P. b. b.
kulturno - politično glasilo
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
CELOVEC, DNE 27. JANUARJA 1966
a————n——
Spor med Francijo in Narokom
De Gaulle preureja tajno službo — Posledice afere ugrabitve Ben Barke — Pred prekinitvijo odnosov med Parizom in Rabatom
Afera o ugrabitvi maroškega politika v pregnanstvu Ben Barke, v katero so bili zapletene nekatere francoske špionažne in obrambne organizacije, je bila te dni glavna točka vladne seje pod vodstvom de Ganila. PO' seji so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo preuredili tajno službo, tako imenovano SDECE (špiona-ža in protišpionaža), in vodja te, generala Jaicquiera pa upokojili.
V sporočilu je francoska vlada prvič uradno priznala, da so bile pri ugrabitvi maroškega 'politika v pregnanstvu Ben Barke 29. oktobra lani, udeleženi tudi uradniki francoske tajne službe in francoska policija. Kot povzročitelji in organizatorji ugrabitve so imenovali tuje obveščevalne služ-
be — maroški notranji minister, general Ufkir je bil v času ugrabitve v Parizu. Rečeno je, da je Ufkir osebno umoril Ben Barko z bodalom.
Večina uradnikov, ki so bili zapleteni pri ugrabitvi Ben Barke, spada francoski tajni službi SPEČE. Ta je podrejena naravnost ministrskemu predsedniku. Po preureditvi te tajne službe jo bodo podredili Obrambnemu ministrstvu.
Nadaljnji uradnik tajne organizacije z imenom Leroy, po domače Finvilie, je bil odpuščen iz službe. Leroy je namreč v ponedeljek minulega tedna prvi prestopil stanovanje tako iskanega gangsterja Figo-na. Leroy je javil oblastem, da je Figon izvršil samomor, vendar dvomijo o tem.
Norova vlada je odstopila
Nepričakovana vest iz Rima — Moro verjetno zopet premier
LETO XVI. / ŠTEVILKA 4
Načela krščanske demokracije
m.
Krščansko-demokratske stranke s tem imenom koroški Slov enot nimamo. Naša politična organizacija, ki se zavzema za uveljavljanje krščanskih načel v javnem življenju, je Narodni svet koroških Slovencev. Vemo, da deluje med nami vrsta izrazito verskih in krščansko usmerjenih kulturnih organizacij. Vendar bi bilo napačno, ako bi kdo mislil, da je treba oblikovanje javnega mnenja prepustiti le verskim organizacijam. Politične organizacije imajo tozadevno veliko večje možnosti. O tem smo se mogli v Avstriji v zadnjih dvajsetih letih na lastne oči prepričati. Avstrijska ljudska stranka sicer ni izrazito krščan-sko-demokratsika stranka. Vendar sloni njen program na krščanskih načelih. Ta program je zastopala Ljudska stranka dosledno v svoji kulturni in gospodarski politiki ter socialni zakonodaji.
Ako uživa danes Cerkev in z njo vsak posameznik v državi vse demokratične svoboščine, potem je to v precejšnji meri zasluga stranke, ki so ji načelovali po letu 1945 'zagovorniki načel 'krščanske demokracije Figi, Raab in Gorbach ter sedanji avstrijski kancler dr. Josef Klaus. Kun-schalk, Hurdes, Drimmel, Krainer, GleiB-ner itd. so nadaljnja imena politikov, ki so zastavili svoje sile pri uvelj avl j anjjt krščanskih načel v javnem življenju za dobrobit avstrijiSkega prebivalstva. Kot pripadniki in somišljeniki nekdanje Krščan-sko-socialne istranlke so se povezali po drugi svetovni vojni z zastopniki liberalnega tabora, da zabranijo, zajeti v Avstrijski ljudski stranki, prevzem vlade po komunistih.
'Dobro vemo, da je bil del naše države zaseden tudi po Rusih ter je komunizem prvo povojno desetletje grozil Avstriji. Zagovorniki krščanske demokracije so neustrašeno opozarjali na nevarnosti marksizma za posameznika in družbo. Kar se na Čeho-slovaškem ni posrečilo, je bilo možno doseči v Avstriji. Država se je ubranila komunizma, ki zanikava im izpodkopava vsepovsod naravne krščanske osnove družbe ter tepta svobodo in demokratične pravice posameznika. Verske organizacije bi same ne bile v stanu v razmerah, kot so vladale v Evropi po letu 1945, preprečiti v Avstriji komunizma. Ne moreš se vendar 'političnemu gibanju in stranki, kot je to komunistična partija, uspešno zoperstaviti Je z Marijino kongregacijo ali s sličnimi verskimi organizacijami! Za moralno vzgojo posameznika in družbe so velike važnosti. Napram političnim stranikam, ki omejujejo posamezniku in družbi osebno, politično in gospodarsko svobodo, pa moreš uveljavljati pravičnejši, na osnovah krščanstva sloneči program le s stranko, katere predstavniki in somišljeniki branijo v njej' osnovne pravice človeštva. Te naloge je doslej Avstrijska ljudska stranka v državnem okviru vsekakor uspešno vršila.
Ideološki moment je igral v borbi proti 'komunizmu in marksizmu v Avstriji v zadnjih dvajsetih letih veliko vlogo in jo bo tudi v bodoče. Zakaj polagajo socialisti in komunisti toliko važnosti na ideološko šolanje svojih članov? Gotovo samo zaradi tega, ker se zavedajo, kako odločilno je prav to vprašanje pri formiranju posameznika im družbe ter za uvelj avlj.anje političnih, kulturnih in gospodarskih programov. Le mi naj bi bili tako kratkovidni 'ter naj bi izločili ideološko vprašanje iz političnega življenja! Večje usluge bi socialistom in 'komunistom ne mogli 'napraviti. Saj bi jim s tem izročili dejansko na milost in nemilost vsa področja javnega življenja.
Koroški Slovenci vemo tudi, v kakšno ne-
Italijamska koalicijska vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Alda Mora je nepričakovano odstopila. Moro se je odločil za ta korak :potem, ko je večina prisotnih poslancev glasovala proti zakonskemu osnutku o državnih otroških vrtcih. Zakonski, osnutek je bil odklonjen z 250 proti 221 glasovom. Za sprejem tega bi bilo potrebnih 236 glasov. Menijo, da je večje število poslancev njegove lastne stranke, to je demokristjamske, glasovalo proti vladinemu vodji. V zadnjem času je dobil Moro dvakrat večino pri glasovanju zaupnice vladi.
Skoraj nihče ne verjame, da bi bili državni otroški vrtci, proti katerim je nastopila tako desna kot leva opozicija v parlamentu, lahko povod za politično krizo, čeprav je pri tem šlo za načelna vprašanja predšolske vzgoje. Pravijo, da je padec vlade dobrodošla priložnost za Mora samega ter socialiste in socialne demokrate, ker bi tako novo vlado levega centra lahko postavili na trdnejšo podlago.
Sedanja vlada je bila druga vlada levega centra pod vodstvom Alda Mora. Pred-
Indijo je doletela strašna letalska nesreča. Letalo »Boeing 707«, last indijske letalske družbe »Air-India« je strmoglavil v steno Mont Blanca, skoraj pri vrhu te najvišje gore v Evropi. Vseh 117 potnikov in posadke v letalu je izgubilo življenje. Letalo je letelo na progi Bombay — New Delhi — Beirut — Ženeva — Pariz — London — New York.
Letalo bi moralo pristati v Ženevi v ponedeljek, ob 8. uri. Zadnji radijski stik z letalom je bil 8.07, ko se je letalo bližalo Ženevi. Potem ni bilo več vesti iz letala. Kmalu pa so izvedeli, da je letalo treščilo na Mont Blanc.
Takoj so pričela iskati pogrešano potniško letalo švicarska, italijanska in francoska letala. Po poročilih iz ženevskega sedeža »Air-India«, je letalo 'treščilo na tla v višini 4677 metrov. V času nesreče je bil vrh Mont Blanca zavit v meglo. Prav to
varnost bi se podali, zgolj narodnostno gledano, ako bi izločili ideološko plat iz našega vprašanja. Oropali bi samega sebe duše, naše organizacije in narodno telo pa srca, brez katerega ni življenja in ne rasti.
sednik Italije Saragat je sprejel ostavko vlade Mora in ga hkrati zaprosil, naj vodi vladne posle začasno dalje.
Noro sestavlja novo vlado
Takoj po odstopu italijanske vlade je državni predsednik Saragat začel posvetovanja za sestavo nove vlade, oziroma da določi osebnost, ki naj bi sestavila, vlado. Sestal se je v teku dni s številnimi vidnejšimi političnimi predstavniki Italije. V torek pa je pozval odstopivšega ministrskega predsednika Alda Mora, naj ponovno prevzame predsedstvo vlade in sestavi novo vlado. V teku eno in pol urnem razgovoru s Saragatom je Moro obljubil, da sprejme ponovno kandidaturo premiera in da bo takoj začel posvetovanja z istimi političnimi partnerji kot prej: demokristjani, socialisti, socialnimi demokrati in republikanci.
V Rimu menijo, da bo za sestavo nove vlade potrebno nekaj dni. Moro je izjavil, da ima v načrtu ojačiti kabinet z nujnimi sestavnimi spremembami. Političjni. opazovalci menijo, da namerava dati nezadovoljnežem vladne koalicije ministrske stolčke.
pa je bilo usodno za pilota letala, ker se ni mogel primemo dvigniti.
Letalo Boeing 707« je padlo na francosko stran Mont Blanca. Neki francoski helikopter je pristal blizu ostankov razbitega letala. Pilot helikopterja je povedal, da niso našli nikogar živega in da ni mogoče, da bi bil kdo živ. Kosi letala so raztreseni daleč naokoli. Mesto, kamor je padlo letalo, je blizu koče Vallot, ki stoji v višini 4362 metrov in in je 1200 metrov severozahodno od vrha Mont Blanca.
Med žrtvami nesreče je tudi najuglednejši indijski učenjak za jedrsko fiziko Horni Bhahha. Bil je zelo poznan v mednarodnem znanstvenem svetu. Bil je predsednik prve mednarodne atomske konference in na čelu indijskega atomskega zastopstva. Dr. Bhabha je bil tudi član znanstvenega sveta mednarodne atomske agencije na Dunaju. Prav sedaj je bil na po'ti na Dunaj, kjer bi moral v sredo prisostvovati važni seji.
S helikopterji so prva trupla v platnenih vrečah že spravili v Chamonix. Francoska reševalna odprava je povedala, da je delo zelo otežkočeno, ker je temperatura —30 stopinj C in razsaja pravi orkan.
Izhaja v Celovcu — Erscheimingsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
Leroy je (bil v tajni službi že od leta 1945. Nobenemu francoskemu časopisu se do sedaj še ni posrečilo izvedeti kaj o življenju in delovanju Leroya pred vstopom v tajno službo.
Sklep francoske vlade olajšuje preiskovalnemu sodniku Zollingerju delo, saj se mu je doslej posrečilo pri preiskavi dognati službene tajnosti vseh agentov. Tako je Zollimger lahko zaslišal tudi obremenjenega vodjo kabineta francoskega notranjega ministra Fraya, Jacquesa Auberta.
Pred prekinitvijo stikov z Narokom
f
Na podlagi teh preiskav je francoski preiskovalni, sodnik Zollinger izdal povelje za aretacijo maroškega notranjega ministra Ufkirja, kajti iskazalo se je, da je ta sokriv ugrabitve maroškega opozicijskega voditelja Ben Barke.
Maroška vlada je izjavila, da 'pomeni mednarodna tiralica francoskega sodnika za aretacijo maroškega notranjega ministra generala Ufkirja kršitev francosko-maroške-ga pravnega dogovora. Maroška vlada je izjavila, da mednarodne tiralice ne more sprejeti, ker pravna konvencija ne predvideva izročitev zločincev maroških državljanov Franciji in narobe.
Kakor je bilo pričakovati se je maroški kralj Hasan postavil na stran svojega notranjega ministra Ufkirja, kajti ta uživa veliko naklonjenost pri kralju. Kralj Hasan je izjavil pri neki javni prireditvi, da je ogorčen zaradi odločitve francoske vlade o aretaciji njegovega notranjega ministra. Kralj je trdil, da je bila ta izdana samo na podlagi napačnih obdolžitev.
Kot prva posledica ugrabitve Ben Barke je bila, da sta obe vladi v ponedeljek odpoklicali svoje poslanike iz Rabata, odnosno Pariza.
Politični opazovalci se sprašujejo, ali bo odpoklicu obeh 'poslanikov sledila prekinitev diplomatskih odnosov med obema deželama. Osebje obeh poslaništev je še ostalo na svojem mestu v pričakovanju nadaljnjih odločitev.
Atomska bomba izginila
V ponedeljek minulega tedna sta trčila v Španiji bombnik B-52, ki je nosil atomske bombe, in cisternsko letalo, ki ga je oskrbovalo z gorivom nad jugovzhodno obalo Španije. Obe letali sta treščili na zemljo. Pri tem je izgubilo življenje sedem članov posadke. Štirje člani posadke bombnika, ki so se spustili s padali, so padli v morje in so jih rešili ribiški čolni.
Ameriške vojaške oblasti niso hotele niti potrditi niti zanikati govorice, da je letalo B-52 nosilo atomske bombe (4), vendar brez vžigalnikov. Šele pozneje se je zvedelo, da je bilo to res in da so vse našli razen ene. V 'Okolici, kjer sta trčili letali, so opazili na stotine ameriških in španskih vojakov, ki iščejo še zadnjo pogrešano atomsko bombo. Kakor poročajo sedaj, se je posrečilo v Sredozemskem morju zapaziti četrto jedrsko bombo, ki leži 300 metrov globoko v morju in je oddaljena od španske obale pol kilometra. S pomočjo ladje za iskanje min iz morja 'bodo poskusili dvigniti nevarno orožje.
Zanimivo je, da vse iskalce redno preiskujejo v bolnici ameriški strokovnjaki. Opazili so namreč, da so bili iskalci izpostavljeni. radijskemu žarčenjn, vendar brez hujših posledic.
V »Galeriji 61« bodo v torek, dne L februarja, odprli likovno razstavo. Razstavljajo Italijani: Franchi, Garagnani, Naldi, Pasotto in Saliola. Otvoritev bo od 18. do 20. ure v navzočnosti umetnikov.
117 mrtvih pri letalski nesreči
Politični teden
Po svetu..
INDIRA GANDHI PREDSEDNICA
INDIJSKE VLADE
Nehrujeva hči Indira Gandhi je bila izvoljena (naš časopis je kratko menil že v prejšnji številki) za premiera Indije. Izvolili so jo elani obeh zbornic kongresne stranke, ki ima ogromno večino v parlamentu. Navzočih je bilo 526 članov parlamenta od skupnih 551. Indira Gandhi je dobila 355 glasov, bivši finančni miinister Desaj pa 169 glasov.
Indira Gandhi, ki je danes 48 let stara, je vdova z dvema otrokoma. Pri volitvah Nehruja in Šastrija so bili člani kongresne ■stranke enotni, tokrat pa so bili razdeljeni. Desaj ni hotel popustiti kljub pritisku nanj,. Desaj ima 69 let in pripada konservativni struji kongresne stranlke.« Bil je odločen nasprotnik Šastrija.
Ko iso sporočili izid glasovanja, so vsi poslanci pozdravili izvolitev Indire Gandhi ;z dolgotrajnim ploskanjem. Bila je izvoljena za predsednico kongresne stranke in za predsednico vlade. Tako je postala Indira Gandhi predsednica Vlade najštevilnejše demokratične države sveta in druga žena, ki vodi posle tako visokega političnega urada. (Edina žena sveta, ki je doslej vodila posle ministrskega predsednika, je bila Sirimavo Bandaraneike na otoku Ceylonu, iki jie morala mesto po volilnem porazu odstopiti.)
Ko je gospa Gandhi prišla v parlament, v katerem je bila volitev premiera, ji je neka poslanka izročila šopek; še pred tem, v zadnjem trenutku, je izvlekla poslanka iz šopka rdečo vrtnico in jo pritrdila na šal gospe Indire Gandhi! Rdeča vrtnica je bila namreč skozi 17 let simbol njenega očeta Nehruja, ki je dan za dnem nosil rdečo vrtnico v gumbnici.
Ko je (izvoljena predsednica vlade gospa Indira Gandhi čez nekaj časa prišla v stik 'z njenim nasprotnikom Desajem, mu je podala rolko in dejala: »Blagoslovite me!« Desaj, pa je odvrnil: »Kdo sem jaz, da bd vas mogel blagosloviti? Potrebujemo blagoslov vseh.« Desaj je v svojem kratkem govoru čestital novi predsednici im dodal: »Tekmovanje za (izvolitev voditelja stranke bo treba (pozabiti in ne bo smelo zapustiti za seboji nobene grenkobe.«
Gospa Indira Gandhi se je jokala, ko je potrdila svojo izvolitev, ker ji je s tem naprtila ogromne probleme Indije: razprtija s Pakistanom zaradi Kašmirja, z rdečo (Kitajsko zaradi severne meje, pomanjkanje hrane in pa strahoviti rojstni presežek dežele. V svojem prvem govoru je ,prosila stranko za pomoč in edinost.
PARIZ POOSTRUJE KRIZO
V EWG (EGS)
Ob zaključku dvodnevne konference članic šestih držav Evropske gospodarske skupnosti v Luksemburgu so sporočili, da bo 28. januarja nov sestanek. Pravijo, da sedanji poskus pomiritve med Francijo in ostalimi petimi zunanjimi ministri Evrop-'slke gospodarske Skupnosti ni uspel. Politični opazovalci so mnenja, da je konferenca prinesla celo poostritev krize znotraj te gospodarske šesterice, ki traja že pol leta.
Že v ponedeljek minulega tedna je francoski zunanji minister Couve de Murville predložil na konferenci šestih deset točk obsegajoč program, ki pa so ga njegovi kolegi odklonili. Drugi dan, to je v torek, je nato francoski zunanji minister predložil šest točk obsegajoč program, ki je bil (povezan z določenimi roki. Pri teitTso bile v prvi točki združene tri prejšnje, katere rešitev je Pariz zahteval do 1. februarja: ostati mora pravica veta, omejitev oblasti komisije Evropske gospodarske skupnosti pod vodstvom HalMeina in spojitev izvršne oblasti Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti premoga in jekla (Montanunion) ter Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) pri zmanjšanju števila osebja. Dejansko pomeni to izločitev Haillsteina. Ker je ostalih pet zunanjih ministrov odklonilo francoske zah-teve, je konferenca doživela polom.
Dne 28. januarja se bodo ponovno sestali zunanji min is tri šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, toda brez Hali-s teina.
DE GAULLE V MOSKVO
Zadnji francoski (predsednik, ki je obiskal rusko državo, je Ihil Poicare; z ruskim
carjem Nikolajem II. se je sestal leta 1914. Pol (stoletja pozneje bo to storil de Ganile. To vest je sporočil (sovjetski, veleposlanik v Parizu Zorin minuli (teden, potem ko se je raizgovarjail s predsednikom de Gaullom.
General de Ganile bo na ta način vrnil obisk bivšega sovjetskega 'premiera Hru-šoova, ko je bil leta 1960 v Parizu. Da namerava francoski predsednik obiskati Moskvo ne preseneča, iker sta deželi močno jpdpraVilii medsebojne odnose. Ne gre samo za dvostranske odnose oziroma za to, ali bo Francija kupila v Sovjetski zvezi več nafte, isladlnja pa v Franciji več (kemičnih izdelkov in ladij,. Gre za dejstvo, da je treba obe državi močneje povezati zaradi naj-novejše politike Pariza in Mosikve. To pa je vprašalnje, ko. močno zadeva mednarodno politiko.
Sovjetska zveza je najprej hotela sožitje z Združenimi ameriškimi državami in zato ni imela preveč zanimanja za Francijo. Toda 'po smrti Kennedyja ameriška politika ni dala dovolj jamstev, da bi svoje spore reševala (predvsem z Moskvo. V svoj račun je vnesla celo ikitajsko-sovjetski spor kot prvino pritiska na Sovjetsko zvezo. Ko so se pozneje Združene države Amerike zaposlile v vietnamski vojni in pokazale veliko simpatije za Zahodno Nemčijo, je postal de Gaulle mnogo privlačnejši. Ta se je s svojim odporom proti ameriški vojni politiki v Vietnamu in večstranskim jedrskim silam Organizacije severnoatlantskega pakta vrinil kot naravni zaveznik Sovjetske zveze na širokem 'političnem področju.
Na drugi strani je tudi res, da je Francija v težavah, posebno z Zahodno Nem-
Gospa Indira Gandhi, ki vlada 450 milijonom Indijcev, je danes edina ženska na svetu kot ministrski predsednik. S politiko se bavi že od otroških let, to je z 12 leti.
čijo (zaveznica na papirju), zato išče zaveznikov v Evropi. Zahodnoevropske države so preveč odvisne od Združenih ameriških držav, da bi lahko učinkovito pomagale Franciji v boju proti morebitnemu rojstvu nemškega militarizma. De Gaulle tudi pravi, da je mogoče doseči evropsko vamost samo s sporazumom, ki ga bodo sprejele vse zahodne dežele z vzhodnoevropskimi vred. Tako bi rešili, po francoskem mnenju, nemško vprašanje: problem meja, obarožitev in združitev.
in pri nas v Avstriji
LUDSKA STRANKA - ALI
LJUDSKA FRONTA?
Kot je bilo pričakovati in kot se podobno v takih slučajih vsepovsod dogaja, postaja predvolilna borba tudi pri nas, v Avstriji, iz tedna v teden bolj, napeta. Vse stranke hitijo s pripravami za čimprejšnjo sestavo kandidatnih list po vseh zveznih deželah, v kolikor tega že niso storile.
Letošnje marčne državnozborske volitve pa so pridobile na svoji pomembnosti še posebno zaradi tega, ker hoče levičarsko usmerjena (politična skupina na vsak način doseči absolutno večino glasov in tako seveda 'tudi pravico, postaviti zveznega kanc-lerjia. V ta namen je pozvala KPOe (komunistu.) svoje pristaše, naj glasujejo za socia-,Mistične kandidate po vsej državi razen v 4. 'volilnem Okrožju (t. j,, severovzhodni del Dunaja), kjier bo samostojno kandidirala, o čemer smo deloma že zadnjič poročali.
Odmevi na ta daljnosežni komunistični .korak pa so seveda iz dneva v dan močnejši im po svoje prikrojeni. SPOe izjavlja, da, so komunisti lahko sklenili, kar so hoteli, kajiti socialisti niso na ta posvetovanja imeli nikakega vpliva in tudi niso prevzeli nikakršnih obveznosti. Vse drugače pa seveda gleda na ta komunistični sklep OeVP in tako imenovano nevtralno časopisje. Pretekli teden se je o tem ,ponovno ‘izčrpno bavil zvezni svet OeVP (Ljudske stranke) pod (predsedovanjem državnega kanclerja dr. Klausa. Ta je v svojem obširnem referatu prikazal stanje in posledice, ki 'izvirajo iz tega sklepa KPOe oziroma se bodo dejansko šele pojavile. Postavil jie trditev, da lista 2 (t. j. socialistična) dejansko obstoji iz KPOe in SPOe. Nato je ostro ožigosal ravnanje socialistov, ki hočejo nevarnost rdeče ljudske fronte omalovaževati in prikazovati kot brezpomembno. Zato marsikdo vprašuje, da li je 'še podana možnost sodelovanja oziroma dosedanje koalicije med OeVP im SPOe, ker je ta zašla tako daleč na levo.
V tej zvezi je tudi dr. Klaus izrazil svoje mnenje o tem novem stanju itn je izjavil, da je
DOSEDANJA KOLICIJA -
PREŽIVETA
»Okrepitev te volilne liste SPO + KPO bi pomenila potrditev, oslabitev pa obsodbo tega levičarskega kurza,« j,e nadaljeval dr. Klaus. »Ljudska stranka za sedaj stoji na stališču, da j,e postala koalicija med njo in SPOe v dosedanji obliki brezpomembna zaradi socialistične sabotaže. Ljudska stranka v tej volilni borbi nastopa proti vodstvu SPOe, ne pa tudi proti dosedanjim socialističnim volivcem ... Bacil komunizma v Avstriji je bil vedno in je še danes le
majhen. Dejanska nevarnost pa obstaja v tem, ker je velika socialistična stranka s svojim dosedanjim vodstvom .postala dovzetna za ta bacil. Končna odločitev je sedaj pri volivcih: oni naj 6. marca izrečejo sodbo o 'tem, če je bilo opravičeno, Socia-listicno stranko tako daleč na, levo okre-niti... «
Nato se jie dr. Klaus med drugim dotaknil tudi tako imenovane »male koalicije«, t. j,, povezave SPOe z Liberalno stranko (FPOe) in v tej zvezi pripomnil, da je bil predsednik FPOe Peter svoječasmo pripravljen »služiti pod dr. Pittermamnom in je šele po propadu te ,male koalicije’ zopet prešel v opozicijo«.
POLITIČNI VELMOŽJE
S POPOTNO PALICO
Če so se najbolj znane in najodgovornejše (politične osebnosti že pri vseh dosedanjih volitvah (posebno pri državnozborskih) zavedale važnosti pridobitve osebnega stika z volivci, jim je to za prihodnje (marčeve) državnozborske volitve še tembolj pred očmi. Zato so te dni skoraj vsi vidnejši politiki vseh strank — začenši od kanclerja dr. Klausa in podkanclerja dr. Pittermainma — hočeš nočeš morali vzeti v roke popotno palico in kovček in zapustiti udobni Dunaj z njegovimi »toplimi zapečki«. Saj, bo treba obiskati volivce v vseh nekoliko važnejših krajih, jim zopet obljubljati vse mogoče in nemogoče in jih prepričevati, da je edinole stranka, ki jo on (politični (govornik) zastopa, na pravi poti in da le ona hoče delovati v blagor države in volivcev. Koliko in kako jim bedo volivci verjeli, bomo videli oziroma slišali v nedeljo, 6. marca, zvečer. Upajmo, da ne bomo doživeli kakega neprijetnega presenečenja (n. pr. prevelike volilne abstinence, katera niti ne bi bila tako presenetljiva z ozirom na dosedanje številne predvolilne obljube naših vidnih politikov im tem obljubam sledečo neizpolnitev po volitvah)!
Nekaterim teh »volilnih popotnikov« so ta potovanja kaj, malo pogodu, kajiti pri tem mrazu (upajmo, da bo kmalu bolje!) se vozki iz kraja v kraj in večer za večerom pred volivci napenjati svoje možgane in govorilni organ nikakor ne bo prijetno. Ta in oni bi tudi najraje vzkliknil z našim Prešernom: »Oj predpust, ti čas presneti!«, misleč pri tem, koliko bolj prijetno bi bilo eden ali drug večer iti kot povabljeni častmi gost na kako renomirano predpustno zabavo, ki jih bo v teh tednih toliko, oj toliko na Dunaju, in sedeti ob šampanjcu v prijetni družbi znancev im dam z dragimi, očarljivimi toaletami in se ob milo donečih zvokih plesne glasbe zi-
SLOVENCI
d tun a in po šoetu
Ob 2. obletnici smrti Ksaverja Meška Ob drugi obletnici smrti pisatelja Ksaverja Meška je priredil 11. januarja literarni klub Slovenj Gradec spominski večer v dvorani glasbene šole v Slovenjem Gradcu. Najprej so zavrteli film Boža Metelka Meškova zadnja pot, nato je imel uvodno besedo Tone Turičnik. O Meškovem dela je govoril Viktor Smolej. Predvajali so tudi film Stanka Kotnika Slike iz Meškovega življenja in magnetofonski zapis pogovora s Ksaverjem Meškom. Odlomke Meškovih del pod naslovom „V koro-škilr gorab” so brali Jerica Marzel, Miro Prus, Ida Srebotnik, Ivan Srebotnik in Jože Telban. Namesto odmora je bil na sporedu glasbeni in terme z/o: pianistka Danica Savinek je zaigrala Griegoveg.t Metuljčka.
Rudolf Franci poje v Slovenskem oktetu Slovenski oktet je moral po smrti tenorista Janeza Lipuščka na izpraznjeno mesto postaviti novega pevca, da bi lahko nadaljeval svoje kulturno poslanstvo. Novi prvi tenor je prvak ljubljanske Opere Rudolf Franci.
Komponist Lucija M. Škerjanc v Zahodni Nemčiji
Profesor Lucijan Marija Škerjanc je v Saarbriicke-nu v Zahodni Nemčiji prisostvoval koncertu in radijskemu snemanju svojega levoročnega klavirskega koncerta. Igral je pianist Siegfried Rapp iz Vzhodne Nemčije s spremljavo radijskega orkestra.
Slovenski župnik v Bredgevillu V Bredgevillu v župniji sv. Barbare v Združenih državah Amerike so Slovenci z velikim veseljem pozdravili novega slovenskega župnika g. J. Cvelbarja. Njihovo veselje je bilo tem večje, ker je župnija jpo 30 letih dobila zopet slovenskega župnika. Župnijo sv. Barbare je pred dobrimi 70 leti ustanovil župnik Zalokar.
bati v 'taktu dunajskega valčka skozi krasno razsvetljeno dvorano! Tako pa se bo moral vsem 'tem užitkom in udobjem odpovedati. (Mogoče pa se bo kateri od njih .spomnil in bo denar, ki bi ga zapravil na enem ali drugem 'takem zabavnem večeru, naklonil v kak dober namen, n. pr. za poplavi jence ....!),
KOROŠKA - Z »RDEČO LUČJO«!
Nedavno je bilo izdano poročilo, koliko je v proračunu vsake posamezne zvezne dežele namenjeno pospeševanju napredka obrtnega gospodarstva. Na prvem mesitu je Nižjieavstmjsko, sledi ji Zgornja Avstrija itd. Koroška je na žalost na zadnjem mestu. Od celotnega proračuna je bilo v ta namen porabljeno na Nižjeavstrijskem 0,81 odst., — največ od vseh zveznih dežel; najnižji odstotek deželnega proračuna je namenila za gospodarski napredek Koroška 'in sicer le 0,2 odst! Vodilni tukajšnjii deželni možje bodo morali v tem pogledu na vsak način ilzipremeniti svoje nazore in posvetiti več skrbi in materialnih sredstev v ta namen, slicer bo Koroška gospodarsko še bolj' nazadovala oziroma vsaj ne 'bo mogla uspešno (tekmovati z ostalimi, go-spodarsko bolje stoječimi avstrijskimi deželami!
IZ LITERARNEGA SVETA:
Pred 175 leti je bil rojen veliki Grillparzer
V Burgteatm skoro državni praznik
Pred 175 leti, 15. januarja 1791, se je rodil na Dunaju kot sin advokata pesniški genij Franz Grillparzer. Kot 25-letniik, to je leta 1816 je izšel njegov prvenec, usodna tragedija »Die Ahnfrau« (Prababica), ki ga je predložil Schreyvoglu v Burgteatm. Ta je takoj spoznal pisateljev talent in leto pozneje uprizoril delo v »Teatru am der Wien«, in sicer je imela uprizoritev sijajen uspeji.
Vendar Grillparzer jev triumfalni uspeh, Ikii ga je s tem delom postavil v prvo vrsto nemških dramatikov, ni prav nič spremenil nevoščljivosti njegovih predstojnikov, pod katerimi je umetnik že od nastopa državne službe leta 1813 močno trpel. Že do tedaj je spremljala mladega Grillpar-zerja nesreča za nesrečo. Ko mu je bilo 18 let, je umrl njegov oče, ki je še malo pred svojo smrtjo izgubil celo svoje premoženje. Tako mu ni preostalo nič drugegn, jkakor da je poučeval dijake in si je na ta način plačeval svoj študij na juridični fakulteti 'ter podpiral siromašno mater, svoje brate in sestre. Vse to je pospeševalo v njegovi duši nagnjenje k otožnosti in samoti.
Toda pod udarci usode, kot na primer samomor njegove ljubljene matere zaradi verske blaznosti, je njegovo započeto delo »Medea«, kljub ponovnemu uspehu njegovega »Sapha«, močno trpelo, tako da je moral »Medeo« prekiniti in iskati duševnega miru in notranjega ravnotežja v 'potovanju po Italiji. Vsi ti udarci usode bi morali, po ljudskem mnenju, vendar še celo krepki njegovo umetniško moč in osebnost. Zakaj ne bi mogel prav Grl 11-parzerju Bog reči, kako trpi? Uspehi njegovih uprizoritev — tudi »Medee« — govorijo za to. Toda, kako naj 'bi se ubogi člb-vek nasproti postavil, če mu oblasti prepovedo, ali bolje rečeno, če nekemu pisatelju zamaše usta, in če (to ne gre, enostavno zabranijo objaviti njegove stvaritve.
Grillparzerjev manuskript »Konig Otto-kars Gluck und Ende« (Sreča in konec kralja Otokarja) je ležal, n. pr. dve leti pri cenzurni oblasti. Ta pa je javila Burgteatru, ki se je zanj zanimal, da se je delo izgubilo. In samo' slučajno je prišla stvaritev na dan, ker se je nekega dne cesarici zahotelo citati Grillparzerjevo tragedijo »Sreča in konec kralja Otokarja«. Po prodornem uspehu dela v Burgteatru so ta slavospev Avstriji in Habsburžanom na nesramen način izrabili za politično hujskanje proti pisatelju.
To je doseglo svoj višek, ko jie ono jutro po ogromnem uspehu premiere Grillpar-zerjeve visoke pesmi, zvestobe, vdanosti in čuta dolžnosti avstrijskega človeka, v delu »hi n trener Diener seines Herra« (Zvesti sluga svojega gospoda) c. kr. (cesarsko kraljeva) dunajska policijska direkcija, po iz-
rečnem cesarjevem naročilu poskušala pokupiti ves material »Zvesti sluga svojega gospoda«, da bi potem za zmerom izginilo.
Da je tudi v duhovno-otožni komediji »Weh dem, der liigt« (Gorje onemu, ki laže) 'rdeča mit, ki se vleče skozi celotno delo, »avstrijska misel«, jo radi spregledamo, ali danes mogoče ne vemo zanjo. Ko je to delo »Gorje onemu, ki laže«, ki je nastalo za 'njegovo najboljšo stvaritvijo »Des Meeres und der Liebe Wellen« (Valovi morja m ljubezni) in pravljično igro »Der Tratim ein Leben« (Sanje so življenje), doživelo pri premieri neuspeh (izžvižgano od nahujskane drhali), je genija Grillparzerja zadelo v dno duše, da se je odslej popolnoma odtegnil javnosti. V hiši sester Frohlich, pri katerih je živel od leta 1849, je-napisal še ostanek svojih stvaritev, tako n. pr. »Bru-derzwist in Habsburg« (Bratski razdor v Habsburgu) in »Die J itd in von Toledo x (Židinja iz Toleda), ki pa jih je hranil v svojem predalu. Tudi ni dovolil novih izdaj že prej na svitlo danih njegovih del. Tako je bil porabljen veliki avstrijski domoljub in pesnik cesarske himne. Razdiralna •taktika neumetnostnih institucij in zadržanje njegovih službenih predstojnikov, ki so se morali ravnati po smernicah višjih oblasti (velja tudi še danes) so dosegli svoj namen!
Ko je leta 1851 vodil Burgteater Hein-riih Laufoe — brezkompromisna umetniška osebnost — je zopet uprizarjali Grillparzerje-va dela in ves kulturni svet je spoznal enega največjih književnikov. Z velikimi častmi so proslavili njegovo 80-letndco, ki jo je pisatelj vzel na znanje z resigniranim »prepozno«. Lahko je bilo sedaj častiti nebogljenega starčka, saj ni bil, po popolnem uničenju, nič več nevaren. In ko je leta 1872 književnik umrl, je bil že veliki Grili-
parzer z vsemi častmi, v bližini komponistov Beethovna in Schuberta, pokopan.
Veličasten pogreb in pozneje posmrtna slava, to so značilnosti, ki jih ljudje običajno podarjajo svojim najpomembnejšim umetnikom potem, ko so jih v njih življenju čim bolj ovirali in žalostili, da se le ne bi mogli razcvesti v svojem duhovnem dejanju in nehanju.
V Burgteatm svečanost kot pri državnem aktu
V	najznamenitejšem gledališču nemškega jezika, v dunajskem Burgteatru so te dni izredno počastili 175-letnico Grillparzer-jevega rojstva. Bila je to slovesnost, podobna skoro državni proslavi. In to zopet ne brez smisla. Kajti kakor je v svojem slavnostnem govoru avstrijski prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič tako lepo podčrtal, je dejanje in nehanje ter bitje in žitje te anititetične pisateljske narave v vsem svojem duhovnem bogastvu istovetno z lastnostmi avstrijskega človeka (kar sta Egon Friedel kot »pomanjkanje korajže do samega sebe« in Hans Waigel kot »beg pred veličino tisočletnega avstrijskega otroka« tako pravilno označila). V njem, je dejal prosvetni minister dalje, se združuje »svobodomislec in reakcionar, jožefinsko-pro-svetljeno in baročno-metafizično« v eno celovitost. Je klasik in romantik hkrati, zgodovinsko-domovinski in zaseben, pesimističen in kritičen in vrhu tega prvi »moderni pisatelj« — psihološki analitik, 100 let pred Freudom.
V	začetku j.e direktor Burgteatra profesor Hausermann v pozdravnem govoru pokazal Grillparzerja kot spomenik in opomin, kateremu se hoče Burgteater v zahvalo oddolžiti s tem, da bodo njegova dela danes in v prihodnosti, poleg antičnih, Shakespearovih in Raimundovih stvaritev, vzeli v železni repertoar tega znamenitega gledališča.
V celovškem Mestnem gledališču uprizarjajo tačas dramo češkega dramatika Pavla Kohuta, po znanem romanu slavnega francoskega fantastičnega romanopisca Jula Verna „Die Reise um die Erde in 80 Tagen” (Potovanje okoli sveta v 80 dneh). Delo je bilo že večkrat dramatizirano in je nazadnje postalo znano po istoimenskem filmu. Slon na kolesih, delo slikarja Wernerja Lossla, ki je tudi »obče rešil scenerijo naturalistično, to je posluževal se je pri svoji zamisli grafično-sli-karskih sredstev.
Ob 150-letnici rojstva sv. Janeza Boška
Dne 31. januarja 1888, ko je v baziliki Marije 'Pomočnice v Turinu v Italiji zvonilo zjutraj angelsko češčenje, je angel smrti poklical k Bogu po plačilo duhovni-ka-svetniiika, apostola mladine, sv. Janeza Boška; zato je sveta Cerkev postavila njegov praznik na 31. januar.
V	tem letu pa obhajamo 150-letni jubilej rojstva sv. Janeza Boška. Po vsem svetu se bo ta praznik obhajal v vseh cerkvah in hišah, kjer delujejo Don Boskovi si-novi-sailezij anoi.
V	skromni vasici Beki, pod visokimi Alpami v severni Itailiji, se je 16. avgusta 1815 rodil otrok, sin revnih kmečkih staršev Franceta in Marjete BoSko in dali so mu ime Janez. Kakor oni sv. Janez, (ki je ob Jordanu pripravljal pot Gospodu fin bil glasnik njegove slave, prav tako je vstal, ali bolje je Marija vzbudila svojega glasnika, ki bo razširjal njeno čast po vsem svetu!
11. maja 1817 je malemu Janezku umrl oče France. Sam je pozneje zapisal o očetovi smrti italkole: »Se dve leti mi ni bilo, ko sem izgubil očeta, ne spominjam se ga, samo to se spomin j am, ko so vsi odhajali iz mrliške sobe, je tudi mane mama prijela za rolko im mi žalostno rekla, pojdi Janezek z mamo saji očeta nimaš več. Ko mi je to rekla je glasno zajokala im ko sem jo ''ddel, da jokai, sem začel jokati tudi jaz.
To se mi je nepozabno vtisnilo v spomin.«
Tako je poznejši apostol mladine in oče toliko sirot sam že kot otrok postal sirota. Bog pa mu je dal mamo Marjeto, ki je bila globoko vama mati. Poznala je moč krščanske 'vzgoje, že majhnega je učila moliti in mu pogosto ponavljala misel: »Bog te vidi«. S tem ga je vedno spominjala na božjo vsevednost in pričujočnost.
Papež Pij IX. je sv. Janezu Bosku osebno naročil, da mora zapisati vsa videnja, ki mu jih je dal dobri Bog, da se ohranijo.
Ko jie imel Janezek 9 let, je imel prvo videnje v katerem mu je Jezus pokazal njegov sveti poklic in polje na katerem bo delal v svojem življenju. Videl je fante, ki so se igrali, pretepali, preklinjali, vrgel se je med nje in jih začel pretepati, pa ga je poklical Jezus in mu rekel: »Ne s pretepanjem, ampak z lepa, s krotkostjo iin ljubezni jo si boš pridobil te prijatelje, pouči jih kako grd jie greh in kako lepa je čednost.« »In kdo ste vi,« je vprašal Janezek. »Jaz sem sin tiste, ki te je tvoja mati naučila jo pozdravljati trikrat na dan, ko zvoni, njo ti bom dal za učiteljico — Miarijo.« Nato mu pokaže — nič več ni bilo dečkov, ampak same divje zveri; ustrašil se je in zopet mu reče: »Poglej« — in namesto zveri so bila sama krotka jagnjeta. »Tu je tvoje polje dela, postati moraš iponožen, srčen in močan. To kar si videl
sedaj, to se bo godilo z dečki,« mu je napovedala Marija.
Desetletnega Janezka je mama Marjeta pripravila na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo im ko je videl njegov župnik Si-smondo, kako jie bil lepo pripravljen in dobro znal, mu je dovolil, da je za Veliko noč prejel prvo sv. obhajilo. Od tega dneva je vedno iskal prilike, da je zbral otroke in Jih poučeval v katekizmu, vse kar ga je naučila njegova mati.
V šolo je hodil Janezek v Murialdo h 'kaplanu Jožefu Kaloso. Temu je tudi zaupal, da želi postati duhovnik samo zate, da bi mogel skrbeti za otroke in jih učiti kršlčansiki nauk, saj. otroci spočetka niso hudobni, taki postanejo šele pozneje, ker se nihče za nje ne briga. Svojo šolo je nadaljeval v Kastelnovo, tako da je vsaki dan prehodili peš 20 km 'poti tja in nazaj, pozneje pa se je tako vzdrževal, da je pomagal obrtnikom pri njihovem poklicu, da si jie zaslužil vsakdanji kruh in je mogel nadaljevati z učenjem. Tako se je dobro naučil čevljarske mazanske im krojaške obrti, ki> mu je pozneje, ko je 'Ustanavljal obrtne šole vse talko prav prišlo.
Ko je študirali v Kjieriju je zaupal svojemu župniku, da želi postati frančiškan. Župnik je prosil mater, da bi ga pregovorila. Ko sta se srečala, ga jie mati vprašala, če res misli postati redovnik. »Res mati, pa mi vendar ne 'boste branili?« Tedaj mu je mati odgovorila sledeče: »Vedi Janezek, revna sem se rodila, revno živim
Veliki avstrijski književnik Franz Grillparzer,
čigar 175-Ietnice rojstva se je te dni spominjal ves literarni svet.
Potem je Dunajska filharmonija zaigral« prvo izvedbo kompozicije »Simfonični prolog« Franza Sahnhoferja; prijetno zveneče delo, v katerem se lepo združujejo patos, veselost, melodija in dinamika v zaokroženo celoto.
Devet odličnih igralcev Burgteatra je potem podalo z visoko umetniško kvaliteto odlomke iz Grillparzerjevih stvaritev: Ewa'ld Balser je bral moško in jasno iz osebnega življenjepisa jedko opisano srečanje z Goethejem »Besuch in Weimar« (Obisk v Weimarju), kjer se književnik srečuje z Goethejem. Fred Liwer pa je mečno zbrano recitiral pesem »Zu Mozarts Feier« (K Mozartovemu prazniku),- medtem ko je Katbe Gold podala »Abschied von Gastein« (Slovo od Gasteina) s pravo lirično predanostjo.
Iz odlomka »Hanibal in Scipio« so odlično igrali sceno: Kurt Meisel, Alexander Trojan in Heinz Ehrenfreund. In ko sta potem nastopali igralki Martha Wallner (Medea) in Judith Holzmeister (Libuša), so poslušalci kar sapo zadrževali, tako živo sta umetnici podoživljali svoji junakinji.
Predno pa je po državni himni občinstvo ganjeno zapustilo Burgteater, je zaključil slavje znameniti Horneckov slavospev Avstriji iz »Otokarja«, ki ga je z vsem srcem globoko podal Josef Meinrad.
DVORNI SVETNIK DR. RUDAN UPOKOJEN
Konec leta 1965 je bil upokojen zaslužni vodja kulturnega oddelka Koroške deželne vlade dvomi svetnik dr. Othmar R u d a n . Z njim je izgubila Koroška osebnost, ki je mnogo pripomogla h kulturnemu življenju naše dežele.
Krščanska kulturna zveza, katere pospeševalec in podpornik je bil poslavljajoči se kulturni referent, se zahvaljuje tem potom namestniku direktorja deželnega urada dr. Othmarju Rudanu za njegovo pomoč in razumevanje za vse potrebe Kulturne zveze in mu želi še mnogo let zdravja polnega življenja in zasluženega počitka.
in revna hočem umreti, če želiš postati svetni duhovnik iln boš nesrečnež, kdaj obogatel, me ne bo nikoli k tebi. Le zapomni si to!«
Bogoslovje je študiral v Kjieriju in po odlično dovršenih študijih so gorečega bogoslovca posvetili v duhovnika. Posvečen tj,e bil 5. junija 1841 v Turinu.
Lape so besede matere Marjete, ki mu jiih je 'govorila Ob novi maši. »Duhovnik si, mašuješ, odslej boš vedno bližji Jezusu, •toda vedi, maševati pomeni trpeti, tega ne boš takoj opazil, a pozneje 'boš spoznal, da je imela tvoja mati prav. Prepričana sem, da boš odslleji vsak dan molil za me, sedaj, ko živim lin ko bom umrla, to mi je dosti. Ti sedaj skrbi samo za zveličanje duš in ne za me.«
Šest mesecev pozneje, 8. decembra 1841, čaka Don BoSko oblečen za sv. mašo v zakristiji cerkve sv. Frančiška Asiškega. Vstopi mlad deček; zakristan želi, da gre z duhovnikom, da bi mu stregel pri maši. Ker fant tega ne zna, ga zakristan začne pretepati, Don Boško pa, ko vidi, da je fant zbežal, zahteva, da zakristan fanta pokliče nazaj,, češ da je njegov prijatelj. V prijaznem pogovoru Don Boško spozna, da je fant Jemej Carelli, sirota brez očeta in matere, brez doma in kruha, nepismen in nepoučen. Povabi ga k sebi zvečer in fant vesel pride, oba poklekneta in Don Boško z molitvijo ene Zdrave Marije začne veliko delo vzgoje zapuščene mladine. Že čee
(Nadaljevanje na 5. strani)
Naše prireditve
Dekleta šmihelske fare uprizorijo v nedeljo, 30. januarja, ob pol treh popoldne v Št. liju v farni dvorani igro VESTALKA.
Vsi prisrčno vabljeni.
Šmihelska dekleta vabijo vse od blizu in daleč na igro
VESTALKA,
Cefovec proglašen za olimpijsko mesto
ki jo priredijo v nedeljo, dne 30. januarja, ob 7. uri zvečer pri Antoniču na Reki.
Na to lepo igro pridite vsi!
Vabilo
Farna mladina Žitara ves in okolica uprizori Špicarjevo igro
REBRCA IN BILŠTANJ ALI ZADNJI VITEZ REBRČAN
v Železni Kapli v farni dvorani v nedeljo, dne 30. januarja 1966, ob 12. uri
Med odmori igra »Instrumentalni trio« s pevcema iz Št. Vida v Podjuni.
ŠKOFIČE
(Prireditev)
Tradicionalna kulturno-prosvetna prireditev Slovenskega prosvetnega društva bo v soboto, dne 5. februarja 1966, ob 19.30 uri v gasitilmi Burger v škofičah.
Sodelujejo: Pevski zbor iz Škofič, Hodiš, Loge vesi ter po radiu ,znani ansambel »Mihe Dovžana« Az Gorenjske in inštru-mentalni kvintet s solisti iz Škofič, na programu pa so tudi šaljivi prizori in mladinski pevsiki nastop.
Za prosto zabavo in ples skrbi godba «Veseli Rožani«.
PLIBERK (t Josef Piko)
V soboto je nenadoma preminul g. uradni svetnik Josef Piko, ki je bil nastavljen pri okrajnem glavarstvu v Celovcu. Gospoda Pika smo vsi poznali in spoštovali kot ustrežljivega in prijaznega človeka. Zato je izguba za vso našo okolico velika.
Domačim in gospe izrekamo naše iskreno sožalje.
Loga ves, 24. januarja 1966.
Pred zbranimi koroškimi novinarji je načelnik »Veselih mestnih sodnikov« grajski 'grof naznanil program za »Koroški kongres norcev«, ki bo 15. februarja v Celovcu, in sicer v velika dvorani Delavske zbornice. Patronat (pokroviteljstvo) za to veliko prireditev so prevzeli »Veseli mestni sodniki«. Spored tega zabavnega večera bo trajal kar tri ure.
Na »Koroškem kongresu norcev« bodo navzoča zastopstva iz Lienza, Oberdrau-iburga, Spletala, Beljaka, Št. Vida ob Glini, Woifsberga in Celovca, medtem ko Kot-schach ne bo več sodeloval, kot prejšnja leta, ker hočejo pust sami praznovati.
Da pa bo v dvorani boljše razpoloženj c, bodo obiskovalci program lahko spremljali pri pogrnjenih mizah. Veseli večer »Koroški kongres norcev« hodo ponovili dva dni pozneje, t. ji. 17. februarja, prav talko v veliki dvorani Delavske zbornice, da hi tako dali priložnost še drugim Celov-čanom, ki niso videli premiere. Dne 19. februarja bo prenašal Radio Celovec 100 minut programa prvega »Koroškega kongresa norcev«.
Na pustni torek, 22. februarja, bodo »Veseli mestni sodniki« proglasili mesto Celovec za olimpijsko mesto dobre volje, veselja, šaljivosti in razbrzdanosti. Magistrat pa bo Olimp. Uradno se bo pričelo veselo pustno rajanje ob 9. uri na Glavnem trgu, iiki se bo raztegnilo na celo notranje mesto. iPopoldne »e 'bo razvil pustni sprevod z velesejma in bo krenil po mestnih ulicah.
Omembe vredno je še, da so »Veseli mestni sodniki« tudi letos, kakor lani, izdali veseli pustni časopis »Ratsch Thresl« .{Klepetava Reza), v katerem čitamo vrsto šaljivih štorij, pa tudi nekaj pristnih, resnih sestavkov. »Ratsch Thresl« ima 20
SUZANA KOSCHIER - RAINER v imenu vseh žalujočih.
.........
'Strani: s sijajnimi slikami in jo lahko kupite v vseh trafikah, knjigarnah in pri vsakem kiosku (prodaj,alnici s časopisi).
Na.koncu prosijo »Veseli mestni sodniki« vse one, ki se hočejo posamezno ali v skupinah udeležiti pustnega sprevoda, naj, to javijo na naslov: Stadtverkehrsibiiro, Rlagenfurt.
QLEDALIŠCE
Petek, 28. januarja, ob 19.30: Orpheus in der Untervvelt (Orfej v podzemlju); opereta Jeana J. Offenbacha; 11. predstava za F-abonma in GWG-petek; 8. predstava za GWK-petek in podeželski petkov abonma. — Sobota, 30. januarja, ob 19.30: Die Reise um die Erde in 80 Tagen (Potovanje okoli sveta v 80 dneh). — Nedelja, 30. januarja, ob 15. uri: Orpheus in der Untenvelt (Orfej v podzemlju); 9. predstava za GWK-nedelja; 8. predstava za podeželski nedeljski abonma. — Sreda, 2. februarja, ob 19.30: Die Kluge (Modra), opera Carla Orffa in balet Joan von Zarissa Wemerja Egka; 12. predstava za M-abonmd in GWG-sreda; 9. predstava za GWK-sreda. — Četrtek, 3. februarja, ob 19.30: System Fabrizzi, komedija Alberta Hussona; 14. predstava za abonma-D in GWG-&-trtek; 11. predstava za GWK-četrtek.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 30. L: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 31. L: 14.15 Poročila. Vremenska slika; objave. Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slov. oddaj), športni mozaik. Prof. M. Rus: Kaj pravite k temu? 18.00 Za našo vas. — TOREK, L 2.: 14.15 Poročila. Vremenska slika; objave. Iz zdravnikove beležnice. (Dr. J. Glančnik: O boleznih, ki se kaj rade pojavljajo pozimi). Beremo za vas (9.). (M. Turnšek: Stoji na rebri grad.) — SREDA, 2. 2.: 14.15 Poročila. Vremenska slika; objave. Ob 150-letnici rojstva Janeza Boška in o delu salezijancev v Avstriji in po svetu (A. Cvetko). — ČETRTEK, 3. 2.: 14.15 Poročila. Vremenska slika; objave. Pisane melodije. - PETEK, 4. 2.: 14.15 Poročila. Vremenska slika; objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Poskočne viže. Beremo za vas (10.). (M. Turnšek: Stoji na rebri grad.) — SOBOTA, 5. 2.: Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila). 18.25 Vse za dobro voljo. (Glavno besedo ima brihtna glava Jaka Smodlaka.).
Uspešna reklamna akcija koroških Uawzu#nH.LU zadrug
Kot javlja Koroška deželna zveza avstrijskih konzumnih zadrug, je v zadnjih treh mesecih preteklega leta izvedena akcija za pridobivanje novih članov pod geslom „Ljudje našega časa” (Men-schen unserer Zeit) dosegla zelo lep uspeh. Od 1. oktobra do 31. decembra je v tri koroške konzumne zadruge pristopilo skupno 1331 novih članov.
Precejšen delež pri tem uspehu je imelo osebje konzumnih zadrug in v članskih odborih posameznih poslovalnic delujoči krajevni funkcionarji, kjer so ženske med njimi še posebej zaslužno delovale.
ZAHVALA
Ob veliki, nenadomestljivi izgubi našega dobrega strica, gospoda
Matevža Rainer
pd. Sušnika v Logi vesi
se iskreno zahvaljujem domačemu gospodu župniku Francu Repniku za ganljive poslovilne besede, dalje č. g. dekanu Rihardu Kanduthu, sosednim c. gg. župnikom Alojziju Nadragu, župniku Petričiču ter prof. dr. Pavlu Zablatniku. Prisrčno se žahvaljujem vsem govornikom ob odprtem grobu, dalje domačim pevcem za žalostinke doma in ob odprtem grobu.
Pravtako hvala izseljencem, požarni hrambi, znancem in prijateljem, kateri ste v tako velikem številu spremljali rajnega na njegovi zadnji poti. Ne nazadnje se zahvaljujem zdravniku g. dr. Francu Krajgerju za njegovo požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni kot tudi vsem darovalcem cvetja in vencev. Vsem še enkrat prisrčen »Bog plačaj!«

MESTNI IN OBČINSKI SVET METNE OBČINE PLIBERK
Konzumna zadruga CELOVEC je zaznamovala kot uspeh te reklamne akcije 677 novih članov, konzumna zadruga BELJAK 565 novih pristopov in konzumna zadruga SPITAL 89 novih članov. Zanimivo je, da je precejšen del teh h konzumnemu gibanju pridruženih članov mlajši od 40
6. številka »Information"
Klub slovenskih študentov na Dunaju je izdal pred kratkim novo številko svojega glasila »Information«. Je to že 6. številka, iz katere izve nemška javnost, kaj se je dogodilo najvažnejšega v gotovem obdobju med Slovenci na Koroškem. Posamezne številke prejemajo tudi razna uredništva.
V 6. številki je posvečen prvi članek kulturnim in političnim stikom Koroške s Slovenijo, sledi nato poročilo o študijskem seminarju Lige za človečanske pravice v Skoči janu, delu Federalistične unije evropskih manjšin ter obširno poročilo o delovanju Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Spominu dr. Petka je posvečen nadaljnji prispevek. Posebno je poudarjena njegova politična vloga med obema vojnama, ko je zastopal koroške Slovence v deželnem zboru. »Študijski dnevi kluba«, »Srečanje avstrijskih manjšin v Celovcu«, »Kulturno delovanje na dvojezičnem ozemlju«, »Zbor Gallus-Peteliki v Nizzi« so nadaljnji članki, ki jim sledijo poročila iz literarnega življenja koroške mladine.
Izgleda, kot da gre pri »Information«, ki’ je tokrat še 'posebno skrbno in spretno urejena, za že znana in zastarela poročila. Vendar to nikakor ne drži. Ta videz nastane le zaradi tega, ker poznamo vsebino deloma že iz naših listov. Treba pa je vedeti, komu je »Information« namenjena, nemško-govoreči avstrijski javnosti. Za njo pa je vsekakor večina prispevkov nova. Tudi ime »Information« že pove, da list ne namerava kaj drugega, kot le informirati. To poslanstvo lepo in uspešno vrši.
V neddljo, dne 13. februarja 1966
^Podjiinski phs
V HOTELU RUTAR V DOBRLI VESI
Igrajo priljubljeni 5 M Začetek ob 7. uri zvečer. Srčno vabljeni!
Damsko perilo Pasovi za nogavice Damske nogavice Volnene in svilene rute
JCrisihke &
CELOVEC-KLAGENFURT 8.-Mai-Str. 3 in Neuer Platz 12
let, pri konzumni zadrugi v Beljaku jih je takih od 565 novih pristopov celo 70 odstotkov, pri konzumni zadrugi Celovec jih je 57 odstotkov in pri konzumni zadrugi spital 52 odstotkov. Ta razmeroma veliki delež mlajše generacije ni pomemben le s stališča stalnega obnavljanja članov, temveč kaže tudi, da so pomembne nakupne prednosti, ki jih konzumne zadruge nudijo svojim članom, spoznali posebno v mlajših gospodinjstvih in- so s svojim pristopom to tudi potrdili.
Konzumna zadruga Celovec je podprla to reklamno akcijo z desetimi prireditvami za gospodinje, ki jih je obiskalo nad 700 poslušalk. Posebno so bili priljubljeni učni popoldnevi za mlade gospodinje, kjer so obiskovalke ob praktičnih zgledih dobile mnogo dragocenih napotkov za gospodinjstvo in za kuhinjo.
naznanjata v globoki žalosti, da je njun zaslužni občinski svetnik, gospod
Jožef Piko
res. deželni uradni svetnik,
dne 22. januarja 1966 nepričakovano umrl.
Našega dragega pokojnika smo v torek, dne 25. januarja 1966, ob 14.30 uri položili v grob k zadnjemu počitku na mestnem pokopaliišču v Pliberku.
Pliberk, 26. januarja 1966.
MESTNI SVET
ŽUPAN
OBČINSKI SVET
fibutiU ms med gMiemniem
»DUNAJSKE DRSALNE REVME"
Trgovina HANS WERNIG
Celovec- Klagenlurf, Pauhfschgasse
Poljedelski stroji ® Nadomestni deli 9 Ugodni priložnostni nakupi rabljenih poljedelskih strojev in traktorjev 9 Kosilnice
Razumemo tudi slovensko!
Ob 150-letnici rojstva sv. Janeza Boška
^Nadaljevanje s 3. strani)
/štiri dni je 'imel Don Boško pet revnih fantov in njdh število je raslo iz dneva v dan. Zbiral jih ij.e na itrarvmilkih se z njimi igral, jih učil, spovedoval in vodil v cerkev. Dolgih pet let trdega dela z velikim številom fantov brez stalnih prostorov preganjan iz 'kraja v kraj je Dom Boško vztrajal s svojo mladino, iki ga je ljubila, iker je v njem našla ljubečega očeta, prijatelja - duhovnika. Po petih letih 'trdega dela mu je tu-trinslki nadškof dal prvi odlok (10.. aprila ,1846), da je ustanovil prvo kapelico posvečeno sv. Frančišku Šaleškemu, kjer si je uredil prvi oratorij ali zbirališče mladine.
Don Baskov duhovni voditelj je bil sv. Jožef Kafasso njegov prijatelj iz bogoslovja. Pri velikih težavah bi odnehal, popustil, saj ni bilo nikogar, ki bi razumel njegovo požrtvovalno delo, vzgoje revnih Otrolk, samo njegov spovednik sv. Kafasso mu je dajal pogum im zaupanje in pa' atro-ško češčenje Matere božje, v katero je Don Boško imel vse zaupanje.
Don Boško je kmalu uvidel, da je potrebno, da mnogim zapuščenim dečkom pomaga s Stanovanjem in šolami. Povabil je Svojo mater Marjeto in ko je prišla k njemu se je ustrašila, vsega je manjkalo, revnih otrok pa veliko. Mislila je sina Boška zapustiti, a Don Boško je pokazal s prstom na Križanega in to je materi Marjeti zadostovalo, da je ostala pri njem in po-sftala mati ubogih otrok vse do svoje smrti pri sinu Janezu.
Don Boško je sprejemal vedno več fantov in začel zidati velik zavod. V njem so stanovali fantje, ki so se učili, da postanejo duhovniki, začel pa je tudi z Obrtnimi šolami. Da bi njegovo delo moglo uspevati, se je napotil v Rim, kjer ga je 9. marca 1858 sprejel sv. oče Pij IX. Njemu je razložil svoje delo, težave in uspehe. Zaprosil ga je, da bi smel ustanoviti novo redovno družbo, katere člani bodo duhovniki in laiki, vsi vezani z redovnimi zaobljubami, nič različni po obleki od svetnih duhovnikov in laikov, vsi pa posvečeni vzgoji mladine. Sv. oče je naročil Don Bosku naj napiše pravila, po katerih naj Sivijo in dal svoj blagoslov. Dne 3. aprila 1874 je papež Pij IX. potrdili pravila in tako je bila ustanovljena družba salezijancev.
Poleg velikega zavoda je Don Boško zgradil veličastno baziliko Marije Pomočnice, ki je bila posvečena 9. junija 1868. Vsa cerkev je dar dobrotnikov, ki so pomagali z darovi pri zidavi cerkve, o kateri 'je Marija rekla Don Bosku: »Tu je moja hiša, od tod moja slava«.
Sveti Janez Boško je ustanovil žensko Družbo Marije Pomočnice, iki naj, — kot je rekel papež Pij IX. — ima isti namen, kakor ga imajo salezijanci. Sestre naj delajo za žensko mladino. Danes je ta Družba ena od najmočnejših redovnih ženskih družb, razširjena po vsem svetu in posebno polje dela, kjer delajo z velikim uspehom
posebno v misijonih. Marija jih posebno varuje in blagoslavlja.
Tretja ustanova, potrjena od sv. očeta, pa so salezijanski sotrudnilki. Don Boško jie začel zbirati le može, a papež Pij IX. mu je rekel, v družbo salezijanskih sotrudni-ikov sprejmite tudi ženske, one imajo velik delež pri apostolatu in dobrodelnosti v sveti Cerkvi, one so po naravi dobre, darežljive in podjetne 'bolj kot moški, če jih izključite, boste ob veliko pomoč. Svetnik je ubogal in danes presega število salezijanskih sotrudlnilkav in sotrudtaiic nad en milijon, ki žive po pravilih potrjenih od sv. Stolice in so v svojem duhovnem življenju deležni bogatih duhovnih milosti sv. Cerkve, predvsem pa so praktični aktivni apostoli vsepovsod.
Dne 14. novembra 1875 so odšli prvi salezijanci v misijone v Patagonijo v Južno Ameriko, spremljal jih je na ladjo sam Don Boško. Vodil pa je prve misijonarie mladi sailezijanški duhovnik Kadjero poznejši prvi sailezijanški kardinal. Sedaj je misijonsko delo salezijancev razširjeno v vseh misijonskih deželah sveta in vsako leto odpotuje veliko število novih misijonar-jev iz bazilike Marije Pomočnice v misijone.
Don Boško je bil velik pedagog (vzgojitelj), pravi mojster vzgoje mladih duš, njegov način je bila ljubezen in nauk s katerim je mladino neprestano navajal k dobremu. »Ne z udarci, ampak z milobo in ljubeznijo si pridobimo prijatelje,« je vedno ponavljal. Vsakemu, ki je želel vedeti njegovo skrivnost vzgoje, mu je preprosto odgovoril: »Najprej skušaj', da te bodo otroci radi imeli, potem te 'bodo tudi radi ubogali. Vsa moja vzgoja sloni na razumu, veri in ljubezni,« je vedno ponavljal.
Najllepša pa je njegova duhovna podoba.
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurf - Celovec
VVienergasse 10 (Promenadna cona) ,
JEDILNIKE
PECI
GRADBENI
MATERIAL
ugodno nudi
Stefan ANDRECS
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
CELOVEC - KLAGENFURT
Karfreitstrasse 9	Telefon 47-06
vši, ki so z njim živeli, so ga občudovali. Imel je srce za vse, polno ljubezni in dobrote, vsakdo je bil prepričan, da ga Don Boško posebno ljubi. Veliki škof tedanjega časa je rekel: »Če se še toliko trudim, ne najdem v njem človeka — ampak angeia ma zemlji, svetnika.« Posebno je častil Marijo Pomočnico. Salezijanci, je večkrat dejal, se morajo odlikovati pred vsemi v če-ščenju Marije Pomočnice in po angelsko lepi sveti čistosti.
Ko je bilo njegovo delo razširjeno v Evropi in Ameriki in so odhajali salezijanci v misijone, je izčrpan od dela, bogat v Bogu odšel po večno plačilo. l Sv. Janez Boško je v zgodovini sv. Cerkve din v zgodovini mladinske vzgoje tako veličasten, da ne more mimo njega nihče, komur je pri srcu blagor človeštva.
Njegova delavnost je segala v vse stanove v vsa področja človeškega življenja, od otroka pri igri in dijialka pri knjigah pa do fanta v delavnici, od sirote pa do delavca v tovarni, od ministra pa tja do •vladarja, do papeža. Povsod se je čutila njegova roka, slišala njegova beseda. Vsa njegova ljubezen pa je bila darovana mladini, njej je posvetil vse svoje življenje, šele papeževa beseda, ki nam je gorečega, a ponižnega duhovnika postavila na oltar V svetniški sijiaj, nam je razkrila vso nadzemeljsko veličino, vse od .revne vasice
Bok kija pa preko velemest v jasne zarje isvetništva.
Sedaj ima Salezijanska družba 47 škofov, katerim je sv. oče izročil obširne škofije, med temi je kardinal v Čile Rani Silva Henriquez nadškof v Santiagu, in 8 nadškofov. Salezijanska družba ima 72 provinc, v Evropi 35, ostale pa v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji.
D'on Boška proslavlja Bog s čudeži, posebno zgovorno pa ga častijo ustanove, po katerih Don Boško še danes živi, dela m ustvarja, veliko je bilo njegovo delo v življenju, a še večje je po smrti, prav v delih je Gospod najbolj poveličal svojega svetnika. Poleg 'sv. Janeza Baska, sv. Dominika Savija in sv. Marije Mazzarello, prve vrhovne predstojnice Družbe hčera Marije Pomočnice ima sedaji Salezijanska družba 16 služabnikov in služabnic božjih v cerkvenih pripravah, da jih proglase blaženim in svetnikom. Bog pa daje Salezijanski družbi svoj veliki blagoslov s tem, da ji po vsem svetu pošilja vedno večje število novih 'poklicev, da se more tako delo . sv. Janeza Boška v sv. Cerkvi razširjati po vsem svetu.	Anton Cvetko
Na svečnico, dne 2. februarja, od 14.15 do 14.50, bo Radio Celovec prenašal slovensko oddajo »Ob 150-letnici rojstva sv. Janeza Boška. Na to oddajo še posebno opozarjamo naše rojake.
Gummi - Berger
Dežni plašči $ Razni predmeti iz gumija in umetnih snovi @ Namizni prti iz plastike e Zavese • Kopalne potrebščine in za camping • Igrače
Klagenfurt - Celovec, Kardinaiplatz 11 in lO.-Oktober-Str. 11, tel. štev. obeh 45-23 Villach - Beljak, Gerbergasse 4, telefon 69-98
83. Dunajski mednarodni velesejem
od 13. do 20. marca 1966
TEKSTIL IN MODA: Modne revije — Salon krzna — Teden pletene mode — Usnjeni izdelki — Izdelki umetnostne obrti — Igrače — Razstava športnih potrebščin.
KOLEKTIVNE RAZSTAVE ZAVODOV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA dežel Nižje Avstrije in Tirolske.
TURISTIČNE RAZSTAVE: Bolgarija, Poljska, Romunija (Velesejmska palača).
TEHNIKA, INDUSTRIJA, OBRT: Stroji - Naprave - Orodje - Gradbeni material -Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu.
RAZSTAVA naprav in potrebščin za mptorski in avtomobilski servis (Sejmišče, hala 5).
POHIŠTVO (Sejmišče: severozapadna hala, hala 23 in 24) — Potrebščine za pohištvo (hala 10).
KMETIJSTVO: Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Semena — Razstava pitane živine — Posebna razstava „5 let Zelenega načrta” — Poskušnja vin — Hranila in živila.
Oba velesejemska kompleksa — velesejemska palača im sejmišče — sta odprta vsak dam od 9. do 18. ure, poskušnja vin in sejem z živili pa do 20. ure.
Popusti na železnicah in avtobusnih progah za zunanje obiskovalce velesejma. Velesejem-ske izkaznice so na razpolago pri deželnih obrtnih zbornicah, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri vseh - s posebno opozorilno tablo označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.).
Beste Oualitat m nledrigsten Preisen
ui n	r	||	c	u
#i u	c«	II	c	n
■ ■	■■	™
c a
.ui v ■
SAMONIG
iinmaiige Angekete • Gr5Bte Ausvrahll
Besichtigen Sie tmser Schaufenster und urteilen Sie selbst
b sten aleich zu SAMONIG
v NI M H ■ I I bI H

VILLACH
AM SAMONIG-ECK
V pred pustu . . .
Plesna obleka
Za ples mora biti seveda posebna obleka. Že iz kroja plesne obleke bi lahko sklepali na moralno vrednost plesa. Menda zares velja kot pravilo plesne mode, da mora plesna obleka biti pozornost vzbujajoča. Razgaljenost in izzivajoča golota ter prosojnost prevladuje na plesiščih. Tako naj taka obleka naravnost draži plesalcev po-čntnost...
Če je poštenemu dekletu kaj za dostojnost, ne bo imelo na obleki ničesar, kar bi moglo vznemirjati soplesalce. Radi neumestnih modnih kapric so mnoga dekleta že tako modno poplitvena,, da se niti ne zavedajo več, koliko morejo zla z nedostoj-nostjo pri oblačenju povzročiti.
Jazz igra ...
Ples za plesom se vrti in nenehno udarjanje dražeče godbe povzroča, da se mlad človek vnema v čustvih; povsem drugačen postaja: živci so razdraženi, čustva dobijo nadoblast nad razumom in v razneženem stanju se mu hoče vedno več in vedno več. Mehki in sladki zvoki menjajočih se akordov so kakor olje na plamen strasti...
Brezvestni prireditelji plesov preračunano urede razsvetljavo tako, da prisotne omamlja in jim nudi čim večjo svobodo; zato so včasih močne, barvaste ali medie, da si pri plesu morejo dovoljevati tudi stvari, ki bi sicer vzbujale pozornost pri ostalih.
In pijača ...
Že pri starih narodih sta veljali boginji nečistosti in pijače za neločljivi sestri. Razume se, da sta navadno prisotni obe tudi na plesiščih; saj tam najdeta največ častilcev. Kolikokrat moremo biti priče, da se ne le fantje in dekleta, marveč tudi starejši in to pogosto celo iz »boljših« sloje'/, vračajo zjutraj po preplesani noči pijani domov. Kaj v takem stanju more človek storiti, si je lahko predstavljati; saj je razum popolnoma usužnjen strastem in volja le še poslušna dekla poželjdvosti.
Koliko gorja in solza je že povzročila tako preživeta noč, ki se je končala z nezavestnim blodenjem po samotnih poteh...
MICHAEL CHAPLIN
Kot smo že poročali, pripravlja stari' Charliie Chaplin, ki je veljal pred desetletji za največjega odrskega in filmskega komika, na stara leta po večletnem odmoru zopet nov film pod naslovom »Kneginja iz Hongkonga«. Tudi njegov sin Michael se udejstvuje pri filmu, vendar s svojim očetom Charliem se ni dobro razumel. Kot poročajo, pa je prišlo do sprave med obema in tako se je Michael vrnil k očetu v London, kjer mu sedaj pomaga pri predpripravah za snemanje imenovanega filma, pri katerem bi naj sodelovala tudi znana zvezda Sophia Loren.
. ZA MLADINO ■ IN PROSVETO1
Graditi hočejo nov svet . . .
Na zemlji je vse nepopolno. Pa naj je to znanost, vzgojeslovje, tehnika, poljedelstvo, družabni in socialni problemi; vse to je nepopolno, nedovršeno. Človeku, tudi modernemu, še vedno velja božje naročilo: »Rastita, podvrzita si ...«
Znamenje neresnosti ali pa ošabnosti bi bilo, če fi kdo mislil: »Hevreka — jaz sem končno iznašel najboljše ...« Takim, četudi bi bili stari in že izkušeni, bi se posmehovali (vsaj v pest), mlade bi pa opravičevali: »So pač še mladi in kritični...« Sicer je pa mladina v vseh časih mislila, da so z njo nastopili novi, vse lepši in pravičnejši časi.	!
Mladini, ki hoče graditi nov svet — saj prav to je njeno resnično poslanstvo j— v tem je ravno napredek človeštva, da |na izsledkih in napakah starejših najde nova pota — daje papež Pavel VI. po velikem
prijatelju mladine, kardinalu Jožefu Car-dijnu sledeča navodila:
»Mladi ljudje hočejo graditi nov svet, v katerem bo vladala pravica, bratska ljubezen, medsebojna pomoč in mir. To je sijajen načrt... Toda uresničenje tega načrta zahteva predvsem spremembo src. Le pod tem pogojem bo mogla širiti poslanstvo Kristusove ljubezni in miru v uradih, mestnih četrtih, v velikih mestnih središčih in v svojem lastnem ožjem okolju.
Tako bo katoliška delavska mladina vodila čudovito šolo socialnega, moralnega duhovnega in apostolskega življenja, tkala mrežo vedno ožjih zvez in industrijskih dežel do narodov v razvoju. Člani tega gibanja pa se bodo čutili med seboj kot bratje, ki se zavedajo odgovornosti drug za drugega.« (Iz pisma kard. Cardijnu ob svetovnem kongresu kat. del. mladine v Bangkoku).
c?£ {iimskeqa meta
SLABI FILMI PROTI DOBRIM = 46 : 28
Iz letnega poročila Katoliške filmske komisije na Dunaju je razvidno, koliko nam je filmsko življenje v Avstriji prineslo dobrega in slabega. Vemo, da imamo pri nas več ustanov, ki ocenjujejo filme, ki jih predvajajo v naših kino-dvoranah. Vsak 'tak film mora imeti državno oceno, pa naj je izdelan doma ali pride iz inozemstva. Poleg 'tega še imajo posamezne zvezne deželne uprave svojo filmsko komisijo, ki v večini slučajev priznajo državno oceno.
Ker so »civilne« komisije svetovno-na-zorno in versko indiferentne in precej širokogrudne, imajo katoličani po skoraj vseh svobodnih deželah svoje filmske komisije, ki dajejo za katoličane moralno obvezne ocene. Poleg splošno-moralnih in umetniško-estetskih vidikov upoštevajo katoliške komisije tudi načela katoliške vere. V tem smislu deluje tudi centrala katoliške filmske komisije na Dunaju.
Dunajska komisija je v minulem letu prejela 427 filmov v oceno; pred dvema letoma je teh prejela za 13 odst. več. Razmerje med dobrimi im slabimi filmi je 28 : 46. Vsekakor porazna zmaga slabega nad dobrim!
Med slabe štejemo tiste filme, katere oceni kat. filmska komisija z oceno »odsvetujemo«—(V) ali »odklanjamo«—(VI). Za dobre filme pa smatramo filme z oceno »priporočamo«—(I, —II —h) —»za vse« ali
»za odrasle«. Z najboljšo oceno je bilo ocenjenih le 14 filmov, nadaljnjih 14 je bilo priporočenih za posamezne starostne skupine.
Iz poročila je razvidno, da je velika večina filmov bila deležna vmesne ocene, kar pomeni, da so 'ti filmi »neopredeljeni« z ozirom na moralne ali umetniške vrednote. Komisija tudi te opredeljuje z različnimi ocenami, kot so »dovoljeni«, »dopuščeni« za zrelejše, — dorasle — s pomislekom — itd. Mem temi filmi je bilo 38 filmov, ki so se odlikovali po umetniški izdelavi, kar jim pripozinava tudi katoliška filmska komisija.
LOLLOBRIGIDA PRED SODIŠČEM
V Italiji je filmska komisija strožja kot pri nas. Ker je znana Gina Lollobrigida v filmu »Die Puppen« prekoračila meje ■dostojnosti, ki so v filmu itak že skrajno široke, se je morala pred sodiščem zagovarjati. Ta film so predvajali tudi v Celovcu v celotnem obsegu; v mnogih državah sme namreč ta film na platno le v skrajšani (najnedostojnejiši prizori so izrezani) obliki.
LEE OSWALD - MORILEC
Za televizijo bodo izdelali v ZDA film »Lee Osvvald — morilec«, ki bo prikazoval zločinsko dejanje Osvvalda, tega abnormalnega morilca. Vlogo morilca bo prevzel Tony Bill, ki si je v filmskem svetu pridobil zaslužen sloves.
GtcošUi UotueU
Naš dedej
Dede j je prišel k nam na obisk. Vsi imamo dedej a radi. Dedej nam j e prinesel darove: Jakolka, hruške, orehe in strd.
Otroci smo lizali strd in tolkli orehe. Dedej je prižgal svojo pipico (»fajfico«) in kadil. Zbrali smo se okrog njega vsi njegovi vnuki: Lojzek, Hanzej, Metka in Krista. Na kolena pa mu je sedla mala Evica.
Poslušali smo dedej a, ko nam j e pravi’ lepe povesti. Najbolj se nam je dopadls tista o medvedu, ki je mamici prinesel hruške.
Spravljanje lesa
Podrti les zvlečejo s konji do ceste v gozdovih, na strmih pobočjih pa do drče, po kateri spuščajo hlode v dolino.
Če je les namenjen za kurjavo, ga že v gozdu razcepijo v polena in zložijo v skladovnice, kjer se hitreje presuši.
Hlode spravijo iz gozda na saneh aii jih vlečejo kar po snegu, če pa snega ni, jih odpeljejo z vozmi. Tudi les, ki ga po drčah spuščajo v dolino, je treba spraviti naprej. Če v bližini ni tekoče vode, po kateri bi les splavili do žag, si pomagajo z vozmi, s tovornimi avtomobili in traktorji.
Na žagah debla razžagajo, deske pa zlagajo v velike zračne skladovnice.
KOLINE
Mi smo davi muho klali in koline vam poslali, z mesom tudi klobasic, nekaj lepih krvavic, tri mesene, tri prtene.
Vina v reki si kupite, z njim koline poplaknite!
Fran Levstik
Svinja je izgubila dva prašička. Kam sta se skrila?
MATIJA MALEŠIČ:	27
V ZELENEM gfs(\ S*
polju Ir-O-KJJL
Metka je počivala ob kamnih j>red škofovo cerkvijo, počivala je pred hišo in v prvem nadstropju je morala tudi počivati. V kuhinjo je prisopla, ko da je prinesla v drugo nadstropje breme, pretežko za njo. Sesedla se je na stol in se zazrla v da.
Sram ga je ... Sram ga je ... Sram ga je .. . Seveda! Kaj si ti, Metka, proti Vidi! In še taka, kakršna si sedaj...
»Drugo je Vida ...« Metka je naglo dvignila glavo. Kaj je res Tine pravkar spregovoril te besede? Kje je? Ah, pusto, pusto je vse drugo nadstropje. Dež bije ob šipe, gradu v megli ni niti videti. Ko v mrtvašnici je tiho v tetinem stanovanju. In zunaj je pust jesenski dan. Tedaj ko je Tine spregovoril tiste besede, je cvetelo drevje, po belih cvetovih sta stopala tja proti polju . . . Tedaj je bila cvetoča jx>-mlad... Tedaj je bilo drugače... Drugače, drugače je bilo tedaj! Tedaj se te, Metka, Tine ni sramoval! Nisi ti tekala za njim, sam je prihitel, gotovo je že prej izbiral besede, da so bile tako lepe, omam-Ijive, da so te premotile... Tedaj, o, tedaj ...
Tisto, kar je prej tako tiščalo Metko v
grlu, da ji niti dihati ni dalo, tisto se je raztajalo. Same so j>rivrele solze v oči.
O, kako je bilo tedaj vse drugače! Pa ne bo nikoli več! Nikdar, nikdar več! Zakaj nisi tedaj poslušala, Metka, tistega glasu, ki ti je šepetal: naj čaka Tine! Nikdar bi ne doživela tega, da bi se te Tine sramoval!
Vse hudo teh dni se ji je zgnetlo v solze. Ah, včasih si jih je Metka želela, ker bi ji z njimi odleglo. Pa jih ni bilo. Ah, tako hudo ni bilo še nikdar ko danes. Sramuje se je ... To je plačilo za vse tisto, kar je Metka lepega o tebi mislila, Tine .. . Zahvala za vse, kar ti je dala ...
Metka je pobegnila iz kuhinje v sobico z oknom na grad. Ni hotela, da jo vidi teta v taki žalosti.
Tu je menda napisal njeno pesem! Zakaj jo je napisal? On te je premotil, Metka! Pesem je bila most do tvojega srca. Utrgal je na domačih poljih preprosto rožo, marjetico, v zelenem polju rožo. Vprašal je bele lističe za svojo srečo in bodočnost: Metka .. . Vida ... Metka . . . Vida . . . Vida! je povedal za drugo listič. Marjetica je bila z belimi listi oropana vse svoje lepote ... Odvrgel je stebelce z rumenim koncem in ga pohodil. Marjetica, bila si v zelenem polju roža! V zavrženem stebelcu z rumeno krono nihče ne opazi rože iz zelenega polja...
Vse teže je bilo Metki pri srcu, vse bolj grenke solze so lile iz njenih oči, vse bolj črno in obupno ji je bilo.
Saj ne pride! Teta zaman upa. Če pa bo morda prišel, ker se ne bo hotel zamerit: teti, ga srce semkaj gotovo ne bo prignalo. V srcu nosi Vido ... Kako bi se našla takoj po njegovem prihodu, če bi ji ne pisal? Pisaril je njej in je zato razumljivo, da ni hotel odgovoriti na Metkina in na tetina pisma. Čemu teta toliko upa od razgovora z njim? Ali njegov molk in današnje spremljanje Vide ne povesta dovolj?
S silo in grožnjami teta pri Tinetu ne bo ničesar dosegla. Srce ga vleče k Vidi, Metke ga je sram ...
Metka je pozabila na previdnost. Žalost je bila prevelika, šele koraki na hodniku so jo zdramili, da se je potajila v joku.
»Nikogar doma?«
Pismonoša!
Ni se oglasila, ni šla pregledat pisem. Tine ni pisal!
Teta, vi boste z neprijaznostjo Tineta le razdražili! Ali ga morete prisiliti, da bi proti svojemu srcu privolil, kar hočete od njega?
Vse je črno, črno! In izhoda ni nikjer in nikamor.
In kaj bo jx) razgovoru s Tinetom?
Tudi pri teti ji ne bo več obstanka. Mladi študentje so zvedavi. S tako radovednostjo jo že sedaj zasledujejo s pogledi, radi bi jo vprašali, pa si ne upajo .. .
Kam pod milim nebom naj se skrije Metka? Kam naj jx>begne?
Vsak čas se bo vrnila teta. V njeni bližini bo premišljevanje še težje, odločitve
ne bo nobene. Solze teko, pred teto ne smejo, ne sme jih videti!
Metka ni dosti premišljevala. Vrgla je z glave čepico, ki ji jo je vsilila teta, in si 'privezala robec. Stisnila je še ves moker dežnik pod pazduho in se zagnala po stopnicah ...
Kamor koli! ... Proč od ljudi! ... Naj nihče ne gleda teh solz! Proč, proč, čim dalje od obrazov, ki jo poznajo.
V Ljubljani je toliko ljudi, da se pred njimi ne skrije človek niti pod Rožnikom, niti v tivolskih gozdovih. Niti v takem deževnem jesenskem dnevu ne ubeži človek pred njimi, pa naj krene po cesti proti Dolenjski ali proti Ježici. Vlak je hrumel mimo Metke. Kam pelje? Proč od ljudi! Čim dlje mogoče! Daleč, daleč od ljudi, ki bi človeka mogli spoznati. Med neznane, med neznane obraze!
Metka je že vsa premočena prišla na postajo. Povpraševala je po prvem vlaku, ki odide, povpraševala po ceni. Kamor koli, le čim dlje-------
Sobica z oknom na grad to zimo še ni bila kurjena, če bi me ne kuhala taka silna vročina, bi bilo prijetno v sobici, da nikdar tako. Tako pa človek sam ne ve, ali je resnica ali le sanjam in so vse te podobe in prikazni le plod vročične domišljije. Ves gorim in drhtim, iz mene lije pot, ali to vidim: miza je ob moji postelji, skodelica za čaj je na njej in stekleničica z vodo za grgranje.	(Dalje prihodnjič)
DUNAJSKA DRSALNA REVIJA

?. fcslcvanje v Ikesim koti v Celem
Z novim programom:
„fhwtUa''
Režija: WILL PETTER - Glasba: ROBERT STOLZ
Od 3. do 20. februarja 1966 dnevno ob 15. in 20. uri
Ob ponedeljkih ni predstav!
v
PREDPRODAJA VSTOPNIC za Koroško, Štajersko, Salzburško, Vzhodno Tirolsko, Jugoslavijo in Italijo:
KOROŠKI DEŽELNI POTOVALNI URAD (Karntner Landesreiseburo), KLAGENFURT-CELOVEC Neuer Platz 2 (telefon 43-21, telex 04465), in vse njegove podružnice
Ravnateljstvo
velesejma m umetnega drsališča
CELOVEC
Valenfln-Leitgeb-StraBe 11 telefon 31-79, 66-20. 66-80
Vsem obiskovalcem predstav	DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
priporočamo obisk tvrdk, ki oglašujejo v našem listu. Opozarjamo, da je za časa revije po tekstilnih trgovinah
INVENTURNA PRODAJA
ob zelo znižanih cenah! — Uprava našega lista Vam je na razpolago za morebitne potrebne informacije!
Izredno
znižane cene!
Edinstvena priložnost nakupa pri ZIMSKI INVENTURNI RAZPRODAJI!
Prepričajte se sami!
L Huuket
Klagenfurt-Celovec, Alter Platz 35
Potovalne spomine iz Koroške. Ogromno izbiro igrač vam nudi
ERNST KROTSCHMER
KLAGENFURT - CELOVEC BahnhofstraBe 24
i .JHr.
emj
Ob priliki obiska dunajske revije v Celovcu od 3. do 20. februarja 1966
se vam priporoča
PP/HFP-strokovna trgovina
JOSEF NONDRE
Klagenfurt - Celovec, lO.-oktobra c. 22
Šivalni stroji, likalniki, sesalci za prah, kakor tudi vse nadomestne dele.
Televizorje, radioapa-rate, gramofonske plo-šie, likalnike, vse vrste brivske aparate, kolesa
(Tžadi&kaus
KERN
Klagenfun, Burggane
Pozor! Pozor!
Sv&ndadato&Ui plašči vseh vrst za odrasle in otroke samo v strokovni trgovini V* TARMAN N
KLAGENFURT - CELOVEC, Volkermarkter StraBe 16, telefon 52-76
Kontaktne leče, očala vseh vrst, daljnoglede, stekla za branje, etuije In toplomere
/U.Sekerka
Hod Sekedca
Strokovna trgovina optik 9020 KLAGENFURT — CELOVEC, 10-OktoberstraBe 23 (Prosenhof)
Izbira televizijskih in radijskih sprejemnikov, vseh vrst aparatov za britje
UHRMANN
Klagenfurt, 10,-Okfober-SfraBe
Meso in mesne izdelke odlične kakovosti vam nudi
mesar
in prekajevalec
Rudolf SABLATNIK
KLAGENFURT - CELOVEC Siebenhiigelstratie 81 — telefon 49-36
O^lašui v našim tista!
URARSKI MOJSTER
^ettfrivd
c Inrathei'
URE—NAKIT —POPRAVILA
CELO VE C-KLAGENFURT
Paulifschgasse 9
Kupujemo in zamenjamo zlato in srebro
OKNO V SVET
— televizorje in električne aparate vseh vrst dobite pri
Podjunski trgovski družbi
bratje RUTAR & Go.
9141 Dobrla ves - Eberndorf 042 36-281
Gradbeno, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
HELMUT
GROSSNEGGER
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT CELOVEC
Villacher Ring 31, telefon 24-90
^MOSSLACHER
S
g
50
PFRIMER & MOSSLACHER g PFRIMER & MoSSLACHER B PFRIMER & g
0;
«3
VI
C
> O 33
M 50
Vodovodne in plinske napeljave,
sanitarne
naprave,
centralne
kurjave
g
o
CD
CD
£
S
p
M
Pfrimer& MoBlacher
KLAGENFURT, Ausstellungsstr. 3 Telefon 22-45 in 45-25
S PFRIMER & MoSSLACHER ■ PFRIMER & MoSSLACHER ■ PFRIMER & MoSSLACHER
►d
3
M
O
CD
CD
£
S
M
5S
%
M
>0
SP
g
0:
VI
m
P/hsm! Izcedna nizke- cene-!
Flanelaste srajce za moške	S 59.-	49.-
Popiinaste srajce za moške	S 79,-
Puioverjt za ženske	S 109.-	89.-
vse to v priznano dobri kvaliteti pri
— DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT =
Klagenfurt, Volkermarkter Platz 1
39,-
69.-
59.-
Ogromna izbira blaga po zelo znižanih cenah
v veletrgovini s tekstilijami
MAX PLACH
Klagenfurt, - Celovec 8.- Mai-Str.
Vlas tednik-keSMka
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „NaS tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— HM, za Francijo 22. ffr., za Belgijo 250. bfr., za Švico 20. šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Dražbe sv. Moharja v Celovcu, Viktringer Ring 26.