažikomu-nizma.« Vsak Zboraš pa natančno ve, da tisti »eni« in »drugi« to delajo,pod zaščito in firmo laži(lempkracije in parlamentarizma'. Pa celo »Slovenec« je to vedel v svojem uvodpiku z dne 25. jpnija, kjer je to dobesedno tudi,napisal. Da pa ne pozabimo, da je vse tisto o židovstvn v »Slovencu« spet samo pavovo. perje, se je »Slovenec« požuril, da konča svoj uvodnik takoj dne 8. septembra s temi-le besedami: »Najstarejša) ljudska država v Evropi, Anglija; nam s svojo mirnostjo in izkušenostjo zgovorno priča, da se ni dobro udajati političnim modam in zaile-telostim. In pomislimo tudi to, kako visoko se je dvignil ugled naše države vprav na kulturnem zapadn v tištem trenutku, ko je državno krmilo nakazalo smer 'v demokratične vode. Poleg fašističnega in komunističnega bloka je Evropi bolj kot kdajkoli prej potreben blok demokratičnih, svobodoljubnih držav, ki bodo varovale tradicijo evropskega duha in držale oba bojevita bloka vsak sebi, da v svoji nepremišljeni boja-željnosti ne zanetita svetovnega požara.« Če vrnemo za trenutek k stav.ku iz prej citiranega »Slovenčevega« uvodnika z dne 29. avgusta, ki navaja izrek ruskega misleca Solovjeva davno pred izbruhom boljševizma in ki' se glasi: Kar pa v Rusiji izven ječ 'preostane lopovov in ničvrednežev, ti pa gredo v politiko, javno upravo in gospodarstvo. Če doda-ma temu še mi s svoje strani izjavo vodje ameriškega zveznega kriminalnega urada Edgarja Hooverja, ki trdi, da so v Ameriki težki zločinci v tesni zve-, zi s tamošnjo politično mašinerijo; da hodi po Ameriki 150.000 morilcev prosto naokoli, da bi bil škandal za čelo nacijo, če bi od vsakogar, ki opravlja v Ameriki kakršnokoli javno službo vzeli — prstne odtiske, — potem si lahko ustvarimo približno sliko o demokratičnih vodah, ki zalivajo po svetu socialno pravičnost in borbo proti židovstvn v najrazličnejših svojih vidih. Kako to šele izgleda pri nas,: kjer je vsa naša strankarska demokracija 'im parlamentarizem povrh še žalošteri primer našega neprebavljenega stika s civilizacijo, je boljše, da niti ne govorimo. O starem Pašiču si lahko mislimo kar si pat ,hočemo, toda najboljšo karakteristiko naše »demokracije imamo pa vendar prav od njega, ko je nekoč na razne očitke, zakaj ni tak demokrat kot je bi! na Angleškem Gladstone, Ogovoril: Kakršni ste mi vi Angleži, takšen sem vam jaz Gladstone! Pa še nekaj! Zveza take »demokracija z inozemsko pravo notranjo civiliza-c'jc ni nikakršen blok enakopravnih,-teinveč jfveza kolonije in imperija. Vsako drugo mišljenje je vsaj neskromna. ce že ni hohštaplersko ali krinka. Si ec Pa taka zveza ni tudi nič novega. Po-skušana je že hiIa nekoč proti kema-iizmu ... Lepo Ilustrirana marksistična kulturna in 'fužinska revija »Svoboda«, kateri smo v našem listu že pregledali obisti, je v najnovejši svoji številki končno čisto jas-1,0 povedala kakšna politična taktika ji diši. V svojem članku: »V združeno opozi-«io ali lastno stranko?« 'najprej kritiku-postopanje bivše italijanske sočijalne ‘jernokracije, ki je stala na stališču, da se Je treba še nadalje organizirati, dokler ne bo dobila stranka matematične večine v parlamentu in da bo šele nato prevzela samostojno vlado Italije. Da je odklonila sP0|razum z naprednimi meščanskimi bankami, ker se ni zavedala, da ,ii more sporazum dati pri spretni politiki vso “last v roke! Nemška socijalna demokracija je zopet tolmačila principe zapi-s®Be pred 50 im več leti v debelih knjigah Marksističnih učenjakov tako, da ji le-ti niso dopuščali, da bi z avtoritativno silo pravočasno stopila hidri na vrat«. Pri nas pa, pravi Svoboda«: »do danes ni smo bili v stanu postaviti hrvaško vprašanje v ospredje vseh problemov!! Ne mere biti tedaj nič bolj pametno kakor v vsej državi inieijativno delati na ustanovitvi združene opozicije, odpraviti vse zapreke in na ta način po svoje prispevati k ureditvi notranjih sporov’! Kes lepo priznanje, mar ne? I ako je vsaj končno zapisano, kar sicer že davno vemo vsi, ki .nismo slepci. •«5, JV-**. '<6''^'-Or* Noj Ob povratku v domovino sem izvedel, da je glasilo tkzv. Ljudske fronte »Slovenska zemlja« obvestilo Savinjčane -o mojem »skoku« v »Zbor«. Izjavljam, da sem vstopil v volilno borbo 5. maja na poziv krajevnih skupin organizacije Boj« v celjskem srezu. To je znano stoterim bivšim članom Boja«! Njegovemu programu in njegovim ciljem postavljenim dne 7. januarja 1934 sem posvetil svoje skromne sile in pripravljen sem nositi vso odgovornost, kadar se bo terjala od mene razjasnitev. V topi sedanjosti zmede puščam za enkrat vsa daljša razkladanja povsem ob strani. Če pa to ne bo dovolj »Slovenski zemlji«, ji lahko postrežem s stvarmi, ki ji bodo manj prijetne. Takrat, v najlepšem razmahu »Boja«, ko še ni bilo strankarskih vplivov od zunaj, nismo premlevali prozorne nazive »fašist«, temveč je veš »Boj« želel in zahteval združitev z »Zborom«! V »Zboru« sem! Vinko Vabič, Žalec. gov očitek je brez vsake podlage, ker se trgovci nikdar niso izrekli za cehovstvo, temveč nasprotno cehovstvo odklonili. Na tej resnici nič ne izpremeni, če doktor Bajkič ne zna ločiti zahteve, da sme opravljati obrt le tisti, ki se je za to obrt izučil, od cehovstva. Toda časi mazaštva in šušmarstva že davno niso več v velja- vi in za vsak poklic se zahteva strokovna sposobnost. In to je tudi v interesu potrošnikov, ker kako naj trgovec jamči za dobro kakovost blaga, ki ga prodaja, če pa tega blaga ne pozna. Cehostvo pa je nekaj čisto drugega, nekaj, kar nihče v državi ne zahteva, ker ni človeka v državi, ki bi zahteval, da se obrtne delavnice, trgovine in druge poslovalnice le podedujejo. Tudi tu se bori g. dr. Bajkič le proti mlinom na veter. Že več ko smešno pa je, kadar trdi g. dr. Bajkič, da je obrtni zakon zaradi obveznosti pripadanja stanovskim organizacijam neslovanski, ker da je naš človek bil vedno le kmet in je poznal samo ko-larski in kovaški obrt, ki ga potrebuje kmet. Vsi ostali obrti pa da so tuji, kar kažejo tudi njih imena: furundžija, šeširdži-ja, abadžija, terzija, šloser, šnajder, pinter itd. Ta dokaz dr. Bajkiča je dvakrat napačen, ker ima naš narod za vse te obrte tudi lepe svoje besede, kakor: pečar, klobučar, suknar, krojač, ključavničar, sodar itd. Je pa tudi stvarno napačen, ker po modrovanju dr. Bajkiča bi moral ostati naš narod za vedno le narod kmetov, hlapcev in dekel, kakor so nas nekoč poniževali, dočim bi vse obrte izvajali le tujci. Seveda pa tudi ne bi smeli nikdar uporabljati tudi drugih iznajdb, da o najmodernejših niti ne govorimo. Ampak s takšnim reakcionarnim nazorom g. dr. Bajkič pri nas ne bo prodrl, temveč se bo z njim le osmešil, in prav temeljito. V areno je stopil g. dr. Bajkič, da podere trgovstvo na tla z očitkom reakcionarnosti, boril pa se je tako, da se je sam izkazal kot reakcionar, ki nima smisla za zahteve modernega gospodarskega življenja. S to konstatacijo naj bo tudi zaključen naš odgovor na I. del dr. Bajkičevega članka. Temu odličnemu članku imamo samo še da dodamo, da je Zbor« tisti, ki se dejansko bori tudi v politični areni za stanovsko državo, zato, trgovci, naprej v Zbcr«, naj besedam sledijo dejanja! Stanovska država, cehi in trgovstvo H^io odsovo^ m pojasnila dr. Salkiču »Trgovski list« z dne 10. t. m. prinaša Pod gornjim naslovom članek, ki se glasi: »Narodno blagostanje« nadaljuje svoj proti trgovstvu in na (a boj polaga ^ko veliko važnost, da je stopil v .areno dr. Velimir Bajkič, ki je v zadnji !'*L'V'ilki »Narodnega blagostanja« objavil *v°j članek »Od esnafa do srednjega sta-'ežu« a]j p0 naše »Od cehov do srednjega stanu«. Temu naslovil pa je dodal še P°dnaslov: »Kje se začenja gaženje obrizga zakona po osrednjih ,-srednjestanov-®kih organizacijah«. Zaenkrat je objavil sele svoj prvi članek o tem predmetu1, vendar pa je zbral g. dr. Bajkič že v Prvem delu toliko netočnosti in napadov ?a trgovstvo, da nam že njegov prvi yanek daje več ko dovolj vzroka in gra-tllva za takojšen odgovor. G dr. Velimir Bajkič je nekoč slovel P° Beogradu kot eden prvih srbijanskih !larodno-gospodarskih teoretikov. Od ta-i pat je njegova slava že precej oblede-*a> ker njegove besede niso bile baš v Preveliki skladnosti z njegovimi dejanji, “ojimo se pa, da bo po njegovem zadnjem članku njegova slava sploh čisto ^bledela, ker se pač na takšen način, kakor to dela g. dr. Bajkič, ne debatira. Tendenca članka g. dr. Bajkiča je '"ainreč ta, da bi dal bojni »Nar. blagostanja« proti trgovstvu tudi neki ideološki pomen in zato se trudi, kako bi označil boj trgovstva za svoje pravice kot skrajno reakcionaren in protizakonit. ! *a reakcionarnost trgovstva pa da izhaja j '2 njegovega stališča do stanovske drža-ye, ki ■je po dr. Bajkičevem mnenju vi-s^k reakcionarnosti. Še bolj pa da se v*di reakcionarnost trgovstva iz njegove ^hteve po obnovi cehov. Predaleč bi zašli, če bi se na tem me-s‘u spustili v načelno debato o vrednoti in nevrednosti stanovskih držav. Ka-, °r vsak politični sistem, tako se je iz-(|U2al tudi v praksi stanovski sistem kot ( °ber in slab, ker je pač vse odvisno le lega, kakšen je tisti, ki ta sistem iz-aJa. Tu pa je takoj v začetku napravil ' ^r. Bajkič fatalno napako. Po njego-,e®* pisanju so bili pri nas za stanovsko j *'ZaVo je politiki.1 ki so se pravih volitev 11 in ki so se po ovinku stanovskega Jaslopstvu hoteli pririniti do oblasti. Dr. tj^kič je čisto spregledal, da je meti xtni>VS*VO,n in gospodarskimi krogi na-^ zahteva po stanovski’ državi baš za-J J* se ti politiki izločijo, da pridejo slo’^*6^6 rcsn”‘™ zastopniki delovnih Jev (zato stanovska država) mesto raz- nih političnih špekulantov. Ne moremo pomagati, toda konstatirati moramo, da je postal dr. Bajkič s svojimi izvajanji' o stanovski državi junak, ki se bori z mlini na veter. Nič manj brez podlage je druga trditev dr. Bajkiča, da hočejo trgovci doseči s stanovsko državo majorizacijo nad kmetskim prebivalstvom. Pozivamo dr. Bajkiča, da navede le en konkreten primer, ko so trgovci to zahtevali. Pozivamo pa tudi dr. Bajkiča, da pove, kako bi se mogla v resnični stanovski državi praktično izvesti majorizaeija najštevilnejšega stanu, to je kmetskega! Ta majoriza-cija je čisto navadna dr. Bajkičeva iznajdba, ki pa nima nobene resne podlage. Naravnost smešno pa je, kar piše g. dr. Bajkič o zahtevi trgovstva po ustanovitvi gospodarskega sveta. Piše namreč, da so to zahtevali le takšni trgovci in gospodarski ljudje, ki komaj čakajo, da objavijo časopisi njih imena. Ta trditev je tako smešna, tako vzorno prazna, da se res ne izplača na njo odgovarjati. Takšna trditev se samo pribije in s tem je njena praznota že dovolj dokazana. Jedro vseh izvajanj g. dr. Bajkiča pa je, da je obrtni zakon protikulturen, protisocialen, najslabši zakon, kar jih je bilo sprejetih v Jugoslaviji, ker je z njim uveljavljen princip obveznosti pripadanja gospodarskim stanovskim organizacijam. Samo človek, ki mu je absolutno tuje vse stremljenje gospodarskih stanov, more napisati takšno gorostasno trditev. Kajti z obveznostjo pripadnosti svoji stanovski organizaciji je uveljavljeno le ono načelo pravičnosti, da nihče ne sme parazitirati na delu svojih stanovskih organizacij. Organizacije delajo za vse, zato morajo tudi vsi, ki imajo od tega dela dobiček, prispevati po svojih močeh za to organizacijo. Zato more biti proti obveznosti stanovskih organizacij le tisti, ki so mu te Iz katerega koli razloga trn v peti, ki noče, da bi postale te organizacije tako močne, da bi se mogle z uspehom braniti proti diktatu velekapitala. Baš zato pa so trgovci in vsi pripadniki stanovskih organizacij za svoje obvezne organizacije in zato ne čaka gospoda dr. Bajkiča v njegovem boju proti obveznim organizacijam nič drugega ko neuspeh. G. dr. Bajkič menda sam čuti, da njegova izvajanja o dozdevni reakcionarnosti trgovstva zaradi stanovske države niso posebno prepričujoča in zato jih je zasolil z očitkom cehovstva. Ali tudi ta nje- Egipfovske sanje Pretekle dni sem se vozil na svoj dolgo čakani letni dopust. Vlak je zaspano in počasi sopihal po naši lepi Savinjski dolini, tako, da sem si lahko ogledoval mogočne hmelj ske nasade, kateri so obetali 'bogato hmeljsko letino. Pokoucu in ponosno so stale v ravnih vrstah bogato obložene hmeljevke, ki so prešerno razkazovale svoje zeieuo-rumeno bogastvo. Le na rahlo jih je pozibaval vetrič, ki je v sunkih valoval po dolini, — kakor bi jih opominjal da njihovo bogastvo ni prav trdno in da je odvisno od vetrov in vetričev, ki prihajajo iz tujine v lepo Savinjsko dolino. Različni tuji in domači vetri in vetriči so hudo pihali v pr-ošlih letih po Savinjski dolini in odnašali Savinjčanom težke milijone — prislužene s trdim delom v hmeljskih nasadih. Ko sem gledal te gozdove hmelja, blagoslovljene od Boga in napojene z znojem naših Savinjčanov, sem nehote pomislil: bodo li tudi letos pihali po Savinjski dolini razni tuji vetri in vetriči, ter odnašali bogastvo, da bodo ostale v dolini le skromno odmerjene porcije črnega kruha, namesto lepo rumenih maslenih kolačev. Take in enake misli so me spremljale po poti, ko sem prišel pod Goro Oljko, v prijazno zatišje gozdov, obširnih sadovnjakov in vinskih goric. Čisti zrak in blagodejen mir, ki vlada pod Goro Oljko, me je zazibal v globok spanec, ki mi je prinesel vrsto prečuduih sanj. Izmed vseh sanj, ki sem jih sanjal to noč, vam hočem, gospod urednik, opisati svoje najbolj čudovite sanje, ki sem jih sanjal kedaj v življenju. Sanjalo se mi je, da sem bil na neki prostrani planjavi. Na tej planjavi sem videl skupino okrog 200 lepo oblečenih gospodov. Oblečeni so bili po večini v lepe dolge črne suknje. Kolikor se morem še spominjati, je imela dobra polovica teh gospodov črne kodraste in dolge lase, sloke postave in velike kljukaste nosove. Ostala polovica gospodov je bila elegantno oflečena, bili so polnih in lepo zalitih obrazov ter rejenih in okroglih trebuščkov. Prav na sredi te skupine pa je stala lepa in velika, vendar hudo mršava krava. Ta krava je bila čudovita žival, čudovita radi tega, ker je imela vime in seske po celem trebuhu. Skupina gospodov, katera je stala pri kravi, je to kravo neusmiljeno molzla. Najhujši molzači so bili ravno gospodje z velikimi nosovi. Ti so kravo neprestano in neumorno molzli, tako, da je iz seskov že često pritekala kri namesto mleka. Gospodje debeluharji so tekali okrog živinčeta s svojimi velikimi žeh-tarji, so tu in tam sami kaj malega pomolzli, v glavnem pa so jim njihove žeh-tarje polnili sloki gospodje, ki so bili videti pravi mojstri v molži. Molža je trajala neprestano. Pri vsej tej molži je bilo najbolj čudno to, da molzači niso vlivali namolženo mleko v latvice kakor naše gospodinje. Vlivali so mleko v nekake lijake, kateri so bili napeljani v odtočne podzemske kanale, po katerih je vso namolženo mleko neznano-kam otl-tekalo. Vsi ti molzači se niso držali načela, ki pravi, da krava pri gobcu molže. Ubogo in že čisto izčrpano živinče niso krmili, niti niso pustili, da bi se bilo paslo, ali si kako drugače poiskalo hrane. Ni bilo torej prav nič čudno, da je bilo živinče že vso opešano, in je bil pravi čudež, da ni živinče poginilo. Tako ravnanje je mogla prenesti le izredno dobra pasma! Ko sem pogledal vstran od te prečudne skupine, sem opazil v večji razdalji veliko maso ljudstva. To ljudstvo jo bilo skoraj nago, bilo je gladno in strašno shujšano. Otroci so imeli globoke, vdrte, gladne oči in mnogi so že od lakote umirali. Matere so držale dojenčke na svojih koščenih in uvelih prsih, njihova trupelca pa so bila pravcati človeški okostnjački. Začuden sem gledal to maso ljudstva, zlasti še, ker je z dvignjenimi pestmi grozila ubogi kravi, katero so oblegali neumorni molzači. Grozili so ubogemu živinčetu, ki je bilo sicer čisto nedolžno, da ga bodo ubili in na kose raztrgali, ker jim ne daje svojega mleka. Nihče od ljudstva pa si ni drznil, da bi bil zapretil številnim molzačem, kateri so bili po vsem videzu edini krivi, da ljudstvo ni dobilo potrebnega mleka. Iz celega prizora je bilo nekako posneti. da je bila krava nekoč ljudska last, pa jo je na neznan način dobila v roke mala skupina ljudi, ki jo je neusmiljeno izkoriščala. \ trenutku, ko je bilo pričakovati, da bo krava, že čisto izmozgana, poginila sama, ali pa da bo ljudstvo izvršilo svojo grožnjo in jo na kose raztrgalo, — se je dvignil iz mase ljudstva koščen orjak. V rokah je držal velik lipov kij, kakor nekoč Martin Krpan, ko se je meril z Brdavsem. V sveti jezi se je pognal iz mase, proti skupini molzačev, dvignil je lipov kij. ter je neusmiljeno treskal po velikih kljukastih nosovih in zalitih debeluhastih tilnikih. Vsa ta molzna sodrga je morala na mestu pustiti svoje žehtarje, katere je orjak zdrobil na drobne kosce, in zajezil tudi vse odtočne kanale, v katere so molzači vlivali namolženo mleko. (Dalje prihodnjič.) Lojze Smolej-Borovec: Fantovsko pismo Pobič moj! Praviš, da ne pišem fantovskih pisem zaman, marveč, da so moje skromne vrstice našle tudi v tvojem srcu odmev... Vidiš, vse to pa pomeni, da nisem trkal na tvoje pošteno srce zaman! Ne, odprlo se je — in me razumelo. Torej, zakrknjenec in hudobnež nisi! Ker če bi to bil, vedi, da takšnim nimam navade da pišem... Sicer pa vsi takšni itak niso »potrjeni« za naš Zbor, ker jih še niti ne pregleda naša naborna komisija. Kajti pred nami je še dolg in od sile naporen marš, ki bi znal še škodovati vsem takšnim, ki imajo te vrste »srčno« napako. Lahko pa seveda poskušajo svojo srečo pri kakem strankarskem zelenem kadru kot neborci-desinfektorji zadnjih volilnih plev — srečno pot! Toda mi smo borci, organizirani fantje — vojnikii v civilu, ki imamo svoje lastno poveljstvo in maršruto. Naša marš-ruta se glasi: Prodiranje misli Zbora v poslednjo gorsko vas in osvajanje mladih borbenikov na celi črti. Parola: Naprej preko vseh ovir do končne zmage! Tako je zapisano tudi v naših pravilih in to drži! Naša pot je sicer strma in trnjeva, toda brez — ovinkov! —.Hm, pa se morebiti oglasi v tebi neverni Tomaž, ki vprašuje: Oj, zmage, zmage! Pa kdaj bo vendar to? — Ej bratec, mar misliš, da je zmaga sa-lata, ki zraste kar takole čez noč? Za vse to je treba jeklene volje, vztrajnosti, dela in srčnega poguma! Torej vseh kreposti in vrlin pravega fanta od fare! — Nemški pregovor pravi, da scagan fant ni še nikdar priklical — dekliča. Tudi figar še ni nikdar dosegel junaštva! Isto in še v poostreni meri velja tudi za sleherno občestvo, ki se bori za novo idejo. Tu je treba neumornega dela za organizacijo in njen napredek. Pogonska sila, ki spravlja ta ogromni mehanizem v tek se imenuje — agitacija, številna precizna kolesca pa — agitatorji. Odpor in trenje pa povzroča samo nasproten pojav, ki ga pa nadkrilju-joča sila vedno stre in premaga. Isto je tudi v politiki! Mi omladinci, kot predhodniki Zbora, se imamo predvsem na našem maršu boriti zoper poklicno strankarsko agitacijo, ki je mastno plačana, in ki prav zato bruha po nas ogenj in žveplo od vseh strani... Fantje, ne pomaga nič! Stisniti bo treba zobe, in sprejeti ognjeni krst nase, ter prenesti prvi juriš in najhujšo ofenzivo. V mislih imam namreč nam sovražno agitacijo, pred vsem pa pobesnelo ka-nonado, katere »demokratični« plinski iztrebki naravnost davijo naše ubogo ljudstvo ... Fantje, to je ona moderna naša notranja velesila — nam sovražni tisk. In temu moramo v prvi vrsti napovedati naš boj, boj do iztrebljenja. Toda kako? Mar kar takole golih rok? iFantje, mi imamo že svoje orožje, hvala Bogu! Vsak pravi in zaveden borec ga ima. To je naše skupno glasilo »Zbor«. In kdor ga še nima, naj piše na upravo »Zbora«, ki je naš arzenal. Ali s tem, da prečitaš naš »Zbor« še davno nisi izpolnil svojo agitatorsko dolžnost, še nisi stopil z nasprotnim tiskom docela v odprto borbo. S tem nas borce samo podpiraš, ali pa še celo motiš in oškoduješ, ako ne plačuješ — naročnine... Potrebno je pred vsem, da za naš tisk agitiraš. Da ga ne vržeš stran ko ga prečitaš, marveč ga posodiš sosedu, znancu, ter ga prijateljsko opozoriš, da se še ta in oni, naroči nanj. Cim več bomo imeli, fantje, naročnikov, tem preje bomo lahko izpre-menili naš polmesečnik v tednik in naposled tudi v dnevnik. S tem se bo pa izpolnila naša srčna želja, da bomo končno tudi mi fantje organizirani v Omladini Zbora imeli svoje lastno skupno glasilo. Radi tega pa mora biti usmerjena vsa naša sedanja agitacijska borba za tem, da čim bolj ojačimo kader rednih naročnikov »Zbora«, ker že s samim tem dejanjem bomo že zavzeli prvo in najbolj utrjeno postojanko naših nasprotnikov. Mi nimamo za naš tisk podpornih fondov, ki bi nam dotekali iz raznih zasmrajenih kanalov ter bi jih po svojih nesebičnih nazorih že v naprej odklanjali. Saj ne priobčujemo že zgolj iz tega vzroka še niti inseratov. Naša moč in borba smo mi! Fantje, na delo torej, za naše glasilo »Zbor«! Vaše plačilo pa bodi lepa zavest, da ste izvršili svojo prvo nalogo Omladine Zbora, kot fantje od fare, in borci! Zato pa, naprej tovariši! KONFERENCA ZBORA V BEOGRADU Veliki privilegiji za boriki rudnik Borskemu rudniku znižana tudi železniška prevoznina za ve£ ko polovico .... , _ .-■-Mitsk,.. ■; ■ > -»a Ves »Trgovski list« z dne 27. avg. prinaša pod gornjim naslovom odličen članek, katerega priobčujemo v celoti. Pripominjamo, da gotovih načrtov za zgradbe rafinerije bakra še ni. Pred nami je zadnja številka »Rudarskega in topilniškega vestnika« iz Beograda, ki je vsa posvečena svečanostne-mu polaganju temeljnega kamna za zgraditev plektrolitične rafinerije , bakra v Boru. Kot zgodovinski dogodek se proslavlja v tej številki ta slavnostni dogodek in da bi se tudi že na zunaj poudarila pomembnost dogodka, je izšla vsa številka v srbsko-francoskem besedilu. Polno lepih besed o velikanskih zaslugah borskega rudnika čitamo v tej številki, zlasti pa so nas ganila izvajanja predsednika družbe borskih rudnikov g. Henrija Puerarija. Spominjal je na staro prijateljstvo med srbskim in francoskim narodom ter navedel, da je francoska družba že 1. 1904. kljub težki krizi doprinesla težke žrtve, da bodo metode dela v borskem rudniku čim bolj moderne. In da bi se moglo izkoriščati novo odkrito ležišče bakra Tilva-Mika, je zahtevala družba od francoskih varčevalcev posojilo 40 milijonov frankov, da bi se mogle zgraditi potrebne naprave. To je že drugo posojilo družbe, ker prvo je bilo potrebno, da se je spravil v tek po vojni od sovražnika opustošenj rudnik. Družba je nadalje skrbela, da se altito, pridobljeno iz bakra, daje jugoslovanski Narodni banki za dopolnjevanje njene zlate podlage (seveda pa mora Narodna banka to zlato prav dobro plačati, op. ured.). Družba je nadalje zgradila novo elektrarno in sedaj bo zgrajena še elektrolitična rafinerija. Nad 600 milijonov Din so vložili francoski varčevalci v borski rudnik ter bili s tem v korist jugoslovanski kovinski industriji. Tako se je izkazal velikanski uspeh francosko-jugoslovanskega sodelovanja v industriji. Ko smo čitali vse te zanosne besede, pa smo se spomnili tudi na bilanco družbe, ki podrobno dopolnjuje prejšnje besede in ki pokaže žrtve družbe šele v pravi luči. Ker so bile te številke objavljene že večkrat, zato bomo omenili le nekatere. Upravni odbor družbe Mineš de Bor je predlagal letos izplačilo povišane dividende, in sicer 160 odstotkov na prvenstvene delnice (Lani 130%) in 157 odstotkov na osnovne delnice (lani i27%). Čisti dobiček družbe pa je znašal 26 milijonov frankov ali 87 milijonov Din, s tantiemami in provizijami pa se ta vsota poveča na 100 milijonov Din. naš izvoz v Francijo pa je znašal leta 1935. po vrednosti samo 62.8 milijona Din. Od tega velikanskega dobička pa je plačala družba Jugoslaviji davkov leta 1933. 2.7, 1. 1934 pa 6.4 milijona Din, to je komaj 9 odstotkov čistega dobička, dočim morajo naša domača podjetja plačati od čistega dobička tudi nad 50 odstotkov. Ko smo se spomnili vseh teh številk, pa je seveda tudi padla slika o zaslugah francoskih varčevalcev, pa čeprav so ti 1. 1914. investirali tu pri nas 600 milijonov Din. Zato pa so od 1. 1922. dobili le na dividemlah, tantiemah in provizijah skoraj celo milijardo dinarjev. In kje so še veliki odpisi, ki pri čistem dobičku niso všteti, a ki so tako silno dvignili vrednost delnic borskega rudnika. Pri svečanih prilikah se pač vedno govori malo več ko treba, toda tako pretiravati, kakor se je pri svečanosti v borskem rudniku, le ni treba. In sedaj nas opozarja »Saobračajni vestnik« še na tretje poglavje o borskem rudniku. »Saobračajni vestnik« z dne 15. avgusta v štev. 34. je na strani 34, objavil olajšave, ki jih dovoljujejo naše železnice borskemu rudniku za prevoz materiala iz Jesenic dalje do rudnika. Te olajšave so tako velike, kakor jih ni nikdar deležna niti ena naša domača zasebna tvornica. Za polovico ceneje bo prevažal borski rudnik material ko naša domača zasebna podjetja. Pri tem pa je ta material oproščen še carine in vseli davkov! Ko je pred kratkim izšla uredba, s katero se je dovoljeval železnici v Zenici prost uvoz za material, ki ga potrebuje Zenica za razširjenje svojih obratov, so jugoslovanski podjetniki z vso upravičenostjo proti temu protestirali, ker se Zenica pojavlja na trgu tudi kot konkurent domačim zasebnim tvornicam, in sicer za blago, ki ga država ne potrebuje. Toda na vse zadnje je Zenica vendarle državno podjetje. ravnih zakladov že itak velikanske dobičke, tako velike, kakor o njih druga podjetja ne morejo niti sanjati! — Kje pa je tu oni veliki vzrok, da se dovoljujejo temu podjetju ti privilegiji, ki so Kaj pa naj rečejo jugoslovanski podjetniki, kadar se priznavajo tako veliki privilegiji podjetju, ki je čisto tuje podjetje, ki ima od izkoriščanja naših na-za naša domača podjetja absolutno nedosegljivi! Spominjamo se tu na sto in stokrat ponovljene zahteve naših lesnih interesentov, da se jim pomaga iz stiske z znižanjem železniških tarif, Še do danes so ostale njih zahteve neizpolnjene. Za borski rudnik pa so olajšave takoj tu. V petek, dne 4. t. m. je bila v Beogradu pod predsedstvom tov. Ljotiča konferenca centralnega vodstva in starešin organizacijskih področij »Zbora« iz cele države, o kateri so izjemoma poročali tudi ljubljanski listi. Iz Slovenije se je » udeležil konference starešina Ljubljanskega organizacijskega področja tov. Ture Šturm. Sklepi konference so velike važnosti za nadaljnje delo »Zbora« v državi. ►*< Demokracija« ali kako se proizvajajo ljudski zastopniki Jegulja je zelo trdoživa žival. Ko že misliš, da jo imaš, se ti na lepem izmuzne. Tudi pri nekaterih ljudeh opažamo tako spretnost. Ker je pa znanstveno dokazano, da se tiste lastnosti, ki jih kako bitje najbolj potrebuje, najlepše razvijejo, se ne smemo čuditi, da se je omenjena lastnost najlepše razvila baš pri poklicnih politikih. Če pridejo v še tako zagato, vedno se lepo izjegulijo. Kot prvo porcijo demokracije so nam servirali občinske volitve. Zopet se bo ponovila igra, ki smo jo imeli v zadnjih 18 letih že tolikokrat priliko opazovati. Poklicni politiki (navadno se puste na-zivati: gospod direktor, gospod predsednik, gospod minister [tudi če se je pred 10 leti slučajno dotaknil ministrskega stolčka], gospod svetnik itd.), se nenadoma razgibljejo. Nemirno potujejo sem in tja ter sklicujejo »važne, zaupne« konference. Na teh sestankih točno določijo, katere skupine in klike bodo. sodelovale, kaj bodo obljubili narodu in kakšni »šlagerji« so za bližnje volitve najprimernejši, da bo bolj »vleklo«. Nato vprežejo vsa sredstva, ki so jim na razpolago. »Veliki« tisk rohni proti nasprotnikom in hvali svoje lastnike, stolpci so polni velikih javnih del in velikih afer seveda samo iz nasprotnih taborov, mali lističi pa pobirajo mastnejše ocvirke in jih raztegujejo in premlevajo s tako vztrajnostjo, da jim ljudje nazadnje res verjamejo. Kdor trenutno more, se po-služi še radija, vsi pa pošiljajo po deželi polne avtomobile agitatorjev (kaj mislite, na čigave stroške?), da pouče ljudstvo o tem, kakšni lopovi so njihovi nasprotniki in kako blage in nesebične namene imajo oni sami. Končno je uspeh tu. Ljudstvo je razdeljeno na dva ali več taborov. Delavci istega podjetja zamrzijo drug drugega. Kmet zasovraži svojega soseda in obema zagreni življenje. Kako znajo ti lopovi, ki se nazivajo voditelje naroda, razpa-liti ljudske strasti, nam kaže to, da je oblast smatrala za potrebno, da za časa volitev prepove točenje alkoholnih pijač, da vsaj nekoliko omeji poboje. Pa še treznim ljudem ni mogoče zaupati, da se bodo vedli primerno človeškemu dostojanstvu, ampak so tako podivjani, da morajo državni organi paziti, da ne pride kdo niti s palico na volišče. Tako daleč so ponižali naš narod razni bankirji, ki na eni strani kot politiki varajo ljudstvo, da ga z druge strani kot kapitalisti tem lažje izkoriščajo. V medsebojni volilni borbi razkrijejo nešteto umazanih afer, pa so še tako nesramni, da kljub temu zahtevajo od ljudstva zaupanje. Toda žal, narod se pusti vleči za nos in ker ga je sram to priznati, se poniža tako daleč, da jih zagovarja, če mu prineseš dokaze o njihovih lopovščinah. .In kakšen je uspeh volitev? Ljudstvo, »izvoli« kandidate, ki jih je postavila katerakoli politična stranka ne glede na njihovo sposobnost, da so le »zaslužni« za stranko. Če ne »voliš« pravega, te bo jutri vrgel gospodar na cesto, ali se ti zgodi kaj drugega; mogoče si komu kaj dolžan, ali pa si podpisal kako menico. Koliko smo že imeli volitev, nešteto oseb je bilo izmenjanih, nešteto strank in kaj je uspeh? V drugih državah gospodarska kriza popušča, pri nas narašča. lu ne pomagajo volitve, ne zadostuje izprememba vlade, potrebna je iz-prememba gospodarskega in političnega sistema. ZBOR noče poslancev, ki bodo zastopali interese političnih strank, ampak hoče strokovnjake, ki bodo zastopali interese svojega stanu. ZBOR noče ljudi, ki vsaka štiri leta s krogljicami love dnevnice, ampak hoče može, ki bodo za svoje delo stanovskim tovarišem stalno odgovorni. Nočemo volitev upravnih svetnikov po enodnevnih strankah, hočemo svobodno izbiro gospodarskih strokovnjakov po stanovih, ki so tu odkar je človeški rod. Tovariši, ne pustite se zavajati trenutnemu navdušenju, ki vam ga pričarajo plačani agitatorji židovskega velekapitala in enako židovskega marksizma, ampak vsako stvar dobro preudarite po svoji pameti, pa boste ideji ZBORA bolj koristili, kakor če pristopite k organizaciji kot član! A. M. ORGANIZACIJA »ZBORA« »Zbor« v brežiškem srezu. V soboto, dne 29. avgusta in v nedeljo, dne 30. avgusta sta se vršila v Brežicah informativna sestanka. Sobotni sestanek je bil prirejen za bližnje, nedeljski pa za oddaljenejše posetuike, kateri so posetili sestanek nad vse pričakovanje častno. V soboto je predsedoval tov. Slivnik, v nedeljo pa tov. Krofi. Na obeh sestankih je referiral tov. Zupančič. Kot temeljit poznavalec prilik, nam je nazorno prikazal narodu škodljivo gospodarsko in socijal-no politiko liberalne demokracije. Parlamentarizem pa nam je na nedeljskem sestanku razkrinkal tov. Vogrinc. Obema tovarišema se zahvaljujemo za njuna izvajanja in upamo, da se skoraj spet vidimo v kakem drugem kraju našega sreza. _ »Zbor« v Mariboru. V nedeljo, dne 30 avgusta je imel pripravljalni odbor J. lj. g. »Zbor« za Maribor d. breg informativni sestanek v Pobrežju na Aleksandrovi cesti v gostilni Renčelj. — Sestanek je otvoril v imenu sklicatelja tov. Medika, tov. Krajnc. V svojem govoru je tov. Krajnc podčrtal težko stanje našega delavca in kmeta ter sploh malega človeka, kaiterega izrabljajo razni salonski politiki in tujci. Ob zaključku svojega govora nas je tov, Kranjc predvsem opozoril na naše zunanje in notranje sovražnike, ki hočejo doseči razkosanje naše lepe in bogate Jugoslavije. Proti temu moramo voditi neizprosno borbo do njihovega popolnega uničenja. Obenem nam je tov. Kranjc pokazal tudi svetlo pot, po kateri moramo iti, ako hočemo doseči gospodarsko, kulturno in so-cijalno urejeno Jugoslavijo na stanovsko zadružni osnovi. Za tov. Kranjcem je povzel besedo tov. Jurca, stud. iur. V svojih izvajanjih je tov. Jurca pokazal delovanje dosedanjih starih politikov, klikarjev in kori-tarjev po sistemu, demokracije, ki je ves naš narod privedel na rob propada. Posebno je omenil tov. Jurca vse grehe kapitalizma in njegovega pomočnika »demokracije«, navedel je tudi vse načine, s katerimi bo »Zbor« rešil naš narod pogube, v katero sedaj drvimo. Po govoru tov. Jurce je tov. .Kranjc zaključil sestanek in pozval vse navzoče v borbo za novo, srečno in Veliko Jugoslavijo. Ljubljana-Bežigrad. Članski sestanek, ki je bil v četrtek dne 3. septembra t. 1. je pokazal nujno potrebo za tesnejšo povezanost med članstvom. Veliko število simpatizerjev za Zborovske ideje sploh ni vedelo, da obstoja tudi za bežigrajski okraj krajevna organizacija. Zato ni dolžnost samo odbora temveč vsega članstva, da uvedejo v Zbor vse, kar misli in čuti z njim. Tovariš Zupančič je vsem jasno povedal, kaj hočemo in kakšne dolžnosti imamo. Vse kar smo slišali je preresno in prevažno, da bi še kdo dvomil v resne trenutke, kajti resni časi zahtevajo resnih ljudi, in le taki so nam dobrodošli. Zato tovariši na delo! Brez borbe ni žrtev in ne zmage. Kdor se pa radi komodnosti niti članskega sestanka ne udeleži naj pa svobodno odide. Za ostale pa, ki smo poslušali izvajanja govornika smo bili zelo zadovoljni in si želimo še več takih večerov. Laatnik lista konzorcij. Predstavnik konzorcija Ture Sturin, Celavika 28. Odgovorni urednik Ivan Marjek, Celovška 200. Tiskarna »Slovenijac (predstavnik A. Kolman), vsi v Ljnbljaai.