RUSI POVSOD V OFENZIVI
VČERAJ SO NEMCI VES DAN NABLJALI NA SE VE ROZAPADNI DEL STALINGRADA, TODA BREZ VSAKEGA USPEHA^ — VAL ZA VALOM SE JE NEM SKA INFANTERUA, KI SO JO PODPIRALI TANKI IN AEROPLANI, ZALETAVALA V RUSKI ZID. — VSI NEMŠKI NAPADI^SO BILI^ODBITI^
I*virno poročilo iz meseca julija. — Poroča Jugoslovansk i Informacijski Center, New York.
Lahi nameravajo odvesti vse moške iz Ljubljane
NEMCI UNIČUJEJO POLJAKE
nje streljajo. Ki mogoče preceniti, koliko ljudi je bilo že po-j strel jenih.
Lahi zažigajo tudi gozdove 7. zažigalnimi bombami.
Talce streljajo v Mariboru in Celju
Vsako soboto strejajo Nemci talce v Celju in Mariboru. — Ljudje pogumno umirajo s kli. ci: Živela Slovenija, živela .Tu-J goslavija.	1 I
Tudi J-ahi priznavajo, da na-1 ši ljudje pogumno "umirajo.
* ... —______
" Na Gorenjskem in Štajer-i tkem morajo vsi Slovenci, ki niso vstopili v " Heimafcbimd, nositi na rokavu trakove z napisom : 4' Slowene!' *
Osem obešenih v Litiji
Te dni so Nemci obesili v Litiji 8 ljudi. .
Dekleta odpeljane v zapore
Lahi so začeli pobirati v Ljubljani dekleta od 18—22 let. Predvsem dijakinje. Kaj bo 2 njimi, ^e & ne ve. Dosedaj jih drže v kasarnah.
I>ahi so v teku policijskih pregonov v Ljubljani pobrali pri čevljarjih vse usnje in vse čevlje, tiKli tiste, ki so jih imeli v pofpravilu. Sedaj so na vrsti lekarne.
Švicarski listi o situaciji Italije
Ob priliki druge obletnice vstopa Italije v vojno so švicarski listi posvetili temu dogodku preeej&njo pažnjo. Prav posebno ao si izposodili M;isso-linija, ki so mu očitali vse o, gromne napake, ki jih je napravil v teku zadnjih petih let. Kaj je «e ostalo od Italije? — se sprašujejo listi. Kakšna je razlika med Ttalijo in ostalimi zasedenimi evropskimi državami ? Odgovor je zelo enostaven Poleg tega, da Italijani strada, jo in da delajo za Nemce, morajo za nje tudi umirati. Kak-sni so izarledi z« Ttalijo. ep zmagajo zavezniki oziroma <v-e zrna-arajo Pr.usjaki? Tudi ta odgo vor je enostaven: v ol>eh sluča jih je usoda Italije in njenem cesarstva — zapečatena.
— Jugoslav Information Cente
Kvizlingov škof odstopil
ftvedaki listi poročajoča si je svojemu me.stu odpoveda prvi norveški škof, ki je code loval z vlado Vidkuna Quislin ga. Odstopil' je škof Zwilgmey 1 er v Bergemi. ker duhovščini ni hotela delovati ž njim.
Rojak« prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam 1« priročno
Vizor v Varšavi <pI> priliki ]H>gona nemške tajue policije, ki preiskuje gleide tihotapstva neholžne Poljake, katere zatem mučijo in pobijajo.
V FRAKCIJI ZAPIRAJO AMERIKANCE
Kot poroča ameriško poslaništvo v Viclivu, je bilo dose-daj v Parizu in drugih krajih zasedene Francije aretiranih okoli 1000 Ainenkancev in 400 Amerika nk. To pomeni, da bo do vsi Amerikanci, ki so se morali že prej registrirati pri nemških oblastih, začasno internirani v Parizu. Pozneje bodo vsi moški 11aj.brže prepeljani v koncentracijsko taiboriSrn Compgiegne, kjer se že nahaja 3<X) Amerikaucev, ženske pa bodo najbrže poslane v Vi trte), kjer so že internirane Angležinje.
Spočetka aretacije niso posebno vznemirjale Amerikancev, ker si je vsakdo mislil, da je to ■samo perjodična preiskava Amerikancev od strani nemških oblasti in ker je bilo v zasedenem ozemlju še vedno nekaj ta. •Ikih Amerikancev, ki se nisc registrirali. Poprej so bili oni. ki so bili aretirani, i>o kratkem zaslišanju navadno zopet izpuščeni, sedaj pa bodo najbrže stalno pridržani v koncentracijskih taboriščih.
Name-stnik ameriškega poslanika je o vsem tem poročal v Washington, toda pri nemških oblastih ne more vložiti nikaikega protesta, ker v zasedenem ozemlju Ameriko zasto-pa švicarski poslanik.
Kot pravi poročilo iz i divja, .Vrnerifchnci i;spod 16 in na< j 65 let "niso bili aretirani. Tudi ameriškim adra vuikom ji* do j voljeno opravljati svojo slu«* v ameriški bolnišnici v Neuillv j Amerikanri dobijo i*to hrano kot nemški vojaki v Franciji
Willkie je odpotoval iz Rusije
Kot pravi poročilo iz Kujbi-ševa, se je Wendell L. Willkie v torek oib 9.15 dopoldne z ae-roplanotn odj>eljal na Kitajsko, kjer bo imel več razgovorov Z general i simoni (.'ankajšekom in drugimi kitajskimi uradniki v Cunkingu. Pri teh razgovorih l>o za tolmača Cankajšekova žena- Na letališču >.0 se od Will-kieja poslovili ameriški poslanik admirala Wtil H. Standlev ter mnogi ruski, kitajski in angleški predstavniki.
Augle&ka radijska družba poroča, da je Wendell Willkie dospel v kitajsko pr<»>tolico Cnnkinfir.
"Tja je letel." pravi |x>sta-ja, "iz zapad-ne Kitajske, kjer
je nekoliko vstavil na poletu iz Moskve. Na letališč« so Willkieja' pozdravili kitajski ministrski podpredsednik ter ameriški in angleški poslanik.
—Poroča Jujrnsl. InfurmBtion Center
Smrtna kazen bo up?ljana na Norveškem
Overseas News Aireiwy poroča. da je prinasel li>t "Stockholm's Tidningen'' vest. da bodo vse civilne in tkrimiualne postave na Norveškem jtoprav-ljne, ter da bo upeljaua smrtna kazen.
Na Norveškem dozidaj niso imeli zakona smrtne kazni, toda naciji in domači kvizlingi hočejo imeti primeren zakon, pc katerem 1>odo lahko struhcvali prebivalstvo za odpor proti na-cijem in lutkarskemu režimu.
UPORNO GIBANJE NA PRIMORSKEM SE ŠIRI
Tudi Furlani se hočejo 0-svoboditi izpod italijanskega jarma.
Protifašistično gibanje na Primorskem zavzema čezdalje večji otaeg. Vodstvo tega gibanja je v celoti v rokah naših .-lovenskih rojakov, V zadnjem času -so stopili v boj tndi Furlani, katerim je fašizem priza dejal mnogo zla. Furlani so objavili svoj politični program, katerega cilj je, da bi bili tudi oni po končani vojni prrkjuče-ni Veliki Jugoslaviji.
Pogajanja, ki >0 jib njihovi zastopniki votli 1 i s Slovenci, so se nanašala-predvsem na kultni rno avtonomijo, ki naj bi je bili deležni Furlani v novi Jugoslaviji. Zdi >e, da je bil formalno dosežen sporazum.
Furlani. ki -pod Italijo niso smeli uporabljati in razvijati svojega jezika, so postali v zadnjih 20 letili uročil o narodno zavedni in poskušajo furlan-ščino dvigniti 11a nivo književnega jezika. Zlasti marljivi so mlajši, ki vidijo v Jugoslaviji vsa jamstva za kulturni in gospodarski obstanek svojesra rodu.
— PiiriM'-H -T. 1. <".—New York
Hudi boji v Jugoslaviji
Po 8-mesečnem vojskovanju so gueriiči še vedno zmagovalci, t
ION poroča iiz Ženeve, septeinibra, da poročila, ki prihajajo v Ženevo, javljajo, da sjo jugoslovanski gueriiči zdaj popolni gospodarji vse jugovzhodne Hrvaške.
Nacistom naklonjeni \ i s t "Hrvatski Narod'" priznava, da se je 8-niee>ecna borba za o-krožje Bunnače v jugovzhodni Hrvaški končala z zmago upornikov.
Poročila potrjujejo, da se vrše hudi spopadi m«d gueril-sko vojsko in posadikami tlači-teljev ali pa z Ui>taAi, brez oddiha in ne da bi prestali tudi za en sam dan.
Kadar »e ustasi pod pritiskom svobodoborcev umikaj« odvajajo s seboj vse kmečko in mestno prebivalstvo, ki mora zdaj živeti v šotorih in barakah v dolini reke F ne. okraj Dufočea.
Čete tlačiteljev in ustasi, ki se bore v dolinah Jadar in Drina, divjaško preganjajo meščansko prebivalstvo, a ne morejo ga potlačiti. Tudi ako jMxi grožnjo Pavel i cev ih bajonetov po dnevu pomagajo pri zidanju mostov, jih ponoči zo-pet porušijo.
Pogosto se zgodi, da so usta-tike straže zjutraj mrtve, most porušen, a na krojn ubite straže pripet lis* : 4' Ubit zaradi izdaje svoje domovine".
Zagrebške bolnice so prenapolnjene z ranjenimi ustaši. Ghierilci se bore s tolikijn junaštvom, da morajo oelo o*dšču najklo-njeni časopisi sem in tja izreči nevoljno pohvalo. Dopisnik nove Hrvatske priznava, da >0 četniške skupine neprestano *kozi pet ur napadale Petrovo goro m da so se med n.ii-mi nahajate tudi žene, ki ?=o se borile z istim junaštvom, kakor njih možje in bratje.
Bitke se vrše v bližini Imot-skega in Knpreša, ter okolici Rusrojue. Travnika. Banja Tiii-ke. Stirt>ice. Varaždina, Tvau-ščice in Kalnika.
Ali ste že prispevali kak dolar /a pouaoč našim revežem?—Če niste, ne prezrite njih prošnje.
Cenjeni naročniki! — Poleg vašega imena na naslovnici so tri številke. Prva označi mesec, druga dan in tretja leto, ko vaša naročnina na list poteče. — Poglejte naslovnico in ako je vam naročnina že potekla oziroma bo vkratkem potekla, bi nam dosti pomagali ako bi poslali za nadaljno naročnino, ne da bi čakali za opomin po pošti. Skušajte to storiti še danes!
morniei in vojake naprave na cbrežju. Pri tem je bilo ubitih ali ranjenih okoli 150 Japoncev.
Iz ^lavnetra -taua genernia Douglasa MacArtburja v Avstraliji prihaja poročilo, da so avstralske čete pričele ofenzivo proti japonskim postojankam na Owen Stan lev gorovju na Novi Grorneji ni da dobro napredujejo.
V tej ofenzivi so zavezniki dosegli prve usnehe, odkar ^o Japonci zabodli Bnna predol na Novi Gninejl in >0 pro'1-'; uve tretini na poti do zavezniške postojanke y Port Moresby.
I i 6lT ATELJl! Prosimo, poglejte na	A /^i	l^T A ■ B f \ ■ % A	sa nekaj m kot
! številke poleg bmIova sa dan, ko	M	■	/1 ^^	% /1 L^ ■ lil /m	^ na dan dobivate.. *
Vaša naročnina poteče. V teh časih !|	|Xl J /"% L 1	I	W\ .1 F I W b\	J/ C 'GLAS NAS ODA" I
i splošnega povišanja cen, potrebu- I	V^ 1 Ji AK/	JLm 1 X XX W V/JLr J, JL	/ po pošti naravnost na dom
i Je list Vaše sodelovanje. Skušajte II	/ŽU <hT««a mut. in »nunu^r ■
|j imeU naročnino vnaprej plačano. 11	tisf slovenskih delavcev v Ameriki	PITAJTE, KAR VAS ZANIMA
■dsbsbfadb—^ggggj__tmlifii — Biiul cu— Matter Bepiwfcer tWk IMt it the P—* Offl— rt New lit. N. f, «n*er Art ml Cwxtm tt Umnk fed, 1X7$.__^^
No. 193. — Štev. 193.	(Telephone: CHeUea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 30, 1942—SREDA, 30. SEPTEMBRA. 142	VOLUME L. — LETNXK L-
Si nočno rusko poročilo pra-ri, da so v teh napadih Nein<*i lagijhili 29 tanikov in 1500 moe.
Ve« dan so se bili vroči boji za viAine, ki nadvUdujejo Stal in? rad, toda proti večeru *o bili Rnsi j^ospodarji vTiAin. rapničarke na Vol pri s «rvojinii| topovi so razbili več lupini lemških vojakov na visokem lesnem brejru Vol^e. Poročilo pravi, da sta bila uničena dva «ovraxna polka.
'Na Kavkazu v oko Ikri Moz-I loka so Ne«w*i dopoldne nekoliko napredovali, toda popol-ine so bili vrženi naz&j. Po tadnjih poročilih so bili Nemci rapet v sA-oj?li starih po>tojan-kal). Xa dnvtrem koncu kavka-fronte, ob TVnem morjn pri Vovorisisku so Rusi v ofenzivi ter napadajo nmnm^ke alpiniste.	'	i
Riusi, ki se pri Stalingrad 111 bore proti mnogo močnejšemu ■ sovražniku, so sicer izmučeni,] toda ne odnehajo. V nedeljo, rjutraj je 20,000 Nemcev s 150( tanki napadlo severozapadno, predmestje Stalinsrrada, nakar, 'o se boji, v katerih so Nemci rztgubili t ret in o svojih ta«kov, na^flli^v^H ves, dan, toda za-rr>H s.® tfrijftv^lro predinestje.
Po oHalih okrajih me^ta se !>oulični boji nadaljujejo od hi--o do hii*'.
Rii'-'in vrhovno poveljstvo naznanja, da je včeraj rdeča armada odbila vs*e nemške napade in da je bilo pri Stalin-pradu ubitih 2200 Nemcev. Posebno težk«1 irjrube so imeli Nemci v bojih za nek hrib se-vrrozapadno od Staliiiarrada.
Nad Stalugradom napadajo Rn^i nean^ko le\*o krilo v namenu, da od reže j o one JCemee. ki se nahajajo v mestu, tpr s tem olajšajo pritiisk na Stalin-iprrad. Največja bitka se bije med obema kolenoma Dona in Voltpre.
Višje proti severu pri Rževu fo Rtisi raabtli utrdbe, ki so jih Nentci gradili 11 mesecev ter so vdrli daleč v sovražno črto, 0-,Hvobodili 25 vasi ter zaplenili Tunouro orožja in munieije in vojakov.
Ru^i >0 v ofenzivi na celi dol-^ri fronti, od Leningrada, pa do Kavkaza. Pri Ranjavinu, malo južno od ficninsrrada, sn Nemci pričeli napadati, toda Ru^i so odbili v^p napade.
Pri Ržf\-u so Rusi zavzeli 25 vasi in neko strateško važno višino. Vroči boji so v tekni o-koli Voroneža. Glavno bojišep ie seveda okoli Stalingrada Pri Mr-adoku so Rusi zopet o-svojili nekaj i7igUibljpnega o-yemlja. pri NTovorostskn pa sc razbili eno rntntiTwko divizijo.
BOJI NA NOVI GUINEJI
General Douglas MacArthni naznanja \7. .Vvstralije, <la zaveznik zavzeli lorilbaiwa viši ne v Owen Stanley pogorju ni Novi Chiineji. Prwliranje se ji pričelo o>b jKibočjn nad Por Moresby in boji se nadaljujejo Japonci se umikajo v souer proti Naoro, 10 milj severno o< Iori)baiawe ter so v svojem u miku pustili za st-lmj miu*^ vojneg-n matija!a,	»
j Lahi so privedli ogromne množine vojaštva v "Provincia I di Lubiana", tako da je videti, da nameravajo 2 ognjem in mečem "pomiriti" provinco.
Italijani pravijo, da v dveh mesecih ne bo nobenega moškega več v Ljubljani —r vse mislijo odvesti v Italijo, i Pravijo, da je povod za te ukrepe dal laški strah, da je vsa Ljubljana Mihajlovičev kader. Tendenca pa je, uničiti čimprej in čimveč Slovencev.
Na Dolenjskem -o že boji meu hostarji in Lahi, £i upo rabrjajo topove, letala, metalce ognja itd.
Lahi so uničili Žire — vse prebivalstvo uničeno
Največ trpi domače kmečko prebivalstvo. Neprestano gore kmetije in va^i. Lnbgojna pri Vrhniki je požgana do tal. vSodraižiee so z letalsikimi in zažigalnimi (bombami izravnali z zemljo itd. Nemci so požgali 2ire; trde, da je vse prebivalstvo uničeno, ker so baje po-raib'jttU tndi pfoneke bflmfce!
Koncem junija so odvedli 8000 moških
V zadnjih dneh junija in v prvih dneh julija l^ahi odvedli v koncentracijska tabori, šča v Italiji okrog 8,000 moških od 14—50 leta. Pobrali so sko-ro vsp dija>ke, privatne uradnike in brezposelne.
I\>polntoma so izpraznili v predmestju Ljubljane Moste in Bežigrad, domalega tudi Vič in Tmcrvo. Nepopisni prizori 60 se odigravali v mestu, ko so odvajali moče in sinove kot zločince. Žene so vse oblečene v črno. V mestu vlada žalost, velika beda bo neisJbežna.
Zastoj gospodarstva
T/judje ne delajo uič in ne morejo ti a p°Ue- taui
Paveličevo gospodarstvo
Gospodarsko >tanje na Hr-| vaškem je brezupno. Skoi o ničesar ni mogoče več kupiti in draginja je ogromna. Prebival-' stvo prejema dnevno po 123 gr. ' krulia. ki je napravljen h me-! šaniee koruze in 20^- }iše-' nice. Delavci prejemajo dnev-! no po 200 gr kruha. "Masti, me sa, obutve in oibleke ni mogoee dobiti. V veliki modi so čevlji z j lesenimi podplati. Kdor hoče I nove 'čevlje kupiti, jih seveda I dobi samo na nakaznico, prine-I ^ti pa mora v trgovino svoje stare čevlje, ki jih tu popravijo in na nakaznico prodajo. — Kmetje ne zaupajo hrvaškemii denarju in čeravno je Pavelif uradno določil tečaj kune napram d mar ju v razmerju 1 :1 kupujejo na črni borzi dinar je 1.50'za 1 dinar.
Po nemšikem vzorcu so tudi \ germausko-laški koloniji — > tnkozvaui 'Mieo<>visn.i "— uve. dli prisilno delovno službo. \ «mwlu novega zaikona je to ne. kaka pomožna gestapo. V sini. sin ure^Kbe "podpirajo, branij< in s popoln« ju jejo v zaledju de lovanje hrvaške oborožene si le." Poleg tega imajo skrbet < fea to, da se redno opravljaj« 'Vsa poljska dela.
AMERIŠKI LETALCI SE ODLIKUJEJO
Mornariški dppartment v WasliingtoiMi je včeraj naznanil, da ameriški aeroplani, ki so tako v defenzivi kot ofenzivi proti Jatponeem ua Salomonovih otokih, so v štirih dneh izstrelili 42 japonskih neropla-nov in poškodovali tri druge ter zadeli tri križarke, ne da bi izsfubili le en svoj a e ropi an.
Ob Istem času je mornariški department tudi oznanil, da so ameriški letalci skupno z ka-midsikimi letalci na parili japonsko postojanko na Kiski v A len tekem otočju ter uničili 7 japowkiih aeroplanov, so po-«kodovrali en transportni par-nik. so boiTijl>ardirali dve pod-
WEDNESDAY, SEPTEMBER 30,1942
VRANOIUIM lMt
SLOVENIJA-KAM PLOVEŠ?
T. F. V
{RAZGLEDNIH W
Piše Anna P. Krasna
. So ljudje, ki jim je vsaka beseda o takih-le stvareh prazna sentimentalnost, dejstvo pa je, da, če bi bili razni voditelji, ki šo vodili mhjbne slovanske rode malo bolj "sentiment .n-bi" za sploano korist ljad&tvn bi bito nemara mas i kaj drugače. Ker pa je prevladovala "Ktoičnar" in hlachia sebičnost, ki je .^kribela predvsem za lasten blagor, je "bilo ljudstvo, kot tako, Ibrez voditeljev, in so si roparji, ki so pripravlja' napad, veselo meli roke ob pogledu na razdvojenost, katero so pridno pomagali podžigat".
Saj niti ne mislim, da tbi o-memjbft takih s?tvari komu kaj koristila,sedaj, škodovati pa tudi ne more, če se oaremo po temeljnih faiktih namesto, da učeno in po »vetsko razlagamo in ugibamo kako in kaj %i bilo, če bi ne bilo opora proti o-sisčnim pogojem, itd. * Ko -,o bili podpisani, tisti pogoji, "j. bilo že prepozno za karkoli. Xarod je bil že davno pred. tem prodan, tako, kot je bil prodan svet na milost Hitlerju že tedaj, ko šo .se v Španiji vršili resnični manevri za sedanjo krvavoigro.
Xa prsih civilizacije se y razrastel zmaj, katerega in se je večalo in namesto, da bi bili zmaja ubili, iso mu. meta i založke, ki so ga ddbelile. In zdaj bi hoteli hiti modri vsi, sa-mo taki, ki smo že davno vide'i in vedeli za strašno nevarnost, ki je prihajala in grozila, * hi sedaj veljali za otročje st n-timentaliste. Bože mili, če H človek pred ljudmi razgrni! ?•■>, kar je bilo po mnogih od nas že davno zapisano in poveda-no, tedaj bi nemara tu in tam kdo osupnil in molčal . . .
V teti strašnih dneh pe nwe našemu človeku pomagati n.i'a solzavost, sentimentalnost, vto-ičnost, učenost ali karkoli, lahko pa nam malo koristi. medtem, ko v domovini plamene kresovi, ki so jih zapaii:: tujci, kateri so predigro ie stvari že davno predvaja) po Primorskem, skušamo -}»r r vsaj do enega samega spoma-nja, katero je zapopadeno v stari rečenici. da Bog poinasra tistemu, ki si zna pomagati sam. Kakor dolgo se bomo o-klevali ob misli, da bi nas v< -zala trdna vez slovanske zajcui-nosti, tako dolgo bomo polag* i svojo bodočnost na nakovalo, fco katerem bo nabijal tujrc, katerega bomo. kot doslej. ] magali debeliti.
i IRRRT KOPBI¥<WK J« «J«««» orkester ms »Mfefc
Terexlalu Polka
" fca pUnincah—1
in DCQtmSNK CNUKKHItf
TAMBURICA — Itr. M 571
Zt ro*. cenik In cene ploSf «e
obrnite na : JOHN MAKSICH In«,
<63 West 4 Sod Street. New I«Hi
KUPUJTE VOJNE BONDE
Velika kampanja v septembru, ki jo vodi filmfeka in-u.strya,-Be bližam vojemu koncu. Ta kampanja je za svoj "Ij -zastavila vsoto eno miljardo dolarjev in samo za dr-Avo New York $160,000,000. Mnogo se je v tem pogledu dOsecrlo in mogoče bo cilj trad i dosežen.
Pri tem pa moramo pomniti, da Msak dolar, ki je bil zdan ža vojni bond, opravlja čveterno delo: prvič pomaga do zmaee; drugače pomaga pobijati in odvrniti inflacijo: tretjič kaže sovražniku^ da je ameriški narod odločno proti njemu in da podpira ameriško armado, in četrtič v *ak kupec bonda svoj denar varno naloži.
S kupovanjem bondov vsakdo pomaga Ameriki v njenem hotnem naporu, pri tem pa pomaga tudi sam sebi.
In zdiaj je čas za nakup še več vojnih bondov.
VABILO NA
Jesensko Veselico
katero priredi
OLTARNO DRUŠTVO Sv. CIRILA
V CERKVENI DVORANI NA OSMI, NEW TORE
v nedeljo, 4. oktobra
PREMIKAJOČE SLIKEIZJg^^gP1*
-0T DELITEV DOBITKOV "^S Prosta zabava. . . Ples . . . Klobase in okrepčila Začetek točno ofc 5.30 popoldne. Vstopnina 35 centov.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA JSkJ E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki t . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SGLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAfiA 127.24%
Če bote* dobra sebi In sv«jim dragim, xavarnj M pri najbolj«!, po-Mcni In nadsoiTeotnl podporni organizadji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JF.DNOTI, kj«r M lahko nvarojeft ta smrtni ne. razne poftkoAe, operacije, proti bolezni In onemoglosti.
K. S. K. JKDNOTA sprejema mečka in tonske od 16. do «0. teta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod »roje okrilje.
K. *S. K JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate se danje dobe od S256JM do I5J0040.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če 6e nisi tian aU članica te mocotee In bogate katoliške podporne organizacije, potrudi m In pristopi takoj.
Za pojasnila a zavarovalnini In m vse druge podTObnOBtl se obrnite na uradnike In aradnice krajevnih lil aH m K. 8. K. Jednete. aH p« m:
GLAVNI TJ KAD 851-353 Ko. Chicago Street,
Joliei, Illinois
Slovenija v plamenih
Dane«, ko švigajo v zrak po Sloveniji plameni zažganih va-.si in krajev, kjer je doslej mirno živelo, nikomur nič liudega ho teče slovendw ljudstvo, se 3&de brutalni prizori iz primorskih krajev, kakor predigra tega; kar je imelo priti nad ve« slovenski narod, ki je na poti ambicijam Germanov in Lahov ter Madžarov.
Naš nesrečni na roti je padel v plen podležem, ki imajo pa v seibi dovolj bai^barske stamine, da podtikajo ogenj po .slovenskih vaseh in € topovi razbija-jajo miroljiibna selišča našega človeka v domovini, ter streljajo take in odganjajo ljudi v pregna-nstvo, nklenjene v verige, kaikor divje zveri.
Ko so pred leti prignali pred tržaško sodišče naše fante iz Bazovice, zaprte v železnih kletkah, da bi s tem pokazali svoje prebiranje do podjarm-ljenega ljudstva in obudili strah pred laško justieo v srcih vseh, ki ibi hoteli še kljuibo-vati nasilnikom, se je človeku zdelo, kaikor, da so Italijani zasadili nož v hrfbet našemu človeku, ki je bil raztrgan na v*e kraje in ni zmogel niti enega i skupnega in močnega protesta proti vsej nesramni krivici.
In -ne samo, da nismo vsi skupaj zmogli protesta, ampak smo se, kot narod ponižali tako' daleč, da je zašla v svetovno časopisje slrka sloven^dcih deklet v narodnih nošah, zbranih okrog Mussolinija, ki je prišel na jugoslovansko mejo, da potrdi in utrdi prijateljstvo med obema deželama. Lopov si je prišel ogledovati plen in je bil pozdravljen, kot prijatelj.
. . . . Danes hijene trgajo plen, po katerem so hlepele že dolgo, a so morale Čakati zveri od severa, da je prišla in zadavila "prijatelja'* čez mejo.-
V tej strašni resniei sedali jas-t i je s krvjo in ognjem zapisana težka in trpka preizkušnja. katero upamo, da bodo tisti, ki bodo ostali živi po tej vojni znali koristno uporalbiti, zakaj nič ne pomaga vse trpljenje, vsa prelita kri in vse veliko žrtvovanje, ako se iz težkih dni človek ničesar n<^ nauči.
GOZDARJI
dobro izveebani, vozniki po 60c na uro; sekači 55c; pomagači po 50o. — Nad 40 ur na teden plača čas in pol.
Stanovanje in hrana 75c na dan.
FRA^TK MAMS Box 655, c. of Arthur Tennev
J. Natvriak & Companv ' MOROANTOTVN, W. VA.
(3x)
ti 'i >
i vt
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
^B^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^a^
Recepti so napisali v angleškem jeziku* ponekod pa sojj tudi t jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi'*
Ta knjiga je nekaj posebnega ua one, ki se zanimajo zaj kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati izpopolniti.	ij
****** ^ ^^^T^Naročite pri	j^
KNJIGARNI SLOVENK: PURLISHlNG CO.
216 Wwt Btit^t	New Yofk, K.
<B N % B 0 P - N«w T«fi
"GLAS NARODA"
t iVOIGB OP thi rtonj) t	8" ]
Own«d and PobUAed by Slovenic Publishing Cpmpany, (A Corpor«tloO) Frank Rakwr. President ; Ignac Hnde, Trearorer: Joseph Lupsha. Sec. j Place of bufflneep of the corporation and addresses of above officers: 21« WEST 18th "STREET. NEW YORK. N. Y.
49 th Year
| "Glaa Naroda" U Issued every day except Saturdays, Sunday«
and Holidays.
, Subscription Yearly $6.	Advertisement on Agreement.
Si ■
»j Z« celo leto velja list a Ameriko In Kanado ffl —; za pol leta S3.—; 'l za fetrt leta SI m. — Za New York za celo leto |7.—: za pol leta *3-50.
Za laraetastvo za celo leto $7.—; m pol leta f3.fi0. f ----—
11 "Glas Naroda" tohaja vsaki dan iinraSi nobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NAHODA", 216 WEST 18tfa STREET, NEW YORK, N. 1L Telephone: CBelsea »—1242
STALIN IN WILLKIE
<0 čem »ta se pogovarjala Josip Stalin in Wendell L. W'illkie, ko ata sedela skupaj v času, ko se je bila straho-ira bitka za Stalingrad, si moreuio samo domišljevati.
Tudi ne vemo, kaj sta mislila oden o drugem — viso-i, čokati Amerikancc z jasnim obrazom in nekoliko manj-i, ostrogledi načelnik sovjetske vlade.
Willkie je y ravi tip Amerikanea, kakoršnega Stalin e ni videl in ki je med obzidje Kremlja pnnesel sapo in luha osrednjega jfapada.
Stalin pa jei tip vladarja, kakoršnega Willkie še ni 'idel. V Kremlju ^s celim latoirintom hodnikov in z nešte-llnimi dvoranami in sobanami, med tihimi stenami je Villkie videl sedež vlade, ki se mu je zdela kot nekaj nenavadnega.
Vsi veliki dogodki, ki so šli mimo v easu dveh ur, ko sta se razgovarjala in razpravljala ta dva moža v najbolj usodepolnem easu v zgodovini, niso zbudili po širokem <vetu toliko zanimanja, kot ta njun sestanek v notranjo-ti Kremlja.
Nasprotje med Churchillom, aristokratom, in Stali-»om, revolucjonarjem, »ni tako veliko, kot nasprotje med ; -'>imnflsti5nim komisarjem in strastnim zagovornikom A-oboinih podjetij iz Iiidijane.
Pri vsem tem pa Willkie v Moskvi ni izgledal kot i. jec, kajti po čudnem naključju izgleda Willkie po svoji uran j osti nrno^o bolj pravi Rusi kot pa Stalin. Na ulici \ Moskvi bi ako ne bi imel na seJbi običajne zapadne 'bleke. vsakdo mogelvsmatrati.za prijaznega mužika, ki je ravnokar prišel z daljnih step, ki so tako podobne obsež-aim planjavam ameriškega osrednjega zapada.
Stalin in Willkie sta prav gotovo razpravljala o drugi fronti, o kateri danes govori sleherni Rus. V tem oziru Willkie sicer ni mogel govoriti s tisto uradno oblast jo, kot ">i mogla govoriti predsednik Roosevelt, ali pa Winston Ohurehili, pa vendar je mogel saj nekoliko razčisti H o-:ra^je.	* * * •	- ^ T3!
Stalin je dovolj realista, da spoznava, da je v liitere-su Amerike in Anglije, da se druga fronta odpre in sicer 'imprej. Stalinu pa je tudi mnogo 'bolj znano, kot njegovemu obiskovalcu, kaj je bilo vsebovano v obljubi za dru-o fronto. Ako je Willkie s svojimi prepričevalnimi bese-< a mi mogel prepričati Stalina in ruski narod o trdni volji ineriškega naroda, da se hoče boriti do konca, in če mu je »DOgel dovolj jasno opovedati, da se fbliža čas, ko bo ruska : ronta le postranskega pomena, tedaj je bil sestanek v l\>eml u kaj več, kot pa samo dramatičen dogodek. Sestanek je vsekako bil velik prispevek k ojačenju zve«e in ;oalicije, od katere zavisi zmaga.
Ta eiilni dvojni pritisk na t BI avenijo, od shrani N«nuoev in J od strani Italijanov, je pac d,o>-,1 volj, da jo v resnici tudi zada-j'J vi, če mu je usojeno, da bo tra- j jal dovolj dolgo. Ta dvojni'] pritisk je najgloWji *tvarni' J vzrok, da lavno slovenski »a- i rad v tej vojni toliko trpi. Ker ,i se noee ne ponemfeiti in ne po- < iitalijaiH-iti, zato mora naistoipiti . !^vo(jo <sin(r*tiM> pot in ni zanj nsrrfiljeiija^ cLo&ler imata nad ; njim kaj besed« na^šzem in fa- j bizem. B:t»z sl«tBu mora izgini-| j ti, pa naj že vzame konec na : svoji lastni zemlji ali v kakem,; drnjgem kotu Dvrope. Zakaj to je lalifko vsakemu jasno, da1 se ikje dru^e ne bci obdržal, pa ti a j bi ga tudi v večjih m a-J šali kam dnzgasn preselili. Da.si je pokazal v sedanjih -strahot- -nfti razmerah večjo žilavost, kot bi si bil upal kdo od njega pričakovati, vendar je jasno, da se tsanvo na svoji do.~ed'anji zemlji more držati delj ko za en ali kvečjemu d^*a rodova. i
•Ce bi vsaj tisti odlomek ostal strnjeno na svojem ozemlju, !ki ga je sprejela vase novo nastala 4Ljubljanska provinca" ln seen44 če" — oebi sedanja svetovna vojna imela na vidiku že ka!k konec. Potem bi se morda že še uri a/vnalo nazaj, vsaj tako bi se čkrvek tolažil, zlasti če bi ne bilo še nadaljnjega 4tee" — če bi vse drugo bilo s Slovenijo v redu. Žal, videli bomo, da so, ^e drugi pritiski nad njo.
Ako bi bilo dano, da bi človek z nekega vzvišenega stališča vse pregledoval in imel obenem možnost, pravočasno poseči v razmere in jiii urejevati, bi bilo treba reči Slovencem v "Xtjttblairski pokrajini": Vi .ste1 jedro, vi ste «ane, v vas je 6e| upanje, iz katerega lahko zra-J ste nova slovenska bodočnost — držite se z vso previdnostjo, ne izzivajte, potrpi te!- Po do-1 mače rečeno; Potuhnite se! Naj! bo še tako težko, poskusite ( prenesti.	_	-
I Toda človek ne živi nad zem-! lj«,, ne more se povzpeti n adj razmere. Posameznik že še,' masa ne. Saj so že veliko pi-j sal i poznavalci človeške duše o j Itakozvani masni psihologiji.' Minožica ima svoje čustvovanje, svojo pa$m.et, oelo svoj razum. Posameznika potegne za seiboj če hdče ali noče. Razni laški ukTrrpi s sloveaif&o zeroSjo in
tjiovenekkn narodom so kaj lahfko pustili hladne posamezne ljudi ter jim niso vzeli zmožnosti vse do kraja trezno premisliti ,narod kot celota, kot množica, tega ni mogel. Zlasti ko posameznim ni bila dana možnost, da bi se svojo močmi osebnostjo in odločno besedo obvladali čustva množice in jih napeljali v pravi tir.
Že samo dejstvo, da je Italija kafleor tudi Nemčija, takoj anektiraia zasedene ozemlje in ga inkorporirala v svoje državno telo, je izzivanja toliko, da narodna množica ne more kar tako prenesti. Že če se take reči zgode po mednarodnih pogodbah in se potrdijo & podpisi, mora silno boleti. Kaj še le, če je kar čez noč narejeno z vsem brutalnim nasiljemf Ali more cela narodova nuno žica, ki. je pred par dnwi še z resničnim notranjim prepriča^ njem vzklikala Jugoslaviji, danes kar naenkrat z enakim prepričanjem pozdravljali Italijo, njeno zastavo, njenega kralja, MiuHsofinija f
In vendar je vse to zaihteva-la Italija od Slovencev kar brž po zasedbi- Hitler je vedel, da to ni mogoče, zato se je takoj lotil izganjanja Sloveacev. Pustil je take, ki je o njih mislil, da jim bo mogel streti lastno vbjjo, oziroma je vedel -da jih lahko še o prvi priliki vrže čez mejo. Italija je &la tftnigo pot. Ostanite, kjer ste, anupak pozabite čez noč vse, kar je vam bilo do axlaj pri *rcu» in zaljubite se v vse, kar ste do včeraj iz dna srca sovražili! I>a so Lahi tako raasmneli svoje cibljutbe, ko so dali ''avtonomijo" in obljubili spoštovati 4 4 slo venske sposobnosti", kot so jih razumeli Slovenca, saj bi 'bila morda še nekako šlo. Toda takoj za tistimi obljubami se je začela seliti v Slovenijo i vsa mogočna fašistična navlaka — nak, Slovenci niso krivi, j če je prišlo do .popolnega ipre-! lama, pa naj laške cajteoge še [tako jamaajo nad slovenskim '44 iveraaimievanjem'' poležaja-lfKrivda je na Italiji itn Italija [to dobro ve. To stanje je ho-itela imeti. Ne samo radi Slovencev, ti*li radi Hitlerja, da mu vsaj nekoliko zmanjša-prevelik apetit. Ta silno žilava odpornost Slovenstva je spričo svetovnega pedožaja nezrela
4	1
u^SSk
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Izšla je nova knjižica
ki daje poljudna navodila, kako peftati
ameriški državljan.
Poleg rpraSanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu za dr-žaVljanstvo. vAebnje knjižica Se v, II. dehl nekaj važnih letnic ia -egodovine Zedlnjenlh dria», t III. deln i »od naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih driav, Lincolnor govor ▼ Oettysburgu. Predsedniki Zedlaje-nib držav ln Poedine države.
Cena knjlild je
samo 50 centov.
ln se dobi pri:	«
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th St., New York
in nesmoteroa. O tem pa seveda lah!ko v mira i« nemoteno pneudar jamo mi, ki smo — vsaj za enkrat se — siti vsega dobrega za želodec in «a duha. Slovencem v domovini je obojega. zmanjkalo, zato je razumljivo, da se je narod ^postil na ctbupna pota. 4 i Kar bo, to 'bo. *1 (Nadaljevanje prihodnjič.)
GOVOR ANTHONY EDENA 0 VLOGI JUGOSLAVIJE.
<(JIO.) — Angleški minister zunanjih zadev Aaithony Eden je izjavil 24. septembra, da bo prešel čas, iko bo jugoslovanski oboroženi dt^por privedel do Obče vstaje proti Hitlerju na vsem Balkanu.
•Govoril je o priliki otvoritve Jugoslovanskega doma* v Londonu, kateri je prisostvoval ikra>j Peter v sprentetvu jago-slm*ane>ke^a ministra znnanjih zadev Ninčiča ^Er. Eden je ae-jlo visoko ocenil jusgoslovanski odfpor, ter se je iramil o bodo-
Ičih dogodkih, kakor sledi:
^Balkan se -bo n»»č«eval nad onimi, ki so tako dolgo tlačili tnjegove narode.
" laven Rusije ni v vsej Evro pi nžkjer nobeme organizirane vo;^ke, izvzeiriši čete generala Mihajioviča, ki »e jranaško bore proti sovražniku. Sovražne d i viz rje, ki (bi mu mogle služiti na niski fronti, so zaposlene v trdih bojih v Jugoslaviji.
"Še nekaj večjejga in višjega vidim v vaem tem- Ta cdpor je jamstvo za bodočnost. No-ibenega dvoma ni o tean, da bo prej ali slej, v ugodnem easu, izbruhnila, na Balkanu splcii^-na vstaja, v kateri &e bodo bal-■kainsflci narodi maščevali nad svojima zatiralci.	' ;
".Napočil bo da« osvoboditve, a za ti jim, bo prišel dan ka&-ni. Povem vam v imenu vlade in ponavljam, da se ne homo zadovoljili, dokler Hitler ne bo popolnoma premagan, dokler »vaše oeemdje in druge zasedene dežele ne dbnove svoje svobode in dokler akčiui ne bodo malacevani' \
Mr. Eden je Hitlerja, Mmsso-limija in njdihave poanagače iz-reono imenoval "izrodke."
ffvi-aij Peter v uniformi letal-s'kega častnika je bil navdušeno pozdravljen, ko Jp izjavil, da bo Jugoslovanski dom "ostal središče, v katerem bomo čuvali in negwali .prijatelj stvo med 'britanskim in med ju-igoslovan^kkn aiaTodoBn" I
VILE ROJENICE.
(Spe«t so posetile naSo naselbino vile rojenice, ampak to pot so ae bolj " obnesle"ker so nantreč pruistile za -spomin pri znani družini Jofarn in Alice Sme, v Glendale, L.L fknepilcega sinička prvorojeocka. Srečni oče prihaja iz ugledne slovenske. družine (ie prvega zakona) Mary in. Vin cent Zalokar iz Glendale, L. I. Prav iskrene Sesti tide mladim zakoncem, kakor njunim staršem. . . /
KUPUJTE fJNITBO STATES WAS SAVINGS
MNW In STAMPS
"GLAS N A B O D A* —
M
WEDNESDAY, SEPTEMBER 30,1942
V0MMOTIJBI 1M
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI Nl£E NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. —KOT ZLAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVBHO, DA SE IKSBfflJCR
I
II

Poročila ix raznih naselbin, kjer bivajo in dalajo Slovenci
" IV
V
Druzine yojakov v Kirkland Lake okraju
POTOP OSIfiKEGA PAK
Zborovanje delničarjev in direktorjev Lake Shore rudnikov
Angleški bombnik si je vzel na cilj nek osiški pariiik v Sredozemskem morju ter je, kot kaže slika, vrgel bombo ravno na predn ji konec parnika.
Gesta v A laško skoro dograjena
Po zadnjih poročilih je tako imeaiovana *4 Alaska Highway j t4kosro dograjena in isEVfedeocii trdijo, da bo služila kot ve® '«] Kftagslko, ter da je najbvz ko-niiaj začetni Idel načrta za »lično povezani je in zbližan je po kopnem. raznSh kontinentov, ki bodo vkljuičevali celo kopno ve® med ZdiuBetnimi državami in Evropo, če se vzame vpo&tev Sibirijo, ki laihlko pride v to načrtno povezanje eetiji na kličem način, kot je z novo kopno potjo pretko Alaske prišla Kanada vdotžkoz Berenskim mor jem, v katerega se izliva velika, 2300 irtilj dolga reka Yukon, katera je v važnrh predelih zaffmrznfjena skozi dolgo dobo leta m zato primerna vez, ki ,bo izpolnjevala kopno vez. | Bhassi eo menda že prekJ t« I vojjno -povezali Komsomolsk z j pol otok oni Kamchatka, ki sega
SloVSMCJL
v KanadL
NAZNANJE.
Naznanjam, da bo 8. oktobra v Sudbury, Ont., takoimenova^ m Tag Day za pomoč junaški vojski generala Diraže Mihajlo-viča.
Prosimo vse rodoljubne Jugoslovane in ostale Slovane, da nam pomagajo pri tem humanitarnem dehi za osvoboditev naše stare domovine.
S.D.D. Snpski oertmici «t. 83 S. N- S.
P. Borovich, predsednik P. Slijapeevič
ZAHVALA ZA OBISKE.
Dolžnost me veže, da se osebno in javno zahvalim vsem: onim, ki sq mje tolikokrat raz veselili b svojimi obiski ves ča£ -mojega bivanja v General Ho- j spi tal v Montreal, ko sem se podvrgla težki in srečno prestani operaciji. Še posebno pa se zahvaljujem Johnu Prijate-jlju, ki je tako rade volje da-' roval svojo kri zaime, kolikotr i mi jo je bilo potrebno.	i
iPrL-^rčna hvala tudi onim, ki , so bili tudi pripravljeni dati kri zaime in tako me re&iti gotove smrti. Torej vsem skupaj izreOcam prisrien© zahvalo, vsem' "rojakom in rojakinjam, Slon! vencem, Hrvatom in Srboni^ ki so se mi izkazali v najhmjšem kot pravi "tovariši.
Rosie Papesh,
Montreal, Ont, Can.
Argentinska zbornica za prelom z osiščem
Po več kot peturni debati je sinoči argentinska poslanska zbornica s 67 glasovi proti 64 aprejela predlogo, da vlada takoj prelomi diplomatske aveee z Nemčijo, Italijo in Japonsko.
To predlogo pa mora še sprejeti tudi senatna zbornica, ki je pa najbrže ne bo sprejela, ker j do slednjo podpira predsednika' Ramona S. Castillo, ki se drži stroge nevtralnosti v sedanji voinu	-
ži pa širše, formalne sestanke.
Po njegove mnasvota je bila ustvarjena ustanova kombiniranih načelnikov štaba v Wa-! shirlgtotnru. Tam v s-frvareh,ki se ttcego vBet zgroženih tiaro-ijdov, se posvetuje z britanskim 'poljskim maršalom Sir Jolm ►|DtiH-om, ameriškimi in britan-i. efcJmi • admirali in načelniki l Tajnih sil, zastopniki Kitajcev l Holandcov in Avstralcev m z
-	HJarry Hoqc&inSom, naoeinifcom t Munition Assigment Board-a.
, Ko je general Marshall pre-
-	vzel poveljstvo leta 1939, ^eak1
-	tivna vojska dbstojala od 187 > tiscw rednih vojakov. Konfoem i letošnjega leta boštela 3 tiri in
-	pol milijona mož in general
-	Marsha® je Triko ponosen na to -i-vojsko. —FTJS
NaroMte prt	S
KNJK.AKM
SLOVEMC PLBLtSHINU CO.	£
31« West 18th St.. New York	=
THE NEW
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal mani profesor m Stevens Institute of Teetinokgy w anglcMinl GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW BNCYCL&PE. DIA OF MACHINE SHOP TICE (v angleščini"). Ta velika kajlgm popisuje In v slikab pokaže temeljna dela mehanike. Railož! vse riatahko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja in merIL Pouči ras, kako je ■treba rporabltfl načrte (bine prints) ter vftlm tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospefiiti wnJjfc delo. Ne glede na to, ali ste Seie, početnik, ▼am bo ta Knjiga zelo koristna in mnogo vmuuu — 1000 sUk fin rixb. 076 strani, trdo rezana knjiga stane
- Samo
Naročite pri:
K N J I G A R N. I
Glas Naroda
•M Shai 4tth ri|■ »I I	41M Tmfc
•IV "II fM	-WTO	WW »vem
Peis-hiinga za ddbo 5 let in po-tcQd nekaj časa na Kitajskem. Drugi-h 5 let je preživel y in-ianterijVki ioli v Fort Benning, Geoiigia. .
Ko je dosegel čin polkovnika in pravila senijoritete niso več veljala, ga je njegova zmož nost hitro povzpela do višjih činov. Kot brigadijski general je pots tal naioelnik divizije vojniih načrtov v generalnem Ktaibu Preskočil je 34 starejših častnikov, ko je bil imenovan naJoelnikom j^eneraln^a štalba 1. 1939. Sedaj se je mo-gol svobodno lotijti svojih priljubljenih namer, da bi razvil sjračni in motorni kor in ustvaril popcihwnna moderno voj-rtko. ,
Ooneral Marshall je bil dolgo časa zagovornik širše vojske in odprave zastarelih teorij, o-prem hi častnikov. S svojim biktroaitonim • in jasnim razlaganjem je rnal napravljati glo-bok Knis na čiane kongre&a.
(Že začetkom sedam je vojne je pripisoval nemiške uspehe so delovanju vseli vojaških stroft .in uspešni kombinaciji starii im modernih vrst orožja On j< bil prvi, ki je uvedel v Zdro ženŠi državafh voj«Hke manevrt v šiTo&em obeegm
O njegovih osebnih navada! ni mnogo znano. Vstaja ob 6 zjutraj in začenja dasn z ur< jahanja. Ob 7.30 je že v svoj pkarni in po navadi dela tod zvečer doma. Visok,, suh, : zagk>b!jeniim očmi rn sagore lina lioem iagleda kot pravea; vojak. Slovi za -svojo strogost ali-zna biti tndi zanimiv pripo vedovatelj dovtipnih pripo vo<Jk. IPo ssmvti prve žene a -je ocenil z "^dovo, iki je imel ; dva otroka — lastnih otrok ni ma. Baje se rad sestaja z ma lim krofom _prijateljev, eovra
IHUlHJHliHnflHHlllfliHltUItliHinUltiU
NEMŠKE POS2&RTNICE
Iz Londona poročajo, da ^o nemški listi, ki so prišli iz Nemčije natrpani a. nekrologičnimi oglasi za vojaki, ki so spadli na ruski fronti.
Nekrologi pričajo, da Nemci ne morejo uspešno zakrivati velikih izguib, ki jim jrh priza-^evajo Risi, paleg tega^pa tudi odkrivajo nemško mentalnost, ki se izraža v vsebinah .posmrt-aic.
®na družina, ki ima tako po^ ^mrtnioo v "Volkisober Beo-badhter", ki je Hitlerjevo gla-' silo, naznanja "žalostno novico o smrti njihovega zadnjega sina."-Na;sianilo se končuje z besedami: '/Naše zadnje upanje je izginilo z njim."
Druga novica naznanja, ju-| naško smrt bratov dvojčkov, ki j sta padla v 24t?h urali presled-; ka. Starost padlih je od 18 do 48 let in čez. Nekateri vojak' so bili dolgo na fronti, drugi so bili na več frontah, kar nekatere družine s ponosom omenjajo. Mnogi so bili večkrat ranjeni in poslani nazaj na frontno linijo. Nefoa družiua^ee ponaša, da je najmlajši član družine zadostil ponosni rodlbinsk' tradiciji, ki je bila east rodbine preko tristo let.
Nekatere posmrtnice pripominjajo, da je našel dragi umrli smrt v bojevanju s partizani; nekateri so padli pri Dieppe, pri čemer je omenjeno, da je i n »rili nnmMfffll "oreorečiti naka-
padli pomagal preprečiti nasa-nO eaveenilkov za odprtje droge fronte.
•SPANISH In Z* LB8S0NS" — ščina T 2*-Uh nalogi - Špsnf*™-gležka slovnita. - ftptaa ^o Je R. L' Cortina.
Ta knjiga Je popolna in prar Prt" k raj Sana. Od prre do zadnje strani je je popolnoma ista, kot jo je pisatelj napisal ln kot je bila prrotno fcdana za v 13jo ceno. Cena je sato nlika, ker ■so se porabile prrotoe tiskarske forme, in ker Je pifiatelj sprejel nižjo ce-
Ao.	"
Po tej pflprorti stopnjeralni mletodl ▼am Corinta pomaga, da se lahko na-očite SpanSčine.
To praktiJSno učenje Ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih rtovrllčnlh
fcmetj Bpansko. "OorifitoTo kratko metodo so odobrtii nStelji, profesorji, JWe. poalantttni ln ek^ortne tvrdke po celem sveto. Je praktično, prfprosto in uspefino.
Pro^ann? Je bflo >J8e htd 2,000,000 Cortlhovih knjig.
k	Ml »nlAlya, Jo
^nO^O^BLOVE^IC ^UBCtSB-INO COMPANY, 218 "Went 18th Wteet, New York, N. T. — Oeoa je samo
V okrouuiu Kii-kkiiid Laike je </stalo mnogo hiš in stanovanj praznih, ko eo se dtelavci i3»e-fili drnigam za delom v vojni iaidiustriji. Temu «e skusša sedaj odponnoči s tean, da bi priselili v ra&«<to in okolico zaenkrat 1000 družin vojakov.
T. J. Miron, predsednik Kirk land Ijfike Board of Trade komisije, je naslovil pismo na ministrskega preldlsedtnika W. I i. Miwrkiimzie KLnga, ter druge avtoritete, v katerem je razložil položaj, ki kaže, da je sedaj v mestu "Kirlkland Lake samo 15.000 prMivalcev Znatno znižanje levila prebivalstva pripisuje ^firon vpoiklicu moških k veljakom, dalje dejstvu, da je obratovanje v zlatih nudni-
---—	r
kiili zdnanjšauo iii pa. ker «e je rax.ii <U^Tskih -sporov zadnjo ziirio izselilo veliko delavcev icJrugiMin..	2
,V pismu je navedeno, da iuja mtsto m okolica na razpolago dobra stanovanja in domove, in -oerteve, trgoviaie, apioh vse, kar j^ trebil za udobnost dražrm, ki bi bile preseljene v te kraje. V mestu in okolici bi se laihko naselilo čez deset tifiotf ljudi, ker mesto oziroma vse bližje dkrotžjc^ more nuditi vso potrebne udobnosti za 30
tisoč prebivalcev.
"Drugod moraijo za delavske družine, ki se priselijo iz drugih krajev graditi nova stanovanja, kar pomeni velike izdat-
ke, ki bi bili laihko vsaj delno prihranjeni, ako bi -se družine vojaikov, Ifli lMSttajo važnih del v .vojni industryti in so ponaj-več odvisne od odškodnine, ki jim ja plačuje vlada, preselilo na:sever, kjer tbi imeie na raz pokugo dobra hi oenena stanovanja -To bi olbenem -prinašalo tem krajem dovolj dohodkov, da Jbi ne živeli ^posestniki in drugi, ki lastujejo tod imetje, v bojaaaii pred bankrotom.
V premu, poslanem -na ministrskega predsednika Kinga, je tudi poročamo, da vlada vza-me zadevo v resen pretres in da pomaga družinam, ki bi fle priiselnle v isevenne predele dežele vsaj delno pri transportnih strogkiih. Prizadeta mesta ali okrožja Ibodo nudila vso potreb no pomoč od svoje strani.
v Bcrort^ko morje, potom železnic in cest, kar bi v slučaju ja-ponslkega nabada na Sifbirijo i nudilo najboljše zveze za dova-. ! žanje vojnih potrebščin ,po suhem.
(Ker leže Aleutianski otoki,1 katere so Japonci napadli, med 1 Sibirijo in Alasko, je računati, i da je vključena v japonskem programhi otvoritev poti preko A laske, katera se ima izvršiti s prvim decembrom letos.
IN a vsrik način bodo poLsku-sali zagozdi'ti vsako možnost zveze z Sibirijo, kateTo bi nova pot omogočala, ker ngih namen je najbrž izolirati Sibirijo. ihakar bi naipadli to ozemlje.
MfkJtem pa seveda tudi Busi ne «spe, aimpaJk bite z grajenjem kopnih z>vez. ki bodo spojiie raadalje in se srečale ■% novo potjo .prdko AflaJftke, kar bo 6-moopočaio potrebno dostavile v maiteriala za uspešno obrambo.
Pi-etekki teden se je vršilo letno zborovanje delničarjev in direktorja v Lake S<hore rudnikov in ob tej pniliki je bilo po~ daaic nuienje da zlato ne bo iz-gubilo veljave po tej vojni, ter da bo moral valutni standard na vsaik način ostati še nadalje, kot je bil pred vojnem to je, na zlati podhvgi. .
i\V. II. WrLg"ht, direktor in »■d en od prvfli odkribeljev zlarte mde v Lake Shore, je. dejal, da ne vidi nobenega nadomestila za zlato v pogledu valute in nobenega diugega primernega načina flnanlčnetga sistema ki bi in>o(gol uspešno nadomestiti s L-tem z zlato podlago.
Rekel je dajje, da se bodo razn^ere na polju zlate rude takoj po vojni spremenile in bo nastala velika potreba neorganiziran ja splošnega gospodarstva v deželi, in po sveitu in v tem recPganLziranju se bo na-Wo delo za \-se, zaito njega cisto nič ne skrbi boKicJoroost alatih
w^suaMfliiigi iBtiwaiaHic, ua igmiiflWiniitaiiin>fiigiaBflaBir.j am miissenti'.ntimi
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMEBI-DIVJAČINE POD NASLOVOM
P mm WILD LIFE
V knjigi Je natančno popisano iir-ljenje potuunexnlb živali, Uvečlh na HUhem, ▼ morja in v zraka, tako da IK» vsakdo, ki ljubi naravo in njeno peetro živalstvo, knjigo bral * velikim zanimanjem, ker bo v njej na£el mar-Hlkaj iz življenja divjih živaU, kar ma doaedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati ▼ petih knjigah, toda je slednjič izšla v pni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z ulitkom bral lore«, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSE KIBE, KI 2IVE V A MEHIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; < slik v naravnih barvah, v velikosti cele tirani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je ft x 6 fafev. Knjiga opisuje seaavee, ptiče, rite, kače ln živali, Id so ravnotako na sabem kot v vodi doma. — Vezana je v močao platno s zlatimi črkami.
POMISLITE;TO^ENJfraO LAHKO DOBITE SEDAJ KA OENO:
Sedaj
Naročilu poOjite . . . . KMJIGAJRNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 219 W. 18th STREET, NEW YORK,
midnilkov, ampak je priprav- i Ijein žpveti, če treba, najekrom-nc jse, da prefbije te težke čase.
Vipoštevajoe vojne raajmere, < l*L so omejile produkoijo v zlatih rudnikih, je bilo na tem aborevanju jjodano poročilo, ki kaže, da-obrat -ni bil tak^&Laib, i kot 'bi se zdelo na pn i pogled. ■ Pofiano je bilo dalje zagotovilo ju boldo rudnika ostali odprti in v obratu sktwi viso v«Qmo. | . J>irektar BBomifield je pred-Icttil k'tno poročilo o aktualni produikciji in je iz istega razvidno. da je bilo letos prečiščene 388.738 ton zlate rude v tem kraju, kar je dalo. 160,4 4 unč r istega zlata in 37.263 ime srebra v skupni vrednoBti $6,191.-672.38, kar je dokaz, da je db-. rat prilSeno dober ^lie \Tsem: govorleam iin betjaami,, ki »e jo je sirila okrog glede zaprtja; zla till rufdnikov.-..	1 ;j
KANADČANI S® PRIDiRU-! ŽILI AMBBISS™ LETALCEM.
»Močna enota auneriškiAi tKwn-bewv in lovskih letal je >bila prvič tekom te vojne podprta po kanadskih letalcih, ki -so se pridružili AlmerjeanoutJ>ri napadu aa Kitfco, :ki je močmo uttjeina j^panaka postojanka na Ak-fiitianskih Otokih..
(Napad bomfbnikov je bil iz-\-ršen pretefldi petek in po poročilu tmornariisketga depart-memrta je bilo pri tem napadu imiioeniih sedem japonskih, letal, ulbitilh oBrrog -150 Jepanoev in d vem prevoanim lfSdjam ter dvem podmornicami so bile pri-zadelane težke pdškodbe. Letalo« -ao tudi možno paSkodova-li obrežne ipofctojafnfee -in pomole.
HRANJSNJTE KURIVA JE !POTREBNO.
i Wartime Prices and-Trade Board je vodtd vaamo qpocori-lo vseoiMi preibiv atefrvui Kamade glede hranjenja krniva katero naj bi ©e kolikor mogoče »te-dilo ©edaj, ko Se ni po^eboega mraza, da ne bo pomanjkanje v tem oziru v zares samcih mesecibu
(Podežefeki ljt>d!je, ki nimajo v svojih domovih centralne kurjave, so navajeni, da mala zebe v hlaidmih jutrih jo-•enakih kini in so -«ato se bolj sldrarvi in rdePilh Ho, diflfekn prebivalci v -mestu ihočejo takoj ianeiti toploto, "ko hitro zavede kaka Uaina aapina. Sedaj se bodo »orali priučiti hladu in
fce; ndkoliko utrditi, ako nočejo .da nili bo pozimi za res zeblo.
U^dmiffii^tracija za premog je' dala Ijuden* na ananjq, da no-' če, da se letos prične zgodaj , z o^rpvaajem hiš Ln stanovanj, | če bo koga malo zeblo v jesen-1 škili jutrih in večerih. Naj ve, da us' t^n^^flejujp pri sptcašnem voljnem paporvt, .ter lepo poišče' kako volneno jfapico ali ogrni-; jato in ne bo zato nobenega po-jselmega trpljenja
Sedem Nemcev obglavljenih radi izdaje
Radijsko poročilo omrežja OBS^ katero je bilo povzeto po -berlinskem radiju, je podalo vest, da je bilo v Frankfurtu, na Nemškem obglavljenih sedem osefb, ki so bile obtožene veleiada jstva, ker so s*podkopa-vale ljudsko -voljo do odpora j proti sovražniku.
GENERAL a C. MARSHALL
! (Življenjepis generala Marshal la načelnika štaba in poveljnika vojske Združenih držav, ipokazuje, da že rano mil je bila pot (zatčrtana do zmage. Uspeli pa ni pri'sel naenkrat na p oti dolgega, trdega dela. Do 1. 1939 je občinstvo le malo <anak> o njem, ali zgodilo se je mmc\go pred prvo svetovno vojno, da ga je igenerai Bell o-značil kot ^največjega vojaš-kega genija po Stonewall Jaek-seira."
^.cfotdido se je to t-ekc«rL manevrov v Filipdnah. V kritičnem tnenotku je načelnik štaba obolel. Xeki častnik je naisve-itoval, naj Marshall, ki je bil tedaj le xjoroomk, iadela načrte za nadaljnji nastop. Mladi Častnik je to takoj sijajno iave-del v začudenje starejših štabnih častnikov. .
Rodil se je v maetu Union-tovtn. Pa., 1. 1880. . Njegov oče je bil tngovec drva in.preBafega. Radi njegovega navdušenja -za. vojaščino in n jegw ože'poeku-&ii, da bi ga e prejeli v West Point vojaško akademijo. -Ker se ran ni »posrečilo, poelal ga je v Virginia • Military Insti-1 tute. Ko je -dovršil nauke, je vstopil v vojsko in je bil odposlan v Filipine, kjer se je , pripetiL^goraj omenjeni dogodek. .
| tPo skržbi na Filipinah je bil odpeslan v Štabno šolo v Fort i Leavemvftoa-th, Iki jo je doivršil ■ z odliko. Do v<6Č čaisti je <pri-| j&el v prvi svetfcovni vojni. V . fev^jem dme\3n8kii je general s Pershing pohvalil tega mladega častnika ameriškega generalnega ataba. > Od leta 1919 do 1924 je bilo njegovo napredovanje stvar tu tine.vsled starega pravila o ee-. nijoriteti. SluSl v Wassh-i ingtcm-u kot pobočnik -ganearala
giiiiiiiiiiiniiiiiDiiiiiiiiiiiHiiinuiiuiA
'mrl
PIANO* g HARMONIKO
mil
KLAVIR
----i - — —»
BREEZES OF SPRING
TIME OF BLQSSQM (Ctetnl ==
SLOVRSSKI FANTJE
VSE BUM P&ODAlA_ |H
PO JEZERO
jr. o..L o	■	=
OtHO VALLEY
SYLVIA POLKA__ S
TAM NA VRTNI OREOI	—
MAltlBOR WALTZ	==
S PA VAJ MILKA MOJA	~
ORPBA>? WAI/Ig
DEKLE NA VRTU
QJ> MABlCKA, ^BOLJAJ	^
BARClCA	S
MLADI KAPETANE_ =
GREMO NA STAJER8KO	=
. ftTAJERlS_
HAPPY POLKA CE NA TUJEM
------- S
35 centov komad g __3 za $L_g
MOJA DEKLE JE SK MLADA = _PaBSch—mi:_S
NaroWtf prj
knjk.AKM
SLOVEMC PLBLISHINti CO. S 31« W«tt IBtb St.. Ne« York =
*Ot Al If A B O D A" — mir T«rc
WEDNESDAY, SEPTEMBER 30,1942
IRANOnJIM 1M
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
99
ZAPISNIK
POLITIČNE SEJE JPO S S. VRŠEČE SE V CHICAGU, ILL. 12. SEPTEMBRA 1942.
Nadaljevanje
Slovenske Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
POUČNI SPISI ,
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. .J. Kern t — Zvexann
r«i» »t—
BtM državljani naj narotljo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V te] knjigi no poj sunila ln saknnl m naoljene«.
Cena SS tmUf
DOMAČI ŽIVINOZURAVNIK
Spisal Kranjo Lmiar. — '/78 prrani. Trrl« v«r„ — 7a-Io koristna knjiga za ™*lt<>ga živinoreji-a; opis raznih boIer.nl ln tdrarlje-njc; alike.	Ona $!£•
govedoreja
Spiral R. L«»sr«rt. 145 »tranl • riikami.	Craa ti.—
V KBEMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. Nad vse zanimiv zjgodo-vinski roman iz Časa inkvizicije. — 481 strani.
Cena $2.-
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 strani.	Cena rento*
•MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In farmer je t sploftnem.
Cena 51 renlor
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
218 strani, rama. — Knjiga je namenjena v prvi Trsti za stav. •»do. nmetno ln strojno ključav-nl^iraiTo ter ielezol t varstvo.
Cena II.—
ZDRAVILNA ŽEIJ&ČA
strani.	Cena 25 rento*
LISTKI
Spisal Kaavar Metk«.
<144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
8lovkn8ki robinson
Cena 75c MALENKOSTI
Sptaal Iran Albreht
(130 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej TVrnovae (lean Albrrbt) Bele noti mali Junak. (IWaJevsklJ) Filosafska irodb* (Aloji J i raw*) Na razlifnih polih (Frane Frisdi) Verne duše r vlrah (Prosper Miiime)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga Je »rojerrtten pojav ▼ slovenski književnosti, kaj. ti v nji Je v trlnajstib dolgih poglavjih oplaanib trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofietkov ▼ starem alovanatvn do današnjega dne. Knjiga Je verno srcaio naAega livijenja ln trpljenja. ln kdor Jo prebere bo redel o Slovencih »eC kot no more nuditi katerokoli nafte ovlnako delo.
M POGLAVIJ — «1S STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
$2 a "M"
platina
MMnaMBMROafitfnttl^^	-M
Po 75c zvezek
Belfegar (Artar Bernede) Pa strani klobuk (Daaair Feiget)
Po $1 zvezek
Vrrldlens (Pater Kajetan)
Rada raka balada (Marija Majeriera)
Pingrbiskl otok (Anatole Frane«)
Po $1.50 zvezek
Zlotln In kazen (F. M. Dostojevski j)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City

podlagi kat>ere botno pot«m nadalje razpravljali. To je bilo sprejeto in predpoldanska seja je zaključena.
Nadaljevanje popoldanske seje po odmoru.
Br. Kristan prečita izjavjo, katera je biLa soglasno sprejeta.
(Nadaljevanje p rihodnjič.)
Šivanka povzročila smrt otroka
Eleanor Hughes iz Pittsburgh, Pa., srtara tri leta. je pri skakanju po hiši padla in si pri tem zapičila v p rs a šivan ko za -šivalni stroj, ki se je kmalu zadelala v srčno kito. katero je po zdravniiškemu mnenju pretrgala, (kar je končno povzročilo smrt male deklice.
Kirurgi so poskušali potom operacije odstraniti iglo, pa se jim operacija ni posrečila.
Skočila je z 9. nadstropja in ostala živa
Mrs. Marie Casev iz Bronx N". V., stara let, je zagrozila svoji hčeri, da bo skočila skozi okno. Hči je naito vso noč bdela in čuvala mater, a ta vkljut teran dobila trenotno priliko, dt je otekla v ^vojo spalno sobo razbila tam okno in -skočila ne dvorišče. Zadobila je pri ten te#ke notranje poskwibe. ali j< vseeno jrpanje, da okreva.
Mojitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (it. 355)
•2% x 3% inCev — -!-'4 tirani v belem eelalidu
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
2»4 x 3% InCev — 224 atranl Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (fit. 4M) 2H i 4 I nCev — 255 etrail ratevii St. Kriiev Pot
Cena fl.M
RAJSKI GLASOVI—it. 415)
2V4 X 4 InCev — 255 atranl vstovfti Sv. Kriiev pat
Cena S1.M
NEBESA NAfi DOM — (it. 415) 2% X infer — 384 Infev
Cena 75*
SKRBI ZA DUŠO (fit. 416) 8 x 4Vi Infiev—B12 stran!
Cena $1.75
NEBESA NAS DOM—(M. 415)
2% x 4Vi lote*~-084 strgal
Cena 75e
(Ker ae nam Je poaretlio dobiti te inolltvenlke po aelo nizki ceni, jih tndi moremo prodajati po aort o-znaPeni ceni. Zaloga pa ni posebno velika. ksato jlb naročite dmprej, da Vam bomo mogli ft njimi post reč t.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino veaano .............. M
t nanje veaano ......... .H
CATHOLIC POCKET MANUAL
t fino nanje veaano......1.—
i
Slovenic Publishing Company
N*EW YORK, N. Y.
216 WEST Wh STREET

b
Potem -Ua v Zagreb k etaienru očetu in *e je tam, na- n ^adiut lepetm, uglajenega vodenja. Razovetteia se je kot roža }> v poaiiludniih dneh. Lejm ie tbila in velika, ko se je vrnila q k *ta:šenr, litileč naokir-g je slevola njena fepota. Govo- ^ lili >o o nje-uilli bujnih laseh, o njenih ognjemili očeh,, o njenih o belih licih. Cisto se ji je prilegala popevka:	tf
"Tvoje lepe oči — koMfti bodo sijale . .	^
Nadina je bila potna življenja, kipeoega in veselega. Ni-koli ni bilo oiblačka na njenem čeki, nikoli megli«e v njenih ti o.*etli. Vse je bilo jasno.	,t	0(
N'ajraje t^e je ukvarjala na vrtu. Samo pravljice govore j)j
0	takih vrtovih. Kamor se ozre£, saano cvetje; zrak je pre- n }K>ln c} jo jo ill vonjev. Zacvetel je \-»ak grm, ki se ^a je do-1 taknila njena roka. Hodila j^ po stezah kakor knUjična, vso ^ jo bilo njeno, a sama vsefo cvetlic cvertica, vsega cvetja kraljica. I
(J, vrt, kako si siečen, da ti vlada Nadina!	I.
Tako se je u-živela v £Vo,je vrtnarstvo tako je ljubila bvo- ^ je cvetlice, da so se ji zdele živa bitja, 'ki jo minejo, ki jo po-'V zn;xto in ji ljubezen vračajo za ljubezen.	'
"Kako si dan< < zoi>et lepa, ti rdeča moja rožic-a!' je e^o- V varjala ob jutrih prvi cvet, ki ga je zapazila. .
ln kako bi rožica ne bila lepa, ko je spala ponoči, in jo je P zjutraj mnila rosa in jo po Ljubil prvi žarek mladega solnca! "Komu cveteš ti, bela, dehteča šmarni ca?" Bela, dehteča rana m i ca cvete tnbi, cvetic kraljica, Nadina! "Xe samo meni! Ti, ti! Ali boš hnda, če te odtrgam;111 in \h vijem v kito? Afli te bo bolelo? O, <aj tt? bom pi-ijela J* tako rahlo, tako mehko, da se čutila ne Ikjš In potem te po-,*' nt sem Mariji na oltar ("'• 1k>š zvenela, boš zvenela tam, in r< sladka bo tvoja Miirt!"	Jn<
Stopila je dalje c.b gredah in se pripognMa do tal.
| k,
"Pa kojinu si namenjen ti, živ obojni mr j nagelj?" Zate je, tvo^j je!	.p
In utrgala je žrvobojni njegov cvet in si ga pripela na prsi. 11 In tako m* bilo življenje cvetoče grajske Nadine in raidost-|Vl no Kamor je stopila, «e je dvignilo veselo upanje. Kakor nj ri\rovniea je bila, kakor blaga gviiBka vila. ki zbuja radost po-\ -od, kamor se ogloda, kamor se dotakne njtna roka.
[Nikomur ni bilo slajše nego materi, kadar jo je gledala. a Nadina je čutila njer.o ljnliezen. Sredi cvetic se je spomnila z:
n.atf -e in je r)ie®ala do n.'e in se ji ovila okrog vratu.	01
* * *
n
Price ZavinHuaik se ni mogel navaditi civilne obleke. K a- s dar >e je oblekel vanjo, mu je bilo tesno in neprijetno, zato je v iz ver i ne nosil vojaško uniibnino.	p
"Vojaška uniforma! — Kako s»e to prilega kmeta, kar ff *em zdaj!" se je norčeval sani iz sebe.	jT
•S;(.m je vedel najbol j, da ne unte ničesar o gospe*lar?tvu. <r Zato .je prepuščal vso sktb svojemu oskrbniku. Za arospo- rj rstvo se je pobrigal Ie tnlaj, kadjir mu je bilo treba denarja., n Večkrat in prevečkrat -e mu je zbudila že^jti po motnem živ-1 p
1	jen ju. Ta želja je bila tolika, da je ni mogel premagati. Pa
I	tiri t hotel ni. Zdolgočisdo m' mH ie doma. (irad mu je ^ p:.stal ]>retes*'ii, "vsakdanja družba, ki -»e je gibal v nji — žena,1 f
II	Tri in posli — nm je bili dolsjr časna. Zdehal je in postopal ^ okrog brez »«|>ra\^ka. lir/, je poprodal, kar je bilo pripravi je-1 ^ nega, ali >o bile nažagane <leske- ali nainileta moka ali sprav-^ r 3 jen o -»eno ali hrast / loži, samo da se je napolnila nw>šnja — r in potem v Zagreb ali kann drngaon. Povsod je bilo dovolj j di užbe, povs<xl obilo zabave. Ko je potrošil denar in se na-lT plačal za prebite doliroča-T^e dneve, se je vrnil domov.	|t
Kakor -e .ni ž*ma pcslovila od njega z veselim licem, tako -j ga tudi ni sprejela e prijaznim pozdravom.	! ■}
"Saino zato hodiš z doma. .da po nepotrebnem zapravljaš 1 dinar,*' ga je karala. .	L
"čemu ga pa in-aan? Ali samo zato, da bi gn gledal in J n.ijx umrl od dolgega -'-asa ! Jaz ne morem dolgo vzitrpeti \ -ajijoti. To je moja smrt. Razvedrilo je meni to, kar ribi voda in ptici zrak. Tn doma vedno in vedno eni in isti ob-1 ( razi, eno in isto enakolično življenje — to ni 7-nme, za starega'^ oiieiria. fn prava Teč, če ;em 7. doma dva ali tri dnu"
"Ce te ni doma, postavajo	Oskrbnik poseila po
uoHtilnadi. ljn^i-e y>a delajo kar se jim isidi. TVi ne tebi v korist,! >i lahko misliš. In to je tebi p:ava reč.*
"Ne niorem drugačni Rad bi pa ne morem, ker sem vzgojen za oficirja in ir> za kmeta In če vse projiatle. ne mo-j t eni. Po mojih žilah teč« vojaška kri. Vihrava, ra^oliko j življenje je moj element. \i-em, kakor mi je bil oče, ki si je izbral samoto. A ^e njo?a .fe ubila."
4'To pa v«e zategadelj, ker nas ne niaraš. Toda ako ne itiaraš zame. bi moral marali vsaj za Nadino. Tako ljubezniv i t rok je, n'*č ti ni storil zalega, a ti srn zanemarjaš. Kmalu no bo vedela, da ima očeta."	,
Zasol-zifv so se Jelki iW-i. Rc jt1 bilo. kar je govorila.-*'To ni res! Ra«l imam t obe in Nadimo, a tega ne mo-r<Mii, ne znani kazati tako kakor bi rak?. Neokreten sem v ljubkovanju. Konja potreplljem po vratu, in žival ume, da jo imam vm\. Pogleda nazaj in 7,aiskre se ji oči. Nadine v^nitTar ne bom tiplja! po vratu ali po lieu bolelo bi jo, i-n tebe tudi. Tako je pač! Vojak je vojak — oduren je v besedah in vedenju, ker mu je tako v krvi, a dobro, je njegovo srce. Pogledam Nadino in rad io im«m. Več ne »norem. Za pe-strvanje pa tncli ni več, ker ie prevelika. I/jttbe«e.n se razodeva tudi v samem pogledu."
* * Izgovarjat i se znaš, to nnteš dobro. A vsaj takrat, kadar -i dama, se malo lmlj pobrigaj za otrdka; če ne zanj, če ti tesa ne da Hoja vojaška kri, pa vsaj pofbriigal za gospodarstvo, <la te ne bodo varali in kradlina vseh koncih in krajih. Pred vsem, gl^i oskrbniku na prste. • Noče se mu delati, samo plačo bi jeruai in dobro Živel. Ja<z sama ne morem vrnili kaj. Pa kaj bi tndi retlt ko bi fle vtiikala v tvoje za-deve. (""e hoče« sebi dxilbro, pa rue slušaj. Za Nadino lxHn skrbela že jaz sama,'
(Nada-igcvjLuje prihodnjič..
To početje odseka,, je bilo Ni edesuokratikmo iz razlega, ker:r« je sedanji kralj brez moči in di kot takšen ne mote ničesar storiti; kralj je le figura, zato je pr bila vsaka spomenica ali proš-jirj n,ja nanj brez smdsla. Smisel'je bi bil, če bi bila poslana vladi, pt On je vso zadevo glede kralja ira čgucjriraL kar je bila edina pot. oc Odeek j>a je s svojo nedemokra- lit tično akcijo icnaval rpozicijo, ki vo je tudi bila nedemokratična in gl rtKolerantna, kajti v demokratični družbi ima vsakdo pravi- nj co, da se lahko javno osmeši in g' blatni ra, če se lioče. Taksno je njegovo stališče gle<le te stvari, s k j >Polkovo poročrlo .K* bilo pr prejeto.	j lil
[ Br. Ktibrn Kristan poroča, da 'je JPO slov. sekcija cklical do-1«8 jvelandsko konferenco dne 7.! ; julija t. 1 zaradi fftrajno i»azi- ™ ivajočeiga članka prof. Renner- -1ft. i ja. Sklicanje je bilo torej u- n-' pravice no. (v'e ne bi bilo z naše 71(5 .strani nobeneiga protesta na tis m j ti provokativni članek, bi bil to dr. Renuer lahko smatral, da ima prav in vsekakor bi se bil J™ ponudil za geografskega vešča ka na bodoči mirovni konfe- j*! renči. On je pripravil protest- . j no rezolucio, katera je bila na V1 (konferenci sprejeta. Namen je rM |bil, da se ta rezohicija čim prej ^ razmnoži v angleškem prevodu in čim hitreje razpošlje napra-va mesta, zato je on predlagal, naj se izvoli ožji odsek ki naj- f takoj izvrši to *ielo. Samo za- sv to je bil iTrvoljen ožji odsek in ni za nič drugega Ni bil izvoljen zato, da iz sel»e ustanovi novo organizacijo, niti ni bil izvoljen V1 da ^e br\ lio<l'rl v imenn nas \-veli klanjat kralju. Minister ^ Snoj ie informiral zborovalce nf v Clevelandu. da kralja Se ne to pričakujejo v Ameriki, zato pa *>T ta stvar ni prišla na dnevni red P1 in ničesar ni bilo sklenjenega m glede teira. Tn če bi bili 20vo- 111 rili o tem. bi bili jrotovo sfcle-jnili. da kralja ne Wimo ničesar
prosili. smo pač v pr\ i vr- ^ 1 sti za demokracijo in ne prič«. 11 * ^kniemo ničesar od kraljev. 111
•	Ožji odsek torej ni storil, kaT n< l|hi bil moral storiti, storil! pa je
I nekaj, česar ne bi bil =mel sto- T* riti. On ni prejel niti ene črkei1^ ~ od ožjega odseka in ko je bil ■1 inform^mn, kai se doiraja, na n ravno ni moo-el ostati niti ene- * I »rn dneva več v tem od*eku. ^ Po«lnl je resignacijo, ki ti m je ' J bila vrnjena, nakar jo je iv>-bi novno predložil šinšentu oflbo- v n-	v
^t /Krijstamovo p>oročilf» .ie spre- ^ ■! ;efo. Br. Znlar predlaea. naj ^
*	1 ep re«^moci.ii ne snrirpjmeta. , i Ož;i r^Ic Rr l>o razor*3čen. med
a.tf»m pa Kristan in Molek lahko
I urisostvujerfa ^ii kot člana. S o .	,...'.	s
^ j tem se strunjajo vsi. .
Br. Zalar kritično piipomin-,^ n ja. da je ožji odsek zanemaril j 3jodkazano mu nalogo in je tra-U 0 j til čas z retuni, ki mu niso bile! Rj poverjene. Pravi, da je bil že! ^ na konferenci pioti izvolitvi1 ,e dr. Mallv-ja v <xlsek iz razdo- ' |viga, ker je častni konz-ul in kot , |u tak ne mote zastopati ameriš-kih Slovencev.	j
Ostali odborniki se tudi iz- . ražajo kritično. Cainikar pra-v vi, da je bil priirtoxan pisati', p. Zakrajškovi, kaj delajo, ko ni ] rjg bilo nobenega glasu iz Cleve-^ ^ laiKliu njen odgovor ga je silno j razočaral. Sioer je dr. MallyI ^ imel izgovore ,da so preveč za e, posleni čez dan in morejo pri-j 0_ jeti za delo le ob večerih, am-|; paik za nesmiselne akci je je bilo dovolj časa. ,
a-
Če Br. Zalar prečita pismo žup-, nika Matija Šavsa iz Minnesota. tf, Iki ga je naslovil na blagaj-nika br. Jurjevca in ga vpra-m šuje, če je naredil pomoto, ko' ia- j** poslal vsoto $100 na Vatra J- Orilla, za politično akcijo. To je storil ko je črtal poročilo! o cievelandtfkr konferenci, za] katero se je bil zelo navdušil1
>	Ni pa prejel nobenega od.gov o-
: ra in adaj ne ve, kaj se je ago- — i'dilo z njegovim denarjem, _ Br. Zalar predlaga, naj «e da _
■	priznanje Kristanu in Molku za — [njuno postopanje v zadevi ož- __
I' jega odsetka, ob koncu te seje — . pa naj »e ožji odsek formalno __ i |ivt2ipusti in v.-a imovina tega — . odseka, ki .je namenjena za po- — . litično akcijo, naj se takoj iz- _ i roči slovenski soluciji JPO. So- _ 1 gla<sffio s]»rejetOL	_
Na dnevni red pride vpraša- _ nje slm-enskega narodnega kon _ 1 g'-esa. .
1 Br. Kristan pravi, da nam je . s kupen a .politična akcija krvavo
■	potrebna. Zannldili smo že ve-lliko časa. a je še čas. da zamu-ulo deloma popravimo. Kakšen [ lna.i ho cilj te skupne akcije? 'IPodlaga m«ra biti široka. Ozirali se moramo na ameriško javno rnnenje rn iskati sodelova t njiv s Skupinami, ki so drugač-1
j. nega, nam nasprotnega i>olitič.. ^mnenja. Eden cilj pa je, za ka p [ teresra se lahko zeditmno vsi a-{ merišfci Slovenci — in to je ^ zdnižena, avtonomna in demo-1 ( krat rčna Slovenija, katere naj !e pride v fcvleralluo Jugoslavijo, ki mora biti cTmgačna, kakor je, { bila pred vojno. Za ta upravi-; čem in ,]>o^ten cilj lahko delamo j vsi nepri stransko in nesebično. ( Stranke, katerim ni vweno. kaklšna naj bo notranja uredi- D tev bodoče Jugoslavije^ si lah-• ko pridrže pravico do izražanja i sv • j i h ci 1 je v. Sodel o v anje je 4 mojpoče z \-senti. ki so 3x1 demo-i kraci.io in za 7xii iržen je Sloven-
>	cev v oeloto. In to je pogla- q x vi t na žrvfjeni-ka točka za vse
. slovenske politične strank«, . Drtlgt se ne bodo brigali za to „ naše življenjsko vprašanje, za- S ? to se m-cranio mi toliko bolj po-( brigati. Omisliti *i moratno j j program, ki bo jasen za vse in x ne bo dopuščal nobenega dvoma katj hočemo Slovenci. Pri tej važni stvari pa mora ime-p ti mtše ljudšrtvo Zadnjo besedo. Zato je t roba sklicati slovenski narodni kongres, na katerem . morajo biti zastopani vsi sloji. J r ne samo kakšmi izvoljenci. p Začne se raasprava. Sestra Prisland bi rada vedela, kaj p jmisfi br. Kristan z nepristran-I sko politično aloedjo. Kakšna j naj bo podlaera za naš pro-^ grami? Br. Kristan ji odgo-t varja. da bi se on za svojo oise-ho izjavil za s I oven-ko republi-'
>	ko v okviru federalne Jugcsla-v vije, toda njemn se danes vidi |
vpraSanje monarhi.ie ali repub-p like manj važno, kot pa je vpra ■ šan.je demokracije in združitve a Slovencev. Za to važnejše vpra Šanje naj bi organizaci;je dela-,n le skupno.	. , |
^ S<st.ra Prišland pravi, da z zadevo republike ne bo šlo, pustimo oblike vlade onim. ki so Q:itam..
Br. Krapane. je mnenja, da ^"tbi se mti lahko izrekli da pri-j poročamo stari domovini, naj si ze. j izbere rbliko vlade po zgledtt VI Združenih d ržav. Br Kristan-meni, da je to dobra poteza, kajti nihče med nami se ne mo-/ re .spotikati nad ameriško for-j tno vlade. Ponavlja pa. da to! -ni za nas važno v tem momen-j ^ trn. Bližniia bodočnost, lahko 1.1 prinese velik a prese neinen ja; m|morda se osnuje širša Balkan-e*jska unija, v kateri odpadejo vsi prestoM. Monarhije so nn • zatonu in ne ta in ne ona ne bo '. ! dolgo živela. . ri'| {Br. Zalar pravi, da mi v A-merrki ne moremo odločati o >1_ obliflri vlade zastari kraj. Glavno je, da se izrečemo za združe-ip-.no Slovenijo,. Sestra Pr island ima trdno vero v Slovence v aj-t stamm kraju rn misli, da bodo ra-, že poskrbeli za demokratir-no ko viado. .
tra Br. Molek ^vetnje — ker je že jo. poldne — naj bi sf zborovalci iia! vzeli orhnor. br. Kristana pa zajpoHbWtiia da med odmorom tšil'spiše izjavo ali rezohicijo, »a