NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 27 IZVLEČEK Neoendogeni pristop poudarja dolžnost oziroma odgovornost vseh državljanov, tudi mladih, da prispevajo k razvoju lokalne skupnosti. V prispevku predstavljamo, kako se medsebojno povezujeta pojma aktivnega državljanstva in razvoja podeželja. Na primeru občine Kidričevo smo preučili vlogo mladih pri razvoju podeželja z njihovo aktivno participacijo. Pri tem smo se osredotočili na tri, zanje ključne prostore: družina, šola in prosti čas. Preučili smo tudi delovanje občine Kidričevo s poudarkom na področju mladih in njen vpliv na ustvarjanje vizije prihodnosti mladih na podeželju. Ključne besede: mladi, razvoj podeželja, aktivno državljanstvo, lokalna skupnost, občina Kidričevo ABSTRACT The role of young people in the co-creation of rural areas; The example of Municipality of Kidričevo The (neo)endogenous approach emphasizes the duty or responsibility of all citizens, including young people, to contribute to the development of the local community. In this paper we present how the concepts of active citizenship and rural development are linked. Using the municipality of Kidričevo as an example, we examined the role of young people in rural development through their active participation. In doing so, we focused on three areas that are important to them: family, school and leisure. We also examined the activities of the Kidričevo municipality with a focus on youth and their impact on the fact that young people here create their own vision of the future in rural areas. Key words: young people, rural development, active citizenship, local community, Municipality of Kidričevo Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja Primer občine Kidričevo 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Avtorica besedila in fotografij: EVA KOTNIK, univerzitetna diplomirana geografinja ter univerzitetna diplomiranka španskega jezika in književnosti Šikole 30, 2331 Pragersko E-pošta: eva.kotnik98@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek K razvoju podeželja kot kompleksnega večfunkcijskega prostora je tre- ba pristopiti celovito. Eden od možnih je (neo)endogeni pristop, ki spodbuja samoiniciativnost podeželskih struktur, krepi podjetnost, spodbuja povezave med viri in akterji tako navzven kot navznoter ter poudarja dolžnost oziroma odgovornost državljanov, da prispevajo k lokalni skupnosti (Klemenčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008; Yarwood 2017). Pri soustvarja- nju podeželja imajo pogosto odločilno vlogo nekoliko težje merljivi dejavniki, na primer povezanost lokalne skupnosti, samoiniciativa in angažiranost lokal- nega prebivalstva, prostovoljstvo, pretočnost informacij in družabni dogodki (Klemenčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008). Razvoj je usmerjen v prihodnost, zato je nujno treba preučiti generacijo mla- dih, ki v določenih pogledih že ima vodilno vlogo, v bodoče pa bo imela še odločilnejšo vlogo pri soustvarjanju podeželja. Preučiti je treba znanje in zani- manje mladih za civilno-politično sfero v splošnem in tudi za samo participa- cijo v njej, saj je ravno od tega odvisna možnost poseganja po (neo)endogenih pristopih razvoja podeželja v bodoče. Zato je za nadaljnji razvoj občine Kidri- čevo nujno določiti tako dejansko kot tudi potencialno vlogo mladih v najra- zličnejših načinih (so)ustvarjanja podeželja (Kotnik 2021). Slika 1: Shematiziran prikaz ključnih družbenogeografskih značilnosti občine Kidričevo. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 29 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Pojma podeželje in aktivno državljan- stvo se medsebojno dopolnjujeta pred- vsem prek načela (neo)endogenega razvoja podeželja, ki poudarja, da so državljani dolžni oziroma odgovorni prispevati k razvoju lokalne skupnosti. Mladi doživljajo interakcijo s podeže- ljem tako v formalnem okolju socia- lizacije kot prek prostočasnih aktiv- nosti (Yarwood 2017). Pri tem imajo pomembno vlogo sodobna ruralno- -socialna gibanja, vključena v procese soustvarjanja podeželske skupnosti. Primeri takšnih gibanj so različna okoljska aktivistična društva, društva podeželske mladine, društva sirarjev, društva rejcev govedi in podobno, ki pa običajno delujejo na nekoliko šir- šem območju (vertikalne povezave) in ne le v eni sami občini (horizontalno) (Kotnik 2021). Da bi preverili formalno vključenost mladih iz občine v razvoj podeželja, smo preučili relevantne uradne (ra- zvojne, strateške in druge) dokumente. Ugotovili smo, da v večini med njimi mladi niso prepoznani kot enakovre- dni akterji pri soustvarjanju podeželja, temveč je njihova vloga omejena le na status ciljne skupine določenih ukre- pov, na primer razvoj podjetništva med mladimi, znižanje brezposelnosti med mladimi ali ukrepi pomoči ranljivim skupinam. Izjema je Vizija in strategi- ja občine Kidričevo iz leta 2012, kjer so mladi med nasveti za uspešno izvedbo ukrepov v zaključnem delu dokumen- ta prepoznani kot pomemben dejavnik razvoja (Vizija in strategija ... 2012). Vendar se v praksi ti nasveti niso kaj prida uporabljali. O novi strategiji na Občini trenutno ne razmišljajo, saj so v ospredju drugi interesi. Kljub temu ne ca potrjuje podatek, da smo z analizo zajeli kar 28 % vseh mladih v občini (pri N = 1067; SURS 2020). Anketni vprašalnik smo prilagodili različnim podskupinam, tako da smo lahko pre- učili tako spreminjanje zanimanja za določene civilno-politične teme glede na starost kot tudi spreminjanje navad in interesov v različnih generacijah. Od aktivnega in živetega državljanstva do razvoja podeželja V literaturi mlade prepogosto obrav- navajo kot pasivne državljane. S tem, ko se jih ne priznava za enakopravne družbene akterje in zanemarja njihov prispevek k skupnosti, so pogosto prikrajšani za določene vidike tradici- onalno dojetega državljanstva (status, pravice, participacija) (Lister 2007b). Tovrsten način preučevanja državljan- stva se je torej izkazal kot neprimeren oziroma potreben prenove, zato Li- ster (2007a in 2007b) kot alternativo predlaga tako imenovani lived citizen- ship approach, ki dopušča zelo različ- ne načine, prek katerih lahko ljudje kot državljani v različnih življenjskih obdobjih sodelujejo na različnih po- dročjih. Prevzemanje (državljanskih) odgovornosti poteka postopoma, sko- zi vse življenje, tako v javni sferi (for- malno in neformalno prostovoljstvo, družbene pobude in akcije) kot tudi v zasebni (mladi kot skrbniki) (Lister 2007b; Delanty 2010). Aktivacija mla- dih, njihovo dejansko civilno udejstvo- vanje in odločanje pri zadevah, ki se jih tičejo, so ključni za vitalnost katerekoli skupnosti, saj prek tovrstnih aktivnosti pridobivajo pomembne izkušnje in se ob tem razvijajo v odgovorne posame- znike (Kenyon s sodelavci 2001). Za preučevano območje smo izbrali občino Kidričevo (slika 1), saj se par- ticipacija mladih in njihovo doživlja- nje aktivnega državljanstva začneta na lokalni ravni. Raziskave s področja mladih se izbrane občine še niso dota- knile, čeprav bi morale biti vključene v nadaljnji razvoj vsake občine, saj je od mnenj in želja mladih odvisno, ali bodo želeli ostati v domači občini ali ne. Z našo raziskavo smo želeli opo- zoriti predvsem na izzive, s katerimi se soočajo mladi, ter na njihov prispevek k lokalni skupnosti tako v sodobnosti kot prihodnosti (Kotnik 2021). Metode dela Uporabili smo tako kabinetne kot te- renske metode dela. Začeli smo z ana- lizo relevantnih virov in literature, ki je presegla meje geografije in posegla na več med seboj povezanih področij: na področje sociologije, politologije in komunikologije. Teoretskim izho- diščem je sledilo zbiranje in obdelava statističnih (in drugih) podatkov ter izdelava kartografskega gradiva. Med drugim smo preučili tudi različne ura- dne dokumente ter občinski proračun za leta 2015–2020 (Proračun občine Kidričevo ... 2021). Pri proučevanju vloge mladih pri sou- stvarjanju podeželja smo se odločili za pristop “od spodaj navzgor”, od posa- meznikov (mladi) do skupin (društva, občina) in tako uporabili različne obli- ke terenskega dela: terensko kartiranje društvenih prostorov in točk zbiranja v občini, polstrukturirani intervju z županom in s predstavniki izbranih osmih društev ter anketiranje mladih med 13. in 30. letom starosti (N = 298). Reprezentativnost našega vzor- 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Številni avtorji ugotavljajo, da se mla- di kot aktivni državljani oblikujejo v treh zanje ključnih prostorih: družina, šola in prosti čas oziroma lokalna sku- pnost (slika 3). Analiza prostorov, kjer se zadržujejo in udejstvujejo mladi, omogoča iskanje novih načinov, kako povsem “navadni“ mladi posamezniki sodelujejo v skupnosti in tudi pri nje- nem razvoju (Kotnik 2021). Pri notranji aktivaciji gre za “aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju Notranja in zunanja aktivacija Različne načine aktiviranja mladih lahko opredelimo kot notranje in zu- nanje. Med zunanje spadajo različne oblike podpore in opolnomočenja mladih (in družbe nasploh), kar omo- gočajo predvsem formalne struktu- re (izobraževalne ustanove, občina, država). Notranja aktivacija izhaja iz mladih samih in kot taka zajema tako participacijo mladih v izobraževalnih ustanovah in v okviru družinskega kroga kot participacijo v prostem času. izključujejo možnosti vključitve mla- dih kot ciljne skupine v novo raziska- vo (in strategijo) ali pa vsaj v postopek zbiranja podatkov in mnenj (Lesko- var 2021). Pri tem želimo poudariti, da je mlade treba še bolj neposredno vključiti v razvoj podeželja, v delovanje lokalnih akcijskih skupin. Njihova vlo- ga naj ne bo omejena zgolj na ciljno skupino, ampak naj se jih vključi tudi v postopek priprave in prijave projek- tov na razpise, pa tudi v samo izvajanje projektov. Shema (slika 2) prikazuje prispevek mladih kot aktivnih državljanov k razvoju podeželja. Nosilci podeželja tako niso le občine skupaj s projek- tnimi partnerji, temveč tudi lokalno prebivalstvo in s tem tudi mladi. Mla- de morajo lokalne oblasti podpirati, spodbujati in opolnomočiti, da se izoblikujejo v odgovorne aktivne dr- žavljane in kot taki (ne)posredno so- delujejo pri razvoju lokalne skupno- sti, pri čemer naj uporabljajo znanja, izkušnje in spretnosti, pridobljene v treh zanje ključnih okoljih (družina, šola, prosti čas) (Kotnik 2021). trajnostni razvoj mladi kot aktivni državljani ŠOLA ZNANJA IZKUŠNJE soustvarjanje dopolnjevanje SPRETNOSTI DRUŽINA PROSTI ČAS Avtorica: Eva Kotnik, 2021. lokalna skupnost (LS) prispevanje k razvoju = državljanska dolžnost mladi = ciljna skupina spodbuda, podpora, opolnomočenje participacija, prevzem odgovornosti Slika 2: Mladi, občina in razvoj podeželja. DRŽAVA DRUŽBA AKTIVACIJA ŠOLA OBČINA NOTRANJA AKTIVACIJA ZUNANJA AKTIVACIJA šola družina prosti čas • ZAKONODAJA • STRATEGIJE • PROGRAMI Avtorica: Eva Kotnik, 2021. PA R T I C I PA C I J A P O D P O R A, O P O L N O M O Č E N J E Slika 3: Notranja in zunanja aktivacija mladih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 31 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA ali stavke se je udeležila slaba petina vprašanih. Za najbolj aktivne in izku- šene so se izkazali študentje in zapo- sleni. Zelo spodbuden je podatek, da se je zadnjih lokalnih volitev udeležilo več kot tri četrtine polnoletnih an- ketirancev; še bolj pa nas veseli nad- povprečno visoko izkazano zanimanje mladih za prihodnje lokalne volitve. Lokalnih volitev v letu 2022 se name- rava udeležiti kar 94,9 % vprašanih (Kotnik 2021). Pri zunanji aktivaciji govorimo pred- vsem o opolnomočenju mladih in podpori, za katero skrbijo občine, regije in država skladno z medseboj- nimi dogovori o deljenju pristojnosti za določena območja. To je določeno z različnimi zakoni, programskimi in drugimi uradnimi dokumenti, ki smo jih preučili s posebnim poudarkom na delovanju s področja mladih. V shemi (slika 5) smo posebej poudarili mla- dinsko politiko in nabor ukrepov, ki se tičejo mladih tako na državni kot lokalni ravni. Pri tem smo izpostavili štiri prednostna področja, ki smo jim v raziskavi namenili največ pozorno- sti: izobraževanje in usposabljanje, za- poslitev in podjetništvo, stanovanjsko politiko ter prostočasne in družbeno- -kulturne dejavnosti. Družina kot primarno učno okolje aktivnega državljanstva Družina je tako imenovani neizogiben prostor, v okviru katerega govorimo o zasebnih, neprofitnih in neformalnih odnosih (T rell in van Hoven 2016); je tudi posameznikovo primarno učno okolje, njegov prvi, četudi le posredni stik s participacijo in aktivnim drža- vljanstvom. Starši tako neposredno zaposlene, nešolajoče nezaposlene, vključene v usposabljanje, ter neza- poslene, ki niso vključeni v nobeno usposabljanje. Sodelovanje mladih je v veliki meri odvisno od njihovega interesa za civil- no-politično sfero, ki je v našem pri- meru zmeren (povprečno 3,14 od 5), z izjemo pravic in dolžnosti, še pose- bej lastnih. V splošnem smo največje zanimanje zaznali pri študentih, naj- manj pa se zanj zanimajo osnovnošol- ci in brezposelni. Za polnoletne anke- tirance iz občine velja, da imajo največ izkušenj s konvencionalnimi oblikami politične participacije. Prevladuje udeležba na volitvah (78,3 %), sledita podpis peticije (44,4 %) in udeležba na referendumu (37,5 %). Protesta odločitev o katerikoli zadevi (tudi šir- še v političnem prostoru), ki zadevajo oblikovanje družbe, v kateri živimo” in jo zato lahko enačimo s pojmom participacije (Participacija mladih ... 2016). Participacija pa ni omejena le na udeležbo na volitvah, temveč gre za različne načine sodelovanja v demokratičnem življenju v skupnosti in s tem prispevanja h graditvi boljše družbe. Poteka na različnih ravneh in v različnih oblikah (formalne in ne- formalne, konvencionalne in nekon- vencionalne), do katerih lahko dosto- pajo mladi različne starosti (slika 4). Mlade smo v raziskavi za potrebe pri- merjave najprej razdelili med šolajoče in nešolajoče, nato pa prve naprej po stopnji šolanja (osnovna šola, srednja šola, fakulteta) druge pa v nešolajoče NEKONVENCIAONALNE OBLIKE KONVENCIAONALNE OBLIKE DO 18. LETAOBLIKE PO 18. LETU Avtorica: Eva Kotnik, 2021. osnovnošolci srednješolci študentje zaposleni nezaposleni v usposabljanju ali izobraževanju nevključeni v usposabljanje LMS, MSS mladinska društva in org. ostala društva, klubi in druge organizacije posredovanje družbenokritičnih vsebin na družbenih omrežjih natečaji in tekmovanja članstvo v spletni skupnosti cestne zapore podpis peticije regijski študentski klub strokovna društva društva študentov šolska skuponst otroški parlament dijaška skuponst študentski svet članstvo v stranki referendum sindikat volitve komisija za mladinska vprašanja opravljanje politične funkcije odbor za mladino (občina) dijaški parlament odbor za mladino (NVO) podajanje pobud, pogovor s funkcionarji protest, stavka bojkot Slika 4: Dostopnost različnih oblik aktivacije mladih glede na njihovo starost oziroma značilne podskupine. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA mi (Quintelier 2007; Farthing 2010; Participacija mladih ... 2016). V občini Kidričevo so leta 2020 de- lovali dva vrtca, dve osnovni šoli (Osnovna šola Cirkovce in Osnovna šola Kidričevo) ter ena podružnična šola (Podružnica osnovna šola Lo- vrenc na Dravskem polju), v katere je bilo vključenih 860 otrok, od tega 577 učencev. V različnih srednjih šo- lah v okolici, največ v Mariboru in na Ptuju, se šola 228 dijakov iz občine, v terciarno izobraževanje pa je bilo leta 2020 vključenih 223 študentov (SURS 2020; SURS 2021). V času osnovnega šolanja na področje aktivnega državljanstva in spodbuja- nja participacije mladih najbolj nepo- sredno posega predmet Državljanska in domovinska kultura ter etika, ki je pogosto prvi stik mladih s temi tema- mi. Anketa je pokazala, da osnovno- šolce, čeprav vidijo predmet kot pre- cej uporaben (povprečna ocena je 3,7 od 5), obravnavane vsebine zanimajo le povprečno (3,1). Poleg rednega programa pa šole prispevajo k razvo- ju mladih v odgovorne in angažirane posameznike tudi z raznovrstnimi aktivnostmi, ki jih po pouku nudi- jo v obliki raznih jezikovnih tečajev, krožkov in delavnic. Med vprašanimi je kar 58,2 % osnovnošolcev in 18,2 % srednješolcev vključenih v vsaj eno izmed dejavnosti, ki jih šola ponuja zunaj pouka. Preverili smo tudi poznavanje delova- nja šolske, dijaške oziroma študentske skupnosti, skupaj s poznavanjem svo- jih pravic in dolžnosti. Rezultati kaže- jo, da so največji poznavalci osnovno- gače aktivno sodeluje pri odločanju v občini Kidričevo; je pa ta delež mno- go večji v primeru društvene aktiv- nosti, saj ima kar polovica vprašanih (52,2 %) v ožjem družinskem krogu vsaj eno osebo, aktivno v katerem od društev, klubov in organizacij, ki delujejo v občini. Hkrati je raziskava razkrila, da na sodelovanje mladih v različnih prostočasnih aktivnostih bolj kot družina (51,3 %) vplivajo vrstniki (60,2 %) (Kotnik 2021). Aktivno državljanstvo v šolskih klopeh Naslednji prostor je šola, ki kot jav- na, neprofitna in formalna ustanova predstavlja obvezen prostor ter kanal za ideje in inovativno razmišljanje (Kenyon s sodelavci 2001). Na mlade šole pomembno vplivajo na dva nači- na: z rednim učnim programom in s pestrim naborom obšolskih dejavno- sti, ob tem pa so prva ustanova, kjer se mladi seznanijo s formalnimi od- nosi, svojimi pravicami in dolžnost- kot posredno svoje poglede na svet prenašajo na potomce (Byun s sode- lavci 2012; Kinder 2006; Trell in van Hoven 2016). Vpliv družine smo preverili pred- vsem z vprašanjem, kako pogosto se doma pogovarjajo o določenih civil- no-političnih temah, pa tudi, kje in v kakšni meri so aktivni na civilno-po- litičnem področju. Ugotovili smo, da se v družini najpogosteje pogovarjajo o političnem dogajanju v Sloveniji, najmanj pa o političnem dogajanju v domači občini, kar nakazuje nižje za- nimanje za lokalno skupnost in tudi skromno dejansko vpetost vanjo. Skladno s pričakovanji se o izbranih temah največ pogovarjajo študentje in srednješolci. Poleg komunikacije na vpetost mladih v civilno-politično sfero vplivajo tudi dejanske izkušnje družinskih članov v njej. Ugotovili smo, da je le pri 14,8 % vprašanih nekdo v ožjem družinskem krogu član politične stranke ali kako dru- DRŽAVA mladinska politika regija OBČINA izobraževanje in usposabljanje zaposlitev in podjetništvo stanovanjska politika prostočasne družbeno-kul- turne dejavnosti ostala področja mladinske politike izobraževanje socialna varnost rekreacija, kultura in NVO stanov. dej. in prostorski razvoj gospodarske dejavnosti javni red in varnost ostala področja prebivalci lokalne skupnosti mladi povezovanje v skupnosti, društva in druge organizacije Avtorica: Eva Kotnik, 2021. NABOR UKREPOV IN PRISTOJNOSTI ZJIMS ZLS ZMS ZOFVI ZOSN RRP SLR Slika 5: Tokovi zunanje aktivacije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 33 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA razvoj. Mladi se naučijo načrtovanja obveznosti in točnosti, razvijajo komu- nikacijske in strpnostne kompetence in še veliko več (Kotnik 2021). Društveno aktivnost v občini smo najprej preverili s pomočjo podatkov iz poslovnega registra (AJPES 2021), nato pa preverili njihovo dejansko aktivnost, kar je število društev z zače- tnih 79 zmanjšalo na 62. Pri več kot dveh tretjinah smo zaznali vključenost mladih v društvene aktivnosti in/ali obstoj mladinske sekcije. Mladinskega društva kot takega v občini Kidričevo ni, še najbolj se temu približa skupina Sosednji prijatelji Kidričevo, ki deluje kot sekcija DPD Svoboda Kidričevo in združuje okrog 30 ljudi različne staro- sti, večinoma mlajše od 30 let (Komlje- nović 2021). Kot je prikazano v pre- glednici 1, so anketo izpolnili člani 36. od 46. društev. Pri tem je bilo skladno s pričakovanji največ predstavnikov gasilskih (105), športno-rekreativnih (54) in kulturno-prosvetnih društev (41) (Kotnik 2021). Društva delujejo kot vezivo lokalne skupnosti, če v njihovih aktivnostih sodelujejo različne generacije. Pri več kot polovici vprašanih (155) so ožji družinski člani aktivni v vsaj enem društvu ali organizaciji v občini Ki- dričevo, pri čemer je v povprečju vsak navedel 1,81 društva. Mladi so jih v povprečju navedli nekoliko manj (1,4), je pa spodbuden podatek, da je kar 57,8 % vprašanih aktivnih v vsaj enem društvu v matični občini. Tako med mladimi kot v njihovem ožjem družinskem krogu močno prevladuje članstvo v gasilskih društvih, ki jim sledijo športno-rekreativna društva obojestransko sodelovanje z Občino, kot tudi sodelovanje podjetij, ustanov in društev v različnih aktivnostih. Od prostovoljcev do aktivnih državljanov v prostem času Zadnji izmed treh je prostor prostoča- snih aktivnosti v lokalni skupnosti pa tudi zunaj nje. Od prvih dveh se ključ- no razlikuje po količini nadzora in od- govornosti, ki jo imajo mladi. T u imajo mladi možnost, da sami nadzorujejo in se odločijo, kje želijo sodelovati in kje ne. Tako participativne kot tudi druge prostočasne aktivnosti mladim omo- gočajo, da pridobijo na samozavesti, sama vključenost v društva in druge organizacije pa v njih vzbudi občutek pripadnosti in varnosti. In ravno to je ključnega pomena za vključevanje v lokalno skupnost in s tem tudi njen šolci, ki jim sledijo študentje in šele zatem dijaki. Nekoliko drugače je s sodelovanjem pri organizaciji in iz- vedbi dogodkov v šolskem okolju, kjer delež upada s starostjo: najaktiv- nejši so osnovnošolci (86,6 %), naj- manj pa študentje (27,6 %). Za sle- dnje pa je zelo spodbudno dejstvo, da je kar 12,2 % aktivnih v študentskem svetu, kjer gre, za razliko od šolskih in dijaških parlamentov, za dejansko so- odločanje o zadevah. Ta podatek priča o visoki angažiranosti in nakazuje ve- lik potencial tudi za njihovo aktivno sodelovanje v lokalni skupnosti. Izvajanje različnih projektov in drugih aktivnosti na lokalnih osnovnih šolah ter njune glavne tokove sodelovanja z različnimi ustanovami prikazuje slika 6. Še posebej želimo poudariti njuno druge OŠ lokalna podjetja občina Kidričevo društva ostale ustanove tokovi sodelovanja eko šola UNESCO šola zdrava šola kulturna šola Stop nasilju Evropski teden mobilnosti Dnevi inovativnosti Mladinske delavnice Mini županovanje Otroški parlament Semena sprememb Avtorica: Eva Kotnik, 2021. OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE lokalni mediji natečaji projekti nadarjeni učenci krožki kolonije Slika 6: Shematičen prikaz izbranih projektov in drugih aktivnosti ter sodelovanja lokalnih osnovnih šol z različnimi ustanovami. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA varstva. Analiza občinskega proračuna za obdobje 2015–2020 je pokazala, da so se sredstva s prvonavedenega področja povečala, kar je zelo spod- budno (Proračun občine Kidričevo ... 2021). Do teh sredstev mladi do- stopajo večinoma posredno, kot člani različnih društev in organizacij ali pa kot uporabniki določenih društvenih in javnih prostorov v občini. Občina Kidričevo v svojem proračunu vsako leto predvidi tudi finančna sredstva za pomoč družinam in posameznikom v obliki izjemne denarne pomoči, po- moči družinam na domu, financiranja centra za družine, enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka in žepnin. Slednje so pogojene z aktivnim sode- lovanjem mladih v enem od društev v občini, kar na Občini vidijo kot dober primer sodelovanja z mladimi in spod- bujanja njihovega aktivnega sodelova- nja v občinskem dogajanju (Leskovar 2021). Število prejemnikov se od leta 2018 vztrajno povečuje. Prav tako se na Občini trudijo izboljšati razmere za življenje mladih v občini, pri čemer nje mladih in njihovo vključevanje v demokratično življenje. V občinskem svetu občine Kidričevo nismo zasledili nobenega posvetovalnega ali delovne- ga telesa za mladinska vprašanja, ki bi zastopal stališča mladih in si prizade- val za uresničevanje njihovih potreb (Občina Kidričevo 2021). Odsotnost tovrstnih struktur niti ni tako nepri- čakovana, saj te v manjših občinah niso pogosta praksa. Vendar je nujno, da se mladim omogoči vzpostavitev formalnih struktur participacije, ki skrbijo za njihovo vključevanje v obli- kovanje politik in razvoj lokalne sku- pnosti. Take strukture jim dajejo ne le navidezno, temveč dejansko moč, da vplivajo na spremembe in s tem na svoj položaj. Bolje kot za formalne strukture je poskrbljeno za finančno podporo mladim, ki imajo še najbolj nepo- sredno korist od proračunskih sred- stev na področjih rekreacije, kulture in nevladnih organizacij, pa tudi na področjih izobraževanja in socialnega in kulturno-prosvetna društva. Med aktivnostmi zunaj občinskih meja je aktivnih 21,5 % anketiranih, od tega skoraj tri četrtine študentov. Poleg že omenjenih društvenih aktivnosti mla- di sodelujejo tudi v različnih študent- skih klubih in društvih, pri podeželski mladini in v še nekaterih drugih so- rodnih društvih. Močne prostovoljske mreže (in s tem tudi močan socialni kapital) potrjuje tudi podatek, da je skoraj polovica vprašanih že vsaj en- krat sodelovala v prostovoljskih ak- cijah Rdečega križa in drugih huma- nitarnih organizacij. Še največ jih je sodelovalo pri Drobtinici ali darovalo igrače, oblačila in obutev. Kar četrtina vprašanih je že vsaj enkrat darovala kri (Kotnik 2021). Delovanje občine Kidričevo na področju mladih Za zagotavljanje dejanske participa- cije mladih v odločevalskih procesih je ključna vloga lokalnih oblasti, ki so mladim najbližje, saj se ravno tu, na lokalni ravni, začne opolnomoče- število aktivnih društev (AJPES) število aktivnih društev glede na bančni račun aktivna društva glede na občinski proračun in/ali drugo zaznano aktivnost vključenost mladih v društvo in/ali obstoj mladinske sekcije aktivnost društev glede na omembe v anketi športno-rekreativna društva 26 22 20 15 13 kulturno-prosvetna društva 16 14 12 12 6 zgodovinsko- etnografska društva 3 3 3 3 3 avto-moto društva 5 4 3 1 1 gasilska zveza in društva 9 9 9 9 8 humanitarne, zdravstvene in invalidske organizacije ter društva 10 9 9 4 4 mešana in ostala društva 10 7 6 2 1 skupaj 79 68 62 46 36 Preglednica 1: Analiza aktivnosti društev in vključenosti mladih (vira podatkov: AJPES 2021; T erensko delo 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 35 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Ravno nasprotno, torej šibko naveza- nost na lokalno skupnost, pa naka- zujejo odgovori mladih na vprašanje, kje se vidijo v prihodnosti. Velika večina (80,3 %) jih je namreč pri- pravljena zapustiti domačo občino zaradi zaposlitve v drugem kraju ali državi. Do dopolnjenega 30. leta jih želi živeti v domači občini manj kot polovica; po dopolnjenem 30. letu pa se ta delež zmanjša na manj kot tretjino. Oba podatka posredno pričata tudi o pomanjkanju (kvali- fikacijsko) ustreznih zaposlitvenih priložnosti za mlade in o pereči sta- novanjski problematiki. Udejanjanje lastne vizije na podeželju pa prepre- čujejo še nekatere druge ovire. Naj- pogosteje so bili izpostavljeni kredi- tna (ne)sposobnost oziroma otežen dostop do kreditov in oddaljenost od večjih storitveno-zaposlitvenih središč skupaj s slabo razvitimi po- vezavami javnega prometa. Ob tem velja poudariti, da je presoja odda- ljenosti močno subjektivna in bi bilo morda ustrezneje reči, da je bolj kot sama oddaljenost od središč proble- matično to, da v njihovi relativni bli- žini povezave niso tako dobre kot bi pričakovali. Kot pomembno oviro so pogosto navedli tudi oteženo gradnjo stanovanj in/ali hiš zaradi zahtevnih in dolgotrajnih administrativnih postopkov, pri čemer ponovno velja upoštevati, da je ta presoja odvisna od osebnih izkušenj v te postopke vpletenih akterjev. Prav tako mladi v občini pogrešajo prireditve, dogodke in druženje. Prvi razlog je, da je teh prireditev po mnenju mladih prema- lo, drugi pa vsesplošno pomanjkanje družabnih aktivnosti v času anketira- nja zaradi epidemije (Kotnik 2021). vključevanja mladih v odločevalske procese in odprtosti Občine za pobude in predloge mladih. Zaznali smo tudi precejšen interes po predstavniku ozi- roma svetovalcu za mlade na Občini, še najbolj je bila ta želja izrazita med zaposlenimi in študenti (Kotnik 2021). Ustvarjanje lastne vizije prihodnosti v občini Kidričevo Mladi so pomemben endogeni poten- cial občine Kidričevo. Za želeni razvoj je zato pomembno, da si ustvarijo lastno vizijo prihodnosti v domači občini in v njej tudi ostanejo. Ključ- no je, da do izbranega prostora čutijo pripadnost. Občutek povezanosti in pripadnosti lokalni skupnosti smo preverili z vpra- šanjem, na kaj v občini so mladi naj- bolj ponosni. Največkrat so izpostavili dobro ohranjeno naravno okolje, ki zagotavlja prijetno bivalno okolje, in splošno infrastrukturno ureditev. V mladih zbuja občutek ponosa tudi pe- stra ponudba prireditev in dogodkov, ki so odprti za vse, pa tudi poveza- nost in solidarnost lokalne skupnosti skupaj s pestro društveno in gasilsko dejavnostjo, za katero je značilen ve- lik delež prostovoljcev. O navezanosti mladih na lokalno skupnost priča tudi podatek, da se praviloma raje vključu- jejo v društvene in klubske aktivnosti v domači občini kot zunaj nje. Doda- ten potencial je zagotovo tudi dejstvo, da si je četrtina vprašanih že ustvarila svojo družino, 65 % pa si tega želi v prihodnosti. Od teh jih je dobra tre- tjina izrazila močno željo, polovica pa malo manj izrazito, da bi njihovi otroci lahko odraščali na podeželju (Kotnik 2021). vsako leto namenijo sredstva za samo- zaposlitev in prvič zaposlene delavce, na področju stanovanjske politike pa namenijo sredstva za gradnjo in obno- vo občinskih neprofitnih stanovanj, ki so mladim na voljo za najem. Na participacijo mladih v lokalni sku- pnosti in s tem vzpostavitev sodelova- nja med mladimi in Občino odločilno vpliva njihova navezanost na matično občino ter (ne)zadovoljstvo z njenim delovanjem. Pri tem so pomembno vezivno tkivo različni dogodki in pri- reditve ter druženje na prostem, kjer se mladi najraje zbirajo na igriščih in v športnih dvoranah, sicer pa tudi v par- ku v Kidričevem ter športno-rekreacij- skem centru Green Lake. Med predlogi za nadaljnje uspešno udejstvovanje je bila najpogosteje izražena želja po prostorih za druženje in zbiranje mla- dih, ki pa naj bi bili vedno dostopni in brezplačni. Anketiranci so prav tako izrazili interes po klubski hišici, kar na- kazuje zanimanje za organizirano zdru- ževanje mladih iz občine v obliki kluba oziroma društva. To potrjuje tudi dej- stvo, da se mladi strinjajo (s povprečno oceno 3,6 od 5) z željo po vzpostavitvi društva mladih (Kotnik 2021). T ej mi- sli se pridružujejo tudi na Občini, saj ravno v tem vidijo možnosti za okre- pitev sodelovanja mladih in z mladimi, ki so jim pripravljeni nuditi pomoč tako pri zagotavljanju prostorov kot vzpostavitvi pravne ali kake druge obli- ke združevanja (Leskovar 2021). Delovanje Občine mladi v povprečju dobro razumejo in so z njim tudi zmer- no zadovoljni (3,4 od skupno 5). Pro- stor za izboljšanje pri delu z mladimi in za mlade vidijo predvsem na področjih 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA vprašanj s področja mladih. S tem, ko mladim zagotovimo prostor za bi- vanje in (kakovostno) zaposlitev, po- večamo verjetnost, da se v lokalnem okolju ustalijo in prispevajo k njego- vemu razvoju. S tem in z ureditvijo ustrezne prometne in rekreacijske in- frastrukture pa Občina lahko dejan- sko privabi mlade (in mlade družine) tudi od drugod in tako poskrbi tako za demografsko kot vsesplošno obno- vo (Kotnik 2021). Sklep Naša raziskava potrjuje potencialno odločilno vlogo mladih pri soustvar- janju podeželja. Njihova vloga je ne- posredna (nosilci razvoja) in posredna (usmerjevalci razvoja). Kot nosilci brezplačni komunalni prispevek za mlade, spodbude mladim podjetni- kom za zagon dejavnosti in podobno. Da mladi iz občine razmišljajo trajno- stno, dokazuje njihova ideja o pred- nostni ureditvi dotrajanih občinskih stanovanj skupaj s spodbujanjem ko- riščenja obstoječih stanovanj pred no- vogradnjami. Predlagajo tudi izboljša- nje informiranja mladih podjetnikov, ugoden najem poslovnih prostorov in pomoč pri nakupu opreme ob zagonu dejavnosti za mlade podjetnike in ne- nazadnje vsesplošno ustvarjanje novih delovnih mest za mlade na podeželju. V splošnem ugotavljamo, da je ure- jena stanovanjska in zaposlitvena problematika pogoj za rešitev večine Da je prepoznavanje želja mladih in sprejemanje njihovih predlogov zelo pomembno, se strinjajo tudi na Ob- čini. Strateški dokumenti se namreč oblikujejo dolgoročno, in če mladi podajo uresničljive predloge, se ti lahko vanje implementirajo (Lesko- var 2021). Med predlogi mladih jih je bilo največ vezanih na raznorazne finančne in druge oblike spodbud, ki izboljšujejo razmere za delo in bivanje mladih v občini Kidričevo, na primer jamstvo pri najemu kredita za prvo reševanje stanovanjskega problema, zagotavljanje ugodnejših pogojev za najem ali nakup nepremičnin, nižji stroški pridobitve gradbenih in dru- gih potrebnih dokumentov, prednost pri najemu neprofitnih stanovanj, občina Kidričevo mladi kot nosilci razvoja mladi kot usmerjevalci razvoja mladi prebivalci občine Kidričevo drugi prebivalci občine Kidričevo stopnja participacije mladih druge OŠ lokalna podjetja občina Kidričevo društva ostale ustanove trenutna stopnja participacije potencialne stopnje participacije nepolitične organizacijske strukture politične organizacijske strukture določanje in informiranje povezovanje, komunikacija, sodelovanje Avtorica: Eva Kotnik, 2021. NEPOSREDNA VLOGA DRUŠTVENO UDEJSTVOVANJE CIVILNO-POLITIČNA PARTICIPACIJA ANKETA MED MLADIMI VKLJUČEVANJE MLADINSKE PROBLEMATIKE V OBČINSKI PRORAČUN POSREDNA VLOGA deljene odločitve v projektih mladih DVIG STOPNJE PARTICIPACIJE KOT REZULTAT SODELOVANJA VSEH AKTERJEV mladi usmerjajo svoje projekte deljene odločitve v projektih odraslih posvetovanje in informiranje odločanje in informiranje I III IV V II Slika 7: Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 37 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA vključeni v lokalno skupnost (občina, mladi, društva, podjetja, šole, druge ustanove). Za občino bi bilo koristno, da nameni več pozornosti sodobnim oblikam povezovanja ter participaci- je mladih in si prizadeva za krepitev odprtega dialoga z mladimi. Mladi sami pa se morajo zavedati, da se je za doseganje večjega vpliva pri razvo- ju potrebno povezovati in oblikovati v določeno formalno strukturo (novo ali že obstoječo), ki jim bo vse to omogočila. izsledki potrjujejo, da je v občini Ki- dričevo participacija mladih omejena le na prvo stopnjo (določanje in in- formiranje), hkrati pa prav ta raziska- va predstavlja most z drugo od petih stopenj (posvetovanje in informira- nje). Ugotavljamo torej, da četudi so se mladi izkazali za precej aktivne na področju društvene in prostovoljske dejavnosti, njihov endogeni razvojni potencial (še) ni dovolj izkoriščen. Da bi ga v občini lahko izkoristili, se mo- rajo aktivirati in povezati vsi akterji, razvoja z lastnim udejstvovanjem in civilno-politično participacijo nepo- sredno sooblikujejo lokalno skupnost, hkrati pa kot usmerjevalci usmerjajo razvoj, ki je namenjen njim samim oziroma kreiran na podlagi njihovih značilnosti in želja. V občini Kidri- čevo dejanska vloga mladih nekoliko odstopa od potencialne. Ugotovili smo, da je kljub močnim in razveja- nim prostovoljskim mrežam formalna vključenost na lokalni in regional- ni ravni še vedno premajhna. Naši Viri in literatura 1. Byun, S., Meece, J. L., Irvin, M. J., Hutchins, B. 2012: The Role of Social Capital in Educational Aspirations of Rural Youth. Rural Sociology 77-3. Medmrežje: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1549-0831.2012.00086.x (6. 5. 2021). 2. Delanty, G. 2010: Citizenship as a learning process: disciplinary citizenship versus cultural citizenship. Intertnational Journal of Lifelong Education 22-6. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0260137032000138158 (6. 5. 2021). 3. Farthing, R. 2010: The politics of youthful antipolitics: representing the issue of youth participation in politics. Journal of Youth Studies 13-2. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13676260903233696?journalCode=cjys20 (6. 5. 2021). 4. Kenyon, P ., Sercombe, H., Black, A., Lhuede, D., O'Meara, M., White, S. 2001: Creating better educational and employment opportunities for rural young people: a report to the National Youth Affairs Research Scheme. Hobart, Tasmania: Australian Clearinghouse for Youth Studies. Medmrežje: http://hdl.voced.edu.au/10707/29293 (6. 3. 2021). 5. Kinder, D. R. 2006: Politics and the life cycle. Science 312-5782. Medmrežje: https://www.science.org/doi/10.1126/science.1127891 (6. 5. 2021). 6. Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. Geograff 3. Ljubljana. 7. Komljenović., P . 2021: Polstrukturiran dialog s predstavnikom skupine Sosednji prijatelji Kidričevo, DPD Svoboda Kidričevo (ustni vir, 15. 5. 2021). Kidričevo. 8. Kotnik, E. 2021: Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo. Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 9. Leskovar, A. 2021: Polstrukturiran intervju z g. županom na temo mladih v občini Kidričevo (ustni vir, 6. 7. 2021). Kidričevo. 10. Lister, R. 2007a: Inclusive Citizenship: Realizing the Potential. Citizenship Studies 11-1. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13621020601099856 (6. 5. 2021). 11. Lister, R. 2007b: Why Citizenship: Where, When and How Children? Theoretical Inquiries in Law 8-2. Medmrežje: https://www.degruyter.com/document/doi/10.2202/1565-3404.1165/html (6. 5. 2021). 12. Občina Kidričevo 2021. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/ (6. 5. 2021). 13. Participacija mladih: programski dokument MSS (prenovljena izdaja 2016) 2016. Mladinski svet Slovenije (MSS). Medmrežje: http://mss.si/wp/wp-content/uploads/2020/06/MSS-095-16-PD-Participacija_mladih.pdf (20. 11. 2020). 14. Proračun občine Kidričevo za leta 2015–2020. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/obcina/proracun/ (23. 2. 2021). 15. Quintelier, E. 2007: Differences in political participation between young and old people, Contemporary Politics 13-2. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13569770701562658?journalCode=ccpo20 (6. 5. 2021). 16. Statistični urad Republike Slovenije: Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px/table/tableViewLayout2/ (6. 5. 2021). 17. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo – izbrani kazalniki, naselja. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ (4. 12. 2020). 18. Statistični urad Republike Slovenije: Študenti terciarnega izobraževanja po občini stalnega prebivališča in vrsti izobraževanja, Slovenija, letno. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0955069S.px/table/tableViewLayout1/ (6. 5. 2021). 19. T rell, E. M., van Hoven, B. 2016: Young People and Citizenship in Rural Estonia: an Everyday Perspective. Politics, Citizenship and Rights. Singapur. Medmrežje: https://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007/978-981-4585-94-1_23-1 (6. 5. 2021). 20. Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov 2012. Občina Kidričevo. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/kidricevo/vizija-in-strategija/ (6. 3. 2021). 21. Yarwood, R. 2017: Rural Citizenship. The International Encyclopedia of Geography: People, the Earth, Environment and Technology. Medmrežje: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781118786352.wbieg0984 (6. 5. 2021).