TRGOVSKI Časopis zet trgovino, Industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 20. marca 1934. štev. 33. Zastepsti/a pci tcfywUt$UiU fto-gafahiiU V prejšnji številki smo objavili seznam naših zastopnikov pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo. Kakor je bilo iz seznama razvidno, so člani naše trgovinske delegacije edino uradniki iz raznih ministrstev. Ni pa med njimi niti enega zastopnika našega gospodarstva. Ni to prvič, da so člani naše trgovinske delegacije le uradniki in zato se je v naši javnosti že večkrat razpravljalo o tem, če je bolje, da so zastopniki le iz vrst uradništva ali pa iz vrst gospodarskih krogov. Pri tem se je na eni strani poudarjalo, da je prednost iz uradništva sestavljene delegacije v tem, da 3e objektivna in nepristranska, da zastopa takšna delegacija vedno le vsedržavne interese, dočim zastopniki iz gospodarskih krogov poudarjajo vedno le svoje naj bližje interese in dostikrat tudi na škodo drugim gospodarskim panogam. Poleg tega so visoki uradniki iz resornih ministrstev tudi bolje poučeni o vsej materiji, ki se razpravlja na trgovinskih konferencah. Oni vedo, kaj je bilo že nekoč doseženo, kaj bi se vsled novih razmer moglo doseči in kaj je v danem trenutku sploh dosegljivo. V zvezi s tem se je tudi poudarjalo, da bi bilo sploh želeti, da bi, če le mogoče, bili člani trgovinskih delegacij vedno eni in isti ljudje, ker imajo ti tudi že osebne dobre zveze in morejo že zaradi tega doseči mnogo več, kakor Pa čisto novi ljudje, ki si morajo znanstva šele ustvarjati. Na ta način pa Pride v našo trgovinsko politiko tudi neka stalnost, kar tudi omogoča večje uspehe. Z druge strani pa se je poudarjalo, da pač uradnik ne more poznati praktičnih posledic vsake določbe v trgovin-sM pogodbi tako, ko človek iz praktičnega gospodarskega življenja. Dostikrat iz-gleda kakšna določba čisto enostavna in nenevarna, le prekmalu pa se izkaže, da more postati naravnost usodna nevarnost za naš izvoz. Nadalje se nagla-ša, da se uradnik ne more za stvar nikdar tako zavzeti, kakor pa bi se zavzel zastopnik iz gospodarskih krogov, ker je pač slednji vse drugače zainteresiran pri stvari. Zato se iz gospodarskih krogov dostikrat očita le iz uradništva sestavljeni delegaciji, da je preveč popustljiva, da se ni zanimala dovolj za vse gospodarske panoge v enaki meri, da preveč gleda na to, na kaj potega posebno važnost trenutno vladajoči vpliv v vladi in da mnogo premalo upošteva želje gospodarskih krogov. Priznati je treba, da ima eno ko drugo stališče svojo upravičenost, zato pa tudi vsako svojo slabost. 2e iz te konstatacije pa sledi, da bi bila trgovinska delegacija dobro sestavljena le, če bi se pri njeni sestavi upoštevali obe stališči, da bi bila sestavljena tako iz uradniških ko gospodarskih zastopnikov. Na ta način bi bilo doseženo to, da ne bi mogli uradniški zastopniki omalovaževati ali pa prezreti upravičenih teženj gospodarskih krogov, ne bi pa mogli niti gospodarski krogi enostransko zagovarjati le posebne interese ene gospodarske panoge na škodo drugih. S harmoničnim sodelovanjem gospodarskih in uradniških krogov bi se zato moglo doseči, da bi bili v zadostni meri upoštevani tako interesi države ter celote, ko interesi gospodarstva. Isto harmonično sodelovanje med zastopniki posameznih ministrstev in za- stopniki gospodarstva pa bi moralo obstojati tudi pri določevanju drž. gospodarske politike. Imeti bi morali korporacijo, v kateri bi se sporazumno določevala državna gospodarska politika in načela, ki bi jih sklenila ta korporacija, bi morala biti obvezna tako za zastopnike ministrstev, ko za zastopnike gospodarstva. Le tako bi bilo mogoče, da bi se vse trgovinske pogodbe, ki bi jih sklenili z raznimi državami, medsebojno izpopolnjevale in da bi tako vse koncesije, ki bi jih dovoljevali drugim državam, ko tudi vse koncesije, ki bi jih dosegli, odgovarjale našemu celotnemu gospodarskemu programu. Tak gospodarski program pa more sestaviti le gospodarski svet, ki je zato prvi pogoj za uspešno trgovinsko politiko države. Zopet prihajamo tako do stare zahteve, da se že enkrat izvoli in skliče gospodarski svet. Misel o potrebi gospodarskega sveta je že tako dozorela, da so tudi že poslanci večine v zadnji proračunski razpravi zahtevali ustanovitev gospodarskega sveta. Upamo, da bo tako podprta zahteva sedaj vendarle doživela tudi svoje uresničenje. Haka ffu&p&da uzvok Jugoslavija uvaža v Palestina od vstU dc&ov nagnani »Štampa« objavlja izjavo poslanca Pahernika o našem lesnem izvozu, ki je zlasti v proračunski razpravi opozarjali na zle posledice propadanja lesnega izvoza. Naš izvoz v Francijo je padel od 50.076 ton v letu 1930 na 9.000 v letu 1933. V Madjarsko je samo Dravska banovina izvozila mehkega lesa v 1. 1931. za približno 79 milijonov dinarjev, lani komaj še za 16 milijonov. Italija, naš največji lesni uvoznik, je uvozila v 1. 1928. 285.316 ton lesa ali 54 odstotkov vsega našega lesnega izvoza. — Cena za les pa je bila nizka. V naslednjih letih je cena lesu še bolj padla, kljub temu pa je nazadoval lesni izvoz v Italijo na 115.105 ton ali za 69 odstotkov. Sedaj pa nam grozi Italija z devetkratniin poviškom carine, ker da je njena trgovinska bilanca z nami pasivna. To pa je samo deloma resnično, če se upošteva samo blagovni promet, ne odgovarja pa splošnemu denarnemu efektu z ozirom na velike zaslužke italijanskih gospodarskih podjetij v naši državi. Zato je potrebno, da se čim prej prično pogajanja za naš lesni izvoz. Pri teh pogajanjih pa morajo sodelovati tudi naši lesni strokovnjaki in pa lesni interesenti, ki izvažajo les v Italijo in na Madjarsko. Sosedna Avstrija razvija veliko aktivnost, da si zagotovi izvoz lesa v Francijo, Madjarsko in Italijo. Iz političnih razlogov se ji je tudi posrečilo, da si je zagotovila preferenčne ugodnosti in velike kontingente. Nezadostno skrb za naš izvoz dokazuje tudi naš izvoz v Palestino, mandatno deželo, ki dovoljuje svoboden uvoz brez deviznih predpisov. L. 1932. je uvozila Palestina različnega blaga v skupni vrednosti 248 milijonov dinarjev in sicer je uvozila iz Rumunije za 124 milijonov, iz Poljske za 43, iz Češkoslovaške za 24, iz Bolgarske za 22, Avstrije za 22, Grčije za 7 in iz Jugoslavije za celih 6 milijonov dinarjev. Gradbenega lesa je uvozila Palestina za 75.000 kubičnih metrov v vrednosti 44 milijonov dinarjev in sicer iz Rumunije 53 tisoč kub. metrov v vrednosti 28 milijonov dinarjev ali 64 odstotkov vsega uvoza gradbenega losa, iz Jugoslavije pa 218 kub. m. v vrednosti celih 140.000 Din. Zabojev za pomaranče je uvozila Palestina v vrednosti 42 milijonov Din, od teh iz Rumunije za 31 milijonov, iz Jugoslavije pa za 3 in pol milijona. Treba je zato že nekaj ukreniti za naš lesni izvoz. Zlasti pa je potrebno, da se ustanovi CemitraHmi odbor našega lesnega gospodarstva. za ureditev in kontrolo lesnega izvoza, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Trstu. Kakor poročajo zadnja poročila iz Beograda, se je v ministrstvu tudi že pričel izdelovati pravilnik za to osrednjo organizacijo lesnih producentov in trgovcev, ki bo za vse obvezna. Po statnstičnemi pregledu finančnega ministrstva je znašalo skupno število državnih uslužbencev diie 1. julija 1933 207.130 oseb. Iz uradniškega glasila >Naš Glas« z dne 15. januarja 1984 pa posnamemo, da je bi:lo dne 1. junija (pravilno 1. julija) 1933 za 10.074 državnih uslužbencev več v državna službi, kakor jiih je bilo določenih po državnem proračunu iza leto 1933/34. Iz tega proračuna se torej plačuje za 10.074 oseb več, kakor prejšnje proračunsko leto. Ta naredim porast državnega uslužbenstva nam je uradniško glasilo (pojasnilo na ta način. List 'pravi, da gre v tem primem le za navideijmo zvišanje uslužbenskega staleža, ker se dejansko ni število aktivnih državnih uslužbencev v tekočem pro-raClunskem letu napram prejšnjemu prav nič zvišalo. Obenem zatrjuje, da je to zvišanje le posledica dejstva, da so bili v minulem proračunskem letu nekateri uslužbenci plačani iz postavk, določenih za materialne (stvarne) izdatke, med tem ko so ee v tekočem proračunu pravilno izkazali tii uslužbenci med ostalimi aktivnimi državnimi nameščenci, ki prejemajo plačo iz rednih osebnih proračunskih postavk. Ni nam znano, odkod izvira to pojasnilo, ali je posneto iz uradnega vira ali pa predstavlja saimo privatno mnenje uredništva tega lusta. Naj si bo že kakorkoli, eno stoji, da se javnost s tem pojasnilom ne more zadovoljiti, ker ne more spnavit v skllad z obstoječimi zakoni in odredbami. V to svrho si je treba ogledati! ta zakonita določila: Zakon o glavni kontroli pravi v členu 59, da se mora mestna (krajevna) kontrola prepričati, če so listine o izdatkih pravilne ter .postaviti na listi'no svoj vizumi le, če se prepriča, da je izdatek osnovan v zakonu in proračunu. Ce krajevna kontrola spozna, da izdatek ni osnovan v zakonu “li (la ni postavljen v proračun, ne sime dati svojega viza niti tedaj, kadar bi bil po »aikazovalčevern mnenju tak izdatek redeu in pravilen. V tem primeru se izplačilo ne sme izvršiti. Zakon o državnem računovodstvu pa pravi v čl, 71, da se proračunski': krediti simejo porabljati pri vsaki partiji samo za to, kair je v pozicijah te partije imenovano; z drugimi besedami se pravi to, da se smejo državni iiradaitki vršiti izključno le v one namene, ki so označeni v proračunskih postavkah. Ako je v proračunu gotova, vsota predvidena' v kritje materialnih — n. pf. pisarniških — potrebščin, potem se mora porabiti vsa ta vsota edino le za nabavo materialnih — pisarniških — potrebščin; nasprotno pa se morajo zneski, določeni za osebne izdatke, v posameznih resorih uporabljati le za izplačevanje prejemkov uslužbencem' (nagrad dnevničar-jem). Na visa ta določila se redno opoaarjajo državna oblastva po vsakoletnih odredbah finančnega ministra, ki, daja navodila za izvrševanje vsakokratnega proračuna. Ako bi torej pojasnilo uradniškega lista odgovarjalo dejstvu in bi se bilo leta 1982 kar 10.074 državnih uslužbencev plačevalo iz materialnih proračunskih kreditov, potem bi ne &amo naredbodavci (oblastva) in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 'ima svojo plenarno sejo v četrtek, dne 22. marca t. 1. ob 'A 9. uri dopoldne v zbornični sejni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poslovno poročilo o delovanju zbornice v zadnjem tromesečju. 3. Volilni red za zbornico za TOI. 4. Računski zaključek zbornice za leto 1933. 5. Izprememba pravil. (Povečanje članov gostinskega odseka na 10 svetnir kov). 6. Sklep o izd voj it vi pokojninskega sklada iz zbornične imovine. 7. Volitev dveh članov Upravnega odbora pokojninskega sklada. 8. Volitev članov disciplinarnega odbora. 9. Problemi tujskega prometa v Dravski banovini. 10. Samostojni predlogi. računodajniki (računski odseki), temveč tudi računoizpitači (mestne kontrole) pri vsakomesečnem izplačilu grdo kršili zakon in prezirali iizvršilne ‘predpise finančnega 'ministra. Po našem mnenju je sploh kaj takega nemogoče. Ako bi se pa to vendar godilo, potem, morajo odjgovarjati vsi zar devuii organi v smislu čl. 110 zakona o glavnii kontroli in čl 58 zakona o državnem računovodstvu za izplačane zneske materialno 'in disciplinsko. Vse te funkcionarje kakor naredbodav-ce, računodajnike in ra9unoizpiitače mora pozvati na odgovor Glavna1 kontrole* kii čuva nad izvrševanjem proračunskih predpisov. Po našemi mnenju mora, stvar vsekakor hiti drugačna. Ni sicer izključeno, da bi se ne bilo pamnotžilo skupno število državnega usiliužbenstva s ponovnim sprejemom ali reaiktivacijo za 10.074 oseb v dobi od 1. aprila do 30. junija 1933, ker je vendar morda proračun za tekoče proračunsko leto 1933/34 nudil za to povišanje osebja potrebno podlago. Vendair je pa to malo verjetno, ker finančno ministrstvo že skozi celo vrsto let pri sestavi letnih proračunov energično in konsekventno zasleduje tendenco, da posamezna državna oblasitva reducirajo svoje uslužbemstvo, dia, ne stavi:jo v proračun izpraznjenih mest in da sploh ne predvidevajo novih mest. Ali in koliko se izvršuje ta tendenca, ki jo finančni) minister dostavlja v obliki navodil za sestavo vsakoletnega proračuna vsemi naredbodavcemt, se javnosti odteguje. Iskati si pojasnil v razglabljanju zamotanih proračunskih zadev, smatramo za neopoTtuno ter prepuščamo zadevo gospodom narodnim poslancem in senatorjem, da posežejo vmes ter zahtevajo 'izčrpna pojasnila. Iz statističnih izkazov finančnega ministra izhaja, da se je v zadlnjih letih pomnožilo število aktivnega državnega usluž-benstiva, katere pomnožit ve pa naša Dravska banovina ni bila deležna. Nadalnje dejstvo je, da smo že par let v gospodarski krizi, ki absolutno ne dopušča, uikah fcršne pomnolžitve državnega osebja in ki imperativno zahteva, da se do skrajnosti varčuje pri vseh izdatkih. Le v tem primeru se davkoplačevalci obvarujemo pred nadaljnjimi novimi in povišanimi davki. S- št- NAŠI IZSELJENCI POŠILJAJO VEDNO MANJ DENARJA Po podatkih Narodne banke so poslali naši izseljenci v 1. 1931. v domovino 573’1 milijonov dinarjev, 1. 1932. le še 206 milijonov in lani samo še 122-3 milijonov. Z ozirom na dolgotrajnost krize, ki jo najbolj občutijo ravno naši izseljenci, pa je tudi še 122 milijonov lepa vsota. Ju6iU{M o&thi otnik. kateremu so zmanjšane možnosti udejstvovanja, čas je, da svet zonet snnzna, da vodi avtarkija nazaj v patriarhalne čase, da pa je za človeka dobro nreskrbljeno le v času univerzalizma, vsesplošnega in prostega razvoja. Le v času univerzalizma so bile mogoče razne socialne pridobitve. propadanje pa se začenja, kadar zavlada neomejena avtarkija, kadar se zapira drufr pred drueim. Ceorav pa so časi težki, vendar ne klonimo 2 duhom. S slovensko delavnostjo, štedlUvostjo in notrneSlilvostjo moramo delati, da se izkopljemo iz teh časov in doseči, da bo prihodnji jubilej praznovalo društvo v veselejših razmerah. Društvo »Merkur« bo vedno složno delalo s trgovskimi potniki in podpiralo njih stremljenj a. V imenu društva jim želi še enkrat ves uspeh. (Glasen aplavz.) Pooblaščen od Društva veletrgovcev in industrij cev pozdravlja nato cjbčni zbor v toplih besedah Karl Soss. Predsednik Krek se zahvaljuje za pozdrave in poudarja, kako je g. Karel Soss vedno odlično podpiral trg. potnike. Zato mu še posebno iskreno čestita, da je bil izvoljen za načelnika ljubljanskega združenja. Prav tako toplo pa se zahvaljuje tudi dr. Windischerju, ki je vedno podpiral društvo in zlasti pri lanskem koledarčku omogočil društvu, da je bil koledarček za društvo aktiven. Nato je podal tajniško poročilo gosp. Ludvik Remec. Društvo je imelo lani okoli sto rednih in 129 ustanovnih članov. število ustanovnih se je povečalo za pet, število rednih pa se je nekoliko znižalo, ker so bili nekateri vsled neiz-vrševanja svojih dolžnosti črtani. Nekateri trgovski potniki še vedno niso člani društva in celo takšni, ki so dobro situirani. Apelira na te, da store svojo kolegialno dolžnost do društva. Društvo je ponovno interveniralo vsled tujih potnikov in tudi doseglo, da je bilo 9 tujih potnikov nadomeščenih z domačimi, žal pa nekateri teh niso poznali te hvaležnosti, da bi se za intervencijo društva zahvalili vsaj s tem, da bi postali njegovi člani. Mnogo se je društvo trudilo, da doseže vozne ugodnosti za trg. potnike na železnici, čeprav je priznana ta ugodnost trgovskim potnikom skoraj v vseh državah, vendar so bila vsa prizadevanja društva brezuspešna. Upa pa, da bo sedaj Savez imel v tej stvari več uspeha. Društvo je izdalo letos svoj koledarček in doseglo z njim lep uspeh. Na splošno se je vsled krize položaj trgovskih potnikov poslabšal. Nastavitve proti fiksni plači so vedno bolj redke in vedno bolj so pogoste nastavitve le proti provizijam. Smrtno se je ponesrečil lani potnik Peter Juraj in zavarovalnica je izplačala zavarovalnino v polnem znesku 50.000, ki jo je društvo nato nakazalo njegovi vdovi. Ker je prejšnja zavarovalnica odpovedala pogodbo, smo sklenili novo z »Dunavom« in sicer pod istimi pogoji. Poročilo je sprejel zbor z odobravanjem. Dr. Windischer predlaga, da bi tudi Društvo trgovskih potnikov sprejelo kot svoje glasilo mesečnik »Trgovski tovariš«, ki ga že deset let uspešno in odlično ureja predsednik Zveze trg. združenj Josip Kavčič. Nadalje predlaga, da se društvo v zadevi tujih potnikov obrne tudi na češkoslovaško - jugoslovansko zbornico, ki se je ustanovila te dni in ki bo gotovo šla društvu na roko. Predsednik Krek izjavi, da bo odbor o obeh predlogih razpravljal na svoji prihodnji seji. Lepo sestavljeno in pregledno blagajniško poročilo je podal nato blagajnik Alojzij Gril. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je društveno imetje kljub slabim časom celo nekoliko povečalo. Za svoje poročilo je žel glasen aplavz. V imenu pregledovalcev računov je predlagal g. Dular odboru abso-lutorij, blagajniku pa s pohvalo, čemur je zbor soglasno pritrdil. Z vzklikom so bili nato izvoljeni soglasno: za predsednika Janko Krek, za predsednika razsodišča Urek France, za odbornike pa: Gril Alojzij, Remec Ludvik, Kobal Ciril, Vidmar Rudolf, Štemberger Karel, Hočevar Alojzij, Zalokar Franc, Novak Jakob in Bogataj Viktor, za pregledovalca računov pa sta bila izvoljena: Dular Lojze in živic Fr. članski prispevek se je določil v isti višini ko lani. Nato je izvolil občni zbor za častne člane društva v priznanje njih izrednih zaslug za društvo dr. Windischerja in dr. Plessa ter sedanjega predsednika Janka Kreka in blagajnika Alojzija Grila. Ko so se pri slučajnostih še obravnavali razni predlogi za napredek društva in v korist trgovskih potnikov, je bil sprejet pravilnik šifrerjevega fonda. Med drugim določa ta fond, da se plača. svojcem umrlega člana, ki je bil najmanj pet let član društva, 3000 Din. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, je zaključil predsednik Krek z zahvalo vsem udeležencem občni zbor. Senat je s 44 proti 3 glasovom odobril stališče Verifikacijskega odbora, da ni in-kompatibilno, Se je imenovani senator tudi predsednik občine. Voljeni senatorji in poslanci, kakor znano, ne morejo biti župani občin. Ustanovitev socialno-demokratične stranke ni dovolil notranji minister Lazič, ker so nekatere programatične točke nameravane stranke v nasprotju z obstoječim redom. Svet balkanske konference še sestane dne 31. marca v Atenah. Verjetno je, da se udeleže sestanka tudi delegati Bolgarske. Rezultat rimskih posvetovanj je silmo skromen in razočaranja, ki ga j© vzbudil v Avsltrijii, Madjarsiki in Italiji, 'kar ni mogoče prikriti. iPredvseim je političen pakt spJoh odpadel in mesto njega- je bil sklenjen le konzultativni pakt, da se bodo vise tri držav© ra/ogovarjal© © vseh vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Ti razgovori pa bodo seveda služili edino miru Evrope. Gospodarski dogovori, ki so bili sklenjeni v Rimu, jasno dokazujejo, kako je nevarno, kadar se miom mala sila pogajati s svojo proteiktorioo. Tako j© morala Avstrija dovoliti znatne olajšave za turiste, ki potujejo v Italijo, mctralla se je obvezati, da bo kupovala več agrarnih proizvodov na Madjarskem, ki bo »ato kupovala več industrijskih proizvodov v Avstriji in Italiji. Svobodno avstrijsko pristanišče v Trstu si mora Avstrija urediti sama. Prva posledica t*‘ga gospodarskega dogovora je bila, da so začeli; v Budimpešti na debelo prodajati delnice madjarskih industrijskih podjetij, ker ta ne bodo mogla več konkurirati z avstrijsko in italijansko industrijo. Madjarska ni hotela, prevzeti jamstva za neodvisnost Avstrije, ker bi se s tem postavila v preočitno nasprotje z Nemčijo. Nemški poslanik v Rimu je imel z Gom-bosom več ur trajajoči sestanek in je brilo tudi ž njim poudarjeno, da hoče biti Ma-djarska v dobrih odnošajih z Nemčijo. Glavma revizionistična sila je le Nemčija. Mussolini je imel po zaključku rimskih posvetovanj svoj že dolgo napovedani govor. V glavnem je poveličeval fašizem in njegovo bajno konstruktivno imoč, nato pa je govoril o odnošajiih Italije do drugih držav. Z Jugoslavijo so odnosa ji normalni in korektni, j© dejal Mussolini. Italija in Jugoslavija se v gospodarskem pogledu izpopolnjujeta v najširšem obsegu. Vprašanje nadaljnje ureditve odnosa jev med obema državama pride na dnevni red, ko bo čas za to. Odnošaji s Francijo se boljšajo in pride morda do zelo koristnega sodelovanja med Francijo in Italijo. Glede Društva narodov je dejal Mussolini, da postane čisto odveč, če ne bo imela razorožitvena konferenca uspeha. Uspeh pa bi imogla imeti, če sprejme italijanski načrt, ki da je v vsakem pogledu dober. Najvažnejši odstavek v Mussolinijevem govoru pa je bil, ko je Mussolini naglašal, da stremi Italija v prvi vršiti na, bližnji vzhod, v Afriko in Azijo, ne pa na Balkan. Seveda pa pri tem ni določil nobenih teri-torallnih zavojevanj. Uradno se demantirajo vesti o poizkuše-nem atentatu na Mussolinija in Gombosa. Vesti so si izmislili antifašisti. Drž. podtajnik Suvich odpotuje po končanih rimskih posvetovanjih v London, da referira londonski vladi. Na povratku iz Rima obišče Dollfuss tudi Trst, da si ogleda za Avstrijo namenjeni del tržaškega pristanišča. Dollfussa bo pri tem spremljal drž. podtajnik Suvich, ki je Tržačan. Ker sc je angleška vlada končno vendarle prepričala, da ne bodo privedla razorožitvena pogajanja do prav nobenega uspeha, pripravlja vlada velik načrt za modernizacijo vojske, zlasti pa letalstva in mornarice. Sovjetski sistem v Rusiji se odpravi in mesto njega se uvede sistem osebne odgovornosti uradnika. Sovjeti pravijo, da bodo mogli vsled tega izvesti obsežno redukcijo uradništva. V resnici pa pomeni nova reforma le še večjo birokratizacijo ruske uprave in popolno premoč uradništva v javni upravi. Pri proslavi desetletnice aneksije Reke je prišlo na italijanski križarki >Fiume< do eksplozije, vsled katere je bil 1 italij. mornar ubit, en pa težko ranjen. de*vatsb/<* STANJE NARODNE BANKE Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. -t. m. se je njeno isdanje v 2. tednu t. ni. spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din): Zlata in kovinska podloga se je zmanjšala za 2-8 na 1.846-3; zlato v tujih blagajnah je naraslo za 0-C6 na 1.765'3, valuta za 0-4 na 0*67, deviz pa so ,se zmanjšale za 3-3 na 80-4. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se Povečale za 4*5 na 51-2. Vsota v niklju in srebru kovanega denarja se je povečala za 16-8 na 293-7. Posojila so zopet padla in sicer za 7*7 na 1-896-1. Eskontna so se zmanjšala za 7-39 na 1.656-0, lombardna pa za 0-3 na 24009. Tako nizkega stanja posojil ni bilo že dve leti. Kljub temu pa kažejo vsi znaki, da bedo posojila še nadalje padala. Prejšnji predjemii državi so se znižali za 06 na 1.717'i, dočim so začasni ostali neizpremenjeni (600-0). Vrednost rezervnega fonda se je dvignila za 0*37 na 65'9, drugih fondov pa za 0-9 na 12-8. Tudi vrednost nepremičnin in zavoda za izdelavo novčanic je nekoliko na rasla. Razna aktiva so se zmanjšala za 0-13 na 105'2. Obtok bankovcev se je znižal za 54-0 na 4.181-7, zato pa so se dvignite obveze na pokaz za 46'3 na 1.012-3. S tem je dosegel obtok bankovcev rekordno nizko stanje. Tudi obveze z rokom so se zmanjšale in sicer za 13-7 na 1.039-4. Razna pasiva so se povečala za 32-8 na 242-1. Skupno zlato in kovinsko kritje se je zmanjšalo od 35*55% na 35*54%, samo zlato Pa se je povečalo od 33-93% na 33-98%. VALUTNA STABILIZACIJA BREZ JAPONSKE NEMOGOČA Prodiranje Japonske na skoraj vse svetovne trge je privedlo do prepričanja, da je svetovna stabilizacija valut brez sodelovanja Japonske nemogoča. Kajti japonska izvozna ofenziva je predvsem posledica razvrednotenja jene in Japonska se bo tega sredstva poslužila še v večji meri, če bi se skušalo s carinskimi ovirami zmanjšati japonski izvoz. Zato ne more imeti nobenega uspeha svetovna valutna konferenca, če ne bi na njej sodelovala tudi Japonska. Velike finančne velesile sveta: Amerika, Anglija in Francija bi morale priznati kot četrto velesilo Japonsko. Šele potem, kadar bi bilo doseženo soglasje teh štirih velesil, bi bila tudi mogoča valutna stabilizacija. Orfjtm.- vzateAje 6ofy&/ Hranilne vloge v nemških hranilnicah so dosegle koncem januarja rekordno višino 11.269 milijonov mark, to je za 44 milijonov mark več ko pred izbruhom bančne krize. Njujorška največja hranilnica Bowery Savings Baink jo znižala obrestno mero za vloge nad 1000 dolarjev od 3 na 2-5°/o. Nove vloge sprejema le v višini do 1000 dolarjev. Te odredbe so posledica splošne Preobilice denarja v denarnih zavodih. Računskih zaključek švicarskih zveznih m&nc za leto 1933. izkazuje deficit v višini 272-5 milijonov frankov. Že V 04 ,1««!, harva, plesira tn ke-' ■ * 151 (f! 0 mično snaži obleke. klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. I ere, suši, mongu in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Seleburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. NA. M Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna Povprašuje se še nadalje po bukovini, in sicer tako parjeni, kakor neparjeni. Poleg bukovine so se pa v zadnjem času pojavila tudi povpraševanja po mehkem lesu. Predvsem za naš gorski les so se sedaj začeli zanimati tudi ogrski kupci. V glavnem zahtevajo ti kupci blago v monte kakovosti, pri čemer pa ne stavljajo glede kakovosti prestrogih zahtev. Odda se lahko tudi konično blago. Seveda so pa tudi cene nižje kakor za kvalitetno blago. V pretežni večini se iščejo deske monte 18, 24, 48 mm, 4 in 5 m dolžine; tudi širina ne igra pri tem blagu velike vloge. Poleg desk so vprašanja za morale, pol-morale in letvice. Cene je treba kalkulirati fco vagon Kotoriba ali Barcs. Od strani Italije pa se išče večji del III., podmera in blago v gotovih dimenzijah po naročilu. V hrastovim je situacija pri nas še vedno slaba. Docela nespremenjen je položaj v drvali in oglju. Cene lesa so ostale brez izpremeinb, le hrastovi pragovi notirajo za 1 komad od Din 35"— do Din 38-— mesto prejšnjih Din 40-— do Din 42-—. Za canello se nudi Din 40-— do Din 45"— za 100 kg fco vagon slov. nakladalna postaja. Na ponedeljkovem borznem sestanku je bilo zaključeno 5 vagonov lipovih plohov, na včerajšnjem pa 4 vagone hrastovih plohov. Povpraševanja: Večjo količino tramov, monte. »u&o Trieste«. Več vagonov hrastovih podnic. Večjo količino bukovih »pacconov«. Več vagonov tavolet, 4 mm, 2-25 m, šir 9’/10’, fco vagon ev. Sušak. Bukovi testoni, originalna partija, fco vagon Sušak. Borove deske, I., II.. 18, 24. 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolžine, 1 vagon. Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I- II. in III., monte, suhih. Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—2-70 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline. 1 vagon smrekovih, jelovih desk, lila., širina 10 cm naprej, debelina 18 mm, dolžina 4 m. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna. 1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov, I., II. in III. monte, suhih, 2 m dolžine naprej, debelina 50—100 mm, širina 16-17 cm naprej. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna. 1 vag. bukovih neobrobljenih neparjenih plohov, I. in II., suha roba, dolžina 2 m naprej, 30, 40 in 50 mm debeline. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna. Podmere in deske, III. debeline 12, 18 in 24 mm. Ceno je staviti za kub. meler franko vagon Postojna. • Bukovi plohi, I., II. in III., monte, neobrob-ijeno blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna. Žitno tržišče Tendenca še nadalje živahna Koruza je notirala na prvih treh borznih sestankih tekočega tedna nespremenjeni od 16. t. m. dalje pa za 2 K pare višje pri kg nalik pšenici, ki je za istotoliko okrepila svojo ceno tako sremske, kakor ba-ranjske in baške provenience. Zaključen je bil samo en vagon koruze. Moka je notirala ob istih cenah kakor pretekli teden. Žito: Cena za 100 kg franko vagon: Koruza: Din Din času primerno suha s kvalitetno garancijo, navadna voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni........................H7-50 120'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo za april, navad- na voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni 125-— 127-50 popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za maj, navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni............................... 132-50 135 — Pšenica: sremska, 73/79, 2 %, zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo 30 dni............................... 147-50 150 — baranjska, 78/79, 2 %. zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo 30 dni.............................. 147-50 150 — bačka. 79/80. zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni ... . 150— 152-50 Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja. plačilo 30 dni..................... 245'— 250-— banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni...................... 255-— 260-— »KUVERTA* o. z o. z, LJUBLJANA Kanonik* c i l/nt-nk > UP TVOKNU A k l" V KUT IN KONKKKCiJa HAPlK.lA SILEN PORAST KMETIJSKIH NABAV-LJALNIH ZADRUG Število kmetijskih nabavljalnih zadrug je v zadnjih letih tako zelo narastlo, da bo število teh v kratkem večje ko število kreditnih zadrug. To jasno dokazuje statistika, ki jo objavlja Glavni savez srbskih kmetijskih zadrug. Po tej statistiki je bilo včlanjenih leta 1919. v vsema1 141 kmetijskih nabavljalniih zadrug. — Leta 1928. jih je bilo že* 756. leta 1929. 806, 1. 1930. 880, 1. 1932. 1.018 in 1. 1933. žc 1.155. Največ teli zadrug je bilo v Moravski banovini (546), najmanj v Primorski (2). V 1. 1933. je nastalo novih zadrug, ki so včlanjene pri Savezu 211, od teh je bilo nabavljalnih 136 ali 64 odstotkov. Ni čuda, če pri tako velikanskem razvoju nabavljalnih zadrug propada trgovina. Od/aapzatek^e 6ofy&/ RAZPIS DEL Kranjske deželne elektrarne razpisujejo za prevzem del pri transformatorski postaji v Črnučah za težaška, zidarska, že-lezobetonska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska in steklarska dela javno pismeno ofertno licitacijo na dan 26. marca ob 11. v prostorih elektrarn, Gajeva ulica 3. Podrobnejše informacije istotam. Mestna plinarna ljubljanska sprejema do 24. t. m. opoldne ponudbe za napravo 'teraco-tlaka na betonski podlagi 220 m in za oblogo sten s fajančnimi ploščicami v izmeri približno 100 m. Obupno stanje nemških financ Predsednik nemške Državne banke dr. Schacht je imel v ameriški trgovinski zbornici v Berlinu predavanje, v katerem je v zelo črnih barvah naslikal stanje nemških financ. Odtok deviz iz Državne banke traja neprestano in od 31. decembra 1933. dalje je izgubila Drž. banka za 112 milijonov mark deviz, kar znaša 30 odstotkov vsega njenega deviznega zaklada. Zlato in devizno kritje banke je padlo od 369 na 274 milijonov mark in znaša danes le še nekaj nad 8%. Ta odtok deviz sili Drž. banko in Nemčijo k novim odredbam. Banka bo morala znova reducirati dodeljevanje deviz za uvoz. Morda bo celo potrebno, da omeji Nemčija uvoz sirovki. Dr. Schacht je nato naglašal, da ni Nemčija tista, ki propagira avtarkijo, temveč v avtarkijo sili Nemčijo politika nemških upnikov v zadevi nemških dolgov. Edino predsednik Roosevelt razume pravilno položaj, ko pravi, da je vprašanje nemških dolgov glavno sedanje svetovno vprašanje, kajti odsotnost Nemčije na svetovnem trgu preprečuje vsako zboljšanje cen. Dr. Schacht je zaključil svoje predavanje s trditvijo: Če ne bo iriogla Nemčija izvažati in če ise iz temelja ne spremeni politika tujih upnikov, potem je vsako ozdravljenje svetovnega gospodarstva nemogoče. Govor dr. Sohachta je vzbudil v svetu veliko pozornost in tako piše nedeljska »Neue Freie Presse«, da ni izključeno, da. pride do devalvacije nemške marke. Ni še gotovo, če naj ta grožnja služi le kot sredstvo, ki naj prisili tuje upnike do popuščanja ali pa so nemške finance že v resnici tako slabe, da bo razvrednotenje marke edina rešitev. ina+tia tc^of/tna GRŠKA UVAŽA PŠENICO IZ AMERIKE IN RUSIJE Leta 1933. je Grška skupno uvozila 444 tisoč 370 ton pšenice, v vrednosti 39-8 milijonov švicarskih frankov. Od te pšenice je uvozila iz Argentine 46 odstotkov, iz Kanade 20 :n iz Rusije 19 odstotkov. Samo ostanek je uvozila iz drugih držav. Qd/ua piateh Dodatna trgovinska pogodba z Grčijo je bila podaljšana do 20. maja. Francosko-madjarska trgovinska pogajanja se prično koncem meseca ali začetkom aprila. Pri pogajanjih se bo razpravljal« tudi o zamrzlih francoskih terjatvah v višini 70 milijonov frankov. Takse za prevoz po Donavi se plačajo v bodoče po sklepu Mednarodne donavske komisije ena četrtina v švicarskih frankih, tri četrtine pa v dinarjih, oziroma lejih. Cene pšenice na Madžarskem so dosegle in deloma tudi presegle svetovno pariteto. ker se je Madjarski posrečilo, da je izvozila skoraj vso pšenico. Nemški izvoz je znašal v februarju 343 milijonov mark, za 2°/o manj ko v januarju, uvoz pa je znašal 378 milijonov in se je povečal za 6 odstotkov. Glavna tramvajska družba v Parizu je dosegla lani 139 milijonov dohodkov, predlani pa 141 milijonov. Izplačala pa bo 27-50 frankov dividende ko lani. Delnice nemške tvornicc za kanone >Industriewcrke< so se te dni dvignile za 150 odstotkov. USPEH AMERIŠKE DAVČNE UPRAVE Dne 15. marca je potekel rok za plačilo dohodnine. Sedaj je amer. davčna oblast objavila, da je letos plačana dohodnina dosegla trikratni znesek lanskega. Ta nenavadni uspeh davčne oblasti je posledica njene temeljite reforme. TRGOVCI! Sirite »Trgovskilist*. rceva Dr. Pi sladita kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Sedat*{e- stance- Albaniji Albin Prepeluh: Agrarna reforma Naš veliki socialni problem. Založila Zveza slovenskih agrarnih interesentov, tiskala Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl. — Ljubljana 1933. Čeprav je izšlo to pomembno delo že (proti koncu lanskega leta, je opozorilo na to delo še vedno aktualno, ker je paš problem agrarne reforme vedno aktualen in vedno pereč. — Albin Prepeluh, ki spada brez dvoma med naše prve in najboljše socialne publiciste, je podal v tem delu podrobno zgodovino boja za agrarno reformo v Jugoslaviji. Poleg tega podaja tudi vsa glavna zakonska določila o agrarni reformi, pregled veleposestev v Sloveniji •in studijo o razdelitvi zemljiške lastnine v Jugoslaviji. Kakšen je bil rezultat agrarne reforme v Jugoslaviji, tudi to je v knjigi podano jasno na podlagi uradnih podatkov. Posebno pozornost posveča pisatelj gozdmo-agrami reformi v Sloveniji, ki se je izvedla v Sloveniji na zadnje. V ilustracijo boja za to reformo navaja Albin Prepeluh tudi par dokumentov in poročil, katerim bi ob drugih razmerah gotovo dodai tudi svoj komentar. Sploh se pozna knjigi, da je moral avtor mestoma omejiti svoj spis na najnujnejše. Sliko krasi fotografija z zborovanja slovenskih agrarnih interesentov. Je to fotografija, ki je naravnost tipična slika slovenskega kmetskega kolektiva, onega našega naroda, ki je sto in stoletja obdeloval našo zemljo in ki naj bi z agrarno reformo postal njen lastnik. V koliko se je tudi posrečilo, je iz Prepeluhovega dela jasno razvidno. Kako velike važnosti pa je pravilna rešitev, agrarne reforme za naš narod, je razložil Albin Prepeluh v poglavju: Naš veliki socialni problem in slovenska inteligenca. V tem' članku opozarja, da od približno 150.000 kmetskih gospodarstev vefc ko ena tretjina ne presega dveh hektarjev, da je torej nad 50.000 družin čisto sprole-tariziranih. 30.000 družin pa nima 5 hektarov posestev, kolikor je potrebno za golo življenje. Vise te družine se ne morejo prehraniti na rodni zemlji, izseljevanje pa je zaprto. Posledica tega je, da osvaja kmetsko ljudstvo neko posebno mučno razpoloženje, ki rodi v njem hud odpor do njemu vsiljene civilizacije. In vendar bi bilo v notranji kolonizaciji .mogoče najti rešitev. Slika slovenskega kolektiva na Prepelu-hovi Agrarni reformi je opomin, ki bi moral vstati vsakemu javnemu delavcu neizbrisno v spominu! * IVAN PREGELJ: TOLMINCI Izbrani spisi, 9. zvezek. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v svoji knjižni zbirki; — Domači pisatelji. — Ljubljana 1934. Pregljevi »Tolminci« spadajo brez dvoma med najmodernejša dela slovenske literature. Je to epos trpljenja, ki ga je pretrpel na svoji zemlji tekom stoletij slovenski narod v vedno neravnem boju z nad-močnim nasprotnikom. Obenem pa je to tudi epos na lepoto slovenske zemlje. Pa tudi na žilavo moč našega naroda, ki je kljub vsem nasiljem ohranil vero vase in v svojo pravico. — Nad vse lep in bogat jezik daje temu epu polno veljavo, dejanje romana pa je ves čas tako napeto in živahno, da bodo Pregljevi »Tolminci« tudi vedno med najbolj čitanimi deli. V vsakem pogledu je uvrstiti Pregljeve »Tolmince« med naša prva reprezentativna literarna dela, ki pričajo o kvaliteti slovenske literature. Poznanje Pregljevih »Tolmincev« je že slovenska družabna dolžnost. Kdor ne podpira svojega glasila, zanikuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Kakor smo že poročali, je sklenila beograjska Izvozna banka, da ustanovi v Tirani svojo podružnico. Vsled tega so odpotovali zastopniki Izvozne banke v Albanijo, da so uredili vse potrebno zaradi organizacije podružnice. Po povratku v Beograd je dal član delegacije g. Miškovič novinarjem zanimive podatke o sedanjem stanju v Albaniji. Med drugim je dejal: Italija je v zadnjih letih investirala velike kapitale v Albaniji. Zgradila je pristanišče v Draču in številne ceste. Ne more pa se reči, da je imelo albansko prebivalstvo od teh javnih del posebnih koristi, ker so pri teh delih uporabljali samo italijanske delavce. Ljudje, ki poznajo Albanijo, pravijo, da je čisto izključeno, da bi mogla Albanija vrniti Italiji investirane kapitale. Nobene železniške proge pa še ni zgradila Italija in proga Drač—Tirana je sicer bila trasirana, dela pa se niso nadaljevala. Prvi pogoj za gospodarski napredek dežele je red in ta pogoj je dosežen. Ceste so popolnoma varne in narod je zato hvaležen kralju Zogu, ki je to dosegel. Gospodarsko je Albanija na še zelo nizki stopnji. Za napredek kmetijstva se dosedaj ni storilo skoraj nič. Glavni izvozni predmet so še vedno oljke in olje. Mnogo izvaža Albanija tudi kož, ki so zelo dobre kakovosti. Albanij a pa ima tudi vse pogoje za razvoj ovčarstva in sirarstva. Danes pa je še ves način proizvodnje zelo primitiven in zaostal. Tudi nekaj rudnikov ima Albanija, za njih izkoriščanje pa bi bili potrebni veliki kapitali. Od lesnih vrst bi mogla Albanija zlasti izvažati zeleniko (pušpanj), ki ga je v Albaniji zelo mnogo, ki pa raste zelo počasi. Vsled ugodnega podnebja bi mogla gojiti Albanija smokve, pomaranče in limone, toda za gojitev teh sadežev ni še prav nič pripravljeno. Tudi vrtnarstvo ima vse pogoje za razvoj, vendar pa je še na zelo nizki stopnji. Na nizki stopnji je tudi ribarstvo. V Skadrskem jezeru so zelo dobri jesetri z odličnim kaviarom. Tudi postrve so tako dobre kvalitete, ko naše v Ohridskem jezeru. Toda tudi način prodaje je tako primitiven, da nima Albanija od ribarstva nobenega pravega dohodka. Splošno se občuti potreba po dvigu kmetijstva in zato se v zadnjem času propagira ustanovitev kmetijskih šol. Albanci si mnogo obetajo od boljših od-nošajev z našo državo in zato so tudi pozdravili ustanovitev podružnice Izvozne banke, katere tiranska podružnica je tudi že protokolirana. Kar se tiče političnega notranjega življenja, je treba pripomniti, da se nahaja vsa oblast v rokah kralja, kateremu narod zaupa. V Tirani je bila zgrajena velika moderna bolnišnica z 200 posteljami. V bolnišnici je nastanjenih 10 zdravnikov, ki so vsi domačini in ki so se izučili na nemških univerzah. Vse italijanske in jugoslovanske šole Štev. 2645/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje dobavo mineralnega olja in masti na dan 28. mairca 1934. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 15. marca 1934. so bile razpuščene in sedaj obstojajo samo nacionalne albanske šole. Vojska in žandarmerija sta odlično organizirani. Pred kratkim je bil sprejet proračun, ki izkazuje 18 in pol milijonov zlatih frankov dohodkov ali okoli 250 milijonov dinarjev. Davčna obremenitev prebivalstva ni velika, kljub temu pa plačujejo ljudje davke vsled neugodnih gospodarskih razmer le s težavo. Tirana sama je čisto moderno mesto. V centru mesta je veliki trg, okoli katerega so vsa vladna poslopja, življenje v mestu pa je znatno dražje ko v Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija je bila povsod v Albaniji zelo lepo sprejeta. Albanski gospodarski krogi upajo, da bo sedaj po sklenitvi dodatnega sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo zelo oživela trgovina med obema državama. Upajo tudi, da bodo boljši odnošaji med obema državama tudi ugodno vplivali na razvoj albanskega kmetijstva in dali tudi podnet za razvoj albanske industrije. V konkurzu »Vzajemne pomoči« je bilo prijavljenih nad 3500 terjatev za znesek 27,700.000 Din. Sodišče pa je priznalo le terjatve v višini 914.970 Din. Niso bile priznane niti vse terjatve nameščencev v višini 542.000 Din, niti zapadle posmrtnine in vpisnine. Državno tožilstvo že sestavlja obtožbo proti krivcem propada »Vzajemne pomoči«. V garderobi glavnega kolodvora v Zagrebu je eksplodiral peklenski stroj, ki pa je napravil le neznatno škodo. Kakor se je na razpravi morilcem pok. Neudorferja ugotovilo, je centrala za vse bombne atentate na Madjarskem. V Zemunu začno v kratkem graditi poslopje zrakoplovne komande, ki bo veljalo 20 milijonov dinarjev. Rumunska policija je odkrila teroristično skupino, ki je pripravljala atentat na predsednika vlade in 3 druge ministre. Avstrijska vlada je prepovedala vse karitativne akcije tujih društev v korist rodbinam aretiranih socialnih demokratov, ker da bo sama skrbela za nje. Grškj notranji minister je deunosionrial ker se je posrečilo pobegniti ameriškemu bankirju Insullu, ki ga preganja ameriška vlada, ker je oškodoval ameriško državo za več ko 40 milijard dinarjev. Tudi umor preiskovalnega sodnika Prin-cea bo pojasnjen, ker je Doumergue energično zahteval, da se razčisti afera do konca. Osumljena sta sokrivde na umoru žid Kairfinckel in bivši Razputinov tajnik Simonovič. Aconcaguo, najvišji vrh Južne Amerike (7015 m) je premagala neka poljska znanstvena ekspedicija kljub neugodnemu vremenu. Število brezposelnih v Angliji znaša 2 milijona 317.909, za 71.159 manj ko v februarju 1934. in za 538.729 manj ko v februarju 1933. Štev. 2643/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 28. manca 1934. dobavo 500 m svinčenega kaiblja. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 14. marca 1934. Ameriški senat je sklenil, da se izda za podporo brezposelnim živinorejcem, in kmetovalcem 200 milijonov dolarjev. Na velikih pomorskih manevrih angleške mornarice v Atlantskem oceanu so se poškodovali dva rušilca, ena križarka in ena podmornica. Nemški cirkusi propadajo eden za drugim. Dosedaj je moralo likvidirati že nad 40 cirkusov. Po kitajskih poročilih, ki niso povsem zanesljivo, se je začel v Mandžuriji širiti oborožen upor proti sedanji vladi. — Iz mandžurske vojske je baje dezertiralo že 25.000 vojakov. Japonska vojska je napravila že 42 kazenskih ekspedicij. LJUBLJANSKI TRG Vsled praznika Sv. Jožefa je bil sobotni trg naravnost bogato založen. Na trgu je bilo tudi nekaj več jabolk, ki so se prodajala po stari ceni 8 Din za kg. — Posebno živahno je bilo na zelenjadnem trgu. Na trgu se je že pojavila domača glavna salata, ki je bila po dinarju glavica. Dosti jo bilo na trgu rdečo poso in precej tudi zeljnatih glav. Berivka je bila po 2 Din merica. Špinača se je prodajala po 1-50 Din merica. — Najbolj živahno pa je bilo na perutninskem trgu. Purani so se prodajali po do 80 Din žival, zaklane gosi so se prodajale po 15 Din, zaklani pulardi po 28 in zaklana piščeta po 15 Din dalje. — Jajca so se zopet pocenila. Najlepša so se prodajala po Din 1-25 par. Tudi vseh drugih pridelkov je bilo dosti na trgu. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Zelo so se kupovale tudi razne cvetlice v loncih, da so imeli vrtnarji zelo dober dan. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dne 16. marca je bilo pripeljanih 284 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80 do 100 dinar jev, 7—9 tednov stari 180 do 200, 3—4 mesece stari 250 do 280, 5—7 mesecev 'Stari 320 do 360, 8—10 mesecev stani 450 do 520, 1 leto istari 680 do 750; 1 kg žiivi teže 7 do 8, 1 kg mrtve teže 950 do 10-50 dinarjev. Prodanih je bilo 120 svinj. OdMaptatekje, Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 21. marca. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije — 18.30: Radio-orkester — 19: Vzgoja naše šolske mladine in starši (Pavel Kreutzer) — 19.30: Literarna ura: Kitajska lirika (Avgusta Danilova) — 20: Orkestralni večer drž. konservatorija — 21.30: Slovenski vokalni kvintet — 22: čas, poročila, radiojazz. četrtek, dne 22. marca. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Predavanje o gluhonemi deci (Vilko Mazi) — 18.30: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19: Plošče po željah — 19.30: Pogovori s poslušalci (prof. Prezelj) — 20: Večer na Golgoti, izvaja gl. društvo »Ljubljana« — 20.40: Orgelski koncert g. šterbenca — 21.15: Plošče (Religiozna glasba) — 22: čas, poročila, radio-orkester. Štev. 2845/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 4. aprila t. 1. licitacijo turbinskega olja. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 17. maroa 1934. TISKARNA MERKUR, UubuInI Tiska knjige časopise, ia- Račun poštne hranilnice bele naročilnice, plakate, si. 15.108. Telelon 25-52 lepake, cenike, vizitke itd. hi^omprvmerihVenih GregOrČiČCVa 25 lastna knjigoveznica Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.