¡¡¡Sili
ii: m ' P ■ m v i' i'

It«
i , t?	'
«P
MM**«»»

I
s s !|S|p | %

//
Ljudski odbor občine Senožeče, komite ZIv in občinski odbor Socialistične zvene 'So Po temeljiti proučitvi gospodarskih, promein h ia drugih pogojev sklenili, da je edino pravilno in racionalno, da se eelotna senožeška občina združi v skupno občino s sedežem v Divači. Na podlagi teli sklepov so bili skicam rnnož čni sestanki v Senedolah, iLažah in drugih vaseh. Volilci so prav tako kot občinski ljudski odbori ¡n člani političnih organizacij uvideli razumnost stališča na-Tedenih občinskih forumov ter v celoti podprli in glasovali za sklep občinskega ljudskega odbora, da se vključijo v divaško občino. Tako je končno izoblikovana tudi občina —- komuna Divača. Okrajni iniciativni odbor nove komunalne skupnosti Koper je s tem zaključil diskusijo o teritorialnem obsegu posameznih komun na svojem področju.
Zadnja od devetih komun koprske skupnosti je tor&j teritorialno določena. V Divači so začeli intenzivno delati. Že pred. časom so ustanovili iniciativni odbor, izvolili vodstva političnih in družbenih organizacij in začeli s tehničnimi pripravami. Vendar pa priprave še niso -toliko napredovale v drugih komu-mah zaradi tega, ker so vse do pred 'nekaj meseci, mislili ustanoviti- na ;področju- sedanjega sežanskega •okraja le dve komuni in so se od-.ločili za štiri, med katerimi je tudi Divača relativno pozna. Zato so začeli z zakasnitvijo, v samem delu pa so se pojavile težave, predvsem zaradi pomanjkanja tehničnega in strokovnega kadra za izdelavo gospodarski in drugih analiz. V tem pogledu je Divača vse preveč prepuščena sama sebi, saj vse pripravo ležijo skoraj izključno na sedaniem kadru občinskega ljudskega odbora, komiteja in SZPL.
Deloma je hitrejši potek priprav ovirala tudi vse predolga razprioa na področju senožeške občine glecle njene pripadnosti. Čeprav v posameznih vaseh, kot. Senadole in d-u-ge, ni bilo nikakršnih vprašanj glede priključitve k Divači, so se v Senožečah pojavile močne težnje po drugačni teritorialni razdelitvi. Določenim ljudem, je bila namreč bolj pri srcu Sežana in so se zavzemali za priključitev k njej. Morda ne bi bilo oclveč, če se na tem mestu nekoliko pomudimo ob tej razpravi, ki je odvrnila Senožečane od drugih mnogo bolj pomembnih in za boilo-ao komuno bistvenih vprašanj.
Morda se bo komu čudno zdelo, z>akaj se nekateri ljudje v Senožečah zavzemajo bolj za vključitev v sežansko komuno. Senožeče so namreč od Sežane oddaljene 16 km medtem ko je Divača le dobrih 6 km daleč. Tudi prometne zveze so boljše, Divača je najbližja železniška postaja. itd. Vsekakor je to področje gravitacijsko usmerjeno k Divači, kjer se bo prej ali slej lahko razvilo ■primerno središče.
V pogovoru z ljudmi v Senožečah je bilo čutiti precejšen negativen vpliv s strani tistih, ki so pod pretvezo »teritorialne razprave« namenoma onemogočali, da bi se prebivalstvo res posvetilo obravnavanju pomembnejših vprašanj. Zlasti se ni mogoče iznebiti tega-vtisa ob parolah, ki so se pojavljale na terenu in ki to tako nebistvene in malenkostne, da jim v resnici ni mogoče pripisovati drugega namena kot povzročanja slabe krvi in zavajanja razprave na stran pota.
Mnogo je bilo govora o tem, da Dieača z njeno «revščino« ne daje garancije za uspešen razvoj celotnega področja in se je treba torej nakloniti na gospodarsko močnejše središče. Tako nekako kot bi bila bodo-
ča komuna neka teritorialno in gospodarsko popolnoma ločena enota, ki bo odvisna in prepuščena sama_ sebi. Nadalje »pihanje na dušo«, češ kako bomo dopustili, da bi bili »podrejeni« Divači, ki ni nikoli pomenila toliko kot Senožeče. Gre torej za ugled naše vasi. Drugi so spet »tolmačili«, da o primeru vključitve v divaško komuno, Senožeče ne bodo imele krajevne pisarne, ker bodo nekega dne rekli, da ni potrebna zaradi bližine občinskega središča. Med-
tem pa je bila razdalja med Senožečami in Sežano jamstvo, da bo krajevna pisarna obstajala. Če k temu prištejemo še »globokoumna« predvidevanja o ukinitvi osemletke, ki se je bodo polastili v Divači kot središče in druga podobna ugibanja, nam postane precej jasno, od kod je bila laka diskusija inspirira-na.
Zato je pozitivno, da so se tudi v Senožečah dokončno odločili. Posvetili se bodo lahko razpravi o tem, kako bodo upravljali in gospodarili v novi komuni in kako bodo uveljavili pravice posameznih državljanov ter zagotovili njihovo sodelovanje pri reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj. V tem pogledu bo treba marsikaj nadoknadili. Izvoliti bodo morali čimprej svoje predstavnike v odbore političnih in družbenih organizacij komune, kar niso še naredili prav zaradi omenjenih vzro-(Nadaljevanje na 2. strani)
Svet za gospodarstvu OLO Postojna je na svoji seji dne 31. marca t, 1. razpravljal o predlogih in pripombah gospodarskih organizacij in ustanov k načrtu družbenega plana za leto 1955 in je na tej osnovi sestavil dokončen predlog, o katerem naj bi razpravljal Okrajni ljudski odbor na prvem prihodnjem zasedanju. .
Predlog družbenega plana Sveta za gospodarstvo vsebuje nekatere značilnosti, ki bi jih bilo treba podrobneje opisati. Zlasti so zanimivi predpisi na področju obrti, gostinstva in komunalne dejavnosti, kjer so pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora letos razširjene na vse ukrepe od amortizacije pa do delitve dobička, pri čemer 'je Okrajni ljudski odbor tudi v celoti odgovoren za razvoj teh dejavnosti. Poleg tega posveča družbeni plan posebno, pozornost ukrepom v odnosu do drugih gospodarskih organizacij, saj je ljudski odbor dolžan, da s svojim
planom spodbudi podjetja k smotrnejšemu poslovanju, dviganju proizvodnosti in znižanju lastne cene proizvodov.
UKREPI NA PODROČJU OBRTI, GOSTINSTVA IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Amortizacija in obresti na osnovna sredstva obrti, gostinstva in komunalne dejavnosti so predvidene v glavnem na lanskoletni ravni. Prav tako se tudi način obračunavanja teh dajatev ne bo spremenil. Te vrste obveznosti so znižane v tistih strokah obrti, kjer se je v lanskem letu opazil nagib k zmanjšanju zmogljivosti (živilska, usnjarska in tekstilna), nova obrtna podjetja pa so v celoti oproščena teh dajatev, tako da bodo mogla v prvem letu obratovanja posvetitji posebno pozornost proizvodni in trgovski problematiki. Delavsko-uslužbenske restavracije in menze bodo oproščeno p'ačevanja obresti od osnovnih sredstev; razen tega bodo plačale samo amortizacijo za vzdrževanje. To naj bi omogočilo ceneno prehrano delavcev m uslužbencev. Manjša gostišča in manjši obrtni obrati bodo plačevali svoje obveznosti v pavšalnem znesku, kar bo poenostavilo poslovanje in omogočilo znižanje režijskih stroškov.
DELITEV DOBIČKA IN PLAČE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Najtežje vprašanje, Id ga je moral Svet za gospodarstvo rešiti v svojem predlogu, je bilo vprašanje delitve dobička med okrajem in večjimi /gospjodarskinui organizacijami. S to delitvijo naj bi ljudski odbor vzpodbudil gospodarska podjetja k prizadevnosti v proizvodnji, obenem pa zagotovil sredstva za skupne, potrebe okraja. Ta problem rešuje plaa tako, da prepušča gospodarskim organizacijam polovico tistega dela dobička — po odbitku zveznega davka — ki izvira iz znižanja lastne cene. Plan predpisuje, da se ta dobiček ugotavlja na osnovi obračunov na enoto proizvoda in v roku, ki ga gospodarska organizacija sama določi. V primeru, da bi slabše organizirana podjetja teh obračunov ne zmogla, so predvideni določeni odstotki od dobička, ki pa so nizki, tako da se bo gospodarskim organizacijam bolj izplačalo obračunavati znižanje lastne cene. Taka rešitev omogoča, da se s premijami nagrajuje tiste delavce in uslužbence podjetij, od katerih je prvenstveno odvisen uspeh poslovanja podjetja kot celote in, da sa višina teh premij lahko določi v tarifnem pravilniku vnaprej, na primer na osnovi dosežene proizvodnosti podjetja kot celote oziroma posameznega obrata, na osnovi znižanja materialnih stroškov ali na osnova povečanja proizvodnje. Dejstvo, da k temu poglavju plana ni bilo bistvenih pripomb, dokazuje, da je bil problem delitve dobičku uspešno rešen zlasti v odnosu do gospodarskih organizacij. Le-te, bodo na osnovi predpisov plana imele večje možnosti nagrajevanja po učinku, s tem pa tudi večjo vzpodbudo za znižanje stroškov in -povečanje proizvodnje.
Manjše gospodarske" organizacije bodo delile dobiček na osnovi odstotkov, tako kot v lanskem letu. Prevozniška podjetja bodo lahko (Nadaljevanje na 3. strani)
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIK
Zasedanje Ljudske skupščine Slovenije
Šestega aprila so vsi svetovni časopisi na prvih straneh objavili vest, da je odstopil predsednik angleške olade Winston Churchill. Pravza-' prav so o njegovem odstopu govorili že nekaj mesecev, vendar je glede na ChurchUlove optimistične izjave le prišel nekoliko nepričakovano. S svetovne politične pozornice je torej izginila ena osrednjih figur, za katero moremo mirno reči, da je bila soudeležena pri vseh pomembnejših zgodovinskih dogodkih zadnjih petdesetih let. Vzrok Churchil-lovega odstopa je pravzaprav samo starost. Sl-letni angleški vladni predsednik se ne počuti več najbolje in je odstopil odgovorno mesto predsednika vlade zunanjemu ministru 57-letnemu Edemi.
Churchillova petdesetletna politična dejavnost se je začela leta 1900, ko so ga izvolili za. poslanca konservativne stranke, Nekaj let nato so ga imenovali za državnega sekretarja pri ministrstvu kolonij. Do leta 1929 je bil devetkrat minister. Ob izbruhu druge svetovne vojne so ga imenovali za predsednika britanske vlade, hkrati pa je bil tudi minister za finance in obrambo. Vse te funkcije je opjftvljal do konca vojne. V tem času se je sestajal z Rooseveltom, Stalinom, Trumanom in Čangkajškom na konferencah velesil v Casablanci, Kairu, na Jalti, v Moskvi, v Teheranu in Quebecu. Po zmagi lahuristov se je Churchill umaknil v opozicijo, leta 1953 pa je z zmago konservativcev zopet zasedel položaj predsednika vlade. Churchill je prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Napisal je namreč svoje spomine, ki so jih kritiki ocenili kot delo izredne vrednosti.
V zadnjem tednu je zopet stopilo v ospredje avstrijsko vprašanje. Sovjetska zveza je namreč povabila v lioskvo avstrijskega kanclerja Raa-ha in storila še nekaj drugih korakov, iz katerih moremo sklepati, da se je sovjetsko stališče do avstrijskega vprašanja le spremenilo. Ze zadnjič smo omenili, da je sovjetska zveza dala razumeti, da je pripravljena podpisati avstrijsko državno pogodbo pod naslednjimi pogoji: avstrijsko vprašanje je treba obravnavati ločeno od nemškega, 0estrijska vlada ne sme dovoljevati gradenj oporišč na svojem ozemlju ki Avstrija mora ostati nevtralna ter M njeno nevtralnost jamčiti vse štiri zasedbene sile.
Glede teh pogojev ne bi bilo z mvstrijske strani nekih zaprek, vprašanje je le, kako bodo na Zahodu :sprejeli najnovejše sovjetske poteze. Sicer tudi tam niso proti sklenitvi pogodbe, vendar ne bi po mnenju večine mednarodnih opazovalcev radi pristali na jamstva popolne avstrijske nevtralnosti. Na Zahodu so aamreč zelo skeptični glede sovjetske dobronamernosii in mislijo, da Sovjetska zveza danes vztraja na sklenitvi državne pogodbe z Avstrijo samo zaradi tega, ker se je sprijaznila z nemško oborožitvijo, in ne hi hotela, da bi tudi Avstrija stopila na isto pot. Kako se bodo stvari odvijale, ni. mogoče predvideti, vendar bi bilo prav, da postane Avstrija čimprej suverena država. Naše stališče do avstrijskega vprašanja je fiajbolj jasno prikazal predsednik Tito v nedavnem govoru pred Zvezno ljudsko skupščino, ko je dejal: »Ta majhni in delovni narod, je za-shižil, da se mu omogoči popolna neodvisnost in taka poteza bi bila upravičeno upanje, da hočejo iti tudi tu d Evropi po novih poteh."
Sicer pa bo v prihodnjih tednih vsa pozornost političnih opazovalcev obrnjena v Bandung, kjer se bodo
BONN: Iz Bonna poročajo, da se bo moral bivš; nacist ičn; maršal Ferdinand Schorner zagovarjati pred federalnimi disciplmskim sodiščem, ker je Po obtožbi pripadnikov bivših nemških oboroženih sil »ukazoval streljanje vojakov, ki so izgubili svoje enote. Zakrivil je ism.it tisočev beguncev in vojakov s rtem, da je tudi po propadu Nem-iiije nadaljeval vojno na svojo roko.
TOKIO: General John Hull jc isročil posle svojemu nasledniku generalu Haxwellu Taylorju, ki je is tem postal vrhovni poveljn- k a-«saeriških s>l in sil OZN na Dalj-K«m vzhodu.
sestali predstavniki 29 afriških in azijskih držav. Na tej konferenci se bodo zastopniki milijarde in pol človeštva pomenili o enakopravnosti in boljših življenjskih pogojih azijskih in afriških držav, med katerimi so še mnoge na stopnji kolo-nializma in polkolonializma. Na konferenco so povabili tudi LR Kitajsko, ki je povabilo tudi sprejela. Seveda je bila ta odločitev organizatorjev konference zelo neugodno sprejeta pri velesilah, ki so sklenile konferenco »ignorirati«. Prav obžalovanja je vredno, da si posamezni vodilni krogi zahodnih velesil še vedno laste pravico odločati o usodi milijonov ljudi in da še vedno ne razumejo, da jih je čas pretekel.
Naj ob koncu omenimo še nekaj o zadnjih dogodkih v Sovjetski zvezi. glede novih smeri v gospodarski politiki. Prvi sekretar CK sovjetske partije Hruščev je namreč na posvetovanju kmetijskih strokovnjakov v Voronežu ostro kritiziral razmere v nekaterih kolhozih in tožil o zastoju sovjetskega kmetijstva. V svojem govoru je opisoval vtise s potovanja po kolhozih in dejal, da nekateri kolhozni funkcionarji nimajo kdo ve kaj pojma o ekonomiji, da je videl vse polno rjavečih poljedelskih strojev itd. Hruščev je sicer obetal, da bo partija poslala kolhozom nekaj desettisoč funkcionarjev partije, ki si bodo prizadevali, da bodo kolhozi postali v nekaj letih vzorna kmetijska posestva. Vprašanje pa je le, kako bodo ljudje, ki so doslej opravljali po pisarnah razne birokratske funkcije, postali naenkrat kmetijski strokovnjaki. Tega Hruščev seveda ni mogel povedati.
V torek je bilo v Ljubljani redno zasedanje Ljudske skupščine Slovenije, na katerem sn sprejeli ■tiri pomembne zakonske predloge, 'hkrati pa so se obširno pogovorili o stanju glede ustanavljanja komun na področju Slovenije.
Za prebivalstvo koprskega okraja je zlasti pomemben predlog izvršnega sveta glede izvolitve za-časnh predstavnikov koprskega o-■kraja v Republiški zbQr in Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije. Na področju okraja bi imorale bit; že prejšnji mesec volitve ljudskih poslancev v republiško skupščino, vendar so jih odlomili, ker še ni urejena državljanska knjiga. Kljub temu pa je nujno, da ima tudi prebivalstvo no-vopriključenih krajev svoje, čeprav zaenkrat ie začasne predstavnike v najvišjem slovenskem zako noda.jnem telesu. Ljudska skupščina Slovenije je zato soglasno sprejela odlok, po katerem bo okrajni ljudski Odbor v Kopru delegiral tri odbornike kot začasne predstavnike okraja Koper v Republskem zboru. Odborniki zbora proizvajalcev koprskega okraja, ki so jih izvolili v skupini industrije, trgov'ne in obrti, pa bodo izbrali med seboj enega odbornika kot začasnega predstavnika okraja Koper v 'Zboru proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije. Delegirani odborniki bodo imel; vse pravice 'n dolžnosti ljudskih poslancev, njihove funkcije pa bodo prenehale, ko bo-
±y
W3»	■
Raab: »Upajmo, da še niso tako zarjavele, da se ne bt dale odpreti...«
do po določilih ustave izvolili nove ljudske poslance koprskega okraja.
Zbor proizvajalcev je na ločeni seji sprejel tudi pomembne spremembe glede zakona o skladih za urejevanje voda. Dosedanji način zbiranja sredstev iz obveznh prispevkov gospodarskih organizacij je bil v nasprotju s 4-6. členom temeljnega zakona 0 proračunih, ki določa, da smejo imeti posebni skladi samo tiste dohodke, za katere so v rj določeni z zveznim zakonom. Skladi za urejanje voda sicer ne bodo ukinjeni, marveč so spremenili le določila. Namesto obveznih prispevkov gospodarskih or-ganizacj se bo zdaj stekal vanje del okrajnih, mestnih oziroma republiških dohodkov, ki ga bodo določili z okrajnim, mestnim oziroma republišk m družbenim pianom. Ta sredstva bodo sicer nekoliko manjša, kljub temu pa bodo zadostovala Za nadaljevanje začetih del.
Republiški zbor je soglasno osvojil tudi zakonski predlog o lekarniški službi. Tu so zlastj poudarii načelo, ki ga vsebuje nov, zakonski osnutek, da Je lekarniška služba nerazdvojini del naše splošne zdravstvene službe. Lekarne ne morejo biti samo gospodarske organizacije, katerih poslovanje b, se o-mejevalo le na običajni trgovinski promet z zdravili. Njihova vloga 'je predvsem v tem, da kot. zdravstveni zavodj dopolnjujejo naše prizadevanje za razvija,nje in izpopolnjevanje celotne zdravstvene .službe. Zakon o lekarniški službi točno določa statut in način upravljanja lekarn v Sloveniji, Lekarne morejo odpreti ljudski odbori, zavod: s samostojnim finansirar nje, ter gospodarske in družbene organizacije. Seveda morajo biti za to pogoji: odgovarjajoči strokovni kader, zadostna materialna sredstva, primerni delovni prostor,- in zadostne količine potrebnih zdravil.
Ljudska skupščina je nato sprejela poročilo komisije za proučevanje vprašanja komun, ld ga je podal član komisije Stane Kavčič. Bo tem predlogu sestavljajo ljubljansko komunalno skupnost sedanji okraji Ljubijana-mesto, Ljub-Ijana-okOlica. in del postojnskega okraja, mariborsko skupnost Mari-bor-mesto, Maribor-akolica ¿n Slovenj gradeč, celjsko komunalno skupnost dosedanja okraja Celje in Šoštanj, kranjsko komunalno skupnost dosedanja okraja Kranj in
Ob kongresu italijanske socialistične stranke
V Turinu je pred dnevi zasedal kongres italjanske socialistične stranke. Lahko rečemo, da je za ta kongres, ki je bil že 31. cd usia-novitve, bilo izredno veliko zan -manje ne samo v Italiji, temveč tudi v inozemstvu. To pa predvsem zaradi tega, ker so socialistični voditelji napovedali nove pobude, ki bi razgibalo sedanje mrtvilo v italijanskem političnem življenju. Seveda je za kongres vladalo še prav izredno zanimanje v samih vrstah socialistov, ki že nekaj časa zahtevajo od voditelja stranke Nenni-ja, naj proglasi neodvisnost socialistične stranke.
Te napredne struje v socialistični stranki so zahtevale, naj b; ne bila socialistična stranka orodje tega ali onega tabora, oziroma naj ne bi bila navaden privesek italijanske kominform'st'čne partije. Predvsem je potrebno poudariti, da so desničarske reakcionarne stranke vse do volitev jun:ja 1953 stalno v ofenzivi. Politično nestabilnost v državi so obilno Izkoristili v svojo korist, tako da se je demokracija v Italiji znašla v lmdi krizi ¡n prav za prav v obrambnem, podrejenem položaju. Prav zaradi lakšnega nestabilnega položaja je bilo potrebno nekaj ukreniti. Na turi neke m lron<rre^„ co »-"-'---le t"
nje jasno na dan. Sam voditelj
Nenni je poudaril, da je njegova stranka pripravljena sodelovaM v vladi z demokristjani, če demokri-
stjanj pristanejo na reorganizacijo državno industrije, nadzorstvo nad monopoli, na izključitev tujega kapitala pri izkoriščanju petroleja in če pristanejo na načrtno gospodarsko politiko. Seveda morajo demokristjani prelomiti s konzervativnimi liberali in z desničarskimi stru-janij v lastni stranki.
Kar zadeva italijansko zunanjo politiko je pa socialističn; stranka zavzela povsem drugačno stališče, kakor ga je imela doslej, ko jc v vsaki potezi nastopala tesno povezana s kominfornvsti. Nenni je. v svojem poročilu nekako dal razumeti, tla smatra njegova stranka zahodnoevropsko zvezo kot gotovo dejstvo ter da njegova stranka ne nasprotuje italijanskemu sodelovanju v tej zvezi. Toda uradna Italija bi morala javno povedat', da sodeluje v tej zvezi samo v primeru, če bo ta zveza imela izključno obrambni značaj. Dalje je Nenni zahteval, da mora uradna Italija vzpostaviti sodelovanje z vzhodnima državami in priznati Ljudsko republiko Kitajsko.
Nenni jc torej postavil pogoje in predloge socialisiične stranke za sodelovanje v vladi. Brez dvoma so ti predlogi pozitivni. Toda Nenni jo obenem potrdil, da ne bo prekini! s kominformisti, temveč nasprotno. Dejal je, da je potrebno to zavezništvo smatrati koj nekaj trajnega. pa čeprav obstojajo rnad so-
cialisti in komunisti v razn h vprašanjih različna stališča.
Nc ostane nam torej drugega, kakor ugotoviti, fia se je socialistična stranka s turinskim kongresom ustavila nekje na pol poti. Zdj se, da je s kominformisti tako tesno povezana, da si še ne upa iz njihovega objema. Toda pozitivno je na vsak način dejstvo, da so socia-listj uvideli, da je potrebno nekaj ukreniti v obrambo demokracije, ki se je poslužujejo v tako obilni meri najbolj reakcionarne skupine in stranke in to z očitnim namenom, c?a bi ji čimprej zadele smrtni udarec in se popolnoma polastile ob'ast\ Pripomniti je tudi, da opažajo nevarnost prebujajočega se fašzim tudi napredne struje v de-mokristjanski stranki, ki so pripravljene sodelovati z ostalim-, naprednimi strankami in gibanj'.
Že bližnja prihodnost nam bo pokazala, kako se bo izkristaliziralo italijansko notran,ie in zunanje politično življenje. Turinski kongres social'st'čne stranke je na vsak način vnesel nekaj novega, oziroma je dal pobudo za zbFlžanje vseh tistih napredrin struj v Ital;ji, ki se borijo za (o, da b: Italija vodila bolj samostojno zunanjo in notranjo politiko, ne p- rla bi bia še naprej le orodje in privesek blokov, ki so jih ustanovne določene velesile v svojim lastnem interesu in žal na škodo miroljubnega sveta.
Radovljica, goriško komunalno skupnost dosedanja okraja Gorica in Tolmin, koprsko komunalno skupnost dosedanja okraja Koper in Sežana ter večji del postojnskega okraja, novomeško komunalno skupnost dosedanji novomeški o-Jcraj, črnomeljski okraj in del krškega okraja,, murskosoboško skupnost pa dosedanja okraja Murska Sobota in Ljutomer. V Sloveniji je Edaj 384 občin, po novi komunalni ureditvi pa jih bo le 131.
V poročilu komisije je predvsem poudarjeno, da je formiranje komun stvar sistematičnega dela in postopnega razvijanja sedanjih socialističnih odnosov, Komuna je postala spontana zahteva množic in. razprave o komunah so že sko-,raj leto dni v središču pozornosti našega družbenega življenja. Pred tnašimi očm: se razvija naglejši proces zavestne socialistične in samoupravne akcije državljanov, kot ■je to mogel pričakovati pred nekoliko leti največji optimist. Izredno Ihitro naslajajo, se utrjujejo in razvijajo najrazličnejši orga ns neposrednega družbenega samoupravljanja, ki prevzemajo nase čedalje več klasičnih funkciji dTŽave in postajajo osnovna gibalna sila nadaljnjega družbenega razvoja.
V nekaj vrstah
MOSKVA: Moskovski radio je objavil nekatere podrobnosti o u-porabi radioaktivnega kobalta • v SZ. Zdravniki ga uporabljajo za zdravljenje raka in novih tvorb, in-ženirjj za odkrivanje pomanjkljivosti nekaterih kovin, za kontrolo parnih kotlov, visokih peči in električnih central. Razen tega ga u-porabljajo'za sterilizacijo sadja in povrlnin. Kobalt preprečuje pomladansko klitje krompirja, tako da ga je moč dlje ohraniti.
LYON: Francosko sodišče je obsodilo sedem Nemcev zaradi, zlo činov, ki so jih zagrešili med drugo svetovno vojno. Vsi so bili znani gestapovCj v Marseillu, kjer so mučil: ljudi, ubijali talce, ropali in požigah. Obsojeni so bili na kaznj od 8 let navzgor.
NIKOSIA: Atentati na Cipru se nadaljujejo. Tamkajšnjj prebivalci hočejo opozoriti svet. na njihovo neznosno življenje in željo po o svoboditvi otoka, ki. ga imajo Angleži v svojih rokah. Tako so nedavno neznani ljudje vrgl; bombe na več javnih poslop j raznih mest na Cipru. V Ni.kosi je padla bemba na poslopje britanskega poveljstva na Srednjem vzhodu, na poslopje sekretarjata ciprske vlade in radijsko postajo ter poštno po-slopje,-
Končana razprava o teritorialnem obsegu
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov, čeprav je iniciativni odbor predvideval tudi predstavnike senožeške občine v vseh ustanovah bodoče komune.
Teritorialno bo torej obsegala di-vaška komuna sedanje tri občine: Divačo, Vreme in Senožeče. Čeprav na tem področju ni večje industrije, ima vseeno lepe možnosti razvoja. Razen kmetijstva in živinoreje lahko razvijajo turizem. Škocjanske jame so po decentralizaciji prišle pod upravo divaške občine. Razen tega so tu še divaška in druge jame, ki privabljajo mnoge ljubitelje podzemnih lepot.
Na tem področju je precej razvito tudi mizarstvo in v tem pogledu obstajajo realne možnosti za primerno razširitev sedanjih obratov. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da je Divača močan železniški vozel in važno prometno središče. Vse to dokazuje. da je formiranje komune s centrom v Divači upravičeno in tudi gospodarsko utemeljeno. Zalo je tudi pozdraviti, da je takšno mnenje zmagalo nad predsodki o tem, kdo bo komu »podrejen« in podobno, da bodo lahko posvetili delovni ljudje teh krajev svojo skrb napredku in procvitu bodoče komune.	I
Slika na naslovni strani: POSTOJNA
Družbeni plan naj bo izpodbuda za Priprave m proslavo desetletnice smotrnejše poslovanje	osvoboditve
(Nadaljevanje s 1. strani) uporabila celoten dobiček za popravilo in nabavo kamionov, kar jim bo omogočilo, da izboljšajo svoj avto-park, ki jc zelo iztrošon. Davka na dobiček bodo oproščena ludi kino-podjetja, predvsem z namenom, da se jim omogoči izpopolnitev opreme, ki v večini primerov ni na zaželeni ravni. Poslednji sklep jc Svet za gospodarstvo sprejel na osnovi predloga Trgovinske zbornice okraja, ki mu je predočila potrebe teh gospodarskih organizacij.
Zadruge bodo delile dobiček tako kot druga podjetja, le pri dobičku zadružnih trgovin je predvideno, da ne bo v ccloti obdavčen, seveda s pogojem, da ga bodo kmetijske zadruge uporabile za pospeševanje kmetijstva. Manjši del tega dobička se bo stekal v okrajni sk'nd za pospeševanje kmetijstva, odkoder naj bi med drugim tudi pasivne zadruge dobivale sredstva za napredek kmetijstva na njih področju.
Živahna razprava se je razvila okoli predpisov, ki urejajo oblikovanje plač v trgovini. Načrt družbenega plana je bil postavljen tako, da je celotno povečamo plač povezoval s povečanjem prometa, medtem ko je Trgovinska zbornica pre dlagala, naj se ti predpisi spremenijo tako, da bodo Se vnaprej zagotovili določeno povečanje plač. Po daljši razpravi je bil ničelno sprejet predlog Trgovinske zbornice s tem, <la se zagotovljeno povečanje po predlogu TrgovinsKe zbornice zniža na 10 odstotkov. V ostalem se je Trgovinska zbornica strinjala z načrtom, v katerem ;e bilo predvideno, da smejo trgovska podjetja uporabiti za povečauie plač tisti del sklada, ki se oblikuje, na osnovi povečanja premeta, pri čemer podjetje v ta promet ne vračuna dobiček, tako da s tem >z!o"i neupravičene zaslužke na os lovi poviša*1 j a cen blagu. Za povečane plač ji poleg tega namenjen manjši de! zneska, ki izvira iz zmanjšanja plačnega sklada zaradi znižane zaposlitve, kar naj bi trgovino vzpodbudilo k smotrni zaposlitvi del ovil-h moči, vendar i.e v toliki meri, da bi ',o šlo na škodo postrežbe. Predviden je tudi sklad za nagrade in premije za znižmje materialnih stroškov. Ta sklad bodo podjetja upravljala na podlagi predpisov svojega tarifnega pravilnika.
Prav tako kot trgovina bo tudi gostinstvo oblikovalo svoje plače iz določenega odstotka na pr >me'', podobno kot v lanskem letu.
Kar se tiče 5-odstotncga povečanja obračunskih plač je Svet za gospodarstvo vnesel v predlog prvotna določila svojega načrta, ki predvidevajo, da bo ljudski odbor dovolil tako povečanje le tistim gospodarskim organizacijam, ki so v i>n-skem letu dobro poslovale, tako da letos ne morejo bistveno znižati cene svojih proizvodov. Povečanje plač bo odobreno tudi za delavce in uslužbence, od katerih se zahteva večja strokovnost in odgovornost pri delu ter delavce in uslužbence, ki delajo v težjih delovnih pogojih.
SREDSTVA OKRAJA IN NJIII UPORABA
Sredstva okraja bodo po predlogu plana precej manjša kot v preteklem letu, zlasti zaradi manjšega presežka iz preteklega leta, r.izen tega bo moral okraj plačati 123 milijonov dinarjev prispevka rejiubli-ki. medtem ko je v letu 1954 prejel dotacijo v znesku 59 milijonov dinarjev. Skupna sredstva bodo obsegala 539 milijonov dinarjev, od
l/la Uiatko-
V reško luko je zadnje dni preteklega tedna prispelo devet oceanskih ladij z nad 70.000 ton pšenice iz ZDA. Zaradi povečanega dovoza je podjetje »Crancksport« najelo IS pomožiih ladij JVM, da hi mu pomagala pri pretovarjanju pšenice in izvažanju manjših količin o mesta
oh Jadranski obali.
*
Narasla Donava je poplavila več tisoč hektarjev neplodne in neobdelane zemlje na Biljskem rtu o Bara-iiji. Če se ne bo voda v kratkem polegla, bo pretila nevarnost poplav še novih površin. Za vsak primer so pripravili več desetin črpalnih postaj, da začno ob potrebi delovati.
tega bo odpadlo 271 milijonov na administrativni proračun, 10 milijonov na proračunske investicije, SS milijonov na sklad za kreditiranje investicij, 15 milijonov na sklad pospeševanje kmetijstva, 6S milijonov na sklad za zidanje stanovanjskih hiš in 1 in pol milijona na sklad za obnovo podeželja. Občine bodo od tega prejele 85 milijonov dinarjev, od česar jc predvideno 63 milijonov za administrativne potrebe, 22 milijonov pa za vzdrževanje javnih zgradb in naprav.
Precej sredstev bo imel okraj v svojem skladu za obnovo gozdov, iz katerega bo med drugim financiral obnovo Tovarne vezanih plošč v Pivki, za kar 'bo potrebno 127 milijonov dinarjev. Spričo razvoja industrije pohištva in končnih lesnih izdelkov nastopa na trgu čedalje bolj občutno pomanjkanje vezanih plošč in jc. zato prav, da se prednostno zagotovijo sredstva za obno-go in razvoj te tovarne. Zraven tega daje ta tovarna velik prispevek k izvozu in zagotavlja ljudskemu odboru levji delež sredstev za skupne potrobe okraja.
V razpravi so člani Sveta kritično pregledali postavke proračunskih izdatkov in jih zmanjšali za 4 milijone nasproti znesku v načrtu, Ugotovili so tudi, da bi bilo treba nekatere od teh postavk obširneje dokumentirali. Značilna je bila tudi zahteva, naj se zvišajo sreelstva za
V	letošnjem družbenem planu koprskega okraja je predvidenih 50 milijonov dinarjev za financiranje gradnje stanovanjskih hiš, ki jih bo" do gradili zase delavci in nameščenci. Letos je torej prvč, daje iz družbenih sredstev okraja predvidena denarna pomoč tistim, ki bi si hoteli postavki lasten dom, V drugih okrajih naše domovine je bilo kreditiranje individualne stanovanjske graditve že preizkušeno: samo leta 1953 je bilo zgrajen h z družbeno pomočjo 9.317 stanovanjskih hiš v vrednosti 2.420 milijonov dinarjev. Pri tem So graditelj; prispevali okrog 50% s svojimi sredstvi, to je z denarjem, z materialom ali pa z lastnim delom.
Kakšen interes ima družba, da podpira s svojimi sredslv; individualno gradnjo stanovanjskih hiš?
Povsod se borimo s stanovanjsko stisko, ki pomeni veliko oviro pri razvoju gospodarstva in splošnega napredka naših mest in večj:h središč. Stanovanjska stiska je posledica stalnega priliva prebivalstva v mesta, kjer se razvija industrija, nastajajo novi obrati, itd,
V	koprskem okraju ni ta problem nič manjši kot v drugih krajih :Sloven;je. V nekem pogledu je še težavnejši: Koper, Izola in Piran so urbanistično siln0 zaostala mesteca. V svojem razvoju so zaostala nekaj stoletij, ostala so pač tam, kjer se je prekinil njihov gospodarski procvit zaradi rastj modernega Trsta, Zato so njihova značilnost tesne ulice, v katere redkokdaj posije sonce in primitivna Stanovanja brez konforta, ki ga danes že zahteva vsak naš delovni človek. Ta položaj narekuje čim hitrejšo graditev modernih, zračnih stanovanj, opremljeni^ primerno zahtevam modernega človeka.
Z a'o bo letos v koprskem okraju gradnja stanovanj mnego in-ienaivnejša kot je bila lani. Raču-
kmelijstvo, zlasti za državna kmetijska posestva, pri čemer pa so člani Sveta ugotovili, da je to možno le na osnovi sporazuma s kmetijskimi zadrugami s tem. da sc poveča delež, ki ga le-te prispevajo v okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva. Prav gotovo jc, da bodo zadruge pristale na tak sporazum v primeru, da bodo državna kmetijska posestva utemeljila svoje investicijske potrebe. Člani Sveta so tudi prišli do spoznanja, da je višina in učinkovitost sredstev, ki bodo vložena v 'kmetijstvo, odvisna predvsem od usmeritve in prijemov, ki jih bodo podvzolc kmetijske zadruge, saj bodo v letu 1955 razpolagale s 54 milijoni dinarjev na račun zveznega davka na dobiček in s 27 milijoni na podlagi predpisov okrajnega plana.
Razprava na seji Sveta je pokazala, da lahko gospodarske organizacijo in ustanove mnogo prispevajo k sestavi okrajnega plana in da je le na osnovi obširne in kritične diskusije mogoče postaviti plan na čvrsto podlago. Dobro bi bilo, če bi bil rok za razpravo nekoliko daljši, vendar je Svet moral pohiteti, saj vse gospodarske organizacije čakajo na plan. Sicer pa bo diskusija na zasedanju ljudskega odbora nedvomno dopolnila plan v podrobnostih, kjer ga zaradi prekratkega roka ni bilo mogoče temeljiteje obravnavati.	D. V.
na se, da bo letos v gradnji nad 50 večnadstropnih stanovanjskih hiš. Te bodo gradile stanovanjske skupnosti občil ter podjetja in u-stanove za svoje uslužbence. Gradbišča bodo odprta že meseca maja, ko bodo izdelani projekti v skladu z urbanističnimi načrti.
Obenem z gradnjo večjih stanovanjskih hiš bo letos omogočena tudi individualna stanovanjska graditev z denarno pomočj0 okraja, to je iz splošnega sklada za gradnjo Stanovanj. Povedali smo že, da znašajo sredstva, rezervirana v planu v ta namen, 50 milijonov dinarjev.
Posebna komisija je že izdelala okvirni načrt za to vrsto stanovanjske graditve. Po tem načrtu naj bi dobii pomoč za gradnjo stanovanjskih hiš delavci in uslužbenci, Iki prebivajo ¡n so zaposlen, v koprskem okraju. Za z davo teh hiš ibcdo določene v skladu z urbanističnimi načrti posebne parcele, do katerih bo občina speljala cesto, napeljala vodo, elektriko ¡n kanalizacijo ter uredia druge komunalne naprave. Vsak uslužbenec, ki bo izpolnil potrebne pogoje, bo dobil na tem zemljišču parcelo v trajno uporabo. Obseg parcele še ni določen, a bo znašal verjetno 400 do 500 m2.
Pri ocenjevanju, koliko denarnih sredstev bj bilo polrebnih, da bi se delavcem :'n uslužbencem o-■mogočilo graditj lastno hišo, ali lastno stanovanje, je bilo merodaj-iio to, da mora bili teh sredstev tGl<ko, da se zbudi 'nteres graditeljev, da svoje prihranke in druga sredstva, ki jih imajo na razpolago, kot n. pr. material, ter
Prejšnji teden je bila najpomembnejša prireditev v okviru proslav desetletnice osvoboditve v Ilirski Bistrici. Tu so sc sešli preživeli borci prve istrske partizanske brigade »Vladimir GortaiVi k proslavi enajste obletnice ustanovitve brigade. Proslave so sc razen velikega števila prebivalstva udeležili tudi mladinci iz raznih krajev Istre, ki so v osemdnevnem partizanskem maršu obiskali kraje, kjer se jc med NOB bojevala brigada Vladirnirja Gorta-na. Brigado so ustanovili 1. ajirila 1044 na Učki.
Bistričani so imeli 1. aprila slavnostno akademijo, posvečeno obletnici ustanovitve brigade, glavno proslavo pa je organizirala naslednji dan v bistriški vojašnici brigada JLA Vladirnirja Gortana, ki tudi čuva bojno zastavo partizanske brigade. Na svečanosti so govorili prvi komandant, brigade Vladirnirja Gortana narodni heroj Vitornir Širola-Pajo, predstavnik italijanskega bataljona »Piiio Budicin«, ki se je boril v sklopu tc brigade, De Martini Ariaklo in republiški poslanec Ilirske Bistrice Anton Dougan.
Po svečanosti je bila vojaška parada, na kateri so sodelovali preživeli borci brigade Vladirnirja Gortana in istrski mladinci, udeleženci partizanskega marša.
18, aprila bodo Vipavčani praznovali občinski praznik v spomin na slavnostno nanoško bitko v leLu 1942, Občinski evelbor Zveze borcev si je s tem v zvezi zadal pomembno obveznost. Do tega dne nameravajo namreč urediti skupno grobnico vseh partizanov, ki so padli med NOB na Nanosu in so tam pokopani. V skupni grobnici bo ležalo nad 30 padlih partizanov, uredili pa jo bodo pri planinski koči na Nanosu.
Občinski odbor Zveze borcev v Ajdovščini pa bo do 5. maja, ko bo v Ajdovščini proslava desetletnice ustanovitve prve slovenske narodne vlade, uredil na Predmeji skupno grobnico za 360 padlih borcev. Grobnica, v kateri bodo pokopali paelle borce, ki so žrtvovali svoja življenja v borbah na Cavnu, na Kolku in v Trnovskem gozdu, bo ena največjih v Sloveniji. Načrte je izdelal inženir Mirko Šlajmcr iz Ljubljane.
V koprskem okraju nadaljujejo s pripravami za Pokrajinski zlet Par-
prosti čas posvetijo gradnji svoje hišice. Gre torej za to, da se prid-inim, štedljivim ljudem, ki bi radi imel' svoj dom, omogoči ibpolniti to željo.
Napravimo kratek račun:
Danes stane 1 m2 zazidanega stanovanjskega prostora, če ga gradi podjetje, okrog 30.000.— dinarjev. Stanovanjska hiša s prostor-inino 80 m2 (dve scb:, kabinet in prilikline,) bi po tem računu stala 2,400.000.— din. Redko kateri delavec ali uslužbenec si lahko prihrani ali se zadolži pod navadnimi pogoji za tolikšno vsoto. Pač pa ima vsak, če je prizadeven, možnost, da del teh stroškov nado-imestj s tem, da pomaga sam pri ¡gradnji, da si priskrb' material, zlasti pa, da svoje prihranke nameni gradnjj in izpopolnitvi svojega doma.
Po načrtu, ki ga je izdelala komisija, bi interesenti dobili ¿z sredstev stanovanjskega sklada 10.000.— din posojila za vsak kvadratni meter h šice, ki jo nameravajo graditi. ¡Pri naši tipični h:šici torej osemsto tisoč dinarjev. PosojHo bi morali odplačati v 30 letih z l°/0 obrestno mero. Razen tega pa bi dobili 5.000 dinarjev dotacije za vsak kvadratni meter, kot brezplačno pomoč, Iki jo daje skupnost. Za našo h:-šico bi imel; torej na raspolago 800.000 posojila in 400,000 dinarjev dotacije, skupno 1,200.000 dinarjev, 'to se pravi polovico zneska, ki b. ga za gradnjo iste hišice zahtevalo gradbeno podjetje. Razen tega ipa bi dobili še parcelo v trajno izkoriščanje.
Kakor vidimo, je ta pomoč, ki jo predlagajo člani komisije, zelo
tizana, ki bo 12. junija. Računajo, da bodo že do srede maja izdali xletno brošuro z vsemi potrebnimi tehničnimi podatki in s članki o delu telesno vzgojnih društev ter x zgodovinskimi in .drugimi sestavki s tega pod ročja. V brošuri bodo tudi fotografije najpomembnejših turističnih točk ob slovenski obali jadra na.
Zelo aktivna je tudi komisija za odlikovanja pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru. Člani komisije s« te dni zbrali od (podjetij predloge za odlikovanja najzaslužnejših delavcev in nameščencev ob deseti obletnici osvoboditve in jih poslali Izvršnemu svetu Ljudske skupščine Slovenije. Vsega skupaj so pe>sla-li 53 predloge«' za odlikovanje. Od teh je 7 predlogov za Red dela druge stopnje, 18 predlogov za Red dela- tretje stopnje, 27 predlogov za Medaljo za delo in 1 predlog za zasluge za narod II. stopnje. Med predlaganimi odlikovan« so številni delavci podjetij in -tovarn, prosvetni in zdravstveni delavci ter najboljši uslužbenci. Prva skupina predlagancev bo dobila odlikovanja Piwga maja.
Komisija za odlikovanja pri okrajnem ljudskem odboru pa še vedno sprejema predloge podjetij in ustanov za odlikovanje najboljših delavcev, zlasti iz produkcije, odkoder je bilo po mnenju komisije doslej premalo predlogov. Drugo skupino, ki so jo predlagali za odlikovanja ob desetletnici osvol>oditve, bo Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije odlikoval 29. novembra.
Priprave za proslavo desetletnice osvoboditve se intenzivno nadaljujejo tudi v Hrvatski Istri. Te dni je začel iniciativni odbor za proslavo desetletnice osvoboditve v Poreču zbirati elckumentarrii material o osvoboditvi -PoTcča. V okviru proslav nameravajo namreč organizirati razstavo o zgodov.ni osvoboditve mesta. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi širšo akademijo, improvizirali napad na Poreč ter rame šperme prireditve.
V Medvodah je pričel oddajati energijo v električno omrežje drugi agregat tamkajšnje elektrarne. Skupna zmogljivost elektrarne se je s tem povečala za nadaljnjih 12.000 KS.
velika. Upoštevaj s0 dejstvo, da istane v koprskem okraju gradnja Ihiše več kot v drugih okraj iih, ¡ker je treba kupiti vsako desko, 'dražje plačevati zidarje, in obrtnike, prevažati gramoz iz ve^ke daljave, plačali opeko dražje kot drugje itd.
Po predlogu komisije bi bilo treba upoštevati med vsemi interesenti predvsem iste, k| dajo največje jamstvo, da bodo-gradili z vso resne>stjo. Nekaj denarnih sredster bi moral; imeti sami, vsaj 1.000 dinarjev za kvadratni meter, t0 se pravi 80,000 dinarjev za našo tipično hišico. Obvezati bi se morali, da bodo postavili hišo pod streho v določenem času. Načrt in ia-delava hše bi morala ustrezati vsem zahtevani sodO.ne 'n-gijene in stanovanjske kulture. V ta namen bi interesenti lahko izbirali med 5—6 tipi, ter dobil,- zanje brea-plačno načrte in tehnične nasvete.' Tako bi bila omogočena tudi tipizacija nekaterih delov (okna, vrata, itd,), k; bi jih izdelovala v serijah domača podjetja.
Člani komisije so vpoštevali tudi možnost skupne gradnje in so ji dali v načrtu prednost. Oblike kupne gradnje so mnogovrstne: najenostavnejša je sodelovanje skupine interesentov, k,- bi želeli imeti vsak svojo hišico in ki se združijo zaradi nabave materiala, nadzorstva nad gTadnjo, urejevanja finančnih zadev, ¡td. Najvišja oblika pa so prave stanovanjske zadruge, pri katerih oslane hiša s več stanovanji zadružna last. Te oblike skupne graditve s0 mnogo uspešnejše kol delo posameznika pri gradnji ene hišice: dela pote-kajo hitreje, nabava in prevoz materiala v večjih količinah sta cenejša in že sama gradnja večje hiše, recimo štiristanovnnjske, je bolj ekonomična od gradnje štirih samostojnih hiš.
.LU ILU
"s--:,.-
o
Okrajna Zveza borcev v Novi Gorici si je pridobila velik ugled, V državni upra.vi, v delavskih svetih an v upravnih odborih 'kmetijskih zadrug pomaga danes 2350 bivših borcev in aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe. Če prištejemo k te-rnu še vse občinske in vaške odbore ljudske oblasti, Socialistične zveze, ZK, športna, planinska in gasilska društva, narase število na okrog 7000 bivših borcev in aktivistov.
Zveza borcev posveča posebno skrb otrokom padlih borcev in žrtvam fašistične jga nasiltja, ki jiih je v vsem okraju preko 700. Štipendije prejema .195 sirot, 148 jih obiskuje nižjo in višjo gimnazijo, 23 srednjo strokovno, 11 'industrijsko, £ nižjo strokovno šolo, 2 pa univer-eo. Raznih poklicev pa se uči šest vajencev'. V okraju je šc 20 partizanskih otrok, ki so dokončali «snovno šolo, ki pa nimajo dovolj osnovne izobrazbe, da bi se lahko šh učit raznih poklicev ali pa prestopili v višje šole. Na letošnjem občnem zboru so bili člani Zveze borcev mnenja, da bi svet za kulturo in prosveto za le otroke organiziral dopolnilno šolo, kjer bi si izpopolnili znanje in s tem dobili možnost do nadaljnjega šolanja, ali pa Ea izučitev raznih poklicev.
Goriški okraj je lani izdal za štipendije preko 16 milijonov dinarjev. Te pomoči so bili deležni predvsem oUoci padlih borcev. Zveza borcev je lani dala posebno pomoč okoli 500.000 din 8S bivšim borcem, ki občutijo posledice borbe. Na klimatsko zdravljenje je poslala 17 borcev, ki niso socialno zavarovani. Lelos pa bo poslala na klimatsko edravljanje 20 borcev. Vso skrb posveča Zveza borcev za šolanje, oziroma kvalifikacijo borcev in aktivistov, ki zaradi aktivnega sodelovanja v NOB niso mogli dokončati šolanja. Za razne gozdarske in ekonomske šole se je letos priglasilo £5 borcev.
Posebno vprašanje so borci NOB na podeželju, ki so zboleli zaradi posledic 'borbe po letu 1950. To so predvsem mali kmetje, ki nimajo pravice do invalidnine. Ker mnogi
Pirana
V nedeljo so v Piranu v mestnem muzeju odpri} oddelek rimske arheologije in orožarnico. Vse predmete tega oddelka so našli v Piranu in njegov j bližnji okolici. Olvoritvene slovestaosli so se udeležili med drugimi tudi zastopnik drušlva arhivarjev Slovenije dr. France škerlj, tajnik zgodovinskega društva Slovenije dr. Bogo Gra fenauer in d/rektor Narodnega mu-aeja v Ljubljani dr. Jože Kastelič.
Komune so že več mesecev važen predmet razgovorov članov SZDL v meslu in na podeželju. Večina prebivalstva se je že odločila za pripadnost k eni ali drugi komuni. Na Vipavskem je začetkoma kazalo, da bo ena sama komuna v Ajdovščini, kasneje pa so se prebivalci zgornjega dela odločili še za komuno v Vipavi.
Bodoča komuna Nova Gorica bo žtela okrog 15.000 prebivalcev, Se-«tavljale jo bodo sedanje občine Gr-gar, Čepovan, Šempas in Nova Gorica. Predvidevajo, da bo ustvarjala nad eno milijardo dinarjev narodnega dohodka.
ne morejo opravljati težjih del, jim gospodarstvo propada, njih socialno stanje pa je ogroženo. Tem bo «treba nujno pomagati na en ali na drug način. Prav tako bo treba pregledati, kako žive partizanske vdove.
Zveza borcev je nadalje ugotovila, da se .pri učenju zgodovine v šolah daje premalo poudarka zgodovini NOB.
Lani so člani Zveze borcev postavili, 7 spomenikov padlim partizanom. Letos bodo uredili grobišče okoli 400 nepoznanim padlim partizanom IX. Korpusa na Predmeji. Predvidevajo tudi zgraditev skupne grobnice 220 padlim borcem na Mi-renskem pokopališču. P-r-at-.
V Zadružnem domu na Škofijah je bil pred kratkim ustanovni občni zbor Iples no-vzgoj nega društva »Partizan«. Mladina je pokazala veliko zanimanja, saj se je občnega zbora udeležilo nad SO mladine iz Elerjev, Plavij in Škofij. Od teh se ,je 55 takoj vpisalo v TVD »Partizan«.
Društvo ima svoje prostore, vendar bodo potrebne manjše adaptacije za dokončno dograditev telovadnega doma. Telovadno orodje bodo člani novoustanovljenega društva dobili od okrajne telovadne zveze iz Kopra. Na občnem zboru je predsednik telesno-vzgojnih društev za okraj Koper dr. Svetozar Polič govoril o vlogi TVD »Partizan«, Posebno zanimanje so navzoči mladinci pokazali za nogomet in strelski šport. Izvolili so devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor.

MS
mmm Illiiil
* VV
,¿ÍÉI "t- -
tis
iš®»it
Regulacija hudournikov v Vanganelski dolini. Delavci kopljejo novo strugo hudourniku, ki ima izvir v grapah pod Smarjami, Pademo in
Gažonom
Kmalu po osvoboditvi je prišlo na Reko več mladih delavcev iz ladjedelnic v Trstu in Tržiču, da bi pomagali dvigati domačo industrijo. Z razvojem v teh desetih letih se je število delavcev stalno, večalo. Naravno, da so čutili potrebo po kulturnem izživljanju. Z ustanovitvijo KPD »Bazovica« se jim je nudila lepa priložnost, da se izkažejo. Društvo šteje danes 250 rednih članov, med katerimi je več gledaliških igralcev in pevcev, ¡ki se marljivo udejstvujejo v društvu. Omenit; je treba pevca tov. Berceta in tovarišio. Kozemovo in Božičevo, kj izpolnijo spored vsake prireditve ali proslave. Posebno so se izkazali pri spevoigri »Mlada Breda,« s katero bomo kot že lani gostovali po Krasu in Istri! Moški pevski zbor se je številčno nekaj zmanjšal, vendar je po kvaliteti ostal isti. Pridnj so harmonikarji, edini zbor te vrste na Reki. Nujno bi potrebovali še dve hannoniki;
Lepo smo proslavili spomin pesnika Prešerna. Na proslavi je go-
Tovarna
m
(PATENTIRANI SEPARATOR za ločevanje tropin od grozdnih koščic. Izdelek tvrdke Barbieri, model C/1938.
DIESEL MOTOR »Satnra« Trst 10 HP, 500 obr./min., enocilin-drski z aamašnjakom in pogonsko jermenico, oljna črpalka za centralno mazanje.
KOMPLETNI PARNI STROJ brez kotla, uporaben za mehanični pogon ali pogon elektro generatorja.
VE C: VODNIH IN PARNIH ČRPALK.
Vse to naprave s) interesenti lahk0 ogledajo v Tovarni mla Piran.
voril poznani Prešernoslovec, univerzitetni profesor dr, Anton Slod-njak. Prav lepa je bila proslava osmega marca. Zadnji teden v marcu pa je društvo organiziralo u-spel literarni večer. Svoja dela so bralii;: pisatelja France Bevk in Ivan Potrč, pesmi pa Kajetan Ko-vič, Lilli Novy in Janez Menard. Ta literarni večer je članom društva dal vspodbudo, da bodo še ra-13e segali P° lepih in naprednih knjigah.
T. Mihec
Visiva
Prejšnjo nedeljo je bila v Vipavi občinska konferenca SZDL, ki so se .je udeležili delegati vseli organizacij SZDL bodoče vipavske komune. Na konferenci so ugotovili, da so priprave za ustanovitev komun zelo razgibale volilce in množične organizacije Zgornje Vipavske doline. Vodstvo bodoče komune in organizacije Socialistične zveze bodo v bodoče posvetile vso skrb kmetijstvu, saj je vsa vipavska komuna izrazito kmetijskega značaja.
Na konferenci so govorili tudi o proslavi občinskega praznika, ki bo dne 18. aprila v sipomin na znano partizansko borbo na Nanosu leta 1942. Ostro so tudi obsodili ravnanje italijanskih oblasti z našimi protifašističnimi borci v Trstu.	K.
PtvSsegjš-Šežiairj/ii
Na seji upravnega odbora kmetijske zadruge so sklenili, da bodo tudi letos dobavili, mlade prašičke v Hrvatskem Zagorju. Ta sklep so predložili na občnem zboru kmetijske zadruge v odobritev članom, ki so ga z velikim zadovoljstvom sprejeli. Ze več let se upravni odbor zadruge zanima za dobavo mladih prašičkov in to v splošno zadovoljstvo članov. Lani je upravni odbor dobavil članom zadruge 200 mladih prašičkov, ki so se vsi dobro zredili in ni nobeden poginil. Letos pa so prav te dni pripeljali 70 mladih prašičkov in jih že razdelili med člane. Zadruga nudi tistim članom, ki prašičkov ne morejo takoj plačati, še to ugodnost, da jih plačajo kasneje,
—Br—
Člani ZVVI postojnskega okraja imajo tc dni občne zbore. Do sedaj so bili občni zbori v Premu, Cerknici, Blokah, Ilirski Bistrici, Planini in v Begunjah. Zbori so bili povsod dobro obiskani, čeprav je slabo vreme oviralo tiste invalide, ki stanujejo v oddaljenih vaseh. Iz poročil je razvidno, da invalidi niso aktivni samo v svoji organizaciji, temveč delajo tudi v Socialistični zvezi, Zvezi borcev in drugod. Precejšnje število članov je naročenih na Invalidski vestnik in druge časopise. Organizacija je imela več sestankov v zvezi z ustanavljenjjem komun, Invalidi so v razpravah aktivno sodelovali, tako da je večini članov jasno bistvo in vloga državljanov v komunali,
V	Cerknici so invalidi govorili o potrebi tesnejšega sodelovanja z ZB, občinskim LO in o kulturno-prosvetnem delu invalidov. V Premu so razpravljali o skrbi za vojne sirote, njihovem šolanju in štipendiranju. Poudarili so, da bi bilo treba pri razdeljevanju podpor upoštevati ljudi, ki so z vso predanostjo sodelovali v NOB in tudi danes zavestno prenašajo težave. Izrazili so začudenje, da tovarišica Frančiška Vičič iz Celj, ki je sodelovala z NOV vse od leta 1941 in izgubila dva sinova, ni prejela še nikakega priznanja (odlikovanja).
(Pripomba ur. Na podobne primere je naletel član našega ured-
Bapksi
V	naši vasi radi čitamo časopise in rc-vije. Najbolj so priljubljeni ■Slovenski Jadran, Kmieeki glas 'in Primorske' novice. Nekateri pa so naročeni tudi na dnevnike, ker želijo biti seznanjeni z vsemi tekočimi gospodarskimi in političnimi vprašanji.
Razen tega pa nas zanima., tudi kulturno-prosvetno življenje. Ze leta 1949 smo ustanovili prosvetno društvo »Novi Balkan«. To je ime hriba, v vznožju katerega leži naša vasica. Člani društva so že večkrat pripravili vaščanom Barke kako predstavo. Pred časom so z velikim uspehom uprizorili Sketovo »Miklo-vo Zalo«, ki je bila za našo dramsko skupino velik napredek. Od ustanovitve do danes je dramska skupina uprizorila že več daljših in krajših iger. Za 17. april pripravlja štiridejanko »Prisega o polnoči«. Gotovo bo tudi z uprizoritvijo te igre dosegla zaželeni uspeh,
P. A.
ništva tudi v Rakulku v občini Hru-ševje. V tej vasi ni niti en vaščan prejel odlikovanja za sodelovanje v NOB kljub temu, da so razen nekaj izjem vsi vaščani pomagali kot aktivni borci v partizanskih edini-cah, kot vodiči ali pa tercnci).
Invalidi so poudarili veliko skrb invalidske zakonodaje in ugodnosti, ki jih ta nudi. Na več spornih vprašanj so naleteli v razprovi o upravičenosti do invalidskega dodatka. Izrazili so željo, naj bi so za priznanje dodatka vzela davčna odmera za leto 1954 i 11 ne 1951, ko marsikje davek še ni bil pravilno razdeljen po starem dohodku. So primeri, da davek presega predpisano vstoto le za nekaj dinarjev, (504 namesto 500), pa invalid nima pravice do dodatka, čeprav živi v težkih socialnih razmerah. Nekaj takih primerov bodo skušali rešiti sporazumno z občinskimi ljudskimi odbori. Invalidi so izrazili željo, da bi ljudski odbori hitreje reševali prošnje invalidov, in da ne bi te romale iz predala v predal, ali pa se celo izgubljale.	L. Š.
£
Pevski zbor SKUD .je imel v počastitev desetletnice osvoboditve in petdesetletnice pevskega društva samostojen koncert. S pestrim programom, 'ki ga ;je izvajal mešani in moški pevski zbor ter solisti, so Po-stojnčani dostojno proslavili obe pomembni obletnici.
Pevsko društvo je bilo ustanovljeno že leta 1905 in se ije od tedaj stalno krepilo. V dobi italijanske okupacije je moralo prenehati s svojim delovanjem zaradi pritiska oblasti. Po osvoboditvi je znova zaživelo pod vodstvom profesorja Pa-temosta, ki ga uspešno vodi še danes.
*
Pretekli teden je imelo Jamsko društvo v Postojni svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva prof. Habe je orisal delo v preteklem letu, predvsem raziskovanje na sektorju: ¡Prestranek—iSlavina. ¡Podčrtal je pomen društva za naše hi-drogospodarstvo, turizem in vojsko, nadalje pomembnost stikov s tržaškimi, avstrijskimi, nemškimi in francoskimi jamarji. Število članov se je v preteklem letu precej povečalo, zlasti od strani mladine. Društvo je doslej napravilo veliko delo, vendar ga čakajo še velike naloge. Delo zavira predvsem pomanjkanje tehnične opreme: lestvic, vrvi, raznih merilnih instrumentov itd. Ob obljubljeni podpori snuje društvo za bodoče velike načrte. Ra
Uprava BSlovenski Jadran" sporoča vsem podjetjem, ustanovam, zadrugam,organizacijam in privatnikom, da je z današnjim dnem prevzela zastopstvo za oglaševanje v Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici. Za vse informacije glede oglaševanja noj se interesenti obračajo na upravo Slovenskega Jadrana v Kopru, Santorjeva ulica 26.
Rf7£S!S
da se za čas od 1. IV. 1955 do 23. V. 1955 uveljavi iia progi Piran — Ljubljana
sledeči vozni red:
4.00 7.00
4.45 7.45 14.00 17.45 8.20 11.20 17.10 21.25
Piran Koper Ljubljana
18.25 31.25 8.40 11.30 17.40 20.40 5.10 8.00 14.00 17.00
□
0 □
Zak Konfino: V soboto se poročim. Premiera Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru
m je Diia Konierenca o l judsko - prosvetnem delu
Jadranje med Scilo in Karibdo v lovu na toliko komedijo se je končalo sila tragikomično: repertoarna gledališka barka je naletela na čer, iki je zelo vidno in v razmeroma jasnem horizontu štrlela iz vode. Na prvi strani ob tej premieri iz-išlega Gledališkega lista si umetniško vodstvo na Sio prizadeva, da bi opravičilo postavitev Konfi-nove komedije »V sobot0 se poročim«. Za primer nekaj zanimivih 6tavkov: Enkrat v letu celo najbolj brezskrben smeh najmanj zahtevne, lahke komedije... S takim ■smehom se bomo našemu človeku tudi najhitreje približal; in ga najmanj vsiljivo usmerjali.« Zanini-vo bi bilo vedeti, kaj prav za prav je lahka komedija? Ali je to res lahko odrsko delo brez najosnovnejših dramaturško komedijskih vrednost) (da ne govorimo o dra-maturško-tehničnijj prvinah!), brez edrave in duhovite tendence, brez spontane, dos<ojne in pametne ujed-Ijivosfc? na doloCene družbene razmere, in brez (tega se prva stran Gledališkega lista vztrajno oprijem-ije!) pravega, sproščenega smeha. Zelo lepo je, če avtor te gal-genhumorske šale v štirih dejanjih uživa med svojimi rojaki vel;k sloves kot humorist, toda primerjava naše komedije s posrečenimi bodicami v »Ježu« al; »Kerempuhu« se bo verjetno iztekla v korist teh s-ednjih, Sproščen smeh! Razredčen smeh, ki je ob premierj nevarno zaudarjal iz dvorane, je bil bolj nevaren, kakor bi bilo nevarno gromogiasno žvižganje, ob katerem bj p0 končani predstavi ostala Konji nova »komedija« zaprta za sedmimi ključi, v gledališki kroniki i^a zapisek z trpkmi okusom. Tako pa: pojdimo na teren, tam nas ljudje bolje razumejo (sic!), p'šejo nam spodbudna pisma in sploh ...
Lahka ali lahkotna kcmed|ja? Tokrat eventualna primerjava ne prenese dvojnega kriierija, niti z lavtoTjevim rojakom Nušičem. Poglejmo, kako nam njeno vsebrno predstavi prevajalec Emil Frelih: ,»Kr>medija »V scbot0 se poročni« obravnava odnose med starši in otroki v naši novi stvarnosti, ki ie v marsičem ^redrugač la gledanje na Eakonsko življenje in na življenje tsploh. Mem'm, da se je Konfinu na posebno duhovit način (!) posrečilo prikazat, ta boj med s'ar'm in imladim, ki se je vedno bi, tako v preteklosti, še bolj v sedanjosti, ko ¡je mladina prevzela zastavo današnjega časa.
Nič ne bom pretiraval, če trdim, da se je do danes prav Konfinu najbolj posrečo napisatj komedijo iz našega sodobnega življenja . . . B tankim posluhom za humor je prisluhnil mlad'm ljudem, kakor tudi starim, ki v objektivnih težavah sklepajo zakone. Dogajanje je prebodel z bodicami, ki j;h je prinesel novi tok v naš čas, za'o lahko imenujemo igro satirično komedijo. Ko nas bo zabavala, se bomo često nasmejali tudi sanrm sebi in vsej naši konvencOnalnosti, ki še ti.či .v marsicalerem izmed nas.« V nadaljevanju postavlja Frelih Žaka iKonima kot vrednega naslednika Bran-slava Nuš;ča in zaključuje, da so ». . . tudi slovenska gledališča pokazala veliko zanimanje za-tnjo (za komedijo »V soboto se poročim«, op. p.) in so j0 že mnoga uvrstila v svoj repertoar.«
Ves ta citirani panegirik se je sam od sebe že degradiral na stopnjo srednje duhovite reklame za hekega avtorja in neko delo. NTč ne pomaga skrivanje za pol tično ter-imTnologj'o, kakor je »naša nova ¡stvarnost« »Ii pa »boj med s'ari-ftii in mladimi« ali pa da je »mladina prevzela zas'avo današnjega ■časa« — Konfnova šala v štirih dejanjih ostane to, kar je bla v prvo»n; ob'!k; — rad;jska kozeri-Ba v eni sliki —: površno in precej ned.uhovito priredje z me-dhnr aluzijami rta našo stvarnost. Avtor je seveda enodejamko (ki b, v skrajni sili morebHi valržaln povprečen kriter j, zlasti še v domačem, srbskem jež ku, ki je za take stvari vsekako„ bolj sočen in prikladen) ¡z neumljivih raz'ogov raztegnil v štiTi dejania, 0sncvni mo-t:v dooo'nil a nekaj epizodami, mele-dramafčnost razpotegnil v nasprotno oibMkovani razplet in — n ^i^.m -h voščenih f'gur na retou zadnje slike.
Zaman si prizadevam, da bj cenjenemu bralcu skušal v solidni in sprejemljivi obliki orisati fabulo le Konfinove zadeve. Zd,- se celo, da je niti nima. Pa vendar: študent Vule, sin malomeščanske rodbine, se bo poročil z Bučo, hčerjo učiteljice Lele. Obema »stranicama« pal-tija ni všeč, vendar pa »zmaga« mladi rod. Potem; leto diij kasneje skromna sobica, plenice :n meglena obzorja študentskega zakona ob štipendiji. Potem: spretno (!) zasnovana poroka Vuletovega strica Andre z Bucino materjo, ki je verjetno vdova ali kaj (naka-
Breclu Urbičeva in Konfino vi komediji
Ali Raner »V soboto
poročim«
zana motivacija: Andre tako ljubi naj ina otroka!), vmes neka ka-und-toa figura s slamnatim klebukom Mika »Meteor« in pivski tovariš upokojenca Andre s vzpodbudnim priimkom »Vidra« (reklam,a zoper abstinenco!), veHco prihodov in odhodov, veliko nepotrebnega teksta ( ki ga je itak rešiser temeljito črtal!) in za zaključek koda: vSj na odru s0 srečni, vse S" je srečno končalo, vse je zadovoljno, vse je . . . Zastor pade.
Gledališki list na prvi stran': »In kakor se zavedamo prve dolžnosti, da moramo pregnati z naših desk ceneno inozemsko robo, ik; je za našega človeka nezanimiva, prav tako se zavedamo, da je ne bomo pregnali, če je ne nadomestimo z domačim delom, kj bo Občinstvu aktualno, ki mu bo — skozi smeh — kazalo zrca'o današnjega, našega življenja. S tak;mi ¡mislimj smo letos vstavil, v repertoar 2aka Konfna.« Uspeh je b:l tokrat enak ničli. Umetniško vodstvo Gledališča Slovenskega Primorja Je resda pregnalo s svoj:h desk ceneno inozemsko robo (ki je — mimogrede! — niti še imelo n ) in jo nadomestilo s prav tako ceneno domačo igro, kj je občnstvu vse prej kakor aktualno (s!cer pa: problem aktuaiosti v sodobn1 domači dramski tvornosti je še vedno odprl :n ga tudi Konfinova di-alogiz:rana šala v šfrih deianjh ni razvozi jala!) in mu — skozi obogaten vljudnosti smeh — k?za'o zrcalo neke neugledne repertoame politike. Ce je bHa Rogerjeva komedija »3 plus ena« v izvedbi tr-
Radio Koper bo v ci klusu svojih letošnjih javnh radijskih koncertov priredi v ponedeljk, dne 11. aprila 1955. ob 20.30 v dvoran- Gledališča S'ovenskegp Primorja VEČER KOMORNE GLASBE. Sodeloval bo mednarodni trio Rusy, ki ga sestavljajo viol!n!stka Na.da Jev-djenijevic, p'aniš%ia Magda Iiusy •¡n violončelistka Rose Marie Franz. Na sporedu bodo dela Handla, Dvoržaka, Chopina, Milojevlča, Lhotke in drug'h. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo, d,ne 10. IV. in v ponedeljek, dne 11, IV, od 10 — 12 pri gledališki blagajni ter eno uro pred pričetk.om,
Obiskovalce opozarjamo na točen začetek zaradi radijskega prenosa.
RADIO KOPER
žaškega gledal šča, ki ima vsaj kolikor toliko duhovit motiv, znak slabe izbire in dvomljivega okusa, kaj lahko porečemo za komedijo '2aka Kcnfina?
Režija: I-Iinko Košak. Prebral sem črte, ki so odrezale skoraj po-lovco teksta, Menim, d.a (o pač ni bila ugodna prilika za afirmacijo resnega gledališkega delavca, pa ¡naj bo to režiser ali pa igralec, k obema pa še scenarist, Košak je storil, kar je mogel. Kdo drugi bi tudi pod pretnjo smrtne kazni °d-povedal svoje sodelovanje. Gre namreč za ekstretr.e v načelih.
Tudi igralci: Adolf Ariderle, Majda Skrbniškova, Albert Raner, Albin ■Penko, fvo Pušnar, Janez Ktasinc, Sonja Stoparjeva in Breda Urbče-va so prispevali svoj dolžnostn, 0-ibulus na oltar sodobne aomače komedije. Ing, arch. Niko Malul je Po nepotrebnem zapravljal dragocen; čas za okusno idejo scenskega koncepta.
Najboljšo in najuspešnejšo vlogo je odigrala Obrtna šola v Kopru. Prava modna revija.
Gledališče Slovenskega Primorja je pozabilo, da je na svetu še .»cenena inozemska roba«, kakor so Goldoniji, Moliere-ji, laž"' Sh?.-kespeare-ji, Lorce, navsezadnje pa tudi Nušiči.
Sicer pa: človek se večkrat zmoti. Prepričan sem, da bo GSP na bl;žnjem fesfvalu v Celju pokaralo smisel za dobro domače delo.
Lindič Milan
o se
ffff
Naj napišemo nekaj o kulturnem življenju v naši vasi. KUD »Igo Gruden« je lani še dobro skrbelo za dviganje kulture na vasi. Dramska skupina, ki šteje 14 članov, je uprizorila igri »Trije tički« in »V Ljubljano jo dajmo«. Sedaj pripravlja otroško igro »Sneguljčica«, na programu za letos pa ima še igri »Prisega o polnoči« in »Dve nevesti«.
Pevski zbor je bil ustanovljen .leta 1952 in je štel 15 članov. Sedaj zbor počiva, ker nima pevovodje. Člani pevskega zbora odhajajo v druge kraje na razna službena mesta. V .bližnjih vaseh občine je precej mladine, ki pa je do sedaj še nismo uspeli pritegniti v društvo.
Kar ni uspelo s pevskim zborom, smo dosegli na drugi strani z mladino iz domače vasi. Ustanovili smo mandolinistični 'krožek, ki šteje 15 članov mladine izpod 16 let. Krožek dobro vodi požrtvovalni Ciril Komar iz Razdrtega. V teku enega leta je krožek toliko napredoval, da bo nastopil v tekmovanju za desetletnico osvoboditve.
Društvo ima veliko težav posebno glede uradov in dvorane za prireditev, 'ki je še vedno v suroven stanju in je ogoržena pred razpa-damem. To vprašanje bo treba nujno rešiti tako ali tako. Dvorana v zadružnem domu je bila zgrajena za potrebe dviganja kulture na vasi in bi morala služiti temu namenu, ne pa za skladišče krompirja in drugega materiala, kot se je nekajkrat dogodilo. Oder je dovolj velik in je na njem že večkrat nastopilo Gledališče za Slovensko Primorje iz Ko-
Med novimi revijami
Izšla je dvojna številka, 1—2 za leto 1955, SOCIALISTIČNE MISLI. Uvodno prinaša članek Ivana Regenta »Nekaj o potrebi ideološke vzgoje«, dalje sestavke B. Borka, dr. Bralka Krefta, Franca Novšaka, Rafaela Ajleca, Mihe Berčioa in Jedisave Čopič. Katfa Spurova je prepesnila dve pesmi srbskega pesnika Koste Abra-ševiča. Revijo zaključujejo poročila v Svobodah, delavskih gibanjih v svetu, o gledališču in novih .knjigah.
Prešernova družba je izdala prvo letošnjo število svojo revije OBZORNIK. Originalno prozo nastopata: Nada Matičič in Irma Kacin-Flis, poeziio pa Janez Menart, Viktor Konjar, Črtomir Šinkovec, Lojze Kante, P. A. Ogarev, Leonold Sta-nek, Marica Škoria.nec in Tanja. Revija je začela objavljati nov roman v nadalievaniih, in sicer P-mait Tstra-W!a »Prijateljstvo ali trafika«. V reviji je še veliko strokovnih in .poučnih sesta\£:ov, razgtadi, članki za dom in vrt ter razgovori in pripombe.
Preteklo soboto je bila v Kopru konferenca Zveze prosvetnih društev koprskega okraja ter Ljudske prosvete iz postojnskega in sežanskega okraja. Konferenco so skli-calj na pobudo SZDL iz Kopra z namenom, da osnuje začasni odbor Ljudske prosvete, ki naj bt tudi pripravil letno skupščino.
Konferenco je v imenu okrajnega odbora SZDL otvoril tov. Greif Mari.in, nakar so zastopniki okrajev Koper, Postojna -n Sežana prebrali svoje referate, v katerih so cčrtali svoje delo in težave, s katerimi se borijo. P0 referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri so govornik' iznašali svoje probleme, uspehe in opažanja s terena. Problemi, ki so jih iznašali cli-skutanti, so bili zelo zanimiVj in značilni ter bomo o njih obširneje pisali v prihodnji številki.
Na koncu konference so delegati treh okrajev volili 15 članski odbor za bodočo skupnost komun. Ta odbor bo deloval d° občnega zbora, ki bo v jeseni. 01 an^ tega odbora so: za koprski okraj — Venturini Oskar, Humar Jernej, Paterncst Jože, Vilhar Srečko in Lovec Vlad'-imr; za sežanski okraj — Kranjc Miro, Dolgan Zmaga, Kjuder Ivan, Sosič Vladimir in Menn Martin; za postojnski okraj — Hlede Tone, Hojkar Ema, škrjanc Iyan Makarovič Emi in R^iktelj Franc.
Konferenca je sprejela sklep, naj novi odbor obvesti vsa Ijudskopro-svetna društva, da se je treba pripravljati na občnj zbor in naj skrbi za pravilno sestavo novih ob-
pra, Lani je kmetijska zadruga dobila
investicije za ureditev zadružnega doma. Ker je bilo to v začetku zime, -ko ni mogoče opravljati zidarskih del, je vse skupaj ostalo kot je bdo. Ko smo gradili zadružni dom, smo spoznali, da je bil načrt slabo napravljen. Zunanjost doma ni podobna zadružnemu domu. Večkrat je bilo treba kaj podreti in prezidati. Tisti balkon na kolonah služi sedaj za zaščitenje konjev ob deževneni vremenu. Prostor pred zadružnim domom pa je bolj podoben sejmišču za govejo živino kot dvorišču kulturne stavbe. Skoro vsak teden odpeljejo od tu dober voz gnoja! Za rešitev tega vprašanja bo potrebno, da se bodo sporazumela kmetijska zadruga, odbor KUD, občinski
LO in Zadružna
zveza v Postoini.
Okra
ijni ljudski odbor in Socialistična zveza sta društvu naklonili denarno pomoč v znesku 40,000 di
n. S tem denarjem smo nabavili godbene inštrumente za mandolinistični krožek in nabavili precej knjig za izpopolnitev društvene knjižnice.	Lc—■
Občni zbor pedagoškega društva v Kopru
Bno najmlajš!h društev v našem okraju je Pedagoško dTUštvo. Lani v juniju sm0 ga ustanovili, prejšnjj petek pa je imelo na učiteljišču svoj prvj občni zbor.
Člani so se zbral' skoraj polno-številno, čeprav jih večna živi in dela izven Kopra, zaradi česar je društveno delo vsekakor otežkoče-no. V prvem letu obstoja je druš-je društvo, kako potrebna in nujna je bila ustanovitev. Glavno delo je bilo na zvedbi ankete, ki so se je udeležile na priporečlo o-krajnega Sveta za prosveto in kulturo vse šole, ki vzgajajo šol obvezne otroke. Ta anketa, ki nam bo deloma osvetlila stanje in položaj našega šolstva, je zdaj zbrana m 'čaka končno obdelavo, članstvo je bilo pozvano, da prispeva k disku siji o reformi obveznega šolstva. Nekateri so se odzvali. Na oosnovi njihovih referatov ;n lastnih misli je sestavila tov. Tiobčeva referat, ki ga je brala pred začetkom občnega zbora. Živahna disku£fja je dokazala, da se naši vzgojitelji pečajo s tem vprašanjem. Druš'vo je sklenlo, da bo po svojih močeh sodelovalo pri proslav, 10-letnice osvoboditve naših krajev. V ta namen bo orgsn'zirailo risnrsko razstavo za ves okraj v mali gledališki dvorani.
S'ari odbor je dobil potrditev za pravilno delovanje v tem, da je bil v celoti ponovno izvoljen.
—<5
čnih odborov Ljudske prosvete.
Po končani konferenci se je novo izvoljeni odbor sestal na kratko sejo, kjer so izvolil; ožji petčlanski odbor, ki se b0 lahko bolj pj-gost0 sestajal ter bo o svojem da-
1 u
P
>oročal članom širšega odbora,
Ožji odbor (predsednik Vilhar Srečko, tajnik Humar Jernej, blagajnik Venturini Oskar, podpredsednik Dolgan Zmaga m Hojkar Ema) bo pripravil •udi predlogo o delovanju ljudske prosvete p0 ico. munah :n bo skrbel za povezavo med organi 0blasti in Ljudsko Prosveto,
P
.........................................b
Resnični dogodek, ko se je podrlo stopnišče pod množico deklet, ki so čakale pred vrati neke pisarne za službo, je razburil in vnel Vso Italijo. Za dogodek so se zanimali tudi italijanski režiserji ter ustanovili iz lega dogodka dva 'filma. Prvi film je 'bil -»Tri prepovedane zgodbe«, ki smo ga gledali že pred časom in ga je posnel stari režiser Genino. Neprimerno boljši p-, ie dragi film, ki sta ga ustvarila napredna neorealosta režiser Giusepe De Santis in scenarist Cc-sare Zavattini. Film ni boljši samo po umetniški plati, temveč tudi po naprednosli, soe'alnem čutu in človečnosti. Naslov tega filma Je »RIM OB ENAJSTIH«. Posamezne zgodbe se prepletajo med seboj kot pester, vendar obtožujoč mozaik, breg olepšav, sramu in kompromisov. Režiser nam osvetli pereč družbeni problem — brezposelnost, obenem pa razkrinka tudi krivca lakote in revščine — družbo. V filmu spoznamo celo galerijo pretresljivih likov povprečnih italijanskih ljudii, ž;vlje-njske usode nesrečnih in bres-poseinih italijanskih deklet ter številne družbene in socialne probleme sodobne Italije.
Ta teden bomo gledali tudi fttm i»ANKI'NI GASI«, ki ga Je leta 1953 posnelo beograjsko podjetje »Avala iilm«. Po istoimenski Andričev^ noveli sta napisala scenarij Vioko Raspor in Vladimir Pogačič, ki Jo film tudi režiral. V glavnih vlogah igrat,a Milena Dapčevie pi Bata Grbič. Film se dogaja v Bosni leta 1804, za časa turškega vladanja. Pripoveduje nam o žvljenju lepe Anike, ki ljubi nesrečnega Mi-hajla. Prva žena, ki j0 je Mihajlo ljub1'!, je z njegovo pomočjo ubla svojega starega moža. Ta strašni dogodek ga je obleži za vse življenje,, in katerekoli ženo Mihajlo vidi, se spomni okrvavljenega trupla. Aniika živi razuzdano življenje ¡n pod njenim vplivom so vsi moški v vasi, Mihajla, ki ga ljubi, no more dobiti. V Anik0 pa je zaljubljen tudi njen slaboumni brat, ki ne more prenesti njene nesrečne ljubezni do Mhajla in jo aato Ubije.
Kritiki v Zagrebu, kjer so itlns že predvajali, pravijo, da je Poga-čič .dobro rešil tehnično piat, tod^ da je film poln mučnega in težkega ozračja, nas-.čenega in zamegljenega s lobač,nm d.mom. V dobro pa štejejo režiserju, da se jo pribl.žal našemu specifičnemu jugoslovanskemu filmskemu izrazu.
Ingrid Bergman kot Joan Madoa o ameriškem filmu »Slavolok zmage«, ki ga ta teden vrtijo v naših kinematografih
I SLOVENSKA MIŠKO krajec
V narodnoosvobodilni borbi so poleg partizanov' sodelovali tudi 'kurirji in vodici, o katerih premalo .vemo in pišemo. Kurirji in vodiči so bili tihi in požrtvovalni tovariši, ki so neštetokrat tvegali svoje življenje, ko so vodih brigade, bataljone, vojaške in civilne predstavnike čez proge in skozi zasede. Po osvoboditvi je večina teh ljudi znova prijela za plug in danes nadaljujejo svoj'prejšnji poklic. Mnogim je okupator uničil imetje ¡11 požgal domačije. Objavljamo neikaj spominov iz delovanja kuriijjev in vodičev iz Ra-kulka in Sajevč na Postojnskem,
Pomladni veter piha čez Podna-noško ravan in preganja zadnji sneg. Vse kaže, da bo sonce kmalu izliza-
ei so ji ¡pomagali vstati in zadeti culo nazaj na glavo. V culi je bil — nemški plašč za partizane.«
Od Sajevč do Rakulka pelje »Po Lokali« ozek kolovoz. Beli cveti pomladanskega žafrana silijo na dan na- osojni strani doline. Rakulk je vas kurirjev 111 vodičev. Poznana je družina »Pri PepeJovih«, kjer je bilo v partizanih pet sinov in dve hčeri. Oče Jože in sin Franc sta bila vodiča. Že leta 1941 sta se tu ustavljala Karlo Maslo in Rudi Modrec. Gospodar Jože Kristan-Stari pripoveduje:
»Najbolj sem bil ponosen takrat, ko mi je komandant brigade izročil vodstvo, Zdelo se mi je, da sem general. Če sem ukazal tišina, je bilo hitro vse tiho, če sem ukazal naprej, se je brigada takoj premaknila, če
Partizanska kolona jc prebredla v odo
lo in stopilo tudi ízamete, ki se še belijo v kotanjah po osojnih krajih. Po cesti, ki pelje iz Hruševja proti •Sajevčam in Rakitniku, teče v koles-nioah mrzla snežnica. Ce nočeš zalih'. čevljev, moraš hoditi po travniku. pa še tu se stopinje udirajo v razmehčano zemljo.
Tiho je danes v Sajevčah in Ra-kulku, skoro preveč tiho. Med narodnoosvobodilno borbo je bilo v teh dveh vaseh vse živo. Tod skozi so hodile brigade, bataljoni, vojaške misije, visoki vojaški in civilni voditelji. Ljudje sami pravijo, da edino Tito ni šel po poti skozi ti dve vasici.
V	ibrežini nad dolino v Sajevčah je majhna domačija Pri Cepljano-vih.« Preh hišo stoji velik oreh. Cepljanova mati zgovorno pripoveduje o »Petri« (tako izgovarjajo ljudje teh dveh vasi ime partizanske pošte ali karavle P 3«), ki je bila v gozdu - Žleb« nad Rakulkom. Komandant »P 3« je bil neki Vojko iz Vipavske doline. V Sajevčah je bila etapna kuhinja. E11 dan v tednu je Vsaka hiša kuhala za partizanske enote, ki so sem prihajale iz raznih smeri. Tod skozi so potekale veze za Vipavsko dolino, za Senožeče in Kras, za Smiliel pod Nanosom in za osvobojeno ozemlje v Belo Krajino. Pod velikim orehom pred hišo »Čep-Sjanovdh« so partizanski kurirji večkrat pregledovali in sortirali pošto.
V	vasi je bilo več vodičev, ki so »gonili (tako pravijo sami) brigade čez železniško progo. Tisti, ki so bili določeni za vodiče 'posameznikom ali manjšim skupinam, so imeli daljše poti, včasih celo na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino.
Obe vasici štejeta skupno le 23 številk, vendar sta večkrat preskrbeli hrano za cele brigade. Tovariš Krebclj pripoveduj?, kako je jeseni leta 19-13 prišla v vas brigada.
Težko je bilo dati iz hleva molzno kravo, vendar sem še bolj potreboval vole za obdelovanje zemlje. Ali naj bi bili šli borci lačni naproj? To bi bila sramota za vso vas! Pa sem kasneje da! še enega vola. Žena je iz Postojne nosila sukanec, 110I govice ¡11 drugo za partizane. Nekoč je 11a glavi nesla veliko culo. Na bloku, kjer so stražili Nemci, se je nalašč spodtaknila in padla. Neni-
sem ukazal kadile, so vsi kadili, na ukaz počitek, pa so vsi počivali. Zavedal sem se velike odgovornosti, ki mi jo je zaupal komandant. Ko je v našo vas prišla Istrska brigada, kar se je večkrat zgodilo, 'je 'komandant, neki Črnogorec vedno dejal: ,A, sad imamo Starega, sad smo sigurni!" Nekoč je bila tu skupina partizanov z nekaj ranjenci. Drugi vodiči se niso upali sprejeti vodstva, pa sem šel z njimi sam. Ker je bila običajna pot nevarna, sem jih peljal pod železniškim mostom pri Sel-cah, pa' smo prišli srečno na varno.«
Poleti 1943 so mu požgali domačijo, njega, ženo 111 tri hčere pa so odpeljali v zapor. Doma je ostala samo 11-letna hčerka. Ta je tri mesece pasla živino, ki ije ostala, sosedje pa so ji dajali hrano. Ob razpadu Italije jim je dober človek odprl vrata zapora komaj deset minut prej, kot so zapor zasedli Nemci.
Pozimi leta 1944 je bila v Rakul-ku več dni ruska misija. Neki dan je kurir karavle, tovariš Milan opazil Nemce, ki so šli po poti iz Sajevč. Ko so ga opazili, so začeli streljati in ga ranili v ilevo roko. Vendar pa se mu je posrečilo uteči po grmovju v Rakulk, da je pravočasno obvestil vodiče in misijo na nevar-
nost. Hitro so se umaknili za bližnji greben. Kurirju ije prestreljena roka kot odrezana opletala ob telesu,
Nekega dne so iz komande mesta Senožeče, ki. je bila v Sirmah, prišli trije partizani s sporočilom, da je treba takoj poslati tja orožje in strelivo. Vodič Franc .je zapregel konja in se odpeljal v Černeliče. Tam so naložili šesst zabojev muni-cije m težko »Bredo«, vse zamaskirali s senom in odpeljali proti I-Iru-ševju. Partizani komande mesta so voz spremljali do Hruševija, nakar so se morali skriti. Vodiča je spremljaj aktivist Ivan Dolcs iz Landola. V Iiruševju sta se ustavila pred gostilno »Pri Zaklju.« Prav tisti hip je po cesti prikorakala skupina Nemcev. Ko so prišli do gostilne, so se ustavili in posedli po vozu. Aktivista sta ohranila mimo kri in odšla v gostilno. Naročila sta trikrat zaporedoma po pol litra vina in si ob tem mislila: Saj tako pijeva zadnjega, Nemci so počivali dober četrt ure in se na komandantov: Naprej dvignili in odšli. Takrat je aktivistoma odleglo, kot bi se Nanos premaknil z njunih hrbtov, Odšla sta pred gostilno. Vodič Franc je pobožal konja in dejal: »No, fuks, danes sva jo pa gladko odnesla.«
Isti vodič je ob neki drugi 'priložnosti vodil brigado, kateri je poveljevali tovariš Iztok. Hotel se je prepričati, če je veza 111 je odšel nazaj ob koloni. Ker se ije ta na nekem mestu pretrgala, jc tistega tovariša, ki je lo zakrivil, dobro ošlel. Malo kasneje ije v tovarišu spoznal samega komandanta Iztoka. Bil je ranjen v nogo in ni mogel hitro hoditi. Komandant ga jc potem pohvalil: »Prav, tovariš, tako jc treba ravnati.«
»R 3« — Predmeja — Glavni štab o Beli Krajini
Od leta 1942 do konca leta 1943 so terenci na Postojnskem vzdrževali kurirsko vezo iz Vipavske doline preko Črnega vrha. v Šmihel pod Nanosom do Hrenovic in od tu dalje pod Prestranskim mostom na Jur-šče do karavle »P 1«, Ta veza je dobro delovala vse do ustanovitve nove veze »R 3«, ki so jo od leta 1944 do osvoboditve vzdrževali partizanski kurirji. Nova linija ije šla iz Predmeje na Otlico, Col, Pod-kraj, Bukovje, Gorenje, Ravbarko-mando in od tam preko Javornika na Babno polje, dalje na Čabar in ob Kolpi do glavnega štaba na osvobojenem ozemlju. Komandant te linije je bil Slavko Jež. Linija ije delovala enkrat na dan v obeh smereh. Na Ravbarkomandi ije šla komaj 200 metrov od nemške straže.
V majhni, s slamo kriti hišici v Hrenovicah lik glavne ceste Razdrto—Postajna, iki ima spredaj širok podstrešek podprt s kamnitimi kolonami, je bilo zbirališče pošte, ki so jo prinašali kurirji iz Postojne, Iiru-ševja, Hrašč, Velikega in Malega otoka in še drugih vasi. Hiša je last tovariša Edota Turka. Tu se je večkrat ustavljal Janko Premrl-Vojko in kasneje komandanti raznih brigad ■in divizij IX. Korpusa. Dva brata
in sestro sedanjega gospodarja so obesili v Trslu v ulici. Gega. Tovariš Edo pripoveduje:
•Razen nekaj izjem so imele vse podnanoške vasi levo od glave ceste po več zanesljivih kurirjev in vodičev. V Smihelu jc bilo zbirališče pri tovarišu Antonu Premruju, v Lan-dolu je imel tovariš Viktor Muha celo bunker s prenočiščem. Iz Postojne jc redno prenašal pošto cestar Janez Čič iz Hrenovic, kateremu je v borbi padel sin. Gasilec Adolf Mil-harčič iz Hruševja je večkrat z gasilskim avtom odpeljal važno pošto kar za tri postaje naprej. V vsem času obstoja tc linije ni niti enega plisima prestrelgel sovražnik. To je takratnim kurirjem in tcrencem lahko v ponos.«
(Le kol inlonnacijo omenjamo, da namerava tovariš Turk omenjeno hišico podreti. Mogoče bi se Muzej v Postojni pozanimal, da bi se ohranila, ali pa, da bi iz sobe, kjer so takrat uradovali ilegalci, dobili kak značilen predmet za muzej.)
Gozdovi govorijo .. .
Večerne sence so legale na podnanoške vasi, ko smo se poslovili od dobrih in preprostih vodičev v Ra-kulku. Daleč lani za Nanosom se je
illfešS^. v . -
< S,-. J* - ®
A
£ Ir v
iifífe :■■' i ■ar-
.JMHM
•í.teiáj.-: i-:- ■ ■■■ s¡ »išiv
5533	MBBSUOH /nesr^SSRix

Kmečko dvorišče v St ranah na [Posloíjmketn.
pordečilo nebo v večerni zarji. Sonce je pravkar utonilo v Furlanske nižine. Iz polmraka v dolini so se svetila bela debla brez. Kos ,je na smreki neugnano žvižgal večerno pesem p os I avl j aj oč emu dnevu. V temnih gozdovih, ki obkrožajo Sajevče na zapadu, jc priitišano pel pomladni veter. Za hip smo postali na višini in prisluhnili..,
Ali ne odmeva iz tistega lahkega šumenja nekaj, kar je zelo podobno glasovom nekdanjih partizanskih vo-dičev?! Vsa dolina je naenkrat zaživela. Videli smo brigade, ki so se počasi pomikale po blatni poti. Prav razločno je zadonel dobro poznani
partizanski: Stoj! hi nato pozdrav: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Kmalu se je oglasila harmonika, ki je spremljala borbeno partizansko pesem. Miting. Komisar brigade je z ognjevitimi besedami govoril o ciljih in namenih borbe , . . Naenkrat je vse utihnilo. Le veter je še tiho pel skozi pomladno brslenje . ..
Spomin, boste dejali. Res, spomin, ki je ostal živ v teh dveh skritih vasicah, prav tako kot so še žive družine: Pepelova, Frakatova, Stancar-jeva, Šuštarjeva, Jurjevcova, Boštja-nova, Korenikova, Mišnikova, Cepljanova. Bošnarieva in druge.
P. A
nn m t"?
Na nedavni skupščin okrajne zveze TD Partizana v Kopru so delegati posameznih društev nanizali vrsto vprašanj, ki so potrebna temeljitejše analize. Najbolj pereče vprašanje na področju okraja je pomanjkanje telovadnic in vaditelj-skega kadra. Zanimivo je, da ima lastno telovadnico le društvo v
Íiíi :: '	.-■■i- :-■■ '.V. i.'-' :
Kv"	^ sv« S c
lokrajnia zveza. Naj s tem v zvezi omenimo, da materialno vprašanje marsikje ne bi bilo tako pereče, če bi društva bo'j varčevala. Na občnem zboru so posamezn delegati omenili, da v nekaterih društvih ne vodijo evidence glede izdanih predmetov, da ne pazijo na rekvizite itd.
šš ;
ik I
Nastop Partizana« 11a Pivki
Partizani relejne Staniče P-l na J uricah leta 1914
Izoli, povsod drugod pa si dvorane izposojajo. Marsikje so bili glede tega sicer zelo iznajdljivi, toda vse težave tudi z ¡znajdljivosljo ni', mogoče premostiti. To velja zlasti za zimske mesece, ko so se možnosti za vežbanje zelo skrčile.
Čeprav so perspcKtive, ki se o-betajo telesni vzgoj; v okv ru prihodnje komunalne ureditve, mnogo bolj rožnate, je vendar jasno, da povsod ne bo mogočo zgraditi telovadnih domov. Zato pa' imamo lepe možnosti, ¿a razširimo š.evilo igrišč, teloivadšč in drugih objektov. Telovadišča, ki so primerna za telovadbo, imamo v Dekanih, Kopru, Piranu, Ravnah in Šmarjah, v Kortah ¿11 Marez;gah pa jih še grade, V večin' primerov so telovadišča potrebna izpopolnitve, c-ziroma bo potrebno zgraditi nova. Potrebno bi bilo v koprskem okraju mislit, na ustanoivilev milanskih brigad, ki bi pod vodstvom gradbenih odsekov urejevale gri-";ča, telovadišča in druge objekte. Gradben: odseki bi morali bi:i seveda iznajdljivi pri iskanju možnosti za pridobivanje materi lnih sredstev iz lokalnih virov, akejo pa bi materialno podprla tudi
Velite težave so tudi glede va-diteljskega kadra. Vadileljskega tečaja, kj je bil lelos v Piranu, se je sicer udeležilo 24 moških in prav toliko žensk, vendar večina od njih še nima prav h izkušenj. Prav tu Pa nekatera društva gre-še, ker udeležence tečaja ne usposabljajo za samostojno delo. To velja zlasti za ženske vaditelje. Naše telovadile tradicije nam jasno govore, da so tudi neizkušeni vaditelji hneli s svojim oddelki lepe uspehe, če so jim društva zaupala in jim pomagala, da so se čim prej izpopolnili. Dobre vaditelje pa bomo dobili le, če bomo mlade ljudi postavil pred vrste, kjer bodo morali samostojno delati in jih bodo potrebe silile, da se bodo izpopolnjevali. Za višjo strokovnost vaditeljev pa b~do seveda, potrebni nadaljevalni tečaji.
Najvažnejša naloga društev Partizan na Koprskem pa bo v prihodnjih mesecih priprava sa pokrajinski zlel v Kopiu.Zleta se bo udeležilo nad 8000 telovadcev in telovadk iz vseh področij Slovenije, tako da po žtevii.u nastopajočih ne bo zac3taj:i za lanskoletnim re. publiškin zletom. Koprska okraj d a
zveza meni, da se bo udeležilo zieta s področja okraja okrog 1500 nastopajočih, to je dvakrat toliko kot republiškega zleta v Ljubljani. Seveda bo potrebno mnogo truda, da bodo vsa društva izpolnila svoje obveznosti, zlasti še, da se bodo član; disoplinirano udeležili vseh vaj. Naj s tem v zvezi omenimo društvo v Marezigah, ki je zajelo v svoje vrste veliko število mladine iz Marez g in Boršta in ki namerava poslati na zlet okrog 160 te-iovadcev. Čeprav je lo podeželsko društvo, ki se mora boriti z velikimi težavami, je vendar po številu prijavljenih tretje v okraju. Telovadna društva na Koprskem pa imajo še eno pomembno nalogo: njihovi člani bodo morali tudj disciplinirano in požrtvovalno pomagali pr; pripravah za zlet,- kajti celoten uspeh prireditve je odvisen cd prizadevnosti vsakega posameznika.
Na občnem zboru okrajne zveze je bilo tudi precej govora o raznih pomanjkljivostih v delu društev. Predvsem je bila slaba povezava društev in bo morala temu vprašanju letos tudi okrajna zveza posvetiti več pozornosti. Nekatera društva so posvečala mnogo več pažnje športu kot pa telovadbi, zaradi česar je prišlo do nekaterih nezdravih pojavov, zlasti v nogometu. Tako so bih primeri, da se nogometaši selijo iz kraja v kraj in da nastopajo na tekmah mladinci v starosti od 12 do 15 let, Ni treba posebej poudariti, da so težke nogometne tekme zdravju prej škodljive kakor koristne. Narprotno pa niso posamezna društva posvečata nobene pozornosti plavanju, čeprav imamo na tukajšnjem področju odlične pogoje ¿a
Ob koncu naj omenimo, da so društva Partizan v koprskem okraju napravila v enem lelu le velik korak v svojem razvoju. Število članov se je skoraj podvojilo, telesna vzgoja Pa je prodrla iz obalnih središč globetko v zaledje. Laii; smo ustanovili tri nova društva, prav te dni pa še eno na področju novopriključenih krajev (v šlcoii-jah). Tako imamo na Koprskem deset telesnovzgojnih društev Par-ifzan, pogoji za ustanoviev dru-<š'va pa so še na področju Bertoki —Sv. Anton.
L. O.

Dne 7. aprila 1948 je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija. Letos bomo praznovali njeno obletnico z geslom: »Cista voda — boljše zdravje.« Tako naj bi poudarili važnost vprašanja čiste jn zdrave vode ter skrb Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo ureditev človekovega okolja.
Zadostna preskrba s čisto vodo /je bila vselej nujen temelj, na ka-lerem so rastle in se razvijale velike zgodovinske civilizacije. Ko je poletj 1854 .izbruhnila v Londonu kolera in v desetih dneh pobrala več ko|t 500 ljudi, je znameniti angleški zdravnik dr. Snovv nasproti naziranju, češ da širi in povzroča kolero okuženi zrak, kot prvi postavil teorijo, da jo prenaša voda, v kateri so iztrebki obolelih 0-seb. Družbam, ki so oskrbovale mesto z vodo, je bilo prepovedano črpati Temzo na področju, do koder sega plima. S tem se je začelo razdobje velikega zdravstvenega prebujenja. Uspehi teh prizadevanj s0 se pokazali v vedno manjšem obolevanju.
Na prvi pogled se zdi, da se nam v Sloveniji nad geslom »Čista voda — boljše zdravje« m potrebno kdo ve kako zamisliti. Zgodaj smo eačeli gradit| vodovode in smo v leni pogledu daleč pred drug mi republikami. Vendar ni vse tako lepo, kakor se nam ob površni presoji zazdi.
Pred leti izvedena anketa o preskrbi prebivalstva z vodo, je pokazala takšno sliko: 33,3^0 prebivalstva oskrbujejo vodovodi, ka-k'h 41% vodnjaki, blizu 14,2% uporablja studence (v manjši meri tudi potoke), 11,5% ljudi Pa kri.in svoje potrebe iz kapnic. Res, da ob dolgih sušah voda v studencih, vodnjakih in kapnicah usahne in morajo ljudje dovažali vodo iz oddaljenih izvirkov, vendar je to z letošnjim geslom svetovne zdravstvene organizacije le v posredni zvezi. Resno se moram0 zamisliti nad stanjem naprav, ki nam preskrbujejo vodo..
Koper je dobil vodovod leta 1935, (ko so v Rižani zgradili čipalno postajo, ki oskrbuje z vodo obalna anesta, medtem 'ko so prav v Slo-venijj gradili največ vodovodov med leti 1900—1914. Vzporedno z gradnjo vodovodov in drugih javnih naprav, je padal tudi odstotek obolenj, ki se širijo z okuženo vodo.
Po osvoboditvi, ko je prebivalstvo v mestih ¡n industrijskih naseljih nepredvideno hitr0 naraščalo, so se potrebe po vodi naglo dvigale in so preraščale zmogljivost dotrajanih pi zastarelih vodovodov, iln zastareli vodovodi so za zdravje prebivalstva velika nevarnost, zalo se tudi ne smemo začuditi nad gibanjem nalezljivih bolezni, ki jih prenaša okužena voda, ,
Nihanje tifuza in dizenterije v ¡Sloveniji, v razdobju od leta 1923 —1935, je bilo na 10.000 prebivalcev takšno: od leta 1921—1940: ■9,02, od leta 1946—1953 pa 9,37, /Od leta 1922 dalje je število obolenj za tifusom in dizenlerijo stalno padalo. Med vojno in po njej je t0 število, iz razumljivih razlogov, ki jim pa ni bila vzrok samo preskrba z vodo, močno naraslo in spet začelo padali, V letu 1948 in 1951 se je pojavila epidemija tifusa in parat'fusa in to predvsem v tistih krajih, ki jih o-iskrbuje z vodo vodovod. Preiskave so pokazale, da so bili vzroki za 'to v neurejeni kanalizaciji in zastarelem vodovodu. Onesnažena voda iz kanalizacije je neovirano tekla skozi razrahljane cevi v vodo vod. Na razkuževanje vode s (klorom se ne smemo preveč zanašali; kot so pokazale analize, imajo nekatei'j vodovodi v sebi še toliko bolezenskih klic, da bi bila voda neuporabna in neužitna, če bi ijo hoteli s klorom zanesljivo razkužit'1. To je jasen in resen opomin, da je zdravje preb'va!s!va ■tudi marsikje ogroženo in da z rekonstrukcijo vodovodov in prav tako s sistematično ureditvijo kana-1'zac'je ne kaže čakati. Zato bodo
v Kopru že letos uredili vodovod in kanalizacijo v delu Santorijeve in čevljarske ulice.
Epidemije niso samo zdravstveni problem, pomenijo tudi občutno gospodarsko škodo, ker je treba v epi-.'demičnem okolišu izolirati ne le bolnike, marveč tudi ozdravele in za ¿elo sposobne ljudi. Izgube gredo lahko v tisoče delovnih dni na leto.
Nerazumljivo je, da more človek tako lahkomiselno ravnati prav z (vodo, ki mu je cd vseh za življenje nujnih stvari, najbolj neogibno potrebna. V vodo odlaga smeti dn odpadke ne glede na to, da je ista voda potrebna ljudem za kopanje, napajanje živine in morda celo za pitje. Res, da je zrnce resnice v starem pregovoru, da se zamazana voda očisti, če teče »čez ■sedem kamnov«. Toda stvar ima svojo mejo ¡11 znanost jo je precej
■podtalnice, ki jim je dajala svoje dni odlično pitno vodo. Koliko študija, truda in denarja je bilo potrebno, da so vsaj za silo popravili stare napake. Spriča tako bridkih in drago plačanih izkušenj drugje, je ravnanje z odpadki in odplakami pri nas neopravičljivo in lahkomiselno. Takšno stanje voda ne sme postati davek, ki naj bi ga plačeval,- za razvoj industrije, za uspešnejše načine dela 111 udobnejše življenje. Dosedanje ravnanje z vodarni spominja na srednji vek, samo da so takrat smeti in odpadke metali kar na ulice.
Potrošnja vode tudi pri nas tako hitro narašča, da je zelo verjetno, da bo treba v bodočnosti, ko drugi viri ne bodo več zadoščali, uporabljati za vodno preskrbo tudj. površinsko vodo, morda prav tisto, ki na njihovo bisl.rost danes tako malo pazimo, če je voda konec
Črpalnica za Kraški vodovod v Zalem hribu
točno določila, V lanskem letu je naredila sanitarna inšpekcija iz Kopra na vodovodu dve kemični in 181 bakterioloških analiz. Medtem ko sta bili kernčni analiz: zadovoljiv.', je bila pokazala zaklerio-loška preiskava takšen rezultat: pri 96. analizah je bila voda primerna, 51. manj primerna, neprimerna je bila pa v 34 primerih, Zlast' v dobah intenzivne industrializacije so ravnali s svojim; vodarn^ zelo brezobzirno. Kaj hi-iro so se znašli pred nesnažnimi vodotoki, da je postala voda neuporabna za kakršne koli namene. Okužila jim je široka področja
koncev le preveč onesnažena, iz nje tudj najmodernejše čistilne napravo ne morejo narediti neoporečne in okusne pitne vode. Zalo je nujno, da si pravočasno zaščitimo še neizkoriščene vodne vire, kajti čista voda pomeni boljše zdravje tudj za bodoča pokolenja.
In letočnji svetovni dan zdravstva ima namen pospeševalt razumevanje temeljnih odnosov med ■vodnimi viri, c'vilizac;j0 ¡n zdravljeni, obenem jia približati', čas, ko ibo vse človeštvo rešeno velikega, dragega in nepotrebnega bremeni zavoljo bolezni, ki se prenašajo z vodo.
IZ NAŠIH MUZEJB\
KNJIŽIC \ O IDRIJSKI KAMŠTI
Mestni: muzej v Idriji sicer še nima svojih razstavnih prostorov, vendar je stopil pred javnost z ureditvijo znamenite vodne črpalke »Idrijska kamšt«, Začetek te tehniške naprave sega v prvo polovico 16. stol. Služila je za črpanje vode iz rudnika. V zbi rki »Vod. n'kO'V Tehniškega muzeja Slovenije« je izšla kot. tretja številka drobna knjižica, v kateri opisuje noš strokovnjak za vodne naprave prof. Albert Struna hisloriat razvoja vodn'h naprav s posebnim poudarkom na idrijski rudnik. Idrija je imela še eno tako napravo, ki pa je bila po opustitvi zasuta. Tudi drug) rudnih v Evropi, so podobne naprave odstranili in samo naše najstarejše rudarsko mesto jo je do danes ohranilo. Prevzel jo je idrijski muzej ter jo tako uredil, da je dostopna z'a ogled in da tudi lajl k lahko razume njeno s'cer zelo komplxirano delovanje. O idrijskih vodnih n: pra-vah je mnogo pisal že prvj rudniški strofcovn.jok G. Agrícola (1494 — 15551, Tudi naš Valvasor mnogo piše o Idrijj in navaja, da nikjer na svetu niso videli večjih vodnh kcles, kakor prav v Idriji,
kjer so ji^ začeli uporabljati tudi za izvažanje rude.
Knjižica je zbudila veliko pozornost celo med strokovnjaki severnih evropskih narodov, čeprav je pi'sana samo v slovenskem je-zitu. Ti strokovnjaki so že napovedali svoj obisk, Slovenci pa, ki hranimo mnoge znamenitosti doma, največkrat gremo mino njih, ne da bi vzbudiie našo pjzornost.
L. S.
Ü

I 5gc g
Letnica 1501) nad vhodom v Antonov »jašek i je tudi del zgodovine mesta Idrije
I STAREJŠEMU BRATU V SPOMIN
Ta sestavek je objavil pisatelj leta 1935 v Ljudski pravici, ki je začela izhajati leta 1934 v Doljni Lendavi. Ljudska pravica si je kmalu pridobila, precejšni krog^ dopisnikov in naročnikov in je poslala najuspešnejši list za napredno usmerjanje množic. Že takrat so pisali uvodnike in politične članke, seveda pod psevdonimom, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Albert Kos in drugi.
Sestavek, ki ga objavljamo, je iz Kranjčeve 25. jubilejne knjige »NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL ...«, ki jo je izdala Obtnurska založba v Murski Soboti ob 20-lelnici Ljudske pravice. Knjigo sta uredila Miško Kranjec in Janko Liška ter prinaša poleg obširnega življenjepisa in prikaza dela avtorja tudi ponatis krajših povesti in sestavkov, objavljenih v naših raznih publikacijah med dvema vojnama in po vojni.
Zdaj, ko se nam obeta največ cvetja, ko se ptice že vračajo -z juga in bodo maši logi polni ptičje pesmi, je umrl moj starejši brat. Za čem je umrl — to jc naposled postranska stvar. Ljudje bodo slejkoprej umirali mladi, še preden so mogli prehoditi vsaj polovico življenja. Umirajo v Trbovljah, umirajo v Beli Krajini in povsod, kjer je dovolj revščine. Ko se slovenski človek rodi, je že zapisan smrti. Kajpak, ko gre naposled k zdravniku, ni nikake pomoči več. In to je docela naravno. Zakaj zdravnika bi morah poklicati, ko se ta ubogi človek rodi, in potem bi ga zdravnik moral čuvati vse življenje, če bi ga hoteli priču-vati do starosti.
Da, ko se rodiš.. . Tedaj sicer botre prinesejo k hiši neikaj pogač, da jih starejši pokusijo. Ti pa ležiš tam v starih capah Potem poskušaš rasti. Se preden imaš zobe, moraš okušati slab močnik in se s tem preživljati. Matere ni doma, da bi te nadaijala. Ako bi pa sedela doma pri tebi, aie_ bi imela mleka zate, ker sama me bi imela kaj jesti. Starejši bratci pazijo nate, te v koritu, kjer je tvoja postelja, spravijo pod posteljo, sami pa odidejo kam po svetu, za sadjem, če je zunaj poletje. A ti vendar skušaš rasti, naposled se postaviš celo na noge, svet se začne širiti pred teboj .in zeli se ti, da je ta svet lep. Počasi meriš sobo, zlasti. pozimi, ko si navezan nanjo, ker v njej vendarle ni tolik mraz kot zunaj. Soba je dolga šest otroških, sicer iztegnjenih korakov, široka prav take štiri. V tej sobi je ena postelja, ena skrinja namesto omare, dve klopi in morda dva polomljena stola. Okna so majhna, da bi komaj glavo vtaknil skozi, strop je lesen, moker in plcsniv, tla ilovnata, starejši pljuvajo na lila, ti se :pa vlačiš po vsem tem v dolgem krilu, kakor bi imel na sebi raztrgano vrečo, 'ki ni več za drugo, razen tebi za obleko. Ko pride pomlad, se vrata odprejo, z bosimi nogami te^kaš po hladnih, vlažnih tleh, noge ti pokajo od pomladnega vetrovja, da curklja iz njih kri, kašelj te pa skoraj ubije, Poslej se bo to vleldo do-tvoje smrti, Prve čevlje boš dobil šele, ko pojdeš v šolo, tedaj jih ne boš smel več nositi kakor v skrajni sili... Ampak spomladi bodo zorele prve češnje. Potem bodo murve; in iješ te murve in se nažeš z njimi, da ti ni videti obraza, tako se umažeš s tem črnim sadjem. Naposled je pa to boljše kot solata, ki te čaka doma... kajpa brez 'kruha. Hodiš za ribami, hodiš za pticami.. . ampak jeseni se .je treba spet zapreti v sobo, ker ni čevljev in ni obleke, da bi laliko šel ven. I11 zopet se te loti kašelj. Ta kašelj se bo ponavljal vsako zimo, dokler naposled ne postane nekaj vsakdanjega ter tudi poleti ne izgine, I11 pote\m nekoč proti pomladi Ježeš in se ne zbudiš več.
Zdravniki doženejo bolezen, ti se sprijazniš z njo in umreš. Ampak ta bolezen je vendar nekaj postranskega, drugotnega. Slovenski narod vendar umira — na Tevščini. Za revščino umirajo v Trbovljah, v Beli Krajini in pri nas. Vsega slovenskega ljudstva se ,je oprijela revščina, to je naša dota od vekomaj. Kdor je bil rojen za sužnja, kako naij bi upal, da mu ¡kdaj prisije pomlad? Sicer pa smo zelo veren narod, ponižen in krolak in vse jto je postalo naša dobra lastnost. Drugi na priliko smatrajo za dobro lastnost svobodo. Pri nas je, misel za svobodo grda lastnost.
Usoda sužnjev je vedno samosvoja. Garajo 111 služijo ne glede na gospodarja. Gospodar se laliko spremeni, toda suženj se ne spremeni. Ta ostane. I11 če se taki Spartakovi sužnji kdaj dvignejo, ker mislijo, da ije vsakomur dovoljeno biti človek, jih legije pohodijo, zakaj na svetu je vendar natančno določeno kdo bodi gospodar in kdo suženj.
Nekoč, skoraj bo štiri sto let, se je slovenska gmajna zmešala in skušala nekaj ukreniti. Natančno niso vedeli, kaj bo to in Hudi .ni bilo potrebno, kakor tudi Spartakovi sužnji natančno niso premislili, kaj bi bilo poleni, če bi se posrečilo... in to je v reclu, ker se take stvari ne posrečijo nikoli; ampak slovenska gmajna se je razgibala. Zdelo se je, da prihaja slovenska pomlad. Ampak, nemški valpti so pomandraili lo gmajno. Tako je bilo nekoč in tako je ostalo. Valptov nikdar ne zmanjka. Od tistih dob smo postali kakor majhen kužek. ki se mu zdi, ela ga ljudje pohodijo; če ne ' o privezan na vrvico. In ko jc privezan, je prepričan, da se mu ne more nič zgoditi. In celo imenitno se mu zdi, da ;e privezan. Morda si domišlja, da ni on privezan na gospodarja. temveč gospodar nanj. In to je dobro, če si kaj takega domišlja.
Samo enkrat je v ozračju dehtelo po slovenski pomladi.
Zda; Maksim Gaspari slika lo pomlad docela drugače: nijcniu ugajajo nitaste hlače, bisaga na hrbtu ¡11 .pipica v ' 11.«tih. Otroci pa nesejo butare v cerkev, dekleta pirhe. To •V vsa .v'cvenska pomlad, brez problemov: malo cvetja; malo bahaških ipirhov, malo pražnje obleke, revščina pa je ostala doma. . . na peči, po koteh .in v skrinji, I11 naši pesniki često drugega ne vidijo kakor vijolice in lastovke v zraku, drugi risarji pa večerne in jutranje zarje in patetični- korak, ki ga dela zastaven KraiVee. (Nadaljevanje na 11. strani)
= I
''+*+#!?!"'$ !*(&)$&(*(+*)*%(#(+&%)&')**$&*%*!  !)(#)&(+%!" ()$(&&*++!*+( *(+*'''+%'*(*$*%+)%(&++&$$)+(%&$%(*%%))#')%('%))&
posamezne kose mesca
V sistemu naše socialistične skupnosti posvečajo največjo pozornost eaščiti otrok. Med naj razno vrs tnej-tflmj vrstami te zaščite zavzemajo prav gotovo pomembno mesto o-troške doklade.
Otroške doklade kot instrument Baščite otroka smo poznal; v razmah oblika^ že pred kancem voj-oe, toda svojo bistveno vlogo neposredne pomoč j družbe družini pri vzgoji in vzroji otrok so začele ime ti otroške doklade leta 1951.
Zaradj doseženega gospodarskega in družbenega razvoja ter pomembnega uspeha, ki so ga dosegli naši narodi in ga še dnevno dosegajo, nam je uspelo zboljšati »udi materialno stanje družne ter jI omogočiti, da bo laže reševala vzrejo ¡n vzgojo otrok. Naloga naše socialne politike glede na dru-eino je v prvi vrsti v tem, da čim bolje rešuje problem otrokove zaščite. Posebno pomembno vlogo so pri tem odigrale otroške doklade«, je rekel predsednik Tito na Svetovnem kongresu za zaščito ootrok, fcj je bil lani v Zagrebu.
Sistem otroških doklad je zavzel posebno važno in efikasno mesto "takat, ko smo ukinili zagarantira-no preskrbo (koncem leta 1951). •Nfposretdna naloga otroških doklad je bila takrat, da olajša staršem e otroki prehod v nov gospodarski sistem ter da jim nudi polno nadomestilo tistih bonitet, ki so jh imeli v času zagarantirane preskrbe. Toda otToške doklade so pri tem zaradi svojega značaja in zla-stj zaradi »svoje Višine prekorači-
le te prvotne meje zaščitne funk-eije in so počasi izgubljale obeležje socialne pomoči ter so postajale, vsaj nekateri so jih tako ra-ERmeli, le del plače. Toda prav Esa'adi te višine pa so otroške do-bSaide postale tud: množični insiru-Eae-nt za postavljanje solidnih te-cteljev naše socialistrčno-zdra.vsfcve-sae politike na področju zaščite ©Eroka.
Osnovna naloga otroškega dodat-fc-a je v tem, da pomaga zavzeti «inižini poleg cele vrste drugih družbenih faktorjev pr; zaščiti otroka rpodilno mesto. S tem je tudi natančno določeno meto in vloga «¡nižine, kaj t; le ona ima trudi ma-^«•ialno oosnovo za uspešno oprav-Kjnnje svoje fukcije ¡n izoolnjeva-fsje obveze do otroka, Toda danes postajajo vedno bolj aktualne tudi itfruge oblike zaščite, kajti mnogo Stogojev, ki so nam bi i prej nedostopni, je zdaj dozorelo,
Zaradi naših specifičnih «n tež-firfti pogojev razvoja ter da b' čim prej rešii' dolgo vrsto pereč:h pro tolemov, ki nam j;h je .pustila preteklost, smo moralj takoj po vojni «alsliti na tabo imenovano zapr'o «bliko otroške zaščite, ?o je na domove, internate, letovišča itd. ter jo a kolektivno obleko zaščite, kar istreidstavlja prehrana 'V mlečnih in »clskih kuhinlah. Obenem smo o-tBnoval; številne ustanove za zaščito otroka. Te ustanove je vzdrževala država. Tocla razvoj na.šf^a ¿gospodarske?,^ in družbenega sii9'e-¡fra ter uvajanje novega plačnega if-Blemn ter nova oblika in v'š:na edaočkih doklad, ki so družini o-mtogoiSile resnično samostojno v?idr-■rriMije otrok, vse to ie prioelialo <te~ tuli moralo oripelj^ti do icla orl.uada štev'Io in zmogljivost •©trroSkih zaščitnih u9'anov izven 'družine ter da le ustanove niso' več tfeleižne ponnlnegr., vzdrževani,,, in podpore države. To Pa ie S1" še WaSje. kot so za.hteva'e objektivne Ipotrebe in težave, predvsem zara-
di subjektivnega nerazumevanja in nepravilnega pojmovanja samih staršev o potrebi in koristnosti ta-tkih ustanov. Kajti na drugi strani bi morala prav otroška doklada nuditi solidn; temelj, da se te ustanove še bolj razvijejo in da ho njihova naloga in razvoj v bodoče v skladu z našimi potrebami. Nova oblika otroških doklad je v marsičem prinesla tudi nove oblike otrokove zaščite. V skladu z našim družbenim razvojem so se začela razvijati društva za izobrazbo in skrbstvo in število Ie-teh društev zadnja leta vedno bolj raste. Njihova aktivnost je pomemben faktor. In to se ni pokaaalo samo pri izpopolnjevanju oblik otročke zaščite ampak tudi pri maksimalnem izko-tričanju otroških doklad s strani staršev prav za potrebe otroka. Iniciativa teh društev pa je tudi pripomogla, da smo našli še nove oblike zaščite ter da se družba kot (skupnost in celota še bolj zanima za le probleme in jih skuša č m bolje reševati. Zaradi tega množičnega zanimanj,a je tudi priliv materialnih sredstev za te potrebe •vedno večji.
Koncem prvega polletja leta 1954 je pr\ nas, v Jugoslaviji, prejemalo 1,503.124 otrok otroške dok'ade, odnosno so jih izplačevali 732.745 druž'n&.rfl. Razpored teh številk po Skupinah bi b'l tak: otrok akiiv-mih zavarovancev je bilo 1,348.011 (oziroma 648,506 družin), oirok ■vojnih invalidov 41.850 (oziroma 22.839 družin) in otrok upokojencev 113.263 (oziroma 61.400 druž n). Število otrok, ki prejemajo otroške doklade, nenehno ras,e-
Sam sistem otroških doklad je v procesu spreminjanja. Njegova dosedanja uporaba je pokazala poleg velikih uspehov tudi razne pomanjkljivosti in neuspehe, v glavnem ekonomskega značaja (odnos staršev do plače, vpliv na produk-rivnost in poodobno). Prav tako se je pojavilo nekaj vprašanj okrog
OBLEKE V NAFTALIN
Prišla je pomlad in gospodinje čaka neprijetno, toda potrebno opravilo: zaščita zimske obleke, pred molji.
Ko se lotimo dega dela, moramo obleke najprej očistiti. Obrnemo vse žepe in jih skrtačimo, nakar obleko stepemo. Kožuhovinaste stvari stepamo, na narobni strani. Dobro je, da pri tem ovijemo iztepač s cunjo, da obleke oz. podloge ne raztrgamo, saj je dovolj, da iztepač potegne eno samo nitko. Pri izte-panju oblek pazimo tudi na gumbe. Po tem opravilu vsak kos obleke še dobro skrtačimo. Nato pridejo na vrsto madeži. Kako le-te odstranimo seveda je odvisno od tega, •kakšno blago je in od česa je madež. Pisali smo že o tem, kako čistimo, je seveda odvisno od tega, madeže. Zato danes samo nekaj splošnega: obleko čistimo tako, da jo položimo na mizo (ki ne sme biti politirana), v skledo ali v umivalnik zlijemo 2—3 žlice salinijaka, vzamemo ' zgornji del stare nogavice na valjast predmet ter z njim pritiska-je vlečemo vzdolž blaga. Pri ponovnem namakanju bomo videli, koliko umazanije srno odstranili. Zepc operemo v čisti salmjakovi vodi ter jih dobro ožmerno. Med žep in blago je dobro pripeti krpo ali kos ovojnega papirja, da se moker žep ne dotika blaga. Vlažno obleko posušimo na zraku.
Po čiščenju prišijemo še vse gumbe, ker jih medtem, ko bo obleka čez poletje shranjena, lahko gumbe izgubimo, Pokrpamo tudi, če je seveda potrebno, gumbnice in robove ter zanke za obešanje.
Ko je tudi to končano, začnemo obleke zlagati bodisi v papirnate škatlje ali vreče, 'ki morajo biti cele, ali pa v zaboje, ki jih dobro obložimo s papirjem. Med obleke položimo kaka zaščitna sredstva, med katerimi je najbolj znan naftalin, Natresemo ga tudi na dno in na. vrh papirja. Tudi časopisni papir je dobro zaščitno sredstvo, ker tiskarska barva molju smrdi.
Ko škatlje zapremo, je dobro, da okrog pokrova nalepimo .lepilni trak, pa tudi vreče moramo zalepiti, če •nočemo obleko res dobro shraniti. Tako si bomo prihranile v jeseni, ko bomo obleke zopet rabile, dosti ijeze in denarja, razen tega tudi časa.
pogojev, ki so potrebni za pravico tío otroškega dodatka (trajanje zaposlitve, osebna imovina itd.). O vseh teh vprašanjih ¡n pomanjkljivostih že razpravljajo in j h skušajo odpraviti.
Sistem otroških doklad je dalje pokazal, da so le-te neobhodno potrebne v sedanjih pogojih našega razvoja za pravilno usmerjanje in širok razvoj najrazličnejših o-fol:k otrokove zaščite. Pri tem morajo seveda aktivno sodelovati sami starši, saj jim to omogoča prav otroška doklada. Tako bomo lahko v kratkem razdobju zabeležili znatne uspehe in lep napredek.
Po tej pot; gre naša družbena dejavnost in brez dvoma je, da bo tud; sam sistem otroških doklad doprinesel, da bodo napori, ki ji-h vlaga naša skupnoGt na to (polje, pripeljali do še večjih in bolj pomembnih rezultatov.
Redko katera mlada gospodinja pozna posamezne kose mesa in ga razlikuje le v toliko, da vedo, katero meso je goveje, svinjsko ali telečje. Zato bi bilo morda prav, da bi se podrobneje pogovorili vsaj o govedini, da bo gospodinja vsaj za to vedela, kateri kosi so za kaj uporabni.
Govedo delimo v dva dela: v sprednji in v zadnji. Za sprednji velja od glave do približno sredine, za zadnji pa od sredine do konca. Zadnji kosi so boljši od sprednjih, vendar pa imamo 'tudi na sprednjem nekaj dobrih kosov.
Začnimo pri pečenki. Za njo uporabljamo lubtno meso, to je kos, ki ga imenujemo .tudi bržola. Meso odločimo od kosti in ga pečemo v kosu. Lahko ga tudi .pečemo razrezanega na posamezne zarebmice, ki jih pripravimo dušene na različne načine. Kot hrbtno pečenko uporabljamo tudi goveje ledvično meso ali
Človeški želodec regulira v telesu toploto in na to njegovo nalogo včasih premalo mislimo. Pomagati mu tudi moramo, da bo to nalogo pravdno opravljal. Pogosto mora naš želodec posamezne jedi ohladiti ali pa pogreti, kakršne pač pojemo. To delo opravlja želodec zaradi črevesja, ta ge zolu občutljivo za velike razlike v toploti in je s tem delom želodca 'tudi do neke mere zaščiteno.
Ce hočemo hrano popolnoma izkoristiti, ne smemo jesti ne preveč mrzJih in ne prevročih jedi. Zlasti si ne smemo dovoliti prevelikih razlik, na primer da bi jedli vročo juho, nato pa pili ledeno mrzlo vodo ali ledeno pivo.
Zapomniti si moramo, da popolnoma mrzle obede prenese le zdrav in močan želodec. To pa zaradi tega, ker mrzle jedi želodec veliko težje prebavlja. Mrzle tolšče in že-latine se namreč težko spremenijo v želodcu v tekočino. Če jemo veliko in pogosto mrzle jedi ter pijemo mrzle pijače, je nevarnost, da dobimo revmatizem na prebavilih. Zato moramo vedno po mrzlem obroku popiti neko toplo pijačo: čaj, kavo, morda tudi juho, vendar ne smo biti toplejša od 50° C. Včasih je v takem primeru tudi prav, da pijemo malo alkohola, kar pospeši delovanje prebavnih žlez. Pozabiti tudi ne smemo, da uživanje mrzle hrane zmanjšuje telesno toploto. Zato .pozimi ne uživamo mrzlih jedi. Sladoled in mrzle pijače pa v majhnih količinah včasih .pomirijo kakšne nevšečnosti v želodcu, pospešijo prebavo, zlasti še, če smo prej veliko jedli. Toda če s takimi mrzlimi jedmi in pijačami pretiravamo, lahko zbolimo na prebavilih, razširi se nam želodec, laliko pa dobimo tudi hude bolečine pri srcu.
Če hočemo imeti dobre zobe, ne smemo piti ledenih pijač po vročih jedeh ah obratno, kajti sldenina no prenese velikih toplotnih razlik.
Najprimernejša toplota za jedila je do 50° C. Jedi nad to temperaturo »kričijo sluznice in motijo izločanje ter pravilno delovnaje trebušnih sokov.
Dnevno uživanje vročih j«li ali pijač povzroča prav tako obolenje na prebavilih in če še dodamo, da mraz in vročina povzročata, da poka sldenina na zobeh in njeno hitro razpadanje, bomo videli, da je bolje, da jemo jedi srednje temperature. Najbolje je, da jemo jedi, ki
so približno tako tople kot človeško telo. Nasf|3dnj:a razpredelnica nam kaže najustreznejšo toploto jedi in pijač: voda naj ima 8—-12° C, belo vino in pivo 10° C, rdeče vino 15— 18° C, .kuhano meso 45° C, sočivje 40—45° C in juhe 40—50° C.
80 dkg slabših delov divjačine,
1	koren, košček zelene, korenina peteršilja, 1 čebula, 2 stroka česna,
2	do 3 žlice kisa, 8 dkg prekajene slanine, 1 surov krompir, 32 dkg riža, 1 žlica gorčice, 1—2 sardeli, sol, timijan, majaron, lovorov list, •brinjeve jagode, limonina luplnica, rožmarin, poper, krompir.
Na kolesca zrezano zelenjavo skuhamo v slanem kropu. Ko je kuhana, jo kar v kropu še ok;sa-mo. Meso denemo v dobro polo-ščeno posodo, ga zalijem0 z ohlajeno zelenjavko z zelenjavo vred in začinimo z naštetimi začimbami (razen popra, sardel in gorčice). Tako pripravljeno meso obtežimo s porcelanastim krožnikom, in ga pustimo na hladnem 2 do 3 dni. Nato denemo v kožico slanino in meso, oboje zrezano na kocke. K mesu denemo še zelenjavo in začimbe in duš;mo. Po malem prili-vamo zelenjavko. Paziti moramo, da n! prekisla. Na koncu prilijemo, ko je meso že mehko, še nekaj zelenjavne juhe, da dcb:mo omako, ki jo zgostimo s surovim nari-banim krompirjem. Omako začinimo še s soljo, poprom, sardelami in gorčico.
Riž skuhamo v slanem kropu, T"k preden nesemo jed na m<zo zmešamo riž k mesu ah pa ga denemo v skledo v plasteh, vmes pa riž.
Zraven serviramo endivijo s ■krompirjem ali kako drugo zeleno solato.
Ca j proti kašlju
1 čebula, 1 limona, 3 fige, 1 šopek limiana, 1 dkg sladkega janeža, 10 dkg sladkorja (če mogoče kandis), 1 i'ter vode.
Čebulo, fige, timijam in janež prav dobro sesekljamo, ravno tako limonine olupke. L'inon0 ožmemo v vodo, jo sladkamo in dodamo še sesekljane sestavine. Vse naj vre nekaj minut. Nato potegnemo lonec na kraj štedilnika, kjer naj stoji 10 minut. Čaj precedimo, uživamo ga vročega po žlicah.
šimbas. Oba kosa ležita na hrbtu, na notranji strani pa leži najboljši kos pri govedu — pljučna pečenka. Le-to uporabljamo za dobro pečenko, za zreške, ki jih imenujemo biftek. To meso pečemo navadno na angleški način, užitno pa je tudi surovo in ga zdravniki priporočajo zlasti slabokrvnim ljudem. Toda v tem primeru mora govedo pregledati veterinar. Tudi križ, ki pripada pravzaprav že k stegnu, je dobro meso za naravne zreške in pečenke.
Govedo ima še malo pljučno pečenko, ki leži v srednjem delu pod pljuči .proti vratu in je zlasti dobra za golaž. Zanj uporabljamo tudi slabše kose mesa: vratino, nadpleč-je, pleče, (ki je okusno tudi kuhano, ne da pa dobre juhe), bočnik, pleč-■no ribico '(ki je med bočnikom in plečetom). Vse te kose uporabljamo za golaž ali za druge podobne jedi.
Za kuho oz. za juhe je najboljše meso, • ki je nekoliko prepredeno z maščobo,, to se pravi .prsni kos, ki 6odi k sprednjemu delu goveda, Tebra, trebuševina ali robček (to so prednje prsi). Vsi ti kosi so zelo sočni in dajo dobro juho. Pri tem ne smemo pozabiti še na kosti. Za juho so najboljše rahle kosti, .predvsem križne. Mozgovc so dobre le v primeru, če uporabljamo mozek
Štiri spomladanske jope
««1*111111 sfiPMS | >$1M asa?—
I
hi#», iii . f Ič&rA II X
Z« pomlad bo treba tudi našim deklicam obnoviti garderobo
za cmoke. Sicer dajejo mozgove kosti mastno, .toda prazno juho. Če pa želite imeti dobro, krepko .juho, pristavite meso in kosti v mrzlo vodo in šele ko zavre solite in dodajte zelenjavo.
In zdaj nam ostane .pri govedu še stegno. Tudi tega razdelimo na več delov: kotiček, to je prvi kos pri repu, zunanje stegno ali carski kos, notranje stegno. Nobeden kos stegna ni prepleten z žilami niti z maščobo, dobro je kuhano in dušeno na vse načine. Če .pa pečemo kot naravni zrezek, ga moramo oeči na večji količini masti in zelo hitro.
Govedo ima še glavo, ki jo lahko kuhamo. Prav dober je kuhan gobec, pripravljen v salati ali z majonezo. Jedo ga tudi s kislim hrenom, tako kot rep, ki ima zelo okusno meso.
Govejo meso takoj po zakolu ni okusno, ampak mora ležati nef.caj dni.
Zaključek tečaja za žensko mladino v Planini pri Rakeku
Petnajst deklet z Planine, Laz in Grčarevca je hodilo vso zimo ob nedeljah dopoldne v šolo, kjer bo si izpopolnile znanje o zdravju, prvi pomoči, prehrani in sodobnem gospodinjstvu.
Za zaključek sm0 se peljale znd-tnjo nedeljo v gledališče v Ljubljano.
Ko smo se ponoč vračale, smo se morale peljati do Rakeka, ker so vsiled naraščanja vode most v Planin' razdrli. V nedelo zvečer ie bila voda že na dveh krajih tudi na ces'i iz Raikeka. Lepo bi ble presenečene, ko bi pp šle do vode, da nam niso priš'e nasproti mame z lučjo in s tremi pari škornjev. Tako pa smo v štirih skup nah prebrodilo vedo.
Dolenc Mat'Ida
V nedeljo je bila na. 120 km dolgi progi Reka—Postojna—Reka prva večja letošnja kolesarska prireditev na našem področju. Razen najboljših domačih tekmovalcev so nastopili tudj gostje iz Avstrije. Zlasti močno je bila zastopana ekipa koprskega Proleterja, v kateri je nastopit tudi lanskoletni državni prvak Dellasanta,
čeprav so se domači tekmovalci precej trudili, j'm ni uspelo zasesti niti prvega niti drugega mesta, na katera sta se uvrstila Avstrijca Masna in Becksteiner. Dellasanta je zasedel tretje mesto, skupaj z njim pa je prispelo na o lj v istem času še 8 drugih tekmovalcev.
Pomembnejši uspeh pa je dosegel koprski Proleter v tradicionalni dirki za Stojanov pokal na progi Reka—Ilirska Bistrica—Reka. Na tej dirki, kjer nastopaj samo mladinci, so Koprčan,- že dvakrat zasedli pivo mesto in so svoj uspeh ponovili ludi v nedeljo. Med posameznik je zmagal član koprskega Proleterja Vizintin, med moštvi pa. Se bil prav tako prvi Proleter pred Reko, Pulo, mariborskin železničarjem in ljubljansko Ilirijo.
Zmaga tolminskih učiteljiščnikov v Cerknem
Nedavno je bil v Cerknem dvoboj med učiteljiščem :z Tolmina ¡n Elektrogospodarsko šolo iz Cerknega v odbojki in namiznem tenisu. Odbojkarji iz To!mina so zmagali 6 3:1 in tako že drugič letos premagali: srednješolskega prvaka Primorske z istim rezultatom. Njihova zmaga je bila zaslužena. Poka-
Ureja uredniški odbor — Odgovorni nrednik Ivan Reuko — Tiska tiskarna »Jadran« — VsJ v Konra,
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 2«, telefon 170, poštnj predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarje* polletna din 250, četrtletna pa din 130.— Tekoči račun pri Narodni banS* v Kopru št, 657-T-162
zali so tudi večji napredek v primerjavi z lanskm letom in smejo upatj na dober plasman na letošnjem srednješolskem prvenstvu Primorske. Domača ek pa bo morala v prihodnjo bolj redno vaditi, izboljšati pa bodo morali tudi disciplino.
Tudi v namiznem tenisu so slavili zmago Tolminčani. Razlika v se-tift je znašala 11:6 v korist Tolmina. Največ uspehov je imel dijak tolminskega učteljišča Bratuš, k,- je z odličnim tolčenjem dobil Obe partiji.
Dvoboja bi se morala udeležiti tudi idrijska gmnazija, vendar so verjetno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedal; udeležbo.
Ole-kar
ŠPORTNE PRIREDITVE
OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
V 0kviru Dneva, železničarjev, ki bo 15. aprila, bo v Novj Gorici na sporedu več športnih prireditev. 12. aprila ob 19. uri zvečer bo v dvo rani bivšega OKAP v Novi Gorici namiznoteniško tekmovanje, naslednji dan popoldne pa bo tekma v hokeju na kotalkah med dvema ekipama ŽŠD Nova Gorica. 14. aprila bo nastop sabljačev sekcije ŽŠD Nova Gorica, -5. aprila pa ob 15.30 na igrišču Branika sindikalna nogometna tekma med Kurilnico in Postajo. 16. aprila bo v kinodvo-rani v Šempetru boksarsko srečanje med J esencami in Novo Gorico, naslednji dan pa bodo balincar-ska in kolesarska tekmovanja.
Svečana akademija ob Dnevu železničarjev bo 14. aprila ob 19. uri zvečer v dvorani upravne zgradbe OLO v Novi Gorici.
e in govorite"
23, lekcija.

V	nedeljo se je nadaljevalo nogometno prvenstvo v zahodni; slovenski pgi. Za največje presenečenje je preskrbe! Branik iz Nove iGoriice, kj je v Piranu premagal domače moštvo s 3:2, uspešno pa je bilo tudj moštvo Nove Gorice, kj je na svojem terenu visoko. premagalo Triglav s 7:2. Postojnčani ¡so gostovali v Ljubljani in izgubi-
s Krimom z 0:2.
V	Kopru smo imeli domač der-bi med Auroro in Izolo. Tekma je bila na tehnično nzki stopnji, ver jetno je k temu pripomogla tudi burja, ki je pihala oba polčasa. Zmagalg, je Aurora z 1:0, po dogodkih na igrišču pa bi bolj odgovarjal neodločen rezultat.
Na tabeli zahodne slovenske nogometne lige '"ma od primorskih moštev najboljši položaj Nova Gorica, ki je na drugem mestu z istim številom točk kot prvopiasirani Krim.
V	Okviru koprske nogometne pod-zveze so odigrali sam0 eno tekmo, Šmarje in Olimpija sta se razšla brez gola. 0:0.
USPEHI MLADINCEV ŠAHOVSKEGA KLUBA »VAS.TA PIRC«
V CERKNEM
šahovski klub »Vasja Pire« v Cerknem ima večje število mladincev, ki se živo zanimajo za šahov-lsk0 igro, hkrati pa tudi pridno prebirajo strokovno literaturo. Na zadnjem okrajnem prvenstvu so trije cerkljanski mladinci zasedli Visoka mesta in si priborili četrto kategorijo. Škoda je le, da nima klub potrebnih sredstev, da bi mladinci pomerili svoje moči s šolami po okraju.	L. S.
Koprski Stil pa je odigral prijateljsko tekmo v Ajdovščini. Prvo moštvo je izgubilo srečanje z 0:3, mladinci pa so igrali neodločeno 0:0.
V nedeljo se začne mladnsko prvenstvo koprske nogometne pod. zveze. V Piranu se bosta srečali. Piran in Stil, v Izoli pa Izola in Aurora.
PRIMORSKO SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO V KOŠARKI
Na pobudo postojnskih profesorjev bodo 17. aprila organ' ztrali v Postojni primorsko srednješolsko prvenstvo v košarki- Za zmagovite ekipe so pripravili lepe pokale. Prireditev bo v okviru proslav desetletnice osvobod.tve in desetletnice ustanovitve postojnske gimnazije.
(Nadaljevanje s 7. .<tirani)
Jaz 'bi pa vendarle rad videl našo pomlad . . . saj ta naposled ni v ka-mižolah, ne v pirhih, ne v zarjah ... am.pak tudi ne v cilindrih, ki si ga človek upa natakniti na glavo, ko se otrese vsega vonja, ki ga je prinesel v šole s seboj iz revne slovenske hiše. Naša mesta so polna kmečkega vonja... bi rekli nekateri: kmečkega smradu, samo da ta mesta na-pudrama z močnim zahodnim vonjem. Po naših vaseh pa je osfalo. kakor je bilo, ko so nemški valpti hodili tod. Revščina — ta se ni spremenila ... Ta postaja še večja.
Ampak jaz vendarle verujem v slovensko pomlad... in čeprav je še daleč.
Iz zelo dobro obveščenih krogov sem zvedel, da bo turizem zavzel letos v Koprščinj takšen obseg, kakršnega s,- pred leti nismo mogli niti sanjari. Baje je že bilo nešteto sej, na katerih so preštudirali vse podrobnosti, kako se bodo tujci pri nas počutili, kaj bodo jedli in pil:, koliko bodo plačali za hotele ¿n druga prespavališča. Seveda bo strogo prepovedano tujce do kože oguliti, da se ne bi skujal, in jo drugo leto odkurili v druge kraje.
Na te seje mene niso , povabili. 331 pa je moj prijatelj Nanič, ki «ni je lepo vse zaupno povedal. Rekel m; je, da so ustanovili tudi iuristično-olepševalno društvo, ki bo skrbelo .za promet, propagando, Eiigijeno i" vso takšne koristne stvari, ki spadajo k turizmu. Na-siič mj je povedal, da nameravajo v Kopru zazidat »an velik t-urn«, da bodo tujci z njega lahko pokukali tudi v naša dvorišča in vrtove ter videli marsikaj lepega.
Meni! je jako žal, da nisem bil
*a tistih sejah, da bi tudi jaz dal nekaj pripomb. Bom pa v teh vrsticah povedal nekatera svoja mnenja: Najprej naj si lurislično-olep-Sevalno društvo ogleda in preštudira avtobusni vozni red na avtobusni postaji v Kopru. Po možnosti naj ga prevede v vse evropske jezike in razpošlje na vse štiri vetrove. Ze sam ta vozni red bo prav gotovo ¡zvabil na naše morje toliko tujcev, da nam bo zmanjkalo celo prostora za šotore. Mislim, da je
to turistično zelo propagandno. Odbor naj se tudi zavzame pri mestni občini, da ne bj več prali koprskh ulic in trgov, vsaj glavnega trga (ne, ker je tisti prah zgodovinsko znamenit in turistično neobhodno potreben. Mestn,- kavarni na glavnem trgu naj prepove držati dnevnike, tednike, ilustracije in drugo čtivo, ker je to škodljivo za oči, obenem pa gosti pozabljajo, kaj jim je turistična dolžnost.
Lahko bf naštel še veliko navodil, toda se bojim, da mi bo zmanjkalo prostora. Neki dan sem šel prav iz turističnih pobud v Portorož, da bi se prepričal, če se že kaj pripravljajo na novo sezono. Ugotovil sem, da so precej pridni. Širijo bar »Jadran«, prenavljajo hotele »Partizan« in »Central«. Če (bodo ta dela končali ,do glavne sezone, ne morem priseči, toda opazil isem, da zelo marljivo voz;jo razne odpadke, zemljo in kamenje na samo obalo ob glavnem sprehajališču. Nihče mi n)' znal povedati, če bodo tisti kupi ostali tam vso sezono, ali samo v predsezoni. Ulic tudj še niso začeli kopati. Lani so bili v tem pogledu bolj podvzelni.
Toliko glede olepševanja. Seveda moramo paziti tudi na želodce turistov. Po možnosti jih moramo i»futrati« samo z naravnimi in nad-inarnvn'mi zrezki, z dunajskimi in pariškimi zrezki, s francosko in rusko salato, s praško šunko in »pa-Slošuto«, ker so to specialitet', ki jih dobijo samo pri nas. če bi si
kakšen turist _ zaželel po možnosti (morskih rib, bi lahko organizirali (izlete v Ljubljano, ker So ribe v (Kopru prava redkost in povrhu zelo draga. Tudii pristnih domačih Vin ne bi privoščil inozemskim turistom, da si ne bj pokvarili želodcev. čevapčičev ,-n ražn.ji'čev pa tujcem sploh ne bi pokazal, ker bi Ise s tem pred njimi samo kompromitirali in jim pokazati, kako nazadnjaški smo.
Mslim, da bo turistično-olepše-valno društvo upoštevalo moje pripombe in dalo vsem gostincem in prevoznim podjetjem »tozadevna« navodila. Vano bo pa kot zasebna stranka hodil okrog in pazil, da se ne bi kdo pregrešil proti tem navodilarn, k' bi se prav za prav morala uzakoniti, če hočemo privabiti ičmveč tujcev na našo prelepo obalo. Sicer menim, da imamo dovolj izkušenj iz prejšnjih let.
Tako vidite, dragi brale, je tudi Vane pokazal, da se razume v turizem in želodčna vprašanja.
Nanič me je prosil, naj bj se dotaknil tudi stanovanjskega vprašanja, toda po pravicj vam pavem, da ne vem, s katere strani bi se ga lotil. Moram ga preštudirati globlje, da bi zavzel svoje skromno stališče, oziroma, da bi našel način, kako bi se ga otresli. Če mi bo to uspelo, vam bom drug'č z velikim veseljem razodel to iznajdbo. ■Prepričan sem, da bo zanjo več zanimanja kot pa za atomsko energijo. Srčne pozdrave od Vaneta 1
Glagol have •— imeti; v zvezi z deli telesa: I have a head — glavo. I have two arms (roki v celoti). I have two hands (roki, spodnji del). I have, we, you, they have. He, she, it has. Leg — noga (cela), face (obraz). I have two arms and two legs. I have a head and a face. You have a head. You have a face. You have two arms and two legs. You have two hands, Tom has itwo hands. He has a face. He has a head. He has two arms and two legs, We have two arms and itwo legs. — S have in has izražamo posest. Nadaljnji primeri: I have a hat. You have a coat. We have two shoes. My brother has a car, Mv friends have a house. They have a garden. You and I have our bedrooms, We have our beds, — Vprašanje tvorimo pri stavkih s have in has tako, kot pri stavkih z am, is, are. Znate že: am I? Is he? Zato: Have you a pen, Joan? — Yes I have, Have you a book? Yes I have. Have you a car? Yes, and my brother has a car. Has he a garage? Yes, he has a garage. He puts his car there. Has your brother a house? Yes, he lias, My friends have a house. Have they a garden? Yes, they have. -— S have in has izražamo tudi, da imamo nekaj, čeprav samo začasno in čeprav ni naša lastnina. I have a pen. I have Tom's pen. — A hat is in my hand. I have a hat, I have your hat, Tom. — Your coat is on my arm, Joan. I have your coat. You have my coat. I have your hat. — My secretary has my letters. My brother has my books. -— Besede za nekatere dele telesa rabimo tudi v drugih pomenili, n. pr.: A clock has a face {številčnica). A clock has two hands (kazalec). A table has four legs. Nove besede: match — vžigalica, -pin — bucika in point — konica. — What is that, Joan? — This is a match. I have tin's match. It is in my liand. This matcli has a head. — A head?
—	Yes. A match has a head. — And what is that? — This is a pin. I have this pin. — Has it a he-ad? — Yes, it has. You have a -head. A pin has a head. A match has a head. Pins and matches have heads. A pin has a point. — Yes, and a pen has a point. Pins and pens have table has four legs. — A clock has a face. A clock has hands. That clock has two hands. It has a big hand and a small hand. Pri Greye-vih, Tom in George se pripravljata za izlet, gospa Grey jima pomaga. —• Tom: Mother! Mother! Where's my map? (zemljevid) — Mrs. Grey: Your map? Oh, it's between thai-box and your hat. — T.: Oh yes. Thank you. Where's George? Mrs. G.: He's 'in his room What's in 'that box? — T.: Those are my cigarettes. Mrs. G.: Have you your matches?
—	T.: Yes, 'they're in that small box.
—	Mrs. G.: A small box? Where is it? — T.: It's under those .papers. Are my shoes there? Mrs. G.: Your shoes? Oh, yes. They're under that table. — T.: Under this table? Who put diem here? — Mrs. G.: You put them i there, Tom. — T.: Oh, yes. I have them now... I'll .put my coat here. I'll put my book there. Oh, where is my book? Who has mv book? Mother! — Mrs. G.: Yes Tom? — T.: Have you my book? — Mrs. G.: What is in your hand, Tom? — T.-: In my hand? Oh... my book. I have my book! Mrs. G.: Yes, Tom, You have it. — T.: Oh yes, I have it! — Mrs. G.: Does your train go from Paddington Station? — T.: Yes, Mother, It goes
from Paddington Station. We'll go
from Nortbgate to Paddington o» a bus. — Mrs. G.: On a bus? You'll be late. — T.: Oh, no. I'm going now. I'll ¡take this bag to the door. I'll say »Goodbye« to Joan. George and I will go to the bus then. Goodbye, Mother. — Mrs. G.: Goodbye, Tom. — VAJE. Odgovarjajte aa vprašanja, rabite have in has. — Have you a head? Yes, I have a head. — Have you Iwo arms? — Has Mr. Grey a car? — Have Mr. and Mrs. Grey a house? — Have I a hat? —• Have you a clock? — Has vour clock two hands? —
NEDELJA, 10. 4.; 8.15 Z domačih logov v nc-deljsko jutro; 8.40 Za naše .kmetovalce; 9.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — VIII. oddaja; 13 45 Glasba po željah; 15.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje »Svobod« in prosvetnih društev — V. oddaja; 16,00 Promenadni koncert; 16.30 Izbrano cvetje z domače grede; 2.1.00 Pol ure v svetu operete; 22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 11. 4.: 14.40 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Pojeta zbora iz Barkovelj in Nabrežine; 15.00 Čistimo svoj ježek; 15.15 20' z orkestrom Radia Ljubljana; 16.00 Šport doma in -po svetu; 16.10 Plesna čajanka, z- crke-strom Tom Erich: 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret: 19.15 V ritmu z zabavnimi ansambli; 20.15 Operetne vokalne arije; 20.30 V. Javni radijski .koncert — komorni večer — sodeluje komorni trio Rusy; 22.00 Plesna .glasba,
TOREK, 15. 4.: 11.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — IX. oddaja; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 -S knjižne police; 15.20 Harmonika v ritmu; 15.30 Ali veš, kaj je to?; 16.00 Tečaj angleščine; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 V deželi toreadorjev in trubadurjev (španske melodije); 20.15 Klavir v ritmu; 20.30 R. Strauss: »Salome« glasbena drama v enem dejanju; 22.15 Plesna glasba.
SREDA, 16, 4.: 13.45- Zabavna glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Partizanski samospevi; 15.15 Poje japonska sopranistka Mičiko Sunahara; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 15' v veselem ritmu; 20.15 Bosanske sevdalmke; 20.40 Prerez skozi opereto »Kapitan« Bay-Bay; 21.05 P. .I. Čajkovski: Simfonija v C molu; 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 14. 4.: 13.45 Zabavna glasba; 14.40 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Pojo in igrajo ansambli, solisti in dueti amaterji; 15.00 Morja široka cesta; 15.15 Popoldanski pomenek s Schuberfconi; 15.30 Po slovanskem opernem svetu; 16.00 Radijska univerza; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Začarane melodije izvaja pianist Bill Snyder; 21.05 Nočni koncert simfonične .glasbe; 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 15. 4.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert; 11.30 Popularni operetni motivi; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.15 Prišla je pomlad — glasbena literarna oddaja; 16.00 Tečaj angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 19.15 Jerome Kem se predstavi s svojim filmom »Roberta«; 20.30 S .pesmijo in plesom po naši domovini.; 21.05 Nočni koncert operne glasbe; 22.00 Plesna glasba.
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek __________________________________________________________________
Sivadišče ____________________________________
rošta ..............................................................................................................
H&ročn-ino bom plačai, to pramen vašo poloini-wt B»J ........................„L..........................................................
(LMfeusrofaf pei^i s
Sončna energija

Viri energije na Zemlji se od let» do leta krčijo in izčipujcjo.
do nedavnega sla bila edina energetska iavora premog in nafta, ki ju pa danes izkoriščamo *«io negospodarsko. Iz premoga ¡n nafte izdeluje namreč sodobna kemija sto in sto stvari, ki b: jih v vsakdanjem življenju že težko pogrešali. Mi pa z nafto in premogom kurimo. Pravijo, da to ne bo več trajalo dolgo. Že dolgo izkoriščamo energi jo tekočih rek in morja .(plima in oseka 1 ). V najnovejšem čcau Pa so začeli vpregati razen atomske tudi sončno energijo, kar »dpi.ra neslutene možnosti.
Marsikomu se bo zdelo neverjetno, da prejmejo 4 kvadratni kilometri zemeljske površ ne v enem samem dnevu od sonca prav toi'ko energije, kolikor jo je razvila atomska bomba, kj je eksplodirala nad Hirošimo. Zato se znanstveniki že dolgo ukvarjajo z načrt:, kako bi
Ob 75-letnici rojstva iznajditetja električne žarnice Edisona so izdelali to ogromno žarnico, ki jo vidite na naši sliki. Žarnica zaleže za 2S.OOO navadnih žarnic po 60 sveč. Njena žarilna nitka tehta skoraj 1 kg iti četrt, porabi pa toliko električne energije, kot bi jo porabili za razsvetljavo štirih velikih zgradb. Njena svetloba je tako močna, da slepi kot sonce, razvija pa tako toploto, da se ji ni mogoče približati. Praktičnega pomena sicer nima, je pa dokaz tehnične zmogljivosti in napredka na tem področju.
»ujeli« sončno energijo v posebne Stroje. Toda sonce ima svoje muhe: njegova moč je odvisna od zemljepisne širine in prihaja do nas precej razpršena.
Danes so ti načrti še v povoj'h in se usmerjajo le na poskuse. Sončno energijo izkoriščajo na dva načina: uporabljajo jo neposredno ali jo pa zgoščujejo s posebnimi parabol ičn mi zrcali.
Prvi način nam nudi skromnejše možnosti in bj bil še najbolj ugoden za segrevanje stanovanj. Poskusi so pokazali, da vp je črna plošča do 50% sončnih žarkov in da lahko kvadratni metar takšne plošče segreje vodo skoraj do vrelišča. Za primer povejmo, da ima streha nad štiriscbnjin stanovanjem okrog 100m2 površine. Takšne h'še bodočnosti bi s posebnimi strehami uspešno in koristno zbirale sončno energijo. V Združenih državah imajo že blizu 500 tak h naprav in jih uporabljajo največ za segreva-vanje industrijskih prostorov. Za sedaj je takšno ogrevanje prepuščeno še na milost in nemilost muhavosti vremena, sčasoma bodo pa naši,- rešitev, kako bi odvečno sončno energ'jo, ki se nabere v lepih dneh, vskladiščiili za hladne in oblačne dni,
Sončn0 energijo je pa mogoče uparabiti tudi v industrijske namene. Tu so dosegli največje uspehe Francozi. V Prinejih so zgradili sončno peč. Vsa naprava je sestavljena iz velikanskega para-boličnega zrcala, ki usmerja sončne žarke v manjše parabolično zrcalo. Tukaj se zbirajo sončni žarki in peč doseže nekaj tisoč stopnj visoko temperaturo. Ta peč lahko stali nekaj desetin kilogramov najbolj odporne rudnine. Tako prido-bljenje kovine, zdaleka prekašajo kakovost, ki jo dobimo pri običaj-n'h metalurških procesih.
Naj še omenimo, da so se »sončni motorji«, ki so ji^ zgradilj v Afriki, zelo dobro obnesli pri pogonu namakalnih naprav. Takšen motor je precej podoben sončni peči. V sred'šču zrcala je nameščena cev, po kateri se pretaka voda. Zgoščeni sončni žarki jo spremenijo t paro, ki poganja črpalke.
Začelo se je torej izkoriščanje novega, ogromnega vira energije — sončnih žarkov. Pred tisoči in tisoči leti je nalagalo sonce svojo moč v rastline in živali, iz katerih je nastal pozneje premcg. in nafta, Sčasoma Ie začel člove^k iskali m izkoriščati nove vire energije. Največjo zmago je slavil s pričetkom izkoriščanja atomske energije in temu odkritju se je pridružil še en velik uspeh.
konomičen transportni stroj
Za lajšanje dela si je človek uirtva-ril mnogo pomočnikov - strojev. Poznamo na tisoče transporterjev, v glavnem pa imajo vsi eno in ista-pomanjkljivost, Njihova dolžina je točno odmerjena, gibljivost majhna in navadno so tudi neekonomični. Tudi naši strokovnjaki so za to vo-deli in so iskali rešitev. Tako jo inženirju Silviju Sponzi iz Splita uspo-lo izdelali gibljiv in raztegljiv transporter, ti se lahko med obratovanjem podaljša za 11 do 20 metrov. Z njim lahko spravijo v eni uri s t» ton gradiva deset ¡metijov visoko. Pogonski stroj transporterja je majhen motor, razen tega pa ima tudi hidravlično napravo za dviganje v višino.
Leteči avto — poslednji izum na Ictalsko-avtomobilskem področju. Gre za na v cul no limuzino, na kateri je montirano letalo. Za daljšo progo xzleti z letališča in pristane kot navadno letalo. Nato razstavijo obe prometni sredstvi. Letalo počaka na letališču, potniki pa z avtomobilom nadaljujejo pot. kaž pa, da se vsa zadeva ni kdovekaj obnesla in bo to prevozno sredstvo najbrže ostalo v muzeju izumov, kot redka zanimivost 20. stoletja.
Znamka 10— din

O pohodu klerikalcev na Bruxelles smo že pisali. Ker organizatorjem ni uspelo, da bi dosegli zaželen učinek in namen, so se posamezne oborožene skupinice posvetile razgrajanju in razsojanju po mestu. Pa tudi pri tem poslu niso imeli sreče. Policija jih je s pomočjo ogorčenega prebivalstva kmalu postavila tja, kamor sodijo in vrnila mir metropoli. Vsekakor slaba reklama za čednostne apostole Vatikanal ki se noče odpovedati posvetni oblasti ne glede na to, da je minljiva in kratkotrajna.
Število preb:valstva na Zemlji narašča mnogo hireje, kakor pa proizvodnja hrane. Zato iščejo znanstveniki vsakovrstnih možnosti, da b; našli nove in boljše vire za prehrano. Kaže da bedo re-
gt @ P !H ^ Santorjeva 26 ~ Poštni ¡pircstfsf 2
Vedno težje je ljudi pripraviti do i.ega. ,da hi posedali dolge ure o mračnih cerkvah in pobožno poslušali, kaj ljubi bog obeta in priprav-Ha svoion ovčicam na drugem svetu. Če t.nčr torej cerkev obdržati svojo publiko, so nujno potrebne sodoh-ne;Se metode dela. Tega se cerkveni očetje doh'-o zavedajo. Zato se tudi sami vedno bo^j udeistvuiejo v športu, prireditvah in celo r>ri plesu — povsod- tam, kier se zbira mladina. Na sliki vidite pobožnega redovnika, ki bo z božjo vomočjo pravkar zabil gol
.Alkohol m clrršcrpje
r"
Prp.vz9.orav h; lahko rekli da.naš-ni'm č^som tud; dobo c-,a,'s,;k. Kaj .vsf>s;a že n;so zraču":1!'! Pred krotkim so Rp.«'!i'rii> np. H-^an^skem ♦:sMko, ki kaže. kako se obnaša (Mo-ur-v. kada- rrride v ni"sovo kri (Vlečeni* nmož'ns an-ohoia. Pri 0.1 p.'kehe.l-i p|> p"č.U'i pvec V iNrrv->:p"h«: t\t*- 0.2"'« rrri ie že v<sne-nn jrp.i™ ;z<nf>-i;i na zunaj; ori 0 3% iiTn-- r%bo' e.v1 i a.n i p.	denn-»- in
plačuje drug;m za pijačo; pri 0.4°'o prisega, df,. je pro^nemi !rez"n; pr; 0.5"o ima n seb; strašni v'soko mnpnio, vž:g''l!ce mu dm<*i. za drugo ugašajo; pri 0,7°i se že lovi in maje; ori l»b se mu zd', da vozijo pv'c-m-"bil£ v napačni smer; pri 2° h začne v;kati psa al' m a •'••ko, sie more več hoditi in drugo jutro se ne spominja več. kje je b!|; pr 8°/o zasp v kakri-.T>mk^i! ^'^«.''i; pri 4<?b pa je skrajni čas, da se poslovi od tega sveta.
š tev prinesle alge. Z njim,- poskušajo na vseh konc;h sveta. Alge vsebujejo namreč vse snovi, ki jih potrebujejo človeški in živalski organizem, A'ge so povsod, v morju, •jezerih, v mlakah ,-n uspevajo tudi ■na suhem. Lahko bi j h gojili tudj na umeten način. Ce bi ie eno četrtino zemlje porabili za pridobivanje alg, h to popolnoma zadostovalo za prehrano vsega človeštva.
V pridobivanju hrane iz alg je vod.'ina država Japonska. Ni č čudnega! Gorata in gostonaseljena dežela ima premalo rcdovitne zemlje, da bi se mogla prehranjevati. Glavni strokovnjak na tem področju je dr. Hirosk; Tamiya. Nekega dne so prišli k njemu na obisk a-merški botaniki. Tam;yeva žena ¡jim je postregla z okusnim čajem in mu dodala žličko alginega praška. Skodelica tako pripravljenega čaja ima prav takšno hranilno vrednost kakor krožnik kurje juhe. Gostje so bili navdušen^. Kruh, pečen iz algine moke ima v sebi za 70% več maščobe, kakor navaden.
Alge vzgajajo umetno ob mor sk: obali in jih požanjejo v z'm-skem času, po tem jih posuše, stisnejo "n zmeljejo. Tako pripravljen prah se zlepa ne pokvari.
Do danes poznamo 10.000 vrst alg, od teh so jih doslej preizkusili za prehrano samo 26 vrst. Za najbolišo se je pokazala Chlorella; pri njej nj nobenih odpadkov, vse je užitno. Nek. ameriški znanstvenik trdi, da bi lahki na površini enega hektarja pridelali blizu 100 ton te rastline. V prmeri z drugim; poljskim produkti, je ta številka naravnost ogromna.
Ker vsebujejo alije mnogo maščo be, b: lahko nadomes^vale (udi premog ¡n na.ffo. Izračunali s0 tudi, da bi b:lo industrijsko pridobivanje alemesa olja ceneje, kakor sta pa premog in nafta.
Muhe lete tudi 13.000 metrov daleč
Angleški zavod za borbo proti nalezljivim boleznim dela zanimive poskuse z muhami. 200 tisoč muh so zaznamovali z radioakt;vnimi izotopi in jih spustili. Pri teh poskusih so ugotovili, da leti muha. ko si išče hrano, tudi 13 km daleč, S temi raz-iskovnnii bodo laže ugotavljali širjenje nalezljivih bolezni.
V skalovju severnega brega ameriškega jezera Lake Supe rior« so našli pet vrst rastlin, za katere pravijo, da so stare okrog 2 milijardi let To so na-starejše rastline, ki so jih do danes odkrili na Zemlji. Starost zemljine skorie cenijo n-' ¡3 in pol milijarde let. Nadene rastline so preproste alge modro-zelene barve.
Nedavno je ameriški tvrdki »General Elektric« uspelo izdelati prvi umetni diamant. To je izzvalo veliko vznemirjenje. Diamanti namreH predstavljajo veliko vrednost in mnogi imajo cela premoženja naložena v te drage kamne, ki bi it primeru uspelih imitacij postali brez vsake vrednosti. Tvrdka jih je potolažila, da za sedaj lahko izdelujejo samo majhne drobce, ki so primerni le za industrijsko uporabo. Drugače pa so umetni diamanti popolnoma enakovredni pravim in kaže, da ni več daleč čas, ko jih bodo o resnici lahko izdelovali »na debelo« in v vseh velikostih, tako da si bodo lahko diamantne nakite privoščile tudi navadne zemljanke.
Nič 'več vlažnih zidov
V mnogih hišah, zlasti novih, so zidovi vlažni. Zato so strokovnjaki vsega sveta iskali način, kako bi preprečili to vlago. Končno so dosegli uspeh. Našli so namreč sredstvo, ki preprečuje vlago. To je posebna tekoča, brezbarvna in popolnoma prozorna silikatna tekočina. katero premažejo stene in jih tako zavarujejo pred vlago. To narede že med gradnjo hiše. Zaščitni sloj proti vlagi se hitro posuši in taka impregnacija drži nekaj let, potem pa se mora obnoviti. Uporabna pa je za vse gradbene materiale.
Da bi zmanjšati prometne prekrški in nepazljivost šoferjev, kar pogoste dovede do težkih prometnih nesreč, so se v Zahodni Nemčiji poslužili zelo učinkovitega načina. Ko cestna policija zasači kršitelja, mu razen predpisane globe, ki jo mora plačati, označi avto s posebnimi, dobro vidnimi znaki. To je opozorilo drugim šoferjem in pešcem, da je za volanom »hud pes«, ki se ga je treba čuvati. Na sliki vidimo policaje pri delu in njihovo žrtev. Kaže, du gre taka kazen mnogo bolj k srcu, kot navadna globa.