« «f.;
Letnik XVII.	Celovec, petek, 1. juni 1962	Štev. 22 (1046)
Avstrijska parlamentarna delegacija v Jugoslaviji:
Neposredni stiki pospešujejo sodelovanje in dobre odnose
Poslanec Griessner: Med nerešenimi problemi je tudi manjšinsko vprašanje
Na povabilo jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine biva trenutno v Jugoslaviji veččlanska delegacija avstrijskega parlamenta, ki jo vodi državni poslanec Isidor Griessner. Med svojim desetdnevnim obiskom si bodo avstrijski parlamentarci ogledali razne zanimivosti Jugoslavije in so bili v ta namen predvideni obiski v Beogradu in nekaterih mestih Srbije, Makedonije, Hrvatske in Slovenije. Poleg tega obsega obisk avstrijske parlamentarne delegacije tudi razgovore s predstavniki jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine in drugimi zastopniki jugoslovanskega javnega življenja. Delegacija šteje deset članov in so v njej poleg visokega funkcionarja parlamenta po štirje poslanci SPO in OVP ter poslanec FPO.
Že pred odhodom v Jugoslavijo so posamezni člani delegacije v razgovoru z dopisnikom Tanjuga izrazili prepričanje, da imajo take neposredne stike med Avstrijo in Jugoslavijo za zelo koristne in da bodo ♦i stiki prispevali k nadaljnjemu zboljšanju dobrih odnosov med obema državama. Zlasti štajerski socialistični poslanec Zing-ter in koroški FPO-poslanec dr. Scheuch sta poudarilo, da je obema državama v korist razvoj malega obmejnega prometa kot tudi zboljšanje kulturnega in gospodarskega sodelovanja med obmejnimi področji Jugoslavije in Avstrije. (Zelo bi nas veselilo, če bi poslanec Scheuch s tem svojim mnenjem prodrl tudi v svoji stranki, kajti trenutno je FPO še vedno med tistimi, ki ob vsaki priložnosti hujskajo proti mirnemu sožitju med obema narodoma na Koroškem in prijateljskim odnosom med sosednima državama.)
Podobne izjave so dali avstrijski parlamentarci tudi med svojim bivanjem v Jugoslaviji in je vodja delegacije poslanec Griessner ob prihodu v Beograd izrazil pre-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
AKADEMIJA
slovenske gimnazije v Celovcu
V proslavo petletnega obstoja slovenske srednje šole v Celovcu priredijo dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v nedeljo, dne 3. junija ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
AKADEMIJO
* pevskim koncertom šolskih zborov, nastopi telovadcev in razstavo risb in ročnih del deklet in fantov.
Opozarjamo, da je razstava odprta že od 14. ure dalje.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K
Pričanje, da bo obisk avstrijskih parlamentarcev prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrih sosedstvenih odnosov med obema državama. Zlasti pa je bil pomen medsebojnih stikov poudarjen v zdravicah, ki sta jih v Beogradu izmenjala predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič in vodja avstrijske delegacije poslanec Isidor Griessner.
Predsednik Stambolič je v svojem govo-ni uvodoma izjavil, da se Jugoslavija in Avstrija kot sosedni državi po naravi na-9ibata k vsestranskemu medsebojnemu sodelovanju in da obstajojo objektivni po-9oji za še š'irše sodelovanje med obema državama. Z obojestransko dobro voljo in Prizadevanjem so bili v zadnjih letih ne s<*no rešeni nekateri problemi iz preteklo-**>. ampak so bili doseženi tudi pomembni J^Pehi pri sodelovanju na gospodarskem, Mturnem in drugih področjih. „To, kar smo d°slej dosegli v naših odnosih — je poudcr-b' — to, kar daje značaj dobrega sodelo-v°nja med sosedi, omogoča, da se tudi prestala vprašanja rešujejo v istem duhu.
° je izrazil prepričanje, da bo ta obisk J}017 prispevek k utrditvi teh odnosov, je I 'ambolič dejal, da je danes glavna na-c*3a. pred katero stoji svet, ohranitev mi-»Toda zaostrenost mednarodnega po-T^ajo se ne očituje samo y nevarnih ža-'pih in oboroževalni tekmi, ampak jo za-. |°jo tudi nekateri drugi negativni po-1Qvi- kot je na primer čedalje izrazitejše v-^jd^011!6 za zapiranje integriranih go-S*H>c,Qrvkih področij v razvitih državah. To
zavira normolen proces pri ustanavljanju širokih gospodarskih območij in škodi mednarodnim gospodarskim odnosom, posebno gospodarstvu držav, ki niso vključene v te integrirane skupine."
V svojem odgovoru je vodja avstrijske delegacije potrdil, da je dobro sosedstvo vedno, najbolj pa ob raznih težavah, rodilo dobre sadove. »Veseli nas ugotovitev, da je dosedanji razvoj naših odnosov že rodil dobre sadove, in menim, da je bil
človeški in neposredni stik zmeraj zelo pomemben. Vendar se avstrijska delegacija zaveda, da še niso rešeni vsi težki problemi, kot je na primer manjšinski problem, zato je prav namen takšnih srečanj, pogovoriti se o teh problemih in najti zanje ustrezno rešitev." Nadalje je vodja avstrijske delegacije naglasil, da so jugoslovanski in avstrijski narodi v preteklih letih in desetletjih doživeli mnogo težkih trenutkov ter jih prav to izkustvo opozarja, da morajo skupaj najti rešitve. Povedal je, da si je avstrijska delegacija že med kratkim bivanjem v Jugoslaviji ustvarila delno sliko o uspehih ter volji in trdnem namenu jugoslovanskih narodov, da na tej poti vztrajajo in premagajo vse težave. Ob koncu je povabil delegacijo jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine, naj obišče Avstrijo.
Ob zanimanju vse svetovne javnosti:
Predsednik Jugoslavije Tito obhajal sedemdesetletnico
„Malo svetovnih voditeljev bi lahko prejelo čestitke iz toliko držav, kot jih je prejel maršal Tito ob svojem 70. rojstnem dnevu, in našlo v njih pravo prisrčnost za običajnimi vljudnostnimi izrazi." Tako je ob nedavnem 70-letnem živtjenjskem jubileju predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita zapisal ugledni londonski list »Times in s tem tudi povedal, kakšen ugled uživa maršal Tito širom po svetu zaradi svojega delovanja tako kot voditelj Jugoslovanskih narodov predvsem v letih narodnoosvobodilne vojne ter povojne obnove in izgradnje domovine, kakor tudi kot dosledni zagovornik politike miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja med narodi in državami.
In res je bil predsednik Tito ob svojem rojstnem dnevu deležen neštetih čestitk vodilnih državnikov iz vseh delov sveta. Ves svetovni tisk pa je ob tej priložnosti objavil obširna poročila o življenjski poti predsednika Tita ter poudaril pomembno vlogo, ki jo danes igra v mednarodni politiki. Pri tem nikakor ni osamljeno mnenje enega velikih listov, ki je zapisal, da je med evropskimi državniki malo takih, katerih življenje je z žrtvami in junaštvom tako pristno povezano z ljudstvom, kot je to življenje maršala Tita, ki je »neutrudni revolucionar, veliki voditelj v boju in prav tako veliki voditelj v mirul"
Posebno slovesno pa so rojstni dan maršala Tita razumljivo proslavili v Jugoslaviji, kjer je bil za to priložnost tudi letos Dan mladosti, povezan z mladinsko štafeto, s katero so jugoslovanski narodi čestitali svojemu predsedniku. Po vsej državi so bile najrazličnejše prireditve in slavnosti, na katerih je prebivalstvo manifestiralo svojo povezanost in predanost idealom, za katere se bori Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita. Poleg drugih pozdravov in voščil pa je posebnega pomena priznanje, ki so ga predsedniku Titu Izrekle vse jugoslovanske občine, ko so ga ob njegovem 70. rojstnem dnevu imenovale za častnega občana in mu tako ponovno izrazile globoko hvaležnost s toplimi željami, „da bi jih še dolgo vodil v vse lepši in svobodnejši jutrišnji dan". V Beogradu pa Je bil za rojstni dan predsednika Tita odprt nov muzej „25. maj”, v katerem bodo spravljena in razstavljena vsa številna darila, ki jih je Tito prejel doma in iz tujine.
Slovenska narodnostna manjšina v Italiji
zahteva pravice, ki so ji zajamčene z mednarodnimi pogodbami
Preteklo nedeljo je bilo v Trstu pomembno zasedanje Glavnega sveta Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, osrednje organizacije slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Tega zborovanja so se poleg delegatov 24 včlanjenih organizacij udeležili tudi številni gostje. Po obširnih poročilih o osnovnih okvirnih dejavnostih ter nalogah slovenskih organizacij v Italiji (predsednik dr. Jože Dekleva), o organizacijskih vprašanjih (tajnik Miro Kosmina) ter o podrobnejših problemih šolstva (Drago Pahor) in gospodarske dejavnosti (dr. Stanko Oblak) je občni zbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze sprejel dve resoluciji, od katerih se ena nanaša na zahteve Slovencev v Italiji po priznanju pravic, ki so jim zajamčene z zakoni in mednarodnimi pogodbami, druga pa poziva vse slovenske organizacije v Italiji na skupno akcijo v borbi za dosego popolne enakopravnosti slovenske manjšine. Prva resolucija vsebuje v glavnem naslednje zahteve:
0 Prenehati te mora nedemokratična politika, ki deli Slovence na tri kategorije. Zato je nujno, da se priznajo Slovencem ne glede na področje noseljenostl vse pravice, ki so jim zajamčene v republilki ustavi, v mirovni pogodbi in v posebnem statutu londonskega sporazuma. Treba je nujno ratificirati londonski sporazum v parlamentu In ga uzakoniti.
0 S posebnimi zakoni naj se razveljavijo ie vedno veljavni faiistlčni zakonski predpisi, ki so v nasprotju z načeli in določbami republilke ustave in mednarodnih dogovorov.
O Za potrebe slovenskih kulturnih, prosvetnih, vzgojnih in športnih organizacij in ustanov naj se določi
stalni odgovarjajoči delež iz javnih finančnih sredstev in deležne morajo bili vseh ostalih ugodnosti, ki Jih uživajo podobne italijanske organizacije in ustanove.
0 V organe kmetijstva, trgovine in induslrije, v davčne komisije in v organe ostolih javnih ustanov naj se imenujejo predstavniki slovenske etnične skupine.
0 Razpišejo naj se službena mesta vseh vrst v javni in sodni upravi za Slovence ne glede na razpoložljivost mest po obstoječem stoležu in zajamči naj se njihova stalnost.
0 Preneha naj se s samovoljnim razlaščanjem slovenskega ozemlja in z umetno raznarodovalno kolonizacijo slovenskega področja.
0 Zakon o slovenskih šolah naj se raztegne na Slovence v videmski pokrajini. S takojšnjimi ustreznimi ukrepi naj se končno uveljavijo določbe tega zakona.
0 Priznajo naj se diplome, pridobljene na jugoslovanskih univerzah.
0 Izda naj se zakon, s katerim se kaznuje netenje narodnostne mržnje.
0 čimprej naj se ustanovi avtonomna dežela Furla-nija-Julijska krajina s posebnim statutom, ki mora vsebovati ustrezne določbe glede uživanja narodnostnih pravic za Slovence v tej deželi.
0 V duhu spoznanja, da predstavljajo manjšine čini-telja zbližanja in most med državama ter upoštevajoč načela, da Je manjšina subjekt pravic, na) se oblasti posvetujejo pri reševanju vprašanj, ki zadevajo Slovence v Italiji, neposredno z njihovimi predstavniki.
V drugi resoluciji vabi SKGZ vse slovenske organizacije v Italiji, naj bi se združile v skupno neodvisno in izvenstransko organizacijo, da bi tako združeno nastopale pred oblastmi, kajti: »Zavedamo se — je rečeno v resoluciji — da bi bili uspehi veliko večji, če bi obstajala taka organizacija, v kateri bi
Skupnost južnokoroških kmetov sporoča:
V četrtek preteklega tedna so imeli mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov v krajevnih kmečkih odborih posvetovanje z mandatarji iste skupnosti v okrajnih kmečkih zbornicah in v Kmetijski zbornici za Koroško. Razpravljali so o položaju kmetijstva in kmečkih ljudi na južnem Koroškem. Zbornični svetnik Mirko Kumer in svetnik okrajne kmečke zbornice Beljak Lojze Trunk sta mandatarje v krajevnih kmečkih odborih seznanila z dosedanjim delom in z aktualnimi problemi jeseni izvoljenih okrajnih in deželnih kmečkih zastopstev.
Po tem uvodu so zbrani mandatarji premotrili težave kmetijstva in kmečkih ljudi na južnem Koroškem.
Pri tej obravnavi so med drugimi z nasveti in pojasnili sodelovali še dr. Mirt Z w i 11 e r za Zvezo slovenskih zadrug, ing. Nace Nachbars kmetijske šole Podravlje ter pooblaščeni poslovodja Skupnosti južnokoroških kmetov Blaž Singer.
Iz večine krajevnih kmečkih odborov zbrani mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov so ob koncu posvetovanja določili poglavitne obvezne smernice za svoje delo. Nadalje so ugotovili, da so redna skupna posvetovanja potrebna in koristna ter zato sklenili, da se bodo na zimo spet srečali k skupnemu posvetova-PH-	4,w	*
Nad Adolfom Eichmannom izvršena smrtna obsodba
Kakor je bilo pričakovati, je najvišje izraelsko sodišče v celoti potrdilo razsodbo, ki jo je proti nacističnemu zločincu in morilcu milijonov Židov ter pripadnikov drugih narodov Adolfu Eichmannu izreklo okrajno sodišče v Jeruzalemu, katero je Eichmanna obsodilo na smrt na vešalih. Po razsodbi najvišjega sodišča je imel Eich-mann le že možnost, da zaprosi predsednika Izraela za pomilostitev.
Ker je predsednik Ben Gurion tozadevno prošnjo zavrnil, so izraelske oblasti takoj podvzele ukrepe za izvršitev obsodbe in ta četrtek je bil Eichmann obešen v navzočnosti več uradnih prič. Potem so njegovo truplo sežgali in pepel raztrosili v morje, kakor so to svoječasno napravili tudi pri najvišjih nacističnih^voditeljih, ki so bili obsojeni na znanem nurnberškem procesu.
Dunajski »neonacistični” proces
Pred dunajskim sodiščem se je končala razprava proti petim mladim obtožencem, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri atentatih na dunajski parlament ter na italijansko in ameriško poslaništvo na Dunaju. Obtožnica je vsebovala tudi točko .ponovno udejstvovanje v nacističnem duhu".
Med razpravo so prišle na dan stvari, ki jasno kažejo, kako daleč je v Avstriji še vedno ali že spet razpredena nacistična mreža. Posebno v vrstah mladine se močno širi nacistična miselnost in obstojajo različne organizacije, ki svoje člane šolajo v izrazitem nacističnem in velenemškem duhu.
Kljub temu pa je sodišče tri izmed petih obtožencev oprostilo obtožbe, da so se udejstvovali v nacističnem duhu ter jih le zaradi prekrškov proti zakonu o orožju obsodilo na nekaj mesecev zapora. Edino glavna obtoženca — Gerhard Hansik in Peter Melzer — sta bila obsojena tudi zaradi nacističnega udejstvovanja in znaša kazen 4 oziroma 2 leti težke in poostrene ječe.
bile včlanjene vse ali vsaj velika večina slovenskih ustanov v Italiji, ne glede na politično in ideološko usmerjenost svojih članov. Le tako bi si najhitreje priborili vse pravice in le tako bi bilo mogoče razgibati kulturno in prosvetno dejtvnost povsod, kjer prebivajo Slovenci v Italiji.«
OD 1. JULIJA NAPREJ:
Avstrijski lesni sejem v Celovcu
z mednarodno udeležbo razstavljavcev
Priprave za letošnji koroški velesejem so v polnem teku. Vsi načrti za organizacijo sejma, ki bo odprl svoja vrata 9. avgusta in bo odprt do 19. avgusta, so takorekoč zaključeni. Po teh načrtih se bo koroški velesejem še bolj kot zadnja leta spremenil v avstrijski sejem lesne stroke z že prav pomembnim mednarodnim značajem. Kakor slišimo, se bodo letošnjega lesnega sejma udeležili razstavljavci iz 18 držav. S tem pa bo sejem postal še bolj privlačen, kot je bil doslej in je pričakovati, da se bo število obisko-vavcev to pot dvignilo daleč preko 300.000.
V	načrtovanju in pripravah sejma lesnega gospodarstva v Celovcu so sodelovala takorekoč vsa združenja, ustanove in oblasti, ki imajo kakorkoli opravek z gozdom, lesom ter njegovo predelavo in trgovanjem. Iz njih oziroma njihovih predstavnikov sestavljeni sosvet uprave koroškega velesejma je pripravil za letošnji sejem potrebne smernice in načrte.
Od celotnega razstavnega prostora je
50.000	m2 določenih za lesni sejem, od tega nad 11.000 m2 pokritega prostora v stari in novi velesejmski hali in v nekaterih privatnih paviljonih. Razstave že znanih področij lesnega gospodarstva, kjer je napovedana vrsta zanimivih novosti, zlasti na področju gradnje lesenih hišic, predelave lesa in uporabe lesnih odpadkov, bodo obogačene z razstavo vrst tropskega in drugega lesa v tržaškem paviljonu in z razstavo inozemskih izdelkov pohištva, ki bo popestrila tovrstno domačo razstavo. Seveda tudi letos ne bo manjkalo novosti med stroji za obdelavo lesa kakor tudi ne poučnih razstav. Posebne poučne razstave bodo v glavnem imeli ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, avstrijski svet lesnega gospodarstva, strokovna šola za obdelavo lesa v Hallstattu, zvezne železnice in zbornica obrtnega gospodarstva, da imenujemo le glavne med njimi.
Za obisk Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu dajejo poleg domačih popust na vožnji tudi železnice v Jugoslaviji, Italiji, Švici, Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Češkoslovaški, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Portugalski, Franciji, Luxemburški, Danski, Norveški, Švedski in Finski.
VI. Mednar. sejem tehnike v Beogradu
V	četrtek preteklega tedna je v Beogradu pvfdsednik republike Tito odprl VI. mednarodni sejem tehnike. Ta sejem je za sejemsko upravo, ki je v zadnjih 5 letih organizirala 11 specializiranih sejmov z okoli 10.000 razstavljavci, med njimi skoraj polovica iz 42 tujih držav, nov uspeh. Ta sejem namreč prekaša dosedanje tako po številu razstavljavcev, kakor tudi po pestrosti eksponatov in njihove kakovosti, posebej pa še po mednarodnem zanimanju za sejem in sklepanje poslov na njem.
Na sejmu sodeluje 425 jugoslovanskih in 802 inozemska razstavljavca iz 27 različnih držav. Letošnji mednarodni sejem tehnike bo na splošno željo razstavljavcev trajal 15 dni namesto 12, kakor je trajal doslej.
Sejem tehnike je predvsem sejem investicijske opreme, sejem, ki daje najširši pregled tehničnih izumov in pripomočkov za racionalizacijo dela, za pocenitev blaga ter za zboljšanje, preusmeritev in popolno spremembo proizvodnje. Na vseh teh področjih se Beograd ne uveljavlja le kot srečevališče in zbirališče razstavljajočih z jugoslovanskimi interesenti, temveč postaja iz leta v leto bolj srečevališče tehnikov in racionalizatorjev iz vseh delov sveta. Vse kaže, da bo Beograd sedaj, ko ima še veliko novo in mednarodno zelo pomembno letališče, postal v kratkem pomemben center mednarodnega gospodarskega sodelovanja in trgovanja med Evropo, Azijo in Afriko.
Iskanje novih možnosti za izvoz živine
Naraščajoči viški klavne živine in prašičev na domačem trgu in komplikacije, s katerimi je povezan eksport živine v Italijo in Zahodno Nemčijo kot članici EWG, je spravil pristojne kroge končno do spoznanja, da je tudi drugod v svetu treba iskati tržišča za klavno živino in za meso, ki ga je doma preveč.
Do začetka maja je Avstrija izvozila v Italijo, Nemčijo in Švico okoli 17.000 klavnih goved. Predvideno je, da jih bo do začetka julija lahko izvozila še nadaljnjih 8.400. Ta izvoz je na domačem trgu mnogo doprinesel k temu, da je ostala tekom zime cena klavne živine stabilna. Enako je rešil situacijo na domačem trgu izvoz okoli 40.000 klavnih prašičev na Češkoslovaško, v Švico, na Poljsko ter v Anglijo in Ameriko.
Ta čas pa se v Avstriji mudi ruska delegacija, ki kupuje plemensko živino. Po istih poslih se nahajata v državi tudi turška in romunska delegacija. Svojo plemensko živino pa bo Avstrija razstavljala tudi na mednarodnih sejmih v Veroni, Milanu, Palermu in v Padovi, kjer bodo sodelovale tudi Nemčija, Francija, Jugoslavija, Italija in Švica.
žnižan/e mezdnega in dohodninskega davka
Po hudih prerekanjih in po dolgih skoraj 100 ur trajajočih trdih pogajanjih sta se koalicijski stranki v sredo preteklega tedna načelno sporazumeli za znižanje davka na dohodek in mezdnega davka. Tozadevni osnutek zakona bo zaradi hitrosti parlamentu predložen mimo vlade kot predlog koalicijskih strank. Zakon bo nedvomno hitro sklenjen, kajti po koalicijskem sporazumu naj stopi znižanje v veljavo že s 1. julijem.
Kakor doslej, se bosla tudi v bodoče dohodninski in mezdni davek plačevala le od obdavčenega dohodka. Pri mezdnem davku velja po odtegnitvi prispevkov za socialno zavarovanje, delavsko zbornico in podobnih obveznih prispevkov preostala mesečna mezda pomnožena z 12 za obdavčeni letni dohodek. Letno znižanje obeh davkov pa bo predvidoma znašalo:
•	Obdavčeni letni dohodek 18.000 šil.:
Znižanje v I. davčni skupini bo znošalo 24,6 % ali 340 šil., v II. in III. davčni skupini bo davek odpadel.
•	Obdavčeni letni dohodek 20.000 šil.:
V I. davčni skupini davek ne bo znižan, v II. skupini bo znižan za 30 % ali 370 šil., v III. skupini z 1 otrokom pa za 73 % ali 470 šil. Od 2 otrok naprej bo davek odpadel.
•	Obdavčeni letni dohodek 30.000 šiL:
Znižnnje v II. davčni skupini bo znašalo 14,6% ali 455 šil., v 111/1 skupini 24,5% ali 555 šil., v III/2 skupini pa 46,1 % ali 655 šil. Od 3. otroka naprej bo davek odpadel.
Ko smo pred nekaj meseci poročali o tiskovni konferenci »Gradbene hranilnice Wii-stenrot«, smo med drugim zabeležili, da je ta ustanova doslej najslabše razširjena v južnih predelih Koroške in Štajerske. Prejšnji teden so predstavniki »Wiistenrot« spet poročali zastopnikom koroškega tiska o razvoju zadruge v letu 1961 m v prvih treh mesecih tega leta, ko je bil dosežen nov pomemben napredek. Posebno uspešno se je delovanje zadruge razvijalo na Koroškem, kjer je bil pred nedavnim finansiran 1500. stanovanjski objekt v okviru »Wiistenrot«.
Naj navedemo nekaj statističnih podatkov o razvoju zadruge »Wustenrot« v zadnjih letih: Ob koncu leta 1950, v katerem je postala zadruga spet samostojna, je štela 28.243 članov s 24.000 gradbenimi hranilnimi pogodbami s skupno pogodbeno vsoto 477 milijonov šilingov, do konca leta 1961 pa se je število članov zvišalo na 71.200 s 53.472 pogodbami in skupno vsoto 5,8 milijarde šilingov. Samo od začetka leta 1960 do konca marca 1962 se je bilančna vsota zadruge povišala od 738,6 milijona šilingov na 938,4 milijona šilingov. Pa tudi število finansiranih objektov se je v teh letih močno povečalo: Do leta 1954 jih je bilo v celi Avstriji 7794, ob koncu leta 1961 jih je bilo ž.e 17.760 in v prvem letošnjem četrtletju se je povišalo še na 18.208. Na Koroškem je bil razvoj naslednji: do leta 1954 komaj 585 objektov, konec leta 1961 že 1276 in — kakor smo že zgoraj povedali — v zadnjih tednih je »Wustenrot« finansirala na Koroškem svoj 1500. gradbeni objekt. Skupno je
•	Obdavčeni letni dohodek 42.000 šil.:
Znižanje v II. davčni skupini bo znašalo 6% ali 552 šil., v 111/1 skupini 12,3% ali 615 šil., v 111/3 skupini pa 32,2% ali 915 šil.
•	Obdavčeni lelni dohodek 50.000 šil.:
Znižanje v II. skupini 6,5 % ali 540 šil., v 111/1 skupini 17,1 % ali 1340 šil., v III/2 skupini 12,5% ali 739 šil. in v lil/3 skupini 20% ali 940 šil.
Čigar obdavčeni dohodek pa znaša
100.000	šil., bo s tem znižanjem imel največjo korist. V davčni skupini II bo namesto sedanjih 24.638 šil. davka plačal le še 23.125 šil. Znižanje bo pri njem znašalo procentualno sicer le 6,1 %, v denarju pa 1.513 šil., kar je štirikrat več kakor za uslužbenca v isti davčni skupini z 20.000 ŠiL obdavčenega letnega dohodka. Zaradi tega pa je trditev, da bo znižanje davkov koristilo „malemu človeku", iz trte zvita. Kakor doslej večina koalicijskih sporazumov na področju cen in mezd ter davkov in subvencij, tako se tudi ta ureditev drži nikakor ne socialnega načela: kdor ima malo, temu je treba dati malo, kdor, pa ima veliko, temu je treba dati še več!
zadruga doslej dodelila svojim članom kredite v res lepem znesku 1.582,978.000 šilingov.
Članstvo pri stanovanjski hranilnici »Wii-stenrot« obsega prav vse sloje prebivalstva, pač pa močno prevladujejo nesamostojni, to se pravi delojemalci. Od doslej podeljenih kreditov jih odpade 15 % na delavce, 14 % na državne uslužbence, 14 % na trgovinske nameščence, 8 % na prometne uslužbence, 8 % na ženske delojemalke in 5 % na uslužbence v industriji, torej skupno 64 % na delojemalce; 18 % jih odpade na rokodelce (med njimi spet večji del nesamostojnih) in samo 18 % na samostojne, namreč 7 % na trgovce, 9 % na svobodne poklice in 2 % na podjetnike.
Naj ob koncu še povemo, da je bilo leta 1961 v Avstriji zgrajenih okoli 41.000 novih stanovanj in so gradbeni stroški znašali blizu 6,5 milijarde šilingov. Eno šestino, namreč 1076 milijonov šilingov, so prispevale gradbene hranilnice, med katerimi je tudi »Wlistenrot«, ki so v letih 1954—1961 dale v ta namen na razpolago 3451 milijonov šilingov. Iz tega je .razvidno, da igrajo tovrstne zadruge pomembno vlogo v še vedno trajajočem boju proti stanovanjski krizi in je zato tudi razumljivo, da vzbujajo med prebivalstvom čedalje večje zanimanje, o čemer govori stalno naraščanje članstva. To pa je tudi v interesu pristojnih državnih ustanov, ki zadružno samopomoč na stanovanjskem področju podpirajo s tem, da nudijo zadrugam in njihovim članom širokopotezne davčne olajšave.
po S i p. n e
KOLASlN. — Na gradbiiču mosta čez Moračo v črni gori se je pred dnevi zgodila huda nesreča, ko se je več tisoč kubikov materiala in gradbenih konstrukcij iz višine 90 metrov zrušilo v sotesko in pokopalo pod seboj večje Število delavcev, tehnikov in inženirjev. Točnega Števila smrtnih žrtev Se niso ugotovili, pač pa so jih že v ponedeljek našteli 22, medtem ko je bilo 16 oseb hudo poškodovanih. Nesreča se je pripetila pri gradnji mosta, ki povezuje dvoje hribov na jadranski turistični magistrali in je dolg 230 m.
WASHINGTON. — Svetovalec predsednika Kenne-dyja za probleme Daljnega vzhoda Averell Harri-man je izjavil, da ameriške vojaSke sile ne bodo zapustile Tajlanda, dokler ne bo odstranjena kriza v Laosu. Po njegovih besedah morajo ameriSke sile na meji proti Laosu .doseči, da se reSevanje laoSke krize preusmeri z vojaSkega na diplomatski tir”. Pri tem pa ameriški predstavnik pozablja, da prav Amerika s svojim oboroženim vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav bistveno prispeva k nadaljnji zaostritvi položaja.
GRAZ. — Na graški univerzi so pred nekaj dnevi proslavili zlati jubilej doktorata znanega jugoslovanskega zdravnika in znanstvenega delavca dr. Koste Todoroviča. Dr. Todorovič je pred petdesetimi leti zaključil študije na graški univerzi. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki štajerske deželne vlade, rektor univerze pa je jugoslovanskemu znanstveniku obnovil doktorsko diplomo.
LONDON. — Britanska javnost je presenečena zaradi nizke kazni šefu OAS Salanu. V časopisju pišejo, da je bila pariška sodna burka .največji triumf tajne organizacije”. .Times” pravi: Prva posledica blage obsodbe bo ohranitev OAS in demoralizacija sil, ki se bore za zakonitost in mir v Alžiriji. V Londonu menijo, da je nizka kazen revoltirala predsednika de Gaulla in da bo .sprejel protiukrepe*.
MADRID. — španski režim je obsodil na visoke kazni več funkcionarjev Katoliške akcije in katoliških mladinskih organizacij, ker so podpirali stavkajoče delavce in s tem kršili španske zakone, po katerih je stavka ilegalna akcija. Hkrati je madridski nadškof prepovedal vsako povezavo religiozne aktivnosti s stavko in kaznovane funkcionarje izključil iz katoliških društev.
TOKIO. — Dva tisoč japonskih študentov je demonstriralo pred ameriškim veleposlaništvom v Tokiu v znak protesta proti ameriškim jedrskim poskusom.
RIM. — V okviru manifestacij za mir, ki se vrste po vseh italijanskih mestih, je bil v Bologni eden največjih pohodov miru, pri katerem je sodelovalo nad trideset tisoč ljudi. Pohod je organiziral .Svet za prijateljstvo in bratstvo med narodi”. Iz Reggio Emilie pa je delegacija občinskih svetovalcev odpotovala v Ženevo, kjer je predstavnikom konference za razorožitev sporočila zahteve in pričakovanja italijanskega prebivalstva.
BEOGRAD. — Predsednik jugoslovanske republike Tito je odlikoval moskovskega patriarha Aleksija z redom Jugoslovanske zastave z lento za zasluge pri razvijanju in učvrtčevanju prijateljskih odnosov in miroljubnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter za zasluge v osvobodilni vojni.
K&LN. — Župan zahodnega Berlina Brandt je na letni konferenci Socialdemokratske stranke izjavil, da se morata Zahod in Vzhod pogovoriti o berlinskem vprašanju, češ da druge možnosti ni. če ne bi nič ukrenili, bi v ameriško-sovjetskih razgovorih nastala praznina, kar bi bilo lahko nevarno. Brandt je dejal, da Adenauer prerad čaka. Z molkom pa ne bi prišli daleč, ker se medtem lahko marsikaj zgodi.
RIM. — Italijanski poslanec Giuseppe Re je ugotovil, da dela še vedno kakih 300.000 italijanskih otrok med 12. In 14. letom na slabše plačanih mestih v industriji. Delovni čas znata v mnogih primerih 12 do 14 ur na dan, zaslužek na uro pa komaj 35 do 60 lir. Pri kontrolah obratov skrijejo podjetniki otroke v klet, delovni čas, ki so ga pri tem izgubili, pa morajo pozneje mladoletniki nadomestiti. K temu je pripomnila vlada, da je bilo lani obsojenih samo na področju Milana kakih 200 de* lodajavcev.
NEW YORK. — Neka preiskovalna komisija OZN je ugotovila, da Je v ZDA čedalje več ženske delovne sile. Medtem ko je bilo leta 1950 samo 18 milijonov stalno zaposlenih žensk, to je 29 odstotkov, se je dvignilo to število do januarja letos na 23,6 milijona ali na 34 odstotkov. Računajo, da se bo do leta 1970 povečalo število zaposlenih žensk za pri* bližno 25 odstotkov na 30 milijonov, medtem ko s* bo povečalo število zaposlenih moških le za kakih 15 odstotkov. Vsega naj bi bilo leta 1970 v delovnem razmerju kakih 40 odstotkov žensk.
BONN. — Po poročilih zahodnonemškega central* nega urada za delo je trenutno v Zvezni republiki zaposlenih med inozemskimi delojemavci 174.000 Ito* lijanov, 65.000 Špancev, 55.000 Grkov, 48.000 Nizo* zemcev in 112.000 pripadnikov drugih narodnosti. Hkrati podaja poročilo zveze nemške Industrije nekaj podatkov o delovnih razmerah. Po tem poročilo je med ženskami za 40 odstotkov več poklicnih obolenj in nezgod kakor med moškimi, število bol* nikov je pri mlajših delojemavclh za 50 odstotkov vitje kakor pri starejših in pri delavcih enkrat večje kakor pri nameščencih.
BERN. — švicarsko prebivalstvo je preteklo nedeljo glasovalo o povišanju plač za porlamentarne poslance. Slo je za povišanje dnevnic od 65 ne 100 frankov. Prebivalstvo se |e pri glasovanju * pretežni večini izreklo proti povišanju poslanskih dnevnic.
BONN. — Zahodnonemški Bundesrat je sprejel sp°' razum, ki dovoljuje izplačilo vojne odškodnine Italije v vrednosti 40 milijonov mark in razen i*9a še 40 milijonov mark, ki jih bodo izplačali žrtven* fašizma. Vprašanje te odškodnine je bilo predme* dolgih In napornih pogajanj med vladama držav. Sporazum predvideva, da bodo prvo vsete izplačali italijanski vladi v dveh obrokih po 20 mi lijonov mark, drugo pa naenkrat.
Inozemski turizem v Sloveniji hitro narašča
Od novega leta naprej se je prižel inozemski turizem v Sloveniji ugodneje razvijati, kakor se je razvijal lani. Kljub dolgi, neugodni zimi in tudi ob morju zelo pozni pomladi se je v Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih število inozemskih nočitev povečalo za 9 % na 47.620.
Pri nočitvah inozemskih turistov stojijo na prvih petih mestih Ljubljana s 14.300 nočitvami, Portorož z 9.775, Bled s 4.211, Maribor s 3.521 in Koper z 2.883 nočitvamL Čeprav Je Bled v številu nočitev inozemeev na drugem mestu, Je njegovo letošnje število inozemskih nočitev za 31 % manjše kot lani v istem času. Temu nasproti pa je število nočitev močno naraslo po drugih krajih Slovenije. Najbolj je naraslo na gradu Otočec na Krki pri Novem mestu in v Kranju. Nasproti prvim štirim mesecem preteklega leta so tu zabeležili porast za pičlo polovico. Med 15 in 20 % pa se je število nočitev povečalo v Postojni, v Bovcu, Bohinju, Celju, Kopru, Dobrni, Kranjski gori. Novem mestu, Ljubljani in Rogaški Slatini. V Portorožu pa se je število inozemskih nočitev povečalo za dobro tretjino.
Že v zimskih mesecih povečani inozemski turizem v Sloveniji je nedvomno posledica deviznih sprememb in drugih olajšav v turističnem prometu. Od novega leta naprej vsak turist v Jugoslaviji lahko zamenja tujo valuto po relaciji 1 dolar — 750 din. Tudi dosega viz je olajšana In pocenjena. Prej za prvo potovanje potrebna fotografija na kartonu je odpadla, konzulati pa izdajajo turistične vize tudi za 3 In za 6 potovanj v enem letu. Viza za trikratno potovanje stane 52 šil., za šestkratno pa 78 šil.
Te ugodnosti v turističnem prometu bodo prišle v Jugoslaviji do polne veljave šele v prihodnjih tednih. Kakor slišimo, število izdanih viz na jugoslovanskih konzulatih rapidno raste.
„Wustenrot” se uspešno razvija:
Tudi na Koroškem že 1500 stanovanjskih objektov

Deželno mladinsko petje v Celovcu
Slovenska pesem tudi v tem okviru posebno ugajala
Mladi sovjetski umetniki so gostovali na Koroškem
Na povabilo Svobodne avstrijske mladine je ansambel mladih sovjetskih umetnikov gostoval na Koroškem in priredil zelo posrečena pestra večera v ponedeljek v veliki dvorani celovške Delavske zbornice in v torek v dvorani beljaške Delavske zbornice. Gostovanja iz Sovjetske zveze so zlasti na Koroškem prava redkost in vzbujajo razumljivo zelo veliko zanimanje med prebivalstvom; zato sta bili dvorani tako v Celovcu kakor tudi v Beljaku napolnjeni do zadnjega prostora.
Pri ansamblu, ki je gostoval zdaj na Koroškem, gre za del sovjetske delegacije, katera se bo udeležila letošnjega svetovnega mladinskega festivala v Helsinkih na Finskem, kjer se bodo od 27. julija do 5. avgusta zbrale mladinske delegacije iz vseh delov sveta, da manifestirajo za prijateljstvo med narodi in mir v svetu.
Gostovanje mladih sovjetskih umetnikov na Koroškem je bilo vsekakor lep uspeh. Nastop je obsegal solista s harmoniko, dva plesavca, tri pevske soliste, žonglerja ter dva cirkuška artista. Torej res pester program, pri katerem so se nastopajoči izkazali kot resnični umetniki, ki so sicer po letih še mladi, po svojem znanju pa že vredni splošnega priznanja. Enako priznanje pa velja tudi njihovemu napovedovavcu, ki je v lepi nemščini zelo duhovito in humoristično povezoval točke sporeda.
Krivico bi delali enemu ali drugemu, če bi hoteli razlikovati med posameznimi umetniki. Kajti presenetili so s svojo kvaliteto prav vsi, naj je bil to potem harmonikaš Aleksej Safanov, ki je igral variacije na sovjetske revolucionarne pesmi prav tako dobro kot Mozartovo sonato; ali čudoviti basist Oserov, ki je posebno zablestel s svojo pesmijo o Sten-ki Razinu; ali tenorist Sorokon, katerega mehki glas je prišel zlasti do veljave v otožni pesmi o materi; ali Ljuba Avdejeva, kate-re pristni ruski alt je kakor nalašč ustvarjen za pesem o tajgi; ali plesavca Grigorjev in Voroncev, ki sta poleg tega še dobra komika; ali žongler Vorobjev, katerega nastop z gorečimi baklami že meji na čarovnijo; ali artistična dvojica Filimonov in Peskov (ki sta člana svetovno znanega državnega cirkusa iz Moskve), ki sta s svojim dovršenim nastopom pokazala res izredno višino akrobatike in poskrbela za absolutni višek vsestransko posrečenega večera.
Gotovo bi o posameznih umetnikih lahko še mnogo govorili, zadostuje pa naj ugotovitev, da je bila to prireditev, kot bi si jih še mnogo želeli. Vsekakor je v polni meri Potrdila besede napovedovavca, češ da v Sibiriji, od koder je bila večina sodelujočih, niso samo medvedi, marveč imajo tudi dobre mlade umetnike!
Mladinski referat pri koroški deželni vladi je v sodelovanju z deželnim šolskim svetom tudi letos priredil deželno mladinsko petje. Najprej so bila tekmovanja zborov po posameznih okrajih, kjer so si najboljši zbori priborili pravico do sodelovanja na deželni prireditvi, medtem ko se bodo najboljši zbori v deželi udeležili tekmovanja v državnem okviru, ki bo letos v Grazu.
Na deželni prireditvi, ki je bila v torek v celovškem Domu glasbe, je sodelovalo 23 zborov z okoli 800 mladih pevk in pevcev; med njimi sta bila tudi moški in mešani zbor slovenske gimnazije, ki sta skupno štela nad sto članov. Prireditev je pokazala, da so se zbori za tekmovanje zelo dobro pripravili in žirija gotovo ni imela lahkega dela, ko je morala odločati o kvaliteti posameznih skupin. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, od katerih ena mu je
Prvi letnik »Kurirčka” dobrih 400 strani otroškega branja
Pravkar zaključeni prvi letnik mladinskega odnosno otroškega mesečnika »Kurirček«, ki ga izdaja Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod Borec pri Zvezi borcev NOV Slovenije, je debela knjiga dobrih 400 strani pestrega branja za mladino. Znani slovenski mladinski pisatelj Oskar Hudales daje tej reviji kot urednik prikupni značaj pravega otroškega lista.
»Kurirček« pa se bo v prihodnjem letniku, ki bo začel izhajati meseca septembra, še izboljšal, kakor napoveduje uredništvo, ki si je v prvem letu izhajanja revije pridobilo dragocene izkušnje. V prihodnje namerava obseg revije povečati in posvetiti nekaj prostora najmlajšim, nekaj pa starejšim bralcem.
Kakor druge mladinske in otroške časopise — kot je naš domači »Mladi rod« ali podobni mesečniki v Sloveniji »Ciciban« in »Pionir« — tako tudi »Kurirčka lahko naročite v knjigarni NAŠA KNJIGA v Celovcu.
bila določena, ostali dve pa si je lahko sam izbral. Tako je bila prireditev res pestra, v pravem pomenu besede prireditev mladine, ki je v pesmi izpovedala svojo mladostno radost in veselje, svojo ljubezen do petja in zvestobo domovini.
Tudi v tem okviru ko so nastopali najboljši zbori iz vseh predelov Koroške, je posebno ugajala slovenska pesem, kar priznava v svojih poročilih tudi nemški koroški tisk. Že zbor ljudske šole iz Hodiš se je poleg dveh nemških pesmi predstavil z eno slovensko pesmijo (mlada deklica jo je napovedala z besedami: Ker se v naši šoli učimo tudi slovensko, hočemo zapeti tudi slovensko pesem!), posebno pester pa je bil nastop obeh zborov slovenske gimnazije pod vodstvom dr. Cigana. Moški zbor je najprej zapel nemško narodno ,Wohlaut" v priredbi dr. Cigana, kateri sta sledili Gregorčičeva »Pogled v nedalž-
Tudi to se dogodi:
Clvoci učijo stavšo
Pred nedavnim smo tudi v našem listu poročali o stanju nepismenosti v svetu, kakor ga je ugotovila posebna komisija OZN in ga objavila v svojem letnem poročilu. Vsekakor drži, da je prav nepismenost eden od glavnih vzrokov zaostalosti v raznih predelih sveta. Zato se v teh državah trudijo, da bi odpravili nepismenost in tako pomagali prebivalstvu k splošnemu napredku in razvoju.
Boj nepismenosti je napovedala tudi afriška dežela Gvineja, kjer se poslužujejo pri tem prav zanimivih metod. Gvinejske šolske oblasti so namreč naročile vsem šolarjem, naj naučijo pisanja in čitanja tudi svoje starše, ker le-ti v letih svoje mladosti niso imeli priložnosti obiskovati šolo. Poleg tega so v borbo proti nepismenosti vpregli tudi državno zastavo in je vlada odredila, naj tisti kraji, v katerih se je več kot polovica prebivalcev naučila pisanja in branja, izobesijo zastave.
no oko" in Žirovnikova »Po gorah grmi in se bliska", mešani zbor pa se je predstavil z latinskim napevom iz 16. stoletja »Gavisi sunt discipuli" slovenskega glasbenika Gallusa, z nemško narodno „Wenn die Nach-tigailen schlagen" v priredbi Felixa Ober-borbecka ter pesmijo Stanka Premrla »Svatba na poljani". Poleg tega pa je slovenska pesem zadonela tudi v dvorišču Deželnega dvorca, kjer so posamezni zbori koncertirali med opoldanskim odmorom in je zlasti ugajala Prešernova »Zdravljica", ki poje o prijateljstvu in dobrem sožitju med narodi.
Deželno mladinsko petje je bilo zaključeno z nastopom mladinske godbe, nato pa je žirija razglasila svoj sklep, po katerem je pet zborov predlagala za sodelovanje pri tekmovanju v državnem merilu. Vsekakor je zanimivo, da med njimi ni nobenega zbora iz slovenske gimnazije, čeprav so bili nepristranski poslušalci mnenja, da sta bila oba zbora slovenske gimnazije med najboljšimi tako po kvaliteti petja, kakor tudi po interpretaciji in discipliniranem nastopu. Pač pa je med »izbranimi" zbor Kdrntner Landsmannschaft, čeprav pri njem ne gre za izrazito šolski zbor, dočim so v ostalem sodelovale na prireditvi samo šolske skupine. Izgleda, da na Koroškem tudi v takih stvareh odločajo »posebni oziri"!
Objava slovenske gimnazije
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni Izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek izpitov ob 8. uri zjutraj.
Prijavite svoje otroke pravočasno, in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba priložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, je treba zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schiilerbeschrei-bungj pošlje šola neposredno na na slov: Direktion des Bundesrealgym-naslums und Gymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurf, Lerchenfeld-gasse 22.
Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli; brez tega spričevala ne more nastopiti k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni v Lerchen-feldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju.
Ravnateljstvo ^
X. Ljubljanski festival:
II. revija jugoslovanskega baleta
Letos obhaja Ljubljanski festival svoj desetletni jubilej in bo v njegovem okviru v času od 1. do 9. julija prirejena II. revija jugoslovanskega baleta. Sodelovali bodo baletni ansambel opernih gledališč iz Ljubljane, Zagreba, Reke, Sarajeva In Skopja ter ansambla ljubljanskega Centra za estetsko vzgojo in zagrebškega Pionirskega kazališča. Za posamezne dni festivala so predvidene naslednje predstave:
•	1. julija: Pokreti (Kabaljevskij, Makete (Malec) in Balada o blodečem mesecu (Radič) — izvaja zagrebški operni balet.
•	2. julija: Pokreti (Kabaljevskij, Simfonija o mrtvem vojaku (Sakač) in Triro-gelnik (De Fallaj — izvaja zagrebški operni balet.
•	3. julija: Rimske fcntane (Respighij, Sinfonia da camera (Švara) in Petruška (Stravinski) — izvaja reški operni balet.
•	4. julija: Nastop in simpozij mladinskih komornih skupin — izvajata Center za estetsko vzgojo (Ljubljana) in Pionirsko kazalište (Zagreb).
•	5. julija: Romeo in Julija (Prokofjev) — izvaja sarajevski operni balet.
•	7. julija: Iluzije (Osterc) — izvaja ljubljanski operni balet.
•	9. julija: Klasična simfonija (Prokofjev), Vibracije (Fribec) in Velemestne variacije (Brandjofica) — izvaja skopljanski operni balet.
Predstave se začnejo vsak dan ob 20.30 ur) in bodo ob lepem vremenu v letnem gledališču v Križankah, v primeru dežja pa v opernem gledališču; nastop komornih baletnih skupin pa bo v Viteški dvorani v Križankah.
Nould prvega mednarodnega obmejnega sejma »Alpe-Adria":	(2)
Poglabljanje gospodarskih stikov
važna oblika sodelovanja med sosednimi narodi in deželami
rav-
Za vzpostavitev naravnega n°težja, ki je bilo prej doseženo v dolgoletnih in s tradicijo bogatih Medsebojnih odnosih, ni trenutno nič “°lj primerno kot tesni stiki med gospodarstveniki sosednih držav, se-Veda ob upoštevanju nove gospodarje stvarnosti. Da se doseže ta namen, je poglavitna naloga blagovnih sejmov. Taki sejmi lahko najbolje in Oajpregledneje podajo podobo o gospodarskih dogajanjih in hkrati pojejo ozadje za navezavo in učvr-ftitev tistih trgovskih stikov, ki končno ne služijo nobenemu druge-mu namenu kot mirnemu sožitju na-r°dov.
. In noben drug sejem : J?01 »Alpe-Adria« ni b< 113 prevzame nase v loj v.a'Ca za gospodarsko sc s>uži miru
.Na našem prostoru se stikajo ve-**e evropske kulture Slovanov, Ro-manov in Nemcev in ustvarjajo Prav zaradi skupnih zgodovinskih
doživetij pogoje za spoznanje, da vir za blaginjo narodov in za mir v svetu ni v avtarkiji, temveč v kar najbolj razsežnem prepletanju nacionalnih gospodarstev na podlagi mednarodne blagovne izmenjave.
*
• Dr. Romano C a i d a s s I, predsednik Zbornice za trgovino, industrijo In poljedelstvo v Trstu:
V splošnem okviru italijansko-ju-goslovanske trgovinske izmenjave ni mogoče poslov, ki se nanašajo na obmejna območja, preprosto prišteti tistim, ki se urejajo po rednem računu, ker bi bilo v tem primeru odveč razlikovanje med rednim in zunanjim računom. Regionalna izmenjava ima predvsem namen, ustvariti prednostno območje menjave ob meji s tem, da mu daje možnost, da sredstva, ustvarjena z izvozom, porabi za nakup na istem obmejnem ozemlju. Če obravnava-
mo regionalno obmejno izmenjavo s tega stališča, se zdi dobro utemeljen in potreben obstoj splošnega kompenzacijskega računa za zadevno izmenjavo, ki ne nadomešča, pač pa se v obmejnih območjih dodaja izmenjavi, urejeni v okviru rednega računa. Seveda pa je uresničevanje tega koristnega namena avtonomnega računa končno prepuščeno samim gospodarstvenikom. Če se namreč ti brez sprejemljivega razloga n« poslužujejo valutnega instrumenta, namenjenega prav za dvig ravni izmenjave med obmejnimi območji, se s tem odrekajo tudi prednosti, ki je dana sorazmerno majhnemu krogu gospodarstvenikov za izkoriščanje zadevnih valutnih postavk, taka za prodaje kot tudi za nakupe.
V zadnjih letih, zlasti z razširjenjem liberalizacije na široka področja italijanskega uvoza se je tako resmotrno ravnanje razširilo na obeh s’raneh. To pa med drugim tudi zato, ker je bila prednost poslovanja pj posebnem splošnem kompenzacij-siem računu v razmerah, ko je bilo nogoče prosto poslovati tudi po r:dnem računu, vedno manj očitna, ža številno blago je bilo na pod-nčju ekonomskih omejitev dejansko nanj prednosti, toda s tem se niso
zmanjšale prednosti in smotrnosti, ki jih daje avtonomni račun v valutnem in splošnem pogledu za aktivnost obmejnih območij in ki, čeprav so manj očitne od omenjenih ekonomskih prednosti, niso od teh nič manj pomembne, vse dokler bodo v obeh ali pa v eni izmed držav v veljavi restrikcije glede vnašanja valut. Glede na to, da so bili gospodarstveniki v zadnjih letih vedno manj pozorni na omenjene značilnosti in prednosti regionalne izmenjave, je sejem »Alpe-Adria«, ki želi poudariti ekonomsko aktivnost obmejnih jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih območij, prirejen v zelo primernem času, da opozori prav gospodarstvenike na pomembnost in smotrnost obmejne izmenjave. Ta je sicer na italijansko-jugo-slovanskem obmejnem območju precejšnja, vendar še vedno sposobna za nadaljnje naraščanje v obojestransko korist.
*
• Viktof Valič, predsednik Trgovinske zbornice za LR Slovenijo:
Pozitivni rezultati obstoječih sejemskih in obmejnih sporazumov, predvsem pa izražene želje in pri-
pravljenost za nove oblike gospodarskega sodelovanja, je bila osnovna misel, ki je vodila Trgovinsko zbornico LRS pri realizaciji sejma »Alpe-Adria« v Ljubljani. Za takšen naslov smo se odločili predvsem zato, ker ležijo gospodarsko-geo-grafska področja Celovca, Graza, Innsbrucka, Gorice, Trsta, Vidma in Ljubljane ob Alpah in Jadranskem morju in naj zato še sam naslov označuje njegov obseg, pomen in namen. Sejem naj po našem mnenju prikaže blago široke potrošnje, tehnični material oziroma blago, ki ga zajemajo blagovne liste že obstoječih sejemskih oziroma obmejnih sporazumov. Sejem »Alpe-Adria« pa naj omogoči sodelovanje tudi proizvajalcem vseh drugih izdelkov, ki utegnejo interesirati enega ali drugega poslovnega partnerja in v perspektivi postati nov predmet blagovne izmenjave. Zato si sejem »Alpe-Adria« zamišljamo kot vsestransko živahen, pester in veder — skratka sejem prijateljstva in dobrega sosedstva, z velikim številom razstavljavcev in obiskovalcev iz vseh obmejnih pokrajin.
(Se nadaljuje)
t/-exvc/rtvu>?
Kako bi bilo, če...?!
Zadnjo nedeljo so bile »puškarske* Borovlje spet prizorišče večje strelske prireditve. Najprej je imelo tamkajšnje »Rožansko strelsko društvo* (Rosentaler Schiitzenverein) svoj občni zbor, nato pa so se strelci zbrali na Strelišču in se pomerili v svoji umetnosti. Pokalo je, kot bi bila prava vojna, toda razen prestreljenih tarč, ki so jih posamezni tekmovalci res mojstrsko zadeli, ni bilo »smrtnih žrtev*.
Ko smo tega dne bili v Borovljah, pa smo opazili, da se pogovori med Borovčiči ne vrtijo toliko okoli strelcev in njihove prireditve (saj take stvari so v Borovljah tako-rekoč na dnevnem redu, čeprav ne vedno v takem obsegu), marveč jih trenutno zaposluje nekaj drugega. Prisluhnili smo njihovim razgovorom in slišali, da obravnavajo neki »incident*, ki da se je pred nedavnim zgodil na boroveljskem strelišču. Razumljivo je to še bolj vzbudilo našo radovednost in ko smo se bliže zanimali, smo ugotovili naslednje podrobnosti:
V torek, 15. maja, približno ob štirih popoldne je bil boroveljski puškar Ludvik Borovnik s svojim nastreljevavcem na tamkajšnjem društvenem strelišču, na katerem kot vsi boroveljski puškarji redno preizkuša v svojem podjetju izdelane puške. Na sosednem predelu so bili ob istem času puškarski industrialec Franz Sodia, njegov sin ter neki nakupovavec iz Italije, po njegovem avtomobilu sodeč iz Južne Tirolske odnosno iz Božena. Borovnik in njegov nastreljevavec sta se med preizkušanjem puške pogovarjala v domači slovenski govorici, kot to delata že vsa leta in kakor govorijo vsi domačini v Borovljah in okolici. Ko pa je slovensko govorico slišal Sodia, je pristopil k Borovniku in mu rekel:
»Zdaj bi bil pa res že čas, da bi se na strelišču končno enkrat nehalo slovensko govoriti.*
Ta neumestni izpad je Borovnika upravičeno razburil in je odgovoril:
»Gospod Sodia, zdaj pa ste prišli na napačen naslov, kajti jaz si tega ne pustim prepovedati, od Vas pa že sploh ne. S svojim nastreljevavcem sem vedno slovensko govoril in slovensko smo govorili celo v letih nacizma, ko so nas izseljevali. Sploh pa je tukaj priznano dvojezično ozemlje in Vi mi hočete danes tukaj prepovedovati, da bi govoril slovensko. Celih 17 let po vojni me zaradi tega še nihče ni žalil in zapomnite si, da ste Vi prvi, ki me je zaradi tega napadel. Mislil sem, da bomo lahko živeli v dobrem sožitju, če se bomo medsebojno respektirali; toda izgleda, da sem se motil.*
Sodia se je skušal izgovarjati, češ da ni bilo tako mišljeno, vendar ga je Borovnik zavrnil: »Ni potrebno, gospod Sodia, kakor ste rekli, tako sem tudi razumel. Zelo obžalujem, da mi morate to povedati prav Vi, ki ste se pred nekaj časom na posebnem mestu še sam izdajal za Slovenca.*
Sodia: Veste, tako čudno izgleda, ko prihajajo semkaj tujci in ko slišijo slovensko govorico, vedno sprašujejo, kakšen jezik je neki to, ki se tukaj govori.
Borovnik: Potem jim pa povejte, da se tukaj govori tudi slovensko.
Sodia: Ze večkrat je bilo na sejah strelskega društva govora o tem, da Vi na strelišču vedno slovensko govorite.
Borovnik: Če je tako, potem naj mi pa društvo sporoči, da tukaj ne smem več streljati. Dokler pa bom tukaj streljal, tako dolgo bom tudi tukaj govoril, kakor bom hotel.
*
To so podrobnosti, ki smo jih v Borovljah zvedeli o »incidentu*, kateri je še danes predmet razgovorov številka ena med tamkajšnjim prebivalstvom. Ljudje se sprašujejo, kako more isti Sodia, ki mu je slovenska beseda očitno še na strelišču preveč, na drugi strani na vse mogoče načine iskati poslovne stike v Sloveniji, kamor prav rad hodi tudi na lov.
Predvsem pa bi bilo zanimivo vedeti, kakšen vtis je pripetljaj na boroveljskem strelišču napravil na tistega nakupovavca iz Južne Tirolske, ki je z vidnim zanimanjem spremljal besedni »dvoboj* med Borovnikom in Sodio. Kako neki bi zadeva kaj izgledala, če bi se dogodila na primer v Bozenu in bi bil Borovnik pripadnik tamkajšnje nemško govoreče manjšine, Sodia pa Italijani!
KOLEDAR
Pofek, 1. junij: Feliks Sobota, 2. junij: Peter Nedelja, 3. junij: Klotilda Ponedeljek, 4. junij: Frančišek Torek, 5. junij: Bonifacij Sreda, 6. junij: Norbert četrtek, 7. junij: Robert
Z odličnim petjem izpolnjen večer
Prejšnjo soboto zvečer so bili ljudje iz Škofič in okolice deležni lepega, vzpodbudnega kulturnega užitka. V dvorano pri Kreuzvvirtu Pod Jerberkom je valovila ubrana pesem in melodija odličnega pevskega zbora „lvan Cankar" kulturnega društva »Svobode" iz Virmaš pri Škofji Loki. Poslušava, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor, so bili ob podajanju posrečenega in izbranega sporeda iz neizčrpnega zaklada slovenske pevske umetnosti zadiv-Ijeni in navdušeni do najvišje stopnje.
Pevski zbor »Ivan Cankar" je radevolje ustregel povabilu Slovenske prosvetne zveze, krajevne priprave za koncert pa je organiziralo SPD »Edinost" v Škofičah. Zbor je bil pod vodstvom zborovodje in dirigenta profesorja Franceta Demšarja, spremljala pa sta ga tudi predsednik Sveta za prosveto profesor Rado J a n in predsednik občinskega Sveta .Svobod' dr. Bojan Petrič iz Škofje Loke.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Z w i 11 e r je spregovoril v imenu osrednje prosvetne organizacije in v imenu SPD »Edinost" v Škofičah; pozdravil je udeležence in izrekel topel pozdrav in prisrčno dobrodošlico gostujočemu pevskemu zboru iz Slovenije. Ob tej priložnosti se je dotaknil tudi perečega šolskega vprašanja in poudaril potrebo vzgoje naše mladine v smislu, da bo ostala zvesta svojemu ljudstvu. Hočemo, da bomo mi in tudi bodoči rodovi prepevali slovensko in se veselili domače pesmi, ki naj nikoli ne zamre na naši zemlji. Pozval je starše, naj storijo svojo roditeljsko dolžnost in izkoristijo pravico, da prijavijo svoje otroke tudi k pouku slovenščine. Končno je izrazil pričakovanje, da bo vlada pri izvedbi šolske reforme pokazala razumevanje tudi za na5e vprašanje na področju šolstva, ki doslej še ni rešeno v naše zadovoljstvo.
Za pozdravne besede in prisrčen spre-
jem se je zahvalil predsednik Sveta za prosveto profesor Rado Jan in naglasil korist in potrebo medsebojnih kulturnih stikov med ljudstvom iste besede tu- in onstran meje. Kulturni stiki pa so neprecenljiv doprinos tudi k boljšemu razumevonju in zbližanju med narodi sosedi. Dejal je, da naj temu plemenitemu namenu koristi tudi današnje gostovanje.
Nato se je začel odvijati bogat in lep pevski spored, gostje so peli umetne in narodne pesmi. Ne bi bilo lahko oceniti, katera pesem je najbolj ugajala in vžgala, ker hvaležni poslušovci so vse brez izjeme sprejemali z viharnim in živahnim odobravanjem ter aplavzom. Poslušavci niso odnehali, da so morali pevci dodati po izčrpanem sporedu še nekaj pesmi. Med drugimi so zapeli tudi Kernjakovo »Mojcej’ in ker je bil med udeleženci na koncertu navzoč tudi Pavle Kernjak, so ga pozdravili in vsi navzoči so mu navdušeno vzklikali in ploskoli. Enodušno navdušenje in pritrjevanje poslušavcev je za drage goste gotovo najboljše spričevalo in priznanje o kvaliteti ter višini njihove pevske zmogljivosti.
Po koncertu pa se ljudje še dolgo niso razšli, do jutranjih ur so se gostje in domačini prijateljsko imeli v sproščeni družabnosti in skupno prepevali.
Gostovanje prijetnih pevcev iz Virmaš bo nam Skofičanom ostalo v trajnem lepem spominu, ob prvi priložnosti pa se bomo z veseljem odzvali tudi njihovemu povabilu ter jih bomo obiskali v njihovi ožji domovini.
Drugi dan, v nedeljo, je pevski ansambel iz Virmaš izkoristil za ogled precejšnjega dela naše koroške domovine, krajev, kjer prebiva slovensko prebivalstvo in tudi kraje, ki jih naseljujejo nemško govoreči sodežela-ni. Vsepovsod je spremljala goste iz Slovenije dobra votja in naša pesem.
Živinorejska zadruga
za Libuče in okolico je zborovala
Običaj je že, da se vsako leto maja zberejo zadružniki Živinorejske zadruge za Libuče in okolico na svojem letnem občnem zboru. Letos je bil v nedeljo 20. maja ter se ga je kljub izredno naugodnemu vremenu udeležilo lepo število zadružnikov. Ob tej priložnosti se zadružniki poučijo o zadružnem delu v preteklem poslovnem letu, hkrati pa prijavijo živino na pašnik na zadružno posestvo pri Štibarju na vrhu Belšaka.
Predsednik upravnega odbora svetnik kmetijske zbornice Mirko Kumer je ugotovil sklepčnost občnega zbora in po izvedeni izvolitvi zapisnikarja ter dveh overovateljev zapisnika podal poročilo za upravni odbor. Povedal je med drugim, da je zadruga predvsem osredotočena na zadružni pašnik in zadružno posestvo. V zadnjih letih je precej uspelo izboljšati pašnike s smotrnim gnojenjem z umetnimi gnojili. Zadruga je pristopila k akciji »melioracijskega gnojenja«. Stroški tega pognojevanja znašajo 20.000 šilingov, k čemur je zadruga dobila 8.000 šilingov subvencije. Pri izvedbi ceste do Štibar-jevega posestva je zadruga udeležena s petimi deleži po 560 šilingov. Prvotno je pristopila z desetimi deželami, ker pa mora odsek ceste na lastnem posestvu sama zgraditi, so se ze-
Zagonetna zemeljska vdora na poljih pod Komi jem
Nedavno tega so ljudje v Cirkovčah pri Pliberku našli na poljih dveh kmetov nenavadna vdora v zemljo. Na njivi kmeta Pučeva je luknja globoka 1,5 metra, premer pa znaša prav tako 1,5 metra. Veliko večje zemeljsko žrelo pa so našli na Mli-norjevi njivi. Ta usad je globok 10 metrov, premer pa dosega cele 4 metre.
Vaščani so bili ob najdbi teh vdorov nemalo zavzeti, kajti ne bi bila malenkost, če bi kdo zdrknil 10 metrov globoko v zemljo. Vdori so nastali iz doslej nepojasnjenega vzroka. Nekateri menijo, da so vdrti-ne nastale zaradi podzemskega vodnega toka. Za končno ugotovitev vzroka, ki je povzročil nenovadne primere, so povabili strokovnjake deželnega gradbenega urada in geologe.
dinili za pet deležev. Razložil je tudi zadevo vodovodne napeljave do zadružnega poslopja in povedal, da se je, in sicer ne po zadružni krivdi, prvotni načrt napeljave vode od Jurčevega posestva izjalovil. Sklenili pa so, da bodo napeljali vodo do Štibarjeve-ga objekta iz lastnega vodnjaka, ki leži nekoliko nižje od poslopja, in sicer z brizgalno z agregatnim motorjem. S tem bo odpadlo naporno prenašanje vode v vedrih za oskrbnikovo ali pastirjevo ženo, ki je mora za potrebe gospodanjstva in gospodarstva prevla-čiti precejšnje množine.
Dragocena dobrina gozd je brez dvoma glavni vir dohodkov in temelj zadružne rezerve. Na vsakem občnem zboru in tudi letos se je razpravljalo o negi gozda in se je na tem področju resda že precej storilo, posebno po navodilih zadružnega gozdnega strokovnjaka Zechnerja in drugih razumnih kmetov zadružnikov. Vse poprave in naprave za izboljšanje na zadružnem posestvu so mogoče le z izkupičkom iz gozda, kajti paš-nina, za zadružnike razmeroma nizka, odvrže le malo. Podpredsednik upravnega odbora Jože Broma n je nasvetoval, da bi del strmega skoraj neizkoriščanega pašnika zasadili z gozdnimi mladikami.
Poročilo za nadzorni odbor je podal član odbora Lovro Potočnik. Občni zbor je oboje poročil soglasno odobril.
Občni zbor je tudi soglasno odobril računski zaključek za preteklo poslovno leto in izrekel staremu odboru razrešnico. Pri volitvah novega upravnega in nadzornega odbora so bili izvoljeni prejšnji člani odborov s predsednikom upravnega odbora Mirkom Kumrom in predsednikom nadzornega odbora Lojzem MiLčem.
Nadalje je cbčni zbor izrekel zahvalo in priznanje oskrbniku in pastirju na zadružnem posestvu Jtnezu Piku za njegovo dvajsetletno zvesto tlužbo ter mu naklonil skromno nagrado. Prav tako se je občni zbor spomnil marljivega poslovodje Lojza Krištofa.
Člani so prijavili živino na pašo, 26 po številu, ki so j« gnali na pašnik ta teden v ponedeljek. Vsa živina je morala biti zdravniško dokazano tbc — prosta.
Prošnji Kaitrbacherja v Šmarjeti za pomoč pri pozidavi novega poslopja, ko je staro prejšnje kto uničil požar, je zadruga ustregla s tem, da prosilcu pokloni gradbeni material v vreonosti 500 šilingov.
Pri diskusiji so člani živahno sodelovali in razpravljali d različnih zadružnih vpraša-
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško Letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 12. julija do 2. avgusta, druga skupina pa v času od 4. do 25. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo PISMENO PROŠNJO, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic In naslov staršev. Ime otroka ter izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj starši skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporočilom krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno i z -k a z n i c o otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 200 šilingov oddajo do najpozneje 30. junija 1962 na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Gasometergasse 10. Posebej opozarjamo, da ZSO posameznih dokumentov ne prevzema in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi navedeni dokumenti.
Za OSEBNO IZKAZNICO otroka velja le izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini] očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Sploh bodo starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
njih. Mimo zadružnih zadev je občni zbor sklenil, da da na Štibarjevem vrhu na razpolago prostor za postavitev spomenika žrtvam nacističnega nasilja, ki jih je prebivalstvo doprineslo tudi v teh hribih v borbi proti fašizmu. Nad dvajset smrtnih žrtev je zahteval krvavi fašizem v teh gorskih vaseh. Spomenik žrtvam naj bo nam in bodočim rodovom večen spomin in opomin!
Dejavnost Živinorejske zadruge pa s pašnikom in oskrbo zadružnega posestva nikakor ni izčrpana. Njena naloga je po njenem bistvu in tudi po pravilih vse obsežnejša. Živinoreja predstavlja v naših krajih eno izmed glavnih in često najbolj donosnih gospodarskih področij. Zato je zelo važno, da z vsemi sredstvi in največjo vnemo pospešujemo izboljšanje prav na zadružni podlagi. Težkoča intenzivnejšega skupnega živinorejskega sodelovanja je tukaj tudi zaradi tega, ker je članstvo zadruge raztreseno na široko okolico od Podkraja do Žvabeka in Komlja. Slišati pa je bilo razveseljive pobude, da se bo nekaj le storilo, na primer s kakšnim poučnim izletom v kra;e zelo naprednih živinorejcev ter v jesenski in zimski dobi s strokovnimi živinorejskimi predavanji.
Kotmara vas
Iz Kotmare vosi smo ob zaključku lista zvedeli žalostno vesi, da je v sredo zjutraj preminul spoštovani in ugledni Egidij Bašnik, p. d. Gvažar v Čahorčah. Umrl je v bolnišnici za nezgode v Celovcu na posledicah poškodbe, ki se mu je pripetila pri delu v gozdu. O pokojnikovem značaju, življenju in delu bomo več prinesti v prihodnji številki.
Hudo prizadeti družini, žalujočim svojcem, izrekamo naše srčno sožolje.
GUSTAV STRNIŠA:
LESENI VARUH
Sinička Rumenka je zagledala luč sveta, v trohnečem bukovem kolu, na katerega je bife pritrjena zarjavela žična ograja.
Ko je šestletni Milanček, ki se je igral na vrtu. zagledal mater sinico, ki je dan na dan prihajala in odhajala ter prinašala črve, je kar prestrašil, saj ni čudno, kajti v bližini se je sončil godrnjavi muc Brkač in če bi bil opazil, da si je sinička izbrala svoje gnezdo na vrtu, bi si jo kmalu privoščil za južino in se posladkal z njenim mladičkom. Na srečo je bil tram, v katerem je tičalo gnezdece, skrit med gostim bezgovim grmom, k'- je s svojimi dolgimi vejami v vetru veselo pahljal in ščitil skromno siničjo družinico.
Deček je radovedno opazoval starko. Počasi se je približal ogradi in čul iz debla drobne, čivkajoče glasove. Razveselil se je 'n se ogledal za Brkačem, ki je mežikal na *oncu in se ni brigal zanj. Deček mu je zapretil s pestjo:
»Muc, le glej! Če se spozabiš nad siničko, te takoj zapodim iz hiše!«
.Odslej je budno pazil na mačka, kateremu °i prav nič zaupal, čeprav se mu je večkrat Približal in se s trupom laskavo podrgnil ob njegovih nogah.
, Ko je nekega dne že na vse jutro stara sinička žalostno frfotala okoli bezga in čiv-
Kznel In povodni mož
Kmetu je padla sekira v reko. Ves potrt i® sedel na breg in se spustil v jok.
Slišal ga je povodni mož, kmet se mu je Zasmilil in prinesel mu je iz reke zlato sekto in dejal:
Je to tvoja sekira?”
Kmet mu odvrne: „Ne, ni moja.”
Povodni mož mu prinese drugo — srebrno sekiro.
Kmet mu spet odvrne: „Ni moja sekira."
Tedaj mu prinese povodni mož pravo
sekiro.
Kmet mu reče: „To je moja sekira."
Povodni mož je podaril kmetu vse tri sekire zavoljo njegove poštenosti.
Doma je pokazal kmet svojim tovarišem Sekire in jim povedal, kaj se je z njim zgodilo in glej, eden od kmetov se je domislil, da bi jo takole uganil: šel je k reki, nalašč vrgel svojo sekiro v vodo, sedel na breg in se spustil v jak.
Povodni mož mu je prinesel zlato sekiro in go vprašal: Je to tvoja sekira?"
Kmet se je razveselil in zakričal: „Moja,
ntoja!”
Povodni mož mu ni dal zlate sekire, tudi njegove lastne mu ni da! — zavoljo njegove nepoštenosti.
kala, je bil Milanček prepričan, da je neusmiljeni Brkač dobil mladiča v svoje šape in ga požrl. Pognal se je k ograji in pogledal v odprtino. Opazil je, da se je gnezdece v trhlem tramu pogreznilo in sinica najbrže ni mogla do svoje edinke, ki je s pojemajočim glasom žalostno čivkala.
Milanček je skočil po svojega očeta, ki je takoj prihitel, pograbil trhli kol, ki je v njegovih rokah kar zahreščal, ga šiloma razpolovil in drobni čivkač je bil rešen.
Na vrtu je stala visoka hruška Medenka. Na njenem vrhu je bil pritrjen klopotec, ki ga je stražil lesen pritlikavec, ponosno stoječ poleg njega. Kadar je zavel veter, se je stražnik premaknil, klopotec je oživel in njegova krila so veselo zaprhutala.
Milanček je splezal z rešenim gnezdecem na hruško in ga položil v rogovilo tik pod klopotcem ter ga izročil v varstvo lesenemu pritlikavcu:
»Ti stojiš na straži noč in dan, pazi odslej na drobno siničko-mladičko, da se ji ne približa roparski Brkač!«
Potegnil je veter, pritlikavec se je premaknil, klopotec je zaropotal in deček je dobro slišal palčka, ki se je oglasil: »Bom! Bom! Bom! Se-ve-da! Se-ve-da!
Zadovoljna in vesela je bila tudi mati sinica, ki je zdaj sproščeno sedila na gnezdo, prinašala hrano in čivkajoča ljubkovala svojega mladička!
Leseni stražar je bil ponosen, da mu je Milanček zaupal malo siničko. V soncu je kar zasijala njegova neznatna postavica, zadovoljno se je oziral na svojo varovanko in komaj čakal, da se je prvič dvignila, občepela na robu gnezdeca in zapela. Takoj jo je povabil:
»Pridi vendar k meni! Dvigni se više, le malo više in pri meni boš! Komaj te čakam! Le pridi, da se kaj pomeniva!«
In sinička je radostno prifrlela in mu počenila na ramo. Navdušen ji je jel razkazovati naravo pod seboj in jo prositi, naj ostane vedno pri njem.
Stara sinica je tedaj spoznala, da je hčerka že godna za življenje, saj si je kmalu že znala sama poiskati hrano in vedno živah-neje je letala okoli. Najraje je pa čakala pri svojem pritlikavcu in opazovala klopotec, ki se je oglašal, da je včasih še sama zaprhutala s krili in zapela. Mati sinica se je od^ nje poslovila in ji obljubila, da jo bo večkrat obiskala.
Muc Brkač se je grel na soncu, mežikal kvišku, si lizal svoje črne šapice ter sanjal o pečenki, in sicer prav o ptičji pečenki, ki leta živa po zraku, a on ne more do nje, pa bi si jo tako rad privoščil za južino.
In Brkaču je bilo kar hudo, tako hudo, da se je pričel smiliti samemu sebi. V tem svojem razmišljanju je zabolščal kvišku v
^vvyvvyvyYYYvvYYYYyrovYyYrtYYrrinrvrrrnncrocxn(y^^
hruško in videl siničko brezskrbno čepečo na pritlikavčevi rami. Zabrundal je in zagodrnjal :
»Kaj če bi poskusil svojo srečo? Sinica res čepi visoko na rami tistega palčka, ki ga s kostmi in kožo nič ni? Kaj če bi se skrivaj pritihotapil do nje in jo nenadoma pograbil. Napak bi ne bilo!«
In že se je odločil.
Skočil je in se spretno pognal na drevo. Ko je priplezal više, se je potuhnil in se prihuljeno plazil bliže.
Sinička ga ni opazila. Poslušala je svojega varuha, ki ji je pripovedoval, da ga je že pred leti gospodar s klopotcem vred pritrdil na drevo, kjer sta postala neločljiva prijatelja. Takoj je opazil Brkača in se razburil. Klopotec se pa ni premaknil. Muc je prihajal vedno bliže. Kar slina se mu je cedila, ko je videl, da je sinička s hrbtom obrnjena proti njemu.
»Niti zavedla se ne bo, pa bo že po njej!« se je vzradostil v svojem srcu. Neznatnega lesenega čuvaja je kar prezrl, pa tudi klopotec mu ni bil kaj prida mar:
»Naj le klopoče in se dere, kaj me briga! Na take malenkosti se nisem nikoli oziral in se nikoli ne bom!«
Že se je popolnoma približal.
»Zdajle se poženem!« si je dejal in . . .
Mali čuvaj je bil ves nesrečen, ko je opazil, da bo Brkač pravkar pograbil svojo žrtev. Žalostno je zaječal in dramil klopotec, naj se vendar premakne. Pa se ga je usmilil veter, ki ie pihljal mimo. Krepko se je zaletel. Pritlikavec se je premaknil in se oddahnil, saj je prav tedaj maček poskočil, a klopotec »lop« ga je prav krepko udaril po smrčku, da je plašen odskočil in obvisel na nižji veji.
Sinička je bila rešena, leseni stražar je pa med klopotanjem vetrnic vpil nad Brkačem:
»Izgini, če ne, te še bolj premlatimo!«
Tri miške
Živele so tri miške, ki so imele zemljišče veliko kot dlan. Pozimi je zapadlo dosti snega. Miške so ga očistile z zemljišča in v snegu so našle košček masla, ki je bil velik kot grahovo zrno. Dale so ga v varstvo mlajši miški, ta pa si ga je prisvojila in ga naposled pojedla. Miški sta jo postavili pred sodišče.
Sodnik je bila najstarejša miška iz rodu, obravnava pa javna. Najprej je dobila besedo starejša miška.
— Bile smo tri miške .. .
— Precej velika druščina! — je pripomnil sodnik.
— Imele smo zemljišče veliko kot dlan ...
— To je cela država, — je menil sodnik.
— Zapadel je sneg in prekril zemljo...
— Pozimi se to često zgodi, — je pristavil sodnik.
— Našle smo košček masla, ki je bil velik kot grahovo zrno . ..
— Veliko bogastvo, — se je nasmejal sodnik.
— Dale smo ga mlajši miški, da ga spravi...
— Postala je torej varuh, — je rekel sodnik.
— In požrla ga je ...
— Poglej, kakšen požeruh, — je ugotovil sodnik.
— Ozmerjali sva jo in pretepli...
— Nastala je prava vojna in obtoženka je dobila svoje! — se je smejal sodnik, ko je predlagal, da se miške pobotajo.
Ko so se pobotale, je sodnik zaključil obravnavo.
(Mongolska narodna pravljica)
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade
Nekega dne je volk našel šakalov brlog prazen. .Prišel bo šakal, pa ga bom ujel," je dejal In se vtihotapil v brlog. Ko se je šakal vrnil, je opazil pred vhodom v brlog poleg svoje sledi še tujo.
Mislil si je šakal: Morda je potrebna previdnost, preden vstopim. Zato je zaklical pred vrati:
„6, sobica, tl ljubljeni kraj, pozdravi me, ko sem se spet vrnil k tebi.” Iz brloga seveda ni bilo odgovora. Šakal je znemirjen nadaljeval:
.O, hišica moja! Vedno sva se pogovarjala in kadar sem te pri vratih poklical, ne rečeš nič. Če mi ne odgovoriš, da si zdrava, mi ne preostane drugega, kot da te zapustim in si najdem drugo bivališče!”
Volk v brlogu si je mislil:
Najbrž je navada v tem kraju, da je treba odgovoriti na gospodarjev klic.
Če sedaj molčim, bo šakal morda odšel, jaz pa se bom zaman trudil, da ga ujamem. Zato je na glas odgovoril:
.Kar dobro mi gre.”
Ko je šokal zaslišal volkov glas, je takoj vedel, kakšnega gosta ima v hiši. Stekel je po pastirja, ki Je v bližini pasel ovce. Pastir je rad šel z njim, saj mu je volk iztrgal že več ovac iz njegove črede. Z velikim kamnom je zadelal vhod v brlog in volk je bil ujet. Nesrečni volk je zaradi lakote in žeje čez nekaj časa žalostno poginil. Tako je volka samega doletelo to, kar je bil namenil šakalu.
Travniška
kronika * *
Ne, ne! To je pusto in nejasno. Nazadnje je ko, se kaže in kot ga vidijo vsi ljudje: „lz Carigrada h^evidel, da je najbolje sporočiti in opisati dogodek ta-6 prispel posebni kapidžibaša in prinesel termam, s kate-£***! se postavlja vezir na dosedanji položaj. Izročil mu je fe^i sabljo kot znamenje cesarjeve milosti in namerova-''oga pohoda v Srbijo." Na koncu bo poudaril, da je to ^febro znamenje za nadaljnji razvoj francoskih prizade-VQr>j v teh krajih in mimogrede omenit, da je kapidžibaša naključju umrl v Travniku nagle smrti pri izpolnjevanju
*Vt>jega poslanstva.
- To krojenje in prikrojevanje službenega poročila je QWlla malce pomirilo. Zločin, ki se je zgodil komaj vče-rat' tu pred njegovimi očmi, se je zazdel nenadoma manj S,rašen in oduren, ko je postal predmet razmišljanja o boračilu. Konzul je zaman iskal v sebi davišnjo prepade-r'°'st in moralno razburjenost.
Usedel se je in opisal zadevo tako, kot so jo videli Vsi- Ko je potem prepisoval na čisto, je občutil še večjo *S°mirjenje, celo nekakšno zadovoljstvo s samim seboj, ker
je temeljilo njegovo 'poročilo na velikih in težkih, modro zamolčanih skrivnostih.
Tako je pričakoval poletni sončni zaton, poln tišine in odsevov svetlobe na gostih sencah strmih bregov. Pomirjen je stal ob odprtem oknu. Nekdo mu je za hrbtom stopil v sobo z gorečim stenjem in začel prižigati sveče na mizi. V tem trerutku je konzula spreletela misel: kdo je mogel pripraviti vezirju strupa, določiti količino in natanko preračunati ičinek, da bo dovolj hiter (vsaka stopnja v določenem čcsu), pa ne preveč in nenaravno nagel? Kdo, če ne Davia? To je njegova stroka. Do nedavna 'je bil v vezirjevi sbžbi in morda je še zdaj.
Davillu je v trenutku pošla vsa dozdevna pomirjen ost. Spet se mu je /zbudil davišnji občutek presenečenja, da se je tukaj, v negovi bližini in v zvezi z njegovim delom, torej tudi z njm, zgodil zločin, in da je morda njegov tolmač plačan, nizkoten soudeleženec. Ta občutek ga je zajel ko plamei. Kdo je tukaj brez skrbi za svoje življenje in varen pred :ločimom? Kaj mu pomeni življenje, če je takšno?... Korzut je stol kakor prikovan med svetlobo sveč, ki so se vsobi prižigale druga za drugo, in zadnjim, že potemnelim sijem na strmih obronkih zunaj.
Zorel je večer in bližala se je ena tistih zlih noči brez spanja, katere e Daville spoznal šele v Travniku, ko človek nikakor nemare zaspati, hkrati je pa nesposoben, da bi urejeno misli, Če ga je za trenutek le zajel nekakšen polsen, so se >red njim zapovrstjo in samovoljno razvrščali in menjavali predvčerajšnji Mehmed pašin sproščeni in veseli nasmb, tanka, žilava kapidžibašina roka s široko brazgotino in mračni, neumljivi Davna, ki potiho šepeta:
.Hudo hulo bolan človek!"
Toda vse to je bilo neurejeno, nepovezano. Podobe so živele vsaka zase, brez vzročnih stikov, kakor bi še nič ne bilo določeno in odločeno, kakor da se zločin lahko zgodi, prav tako ga pa lahko še preprečijo.
in Daville se je bridko mučil v tem polsnu, želeč iz vse duše, da se zločin ne zgodi, hkrati je pa čutil na dnu zavesti, da se je že zgodil.
Često taka težka nespeča noč razreši do kraja ta ali oni doživljaj in ga za večne čase zapre kot slepa železna vrata.
Naslednje dni je Davna prihajal poročat kot običajno. Nobene spremembe ni bilo na njem. Pa tudi na sploh nagla kapidžibošina smrt ni vzbudila kake razkačenosti med mestnimi Turki; ponehali so celo glasovi sumničenja in obtoževanja. Usoda tega Osmanlija ljudi ni posebno zanimala. Videli so samo eno: njihov osovraženi vezir ostane še posihmal v Travniku in bil je celo nagrajen. Iz tega so sklepali, da se v Carigradu z majskim prevralom ni nič spremenilo. Zato so se potuhnili v razočaran molk, stisnili zobe in povesili oči. Zanje je bilo jasno, da je novi sultan pod vplivom nevernikov ali nizkotnih podkupljenih sodelavcev in je zmaga dobre stvari spet odložena. Prav tako trdno so bili prepričani, da bo prava, čista vera zmagala in je treba samo potrpeti. Nihče pa ne zna polrpeti tako kakor pristni bosenski .Turki" — ljudje nepremagljive vere in kamnitega ponosa, ki so lahko nagli ko hudournik in potrpežljivi ko zemlja.
Ponovno je Daville občutil isto osuplost kakor prvi dan in boleč, rrrrazljiv strah v drobovju. Bilo je to ob prvem sprejemu, ki ga je imel po kapidiibašini smrti, čez dvanajst dni. Vezir je bil nespremenjen in nasmejan. Pripovedoval je o svojih pripravah za pohod v Srbijo in odobraval vse Daviliove načrte o turiko-francoskem sodelovanju na bosensko-dalmatinskl meji.
Slov. kmečka zveza obvešča
NOVI PREDPISI ZA TRGOVANJE S SUROVIM SVINJSKIM MESOM
Zvezna vlada je 18. maja izdala odredbo, s katero na novo ureja trgovanje s surovimi mesnimi izdelki od mesa prašičev. Zaradi obstoječih sanitarnih predpisov smejo po tej odredbi surove klobase, prekajeno slanino ter prekajeno in drugo svinjsko meso, ki je namenjeno uživanju v surovem stanju, proizvajati le osebe in podjetja, ki so prej pristojni občini v svrho pregleda zaklanih prašičev za trihinami prijavile predvideni z a k o l j in pustile celotno pri tem napadlo meso uradno pregledati.
Iz te odredbe so izvzete edino tako imenovane »ogrske salame*, ki so izdelane iz drobno sesekljanega svinjskega mesa, ki so se sušile vsaj 6 tednov in katerih površina ima naravno prevleko plesnobe.
Po tej odredbi je praktično najbolj priporočljivo, da k uradnemu pregledu mesa prijavimo tudi zakolje prašičev za domače potrebe. To velja zlasti za turistične kraje, ki prodajajo tako imenovane malice v obliki klobas, slanine ali prekajenega svinjskega mesa.
SPREMEMBA MEJE MED SODNIMA OKRAJEMA DOBRLA VAS IN ŽELEZNA KAPLA
Zvezna vlada je 18. maja izdala tudi odredbo, s katero je spremenila meje med sodnima okrajema Dobrla vas in Železna Kapla. Odredba, ki stopi v veljavo 1. julija 1962, pridružuje sodnemu okraju železna Kapla še občini žitara vas in Galicija. Novi sodni okraj Železna Kapla bo od 1. julija obsegal občine Železna Kapla, Bela, Žitara vas in Galicija, sodni okraj Dobrla vas pa bo omejen na občine Dobrla vas, Globasnica in Skoči jan.
SKRBIMO ZA UDELEŽBO NA TURIZMU
Kmetovalcem v območju planin in gora priporočamo, da se poslužijo pocenjenih kreditov za ureditev sob za turistične goste. Okrajne kmečke zbornice namreč razpolagajo s pocenjenimi krediti, ki se jih lahko poslužijo kmetje v gorskih predelih, ki nimajo gostilniške in turistične obrtne koncesije.
Tozadevne prošnje je treba vložiti pri okrajni kmečki zbornici. Priporočljivo je, da kmetovalci vložijo prošnjo ne glede na to, ali bodo kredit letos dobili ali pa ne. Če prošnja letos ne bo rešena, bo prišla drugo leto na vrsto.
1.200 INOZEMSKIH SEZONSKIH DELAVCEV ZA KMETIJSTVO
Konferenca prezidentov kmetijskih zbornic in sindikat delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu sta se sporazumela za privoljenje slednjega, da pride v pomoč kmetijstvu 1200 inozemskih kmetijskih delavcev v državo. Ta kontingent je dodaten k onemu, ki določa 7500 jugoslovanskih sezonskih delavcev v obrtnem gospodarstvu.
Razveseljive ugotovitve za svetovni dan mleka:
Avstrijsko prebivalstvo
se rado privaja na mleko
Prvo četrtletje 1962 kaže na področju konsuma mleka in mlečnih izdelkov nekaj razveseljivih ugotovitev. Domači konsum se je tudi v tem četrtletju lepo povečal. Tako je potrošnja narasla pri smetani za 4 %, pri maslu za 6,8 °/o, pri skuti in siru za 10 °/o in pri kondensiranem mleku za 40 %. Sicer se je v istem obdobju dobava mleka mlekarnam povečala za 6,6 %>, vendar ta porast ni več povzročil nevarnega naraščanja zalog in tržnih viškov mlečnih izdelkov. Zgodilo se je nasprotno: Izvoz masla, ki ga morata s svojimi prispevki finansirati tako producent kakor tudi konsument, se je celo zmanjšal za 32 °/o.
Varstvo rastlin v številkah
7.200 ton ali 720 vagonov kemičnih pripravkov za varstvo rastlin porabimo letno v naši državi. Ta količina predstavlja vrednost okoli 100 milijonov šilingov.
Evropska potrošnja kemičnih pripravkov za varstvo rastlin znaša 342.000 ton, pri čemer pa Sovjetska zveza ni upoštevana. Celotna svetovna potrošnja pa je z 883.000 tonami le dva in polkrat višja od evropske potrošnje.
Po hektarju kmetijske površine izdamo V naši državi za varstvo rastlin 25 šilingov.
Mlekarne so v prvem četrtletju prevzele okroglo 415.100 ton mleka. Razmeroma dolga zima, ki (je že na splošno za konsum pitnega mleka zelo neugodna, in februarska stavka delavcev po mlekarnah sta povzročili, da je konsum pitnega mleka rahlo nazadoval. S potrošnjo 138.700 ton je nazadoval za pičlo 1U %. Temu nasproti je narasel konsum smetane na 3.280 ton, kondensiranega mleka na 717 ton, masla na 6.790 ton, skute na 2.480 fon in sira na
5.000	ton.
Toke ugotovitve za svetovni dan mleka, ki je bil v četrtek preteklega tedna, razveseljujejo, ker so znamenje, da tudi med industrijskim prebivalstvom vedno bolj prodira spoznanje: mleko ima prednost pred drugimi pijačami in hranili.
V	pospeševanju konsuma mlleka in mlečnih izdelkov pričenjajo igrati mlečni avtomati zelo pomembno vlogo. To kažejo izkušnje v Angliji in drugod. V Avstriji so prvi takšen avtomat tik pred novim letom postavili na Dunaju, še pred glavno turistično sezono pa bo po vsej državi delalo skupno 40 mlečnih avtomatov. Kakor so taki avtomati pripravni za vnovčenije mleka v večernih in zgodnjih jutranjih urah ter ob praznikih, ko so trgovine zaprte, kaže primer avtomata v Gra-zu na Jakominiplatzu, ki je na velikonočno nedeljo spravil v promet 1.500 porcij mleka. 100 takih avtomatov lahko poveča dnevno potrošnjo pitnega mleka za 30.000 do 50.000 kg mleka.
Če upoštevamo to, spoznamo, da je 40 mlečnih avtomatov po vsej državi toliko kot nič. Če bi jih bilo 400, bi jih bilo verjetno še premalo. Mlekarne čaka tukaj še hvaležna naloga. Če bi se brigale za postavitev mlečnih avtomatov ob železniških in avtobusnih postajah večjih mest in industrijskih centrov vsaj podobno, kakor so bile in so pridne pri drugih, nikakor ne povsod res potrebnih adaptacijah in investicijah, potem verjetno problema „kam z mlekom!" sploh ne bi poznali več.
V	preteklem tednu so avstrijske mlekarne poslale na trg male 20 gramov težke zavojčke prvovrstnega čajnega masla. Te drobne v aluminijaste folije zavite porcije masla so v prvi vrsti namenjene restavra-
Jutri zvečer ob 18.25 uri radio Celovec:
ZA NAŠO VAS
•	Reportaža s posvetovanja mandatarjev Skupnosti južnokoroških kmetov
•	Beseda o zadružništvu
•	Mesečni agrarnopolitični pregled
Aktualno vprašanje:
Katero konserviranje trave je najcenejše?
tem, da pridelamo
Strokovnjaki so si precej enotni povprečju z hektarja travnikov potom sušenja na tleh potom sušenja na sušilih potom prezračevanja na skednju potom siliranja
1.120 škrobnih enot 1.320 1.480 1.800
Za kmetovalca računarja pa je zlasti zanimivo vprašanje, kako draga ga pride škrobna enota v senu ali v siiaži. Tozadevno izračunani stroški proizvodnje škrobne enote se zelo razlikujejo. Vendar v praksi lahko verjamemo kalkulacijam, ki trdijo, da znašajo proizvodni stroški ene škrobne enote
cijam in turističnim podjetjem, ker jih je mogoče brez priprave servirati gostom k zajtrku. Cena takih zavojčkov je od mlekarn določena s 95 groši, kar odgovarja 47.50 šil. za kilogram masla.
Če vržemo pogled nazaj na zadnjih 10 let, ko ije pričelo po malem pritakafi na trg dovolj mleka im mlečnih izdelkov, lahko rečemo, da se je avstrijsko mlekarstvo sicer obotavljajoče in večkrat zelo nerodno lotevalo reklame za mleko in propagande za povečanje njegovega konsuma. Če je ob vseh pomanjkljivostih v zadnjih 10 letih konsum pitnega mleka narasel za 26 %, potem lahko rečemo, da so med industrijskim in mestnim prebivalstvom dani zelo ugodni pogoji, da se v vojni in povojni dobi odtujenega mleka .spet privadi". Pospeševanje v tej smeri pa je tudi dolžnost vsakega kmečkega producenta. Ta dolžnost obstoja zlasti v čistoči v hlevu in v čistoči pri ravnanju z mlekom.
Sedanja nova ukrepa za povečanje konsuma mleka in masla bosta skupno ob nadaljnjem pospeševanju akcije .šolskega mleka", zakar je bilo lani danih 9,5 milijona šilingov subvencij, nedvomno pripomogla, da se bo povpraševanje za mlekom še večalo in da tega na avstrijskih tleh ne bo .(preveč".
Ko se prične sezona spravila pridelkov:
Bodi previden, da preprečiš delovno nezgodo!
S košnjo se prične sezona spravila pridelkov, ki se tja do oktobra ne bo več pretrgala. V tem času je kmetijsko delo bolj kot pomladi ali pozni jeseni postalo strojno delo, vsled česar je nevarnost delovnih nezgod mnogo večja, kot je bila prej, ko sta bili mlatilnica in slamoreznica edina nevarnejša stroja na kmetiji in ko se ob večjem številu delavcev „z delom ni tako mudilo".
Prav zaradi tega pred nevarnostjo delovnih nezgod pri poletnem kmetijskem delu ne moremo dovolj svariti in na previdnost pri delu s stroji nikoli dovolj opozarjati. Povod za današnje svarilo in opozorilo pa daje tudi pregled kmetijskih delovnih nezgod v prvem četrtletju 1962. V tem času je prišlo v državnem merilu do 13.801 delovne nezgode s 100 smrtnimi žrtvami. V istem razdobju preteklega leta je prišlo le do 12.760 nezgod s 74 smrtnimi žrtvami.
V teku enega leta je število kmetijskih nezgod naraslo za 8 %>, ono s smrtnim izidom pa za 35 °/o. In to v času »počitka" na kmetih!
Vzemi svarilo resno! Napravi vse, da boš s stroji delal kar najbolj varno. Ne pozabi, da malomarnost, površnost in ihto pri delu že jutri lahko plačaš s hudo nezgodo in da bo s tem obstalo delo na kmetiji!
pri sušenju na tleh pri sušenju na sušilih pri prezračevanju na skednju pri siliranju
S 2.95 do 3.99 S 2.79 do 3.09 S 2.21 do 3.06-S 1.83 do 2.71
Te stroške povzemamo po kalkulacijah prof. LShra in švicarskega prof. Studerja.
Daville se je na vse kriplje trudil, da bi ostal miren in naraven; na koncu je kot mimogrede izrazil iskreno j sožolje ob smrti cesarjevega odličnika in vezirjevega pri- j jatelja. Še preden je Davna prevedel te besede, je vezirju ugasnil nasmeh. Črni brki so mu pokrili bele, bleščeče zobe. Obraz s poševnimi mandefjnastimi očmi se mu je nenadoma skrajšal in sploščil in ostal fak, dokler tolmač ni do konca prevedel Davillovega sožalja. Nadaljnji po3 govor se je spet razvijal z nasmehom.
Splošna pozaba in mirnodušnost sta pomirjala tudi Davilla. Videč, da se življenje nadaljuje nespremenjeno, si je dejal: To pomeni, da je lahko tudi tako! Niti z Dav-nom ni več govoril o zločinu v Konaku. Čas so mu izpolnjevali opravki. Z vsakim dnem se je pomalem otresal tiste neusmiljene vzbujenosti vesti in svojega prvega ob- i čutja razdražene začudenosti in se prepuščal toku vsakdanjega življenja, naj ga nosi po zakonih, ki veljajo za vse žive ljudi. Res se mu zdi, da ne bo mogel nikdar pogledati Mehmed paše, ne da bi pomislil, da je to tisti človek, ki je bil po Davnovih besedah urnejši in spretnejši ter je prehitel svoje nasprotnike". Toda delal bo z njim in se pogovarjal o vsem razen o tej smrti.
Tiste dni se je vrnil z Drine vezirjev čehaja* Sulejman paša Skopljak, ko je, kakor so govorili v Konaku, popolnoma uničil srbske upornike. Sam Sulejman paša je o tem govoril zadržano in manj jasno.
Ta vezirjev namestnik, Bosanec, je izviral 'iz ene od najuglednejših begovskih družin. Imel je velika posestva v bosenskem Skoplju na Kupresu in desetine hiš in trgovin v 'Bugojnu. Bil je Visok, žHav in kljub ostarelosti vitek v pasu, modrih oči in ostrega pogleda; človek, ki je videl mnogo vojska, si nakopičil velika imetja in postal paša
brez dobrikanja in večjega podkupovanja. Bil je strog v miru in divji v bojih, lačen zemlje in ne preveč obziren pri pri dobi vonju, toda nepodkupljiv, zdrav in brez osman-iijskih slabosti.
Ni bilo mogoče reči, da je ravno prijeten ta na pol kmečki paša grobega vedenja, z ostrim pogledom „najboljšega strelca v vsej Bosni". Do tujcev je bil tudi on, kot vsi osmanlijci, zadržan in nezaupljiv, zvit in trmast, razen tega pa še odrezav in neotesan v pogovoru. Sicer je pa Sulejman paša večidel leta tratil čas na pohodih v Srbijo ali na svojih posestvih. V Travniku je preživel samo zimske mesece. Tudi zdoj je njegova navzočnost v Travniku pomenila, da je vsaj za to leto konec vojskovanja.
Na sploh so se sedaj dogodki pomirjali in redčili. Rasla je jesen. Najprej zgodnja s svatbami in trgatvijo, s poživljenim trgovanjem in večjimi skupički, za njo pa kasna z dežjem, kašljem in skrbmi. Planine so postale neprehodne, ljudje okornejši in manj podjetni. Vsak se je pripravljal, da bo preživel zimo tu, kamor se je zatekel, in računal, kako jo bo prebil. Davillu se je zdelo, da celo veliki stroj francoskega cesarstva dela bolj mirno in počasi. Kongres v Erfurtu je bil končan. Napoleon se je obračal proti Španiji, kar je pomenilo, da se vrtinec vsaj trenutno prenaša za Zahod. Sli so postati mdoštevilni, ukazi iz Splita redkejši. Vezir, do katerega je bilo Davillu največ, bo ostal, kot je videti, na svojem položaju. „Protisu-nek" njegovih carigrajskih prijateljev je potemtakem uspel. Avstrijski konzul, čigar prihod so že davno napovedali, še ni prišel. Daville je iz Pariza prejet sporočilo, da mu bodo pred koncem leta poslali diplomatskega uradnika z znanjem turškega jezika. Davna se je v teh težkih dneh izkazal kot pripraven, zanesljiv in vdan pomočnik.
Največjo radost je doživel konzul še pred jesenjo. Neslišno in skoraj neopažena je prišla gospa Daville s
tremi otroki. To so bili trije sinovi: Pierre, Jules-Francois im Jeain-Paul. Prvi je imel štiri leta, druge dve, tretji je bil rojen pred nekaj meseci v Splitu.
Gospa Daville je bila plavolaska, drobcena in suha. Izpod redkih las, počesanih v frizuro mimo vsake mode, je gledal majhen živahen obraz z zdravo poltjo, žlahtnimi potezami in modrimi, kovinsko sijočimi očmi. V tej no prvi pogled krhki in nepomembni postavi se je skrivalo razumna, trezna in gibčna ženska krepke volje in neutrudljivega telesa. Ena tistih žensk, o katerih pravijo pri nas, „da jim nič ne uide". Njeno življenje je bila zagrizena, toda preudarna In potrpežljiva služba hiši in družini. Tej službi je posvetila svoje misli in čustva, njene tanke, večno rdeče in na pogled slabotne roke so pa zmagovale delo kot bi bile jeklene. Doma 'iz dobre meščanske družine, ki je med revolucijo po naključju propadla, je odrasla pri svojem ujcu, avraškem škofu, in je bila iskreno pobožna, s tisfo posebno francosko, trdo in človeško pobožnostjo brez omahovanja, pa tudi brez pobožnjakarstva.
Komaj je gospa Daville prišla, so se začeli v veliki im zapuščeni hiši francoskega konzulata novi časi. Brez veliko govorjenja, brez tarnanja, ne da bi pri kom iskala pomoči in nasveta, je delala konzulova žena od ranega Jutra do trde noči. V hiši se je čistilo, urejevalo 'in marsikaj temeljito spremenilo, da bi bila kolikor mogoče prilagojeno potrebam novih prebivalcev. Pregradili so sobe, zazidali vrata in okna in napravili nova. Zaradi pomanjkanja pohištva in blaga so uporabili turške skrinje, preproge im bosensko platno.
Zastrto in osnažena hiša je bila sedaj povsem spremenjena. Koraki niso več odmevali po njej neprijetno ko prej. Kuhinja je bila docela nova. Ves dom je počasi do-bival pečat francoskega življenja, umerjenega in pametnega, polnega resničnega zadovoljstva. (Se nadaljuj*)
• Vezirjev pomočnik in namestnik.
JEAN Gl RAU DOU X :
Pravkar sem prišel iz objema gospe Sherlock Holmes, ko sem, zahvaljujoč svoji preklemanski sreči, naletel na njenega soproga. »Dober dan,« je rekel slavni detektiv. »Ali bi hoteli z menoj obedovati? Stoletja vas že nisem videl.«
Živčnost se je zrcalila na mojem obrazu. Sherlock se je rahlo nasmehnil. »Že vem, kaj je narobe, gospod je pravkar namenjen k svoji prijateljici.«
Če bi zanikal, bi se mu zdelo, da nekaj fkrivam. Če bi pritrdil, bi sklepal, da se mu izogibam. Zato sem odvrnil — morda je bilo to rečeno nekoliko prehitro — da prija-teljica lahko mimo čaka. Če ne bom prišel °b osmih, bom pač ob devetih in če ne bo Zadovoljna, sploh ne bom več prišel. Namesto odgovora je Sherlock položil roki na mola ramena, me ostro pogledal in rekel: »Ne govoričite, dragi moj, hotel sem vam le postaviti past! Pravkar prihajate s sestanka!« Srh me je spreletel.
Na srečo je dodal: »Toda nehajva se šaliti. Pridite, greva v restavracijo. Žal mi je, da vas ne morem povabiti k sebi, toda tam me ne pričakujejo. Služkinja je namreč danes prosta.« Mislil sem, da sem rešen. Moj Prijatelj je bil sicer pri juhi zelo zamišljen, toda mislil sem si, da poklicno razglablja o kakšnem umoru. Nenadoma me je sunil z nogo ob gleženj.
»Tukaj imava dokaz, trden dokaz, da le Prihajate s sestanka: vaši čevlji so le na pol Zapeti. Sedaj sta dve možnosti: ali ste bili Presenečeni, kar je precej neverjetno, ker vatn je ženska roka skrbno zavezala kravato, ali pa vaša prijateljica pripada družini, v kateri ne uporabljajo zapenjala za čevlje, ?a primer kakšni angleški družini.« (Angleži m Angležinje nosijo, kot je znano, samo od-Prte čevlje ali takšne z vezalkami, je rekel Richelieu.)
Prisiljeno sem se smehljal. »Vsaka žena,« sem rekel nedoločeno, »ima lasnico, ki lahko odlično nadomesti zapenjalo.« — »Vaša prijateljica nima lasnice. Mogoče ne veste, toda skupina Angležinj je osnovala posebno 'igo proti lasnicam. Poleg tega, ta razlaga )e verjetnejša, žene, ki nosijo lasuljo, prav tako ne potrebujejo lasnice. To sam moram vedeti, kajti moja žena pripada tej skupini.« — »Ah,« sem rekel. Očitno ga je ve-?elilo, da me je mučil. Poleg tega me je ta . iot posadil s hrbtom proti oknu. Od tam le pihalo, da me je mrazilo do kosti. Ko sem Potegnil robček, je padel iz žepa še drugi, Vezcni, nekoliko večji od lista, nekoliko n,anjši od moje roke. Sherlock ga je položil
na mizo in se znova zamislil. »To je robček neke žene,« je rekel končno, potem pa se pričel smehljati. »Vi ste pač otrok, dovolite, da vas izda robček. Po Jagu in Othellu je to le še operetni rekvizit, toda nočem biti in-diskreten, ali dovolite, da ga preiščem?« — »Kar izvolite,« sem rekel, »saj je čist.«
Tiho sem žvižgal, da bi s tem napravil brezskrben izraz. Potem sem bil tiho, ker je bilo žvižganje neprirodno. Lahko bi slišal leteti muhe, toda te preklete nadloge so bile pohlevne in oprezne. Med tem molkom je moje srce ropotalo s četrto brzino kot motor. Sherlock je odpil za prst bordojca, potem še malce in nato je položil kazalec na robec. »To je žena nekoga, ki je nezaupljiv in premeten, ker ni na robcu nobenih inicialk.« Oddahnil sem si in zvrnil dva kozarca vode. Sherlock je pričel ovohavati robec in ga previdno približal mojemu nosu. »Po čem diši?« je vprašal. Tako strašno je dišal po »Kongu«, da bi lahko štirinajst dni staro divjačino, ki so nam jo servirali, zamenjal z golobom. Ta dan se je zares pričel lov. »Po čem diši?« sem zamomljal.
Na srečo Sherlock Holmes ne posluša, če ga kdo vprašuje. Vprašanja, ki jih postavlja, so odgovori, ki si jih sam daje. »Zame«, je zaključil, »nima nobenega vonja. Potemtakem je to parfum, ki sem ga vajen. Na primer ,Kongo* *, parfum moje žene.« Kdor še nikoli ni prišel med mlinska kolesa ali pod valje, si ne more predstavljati, kako se je moje srce stisnilo. Nagnil sem se nad krožnik, da bi dobil apetit. Sherlock me je dalje opazoval.
»Las,« je rekel. Nagnil sem se nad krožnik. »To ni las,« sem rekel, »to je samo nitka.« Brez besed se je dvignil, iztegnil roko proti meni in mi pokazal, potem ko ga je snel z ovratnice moje suknje, zlat, svilen, mehak las, eden tistih, ki tako godejo rami ljubimca, ko glava ljubljene še sloni na njej. »No,« je rekel, »kaj je to?« — »To,« sem rekel z izzivalnim glasom, četudi sem se trudil, da bi bil čimbolj neprizadet, »sami ste rekli, da je to las.«
Položil ga je na robec, bel robec. Izkoristil sem trenutek, ko je od okna sem zapihalo ter zamišljenost svojega krvnika, da sem kihnil v smeri lasu. Ta se je dvignil, se obrnil kot kača na svojem repu, ne da bi, preklet naj bo, odletel z mesta, kjer je ležal. »Kihnite še enkrat!« je ukazal Sherlock Holmes, ki je očito prezrl mojo namero. To se mi je zdela zelo slaba šala. »Izvolite sami kihati,« sem ugovarjal. Kihnil je, las se je dvignil, se obrnil (glej spredaj). »Ta las je
Ni nespametno ...
•	Dve ali tri leta — tako Je rekel mož mladi ženi — fe bom strastno ljubil, potem pa bom pametno govoril s teboj. if
•	Za vsakega moškega pride £as, ko mu je zakon potreben.
*
•	Atomske bombe, rakete in streljanje na luno — vse to je manj plaš-Ijivo kakor življenje brez humorja.
*
•	Humor je v grotesknih oblikah
izraz za prepad med tistim, kar bi ljudje radi delali, in tistim, kar de-lajo.	*
•	Bolj ko ljudje same sebe jemljejo resno,	bolj	se oddaljujejo od
humorja.	*
•	Dandanašnje človeštvo potrebu-
je več burkežev in manj radijskih po-staj.	*
•	Na svetu je natanko toliko dobrote kakor zlobe. Toda zloba ima močnejše komolce in odmeven glas, dobrota pa lahno in počasi precurlja.
*
•	Kjer pamet odpove, se dobroti
odprejo vrata.	+
•	Dobrota hodi temno zastrta po ulicah in pušča svetel žarek za seboj.
iz lasulje, kajti korenina se je prilepila.« Las je ponovno padel na robček in naju ločil kakor truplo. Sherlock je izpraznil kozarec in ga uporabil kot lečo, kljub mojemu prizadevanju, da bi mu dolil nekakšen strašen »chablis«. »Da, to je las moje žene,« je rekel. Svojo grozo sem skril pod plašč ljubeznivega kramljanja. »O, gospa Sherlock je zelo čedna, vi mi ugajate.« Pomilovalno me je pogledal. »Ubogi prijatelj,« je rekel. »To je blazna ženska, ki je obrnila pragove vseh barov.«
Raje smrt kot ta negotovost. Ne bi hotel umreti pri majhnem ognju, še posebno ne v prisotnost) bedastega natakarja, ki pri strežbi prisluškuje. Poslal sem ga proč, potem sem vstal, pogledal Sherlocka v obraz in rekel: »Sedaj se pa izjasnite!« To moje
početje je pomenilo zagrabiti bika pri rogovih. toda bil sem na vse pripravljen. Moj nasprotnik pa je vztrajal pri svoji častitljivi ironiji. »V dveh besedah,« je rekel, »prihajate od rendez-vousa in ste bili, ko ste me zagledali, ves zmeden. Iz tega jasno sklepam, da vam je veliko na tem, da ne spoznam tiste, katera Vam je naklonila svojo ljubezen. Vaši čevlji so le na pol zapeti, iz tega sledi... da jih niste zapeli. Danes ima služkinja prost dan in moja žena je sama. Na vaši rami najdem las njene najlepše lasulje, iz tega sledi...« Moj pogled je odrevenel. Čas se je ustavil, moje srce je divjalo. »Iz tega sledi,« je znova povzel Sherlock in me nepremično opazoval z očmi boe, ki namerava pogoltniti bika, »iz tega sledi — sklepajte sami.« Sklepal sem, medtem ko sem se zleknil na stolu in vročično božal ročaj svoje pištole, odličnega brosvninga na 12 strelov. Preneumno, da ga nikdar ne napolnim! »Iz tega sledi...« je rekel Sherlock hladno. »Priznajte, moj ubogi prijatelj, zaradi tega nisem jezen na vas — vi ste... ljubimec moje služkinje.«
»Natakar,« sem zakričal, »k vragu, kje pa tičite, že eno uro vas kličem, prinesite šampanjca!«
zaPOBROVODO
v SLOGU
Znani francoski komik Fernandel in njegova žena sta velika ljubitelja detektivskih romanov. Ko je Fernandel bral roman manj znanega pisatelja, je rekla žena:
»Ali ves, da je pisec te detektivke pred dnevi umrl?*
»Neverjetno,* je rekel Fernandel. »Kdo je morilec?*
HUJŠI PRIMER
Mladega zdravnika je poklical tovariš po telefonu:
»Halo! Vrgli bi radi na karte ,marjaš‘. Trije kolegi smo tukaj, manjka nam četrti igralec. Boš prišel?*
»Takoj,* odgovori zdravnik, odloži slušalko in prične iskati klobuk.
»Kaj se je zgodilo, da te ponovno kličejo?* ga zaskrbljeno vpraša žena.
»Ja,* odgovori mož, »tak je naš poklic. Niti trenutek nimamo miru. To je hujši primer. So tam že trije zdravniki.*
ŠTUDENTOVSKA
— Rado, le uči se tujih jezikov. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš!
— To je že res, neprijetno pa je biti butec v več jezikih hkrati.
Simon Madigan je odprl okno svoje 'bolnice in globoko vdihaval zrak, prijet— n° osvežen po kratkem deževju. Zdaj, ko I6 deževje minilo, je bilo dvorišče vse pol-n° belih rjuh, ki so lahno plapolale v ve-*ru in se svetlikale na toplem soncu. Si-^°n je opazoval svojo hčerko Noro, ki razobešala ostanek svojega perila.
»Dobro jutro,” je rekla gospa Geslin-9°va, soseda s pločevinastim glasom. In I °ra je odgovorila: »Bog daj," ker je ime-a usta polna ščipcev za perilo.
• Kako pa je danes vašemu očetu?” je vPrašala soseda. To pot ji je glas drhtel sočutja. »Prava nesreča, da mora telo 56 dolje živeti, ko ta revež že ni za nič na svetu," je nadaljevala soseda.
^ prečudno. Bolj kakor ta sosedina ®Pomba so ga prizadele besede njegove hčerke Nore, ki ga je skušala bra-»Nič zato," je rekla, »vedno rada *"[slirn na to, kakšen je bil pred dvajsetimi' leti:	pravim vam, pravi orjak, poln
piljenja, pa vedrego duha kakor sonce.”
• °nOs je drhtel v hčerkinem glasu. »Bil 6 Najboljši detektiv v našem mestu."
I R'l je! Pred dvajsetimi leti. Soseda je j prav. Čemu pa je še danes na sve-_. ^akle star možiček, oblečen v kopalni in to celo ob vročem dnevu; rnoži-3' ki si s šahovsko igro preganja dolguj?' Pa celo pri šahiranju nima osebnega Q> kar je pri tej igri najzanimiveje. Po-3 6ria| je na šahovnico — igral je partijo p^^kim drugim starčkom, sto milj daleč, Pošti. Soseda je imela prav. Tako zo-'ia čas. Tako prebija svoje enolične, dni.
je i QfCu se je vse to tako priskutilo, da k0 . e' prevrniti šahovnico s figurami vred, lic if zos'l'šolr da prihaja Nora po stop-ho i ’’Howlin piše,” je rekla. »Nova ša-Vs*a poteza."
*
Kratko je pogledal skrivnostne črke na dopisnici: D po D5 in je napravil potezo. Nejeverno je pogledal na šahovnico in potem vnovič na dopisnico.
Partija se je zdaj vlekla že tretji mesec — Simon tu, Hovriin stotero milj daleč. Bila je enajsta igra; zanjo sta potrebovala osem let!
»Nora," je rekel stari Simon, majal z glavo in gledal na šahovnico. »Ne vem, kaj je s temle Henryjem; že tri tedne šahira čisto drugače."
»Saj je vendar vsaka partija drugačna, mar ne?"
»Že, že. Toda šahist ostane eden in isti.
Ta ne bi trpel, da bi mu kdo botroval z nosveti. Gotovo se mu je nekaj primerilo.
Ko je Nora prinesla kosilo na mizo, je Simon rekel: »Telefoniral bom Henryju. Tu nekaj ni v redu."
Nora je skomignila z rameni: »Če misliš, da fe bo to pomirilo." Naročila je telefonski pogovor s Springfieldom. Telefonistka je odgovorila, da se nihče ne oglasi. Ob dveh popoldne sfa še enkraf poizkusita. Potem še enkrat ob štirih. Ob šestih se je privlekel Simon do aparata in zahteval policijskega šefa Raffertyja v Springfieldu.
Raffertyju je rekel po telefonu: »Tukaj govori Simon Madigan. Ali bi bili tako prijazni in šli v ulico Maple Sfreet 514,
Enajsta igra =
Natanko poznam Henryjev sistem. Vedno je igral zelo previdno in preudarno. Tako previdno, da me je spravil skoraj v obup."
»Morda se je naveličal previdnosti," je opomnila Nora.
Simon je zamrmral: »Kdor je previden, se zlepa ne spremeni. Tole tu je začetek nevarnega napada. Sijajen začetek, ampak sila tvegan."
še enkrat je pogledal na šahovnico.
»Lahko me premaga — kajti pri tej partiji mnogo tvega. To mu ni podobno."
*
Simon je nagrbančil čelo. Pri poslednjih sedmih potezoh si je hudo ubijal glavo. Vprašal se je, mar kdo ne pomaga Henryju. Vendar je to misel takoj zavrnil. Henry Howlin je bil vseskoz poštenjak.
k Henryju Hov/klinu. To je moj stari prijatelj. Tam najbrž ni nekaj v redu."
Rafferty je obljubil, da bo nekoga poslal tja. Po dveh urah je spet poklical: »Zelo žal mi je, ampak Henry Hovvlin je mrtev." Te besede so zadele Simona, kakor strela z jasnega. »Kdaj pa se je zgodilo?" je vprašal.
»Pred tremi tedni. Po stopnicah je padel. Maji detektivi so govorili z njegovim vnukom iz Michigana, ki zdaj spravlja hišo v red."
»Tale vnuk,” je vzkliknil Simon, »je edini dedič! To reč bi morali raziskati!"
»Ni treba. Je vse v redu. Ko se je pred tremi tedni zgodila nesreča, je vnuk poklical mrliškega oglednika. Zgodila se je nesreča. Starec je udaril z glavo ob spodnjo stopnico."
»Ne bi rekel, da je bilo res tako," je odgovoril Simon. »Domnevam, da je bil umorjen. Možak, ki mi že tri tedne pošilja dopisnice, ni bil pač zmožen česa takšnega."
»Kakšne dopisnice?"
Simon je razložil:	»Po Henryjevi smrti
je očividno tale vnuk namesto njega nadaljeval šahovsko partijo z menoj. Igra ga izdaja, da je prebrisan dečko, prekleto predrzen, da se še malo ne zmeni za posledice. Dajte, poizvedujte."
*
Po enem tednu je policijski šef Ratferty obvestil Simona o uspehu preiskave. Truplo so izkopali in res dognati umor. Sodni oglednik je našel sledove strupa. Vnuk je zdaj sedel v zaporu in je vse priznal. Starca je bil zastrupil rn pahnil po stopnicah.
»Tako dolgo je še moral ostati v hiši, da je prevzel zavarovalnino in spravil posestvo v red," je razložil Rafferty. »Ni hotel, da bi se vmešali pokojnikovi prijatelji; zato je šahovsko partijo nadaljeval. Sploh si pa domišlja, da je mojstrski šahist; in tako se igri ni mogel ustavljati."
*
Ko je Simon pozneje pogledal čez dvorišče, si je mislil: »Tvoje smrti nisem mogel preprečiti, Henry: a vsoj tega nisem dopustil, da bi se bil morilec izmazal."
Slišol je, kako je soseda pavprašola p° njegovem zdravju. Tokrat v Norinem odgovoru ni bilo besedice »bil" in nikakšne omembe »pred dvajsetimi leti."
»Moj oče?" je odgovorila Nora. »Le brez skrbi bodite, ta je korenina bolj ko kdaj prej. In pomislite, niti iz sobe ni šel. Resnično, to vam je največji detektiv na vsem
sveta”	Bevz Wilson
RADIO PROGRAM1
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Potočilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevno oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnostika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 2. 6.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Opoldanski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman — 15.45 Knjižni kotiček
—	16.00 Iz vseh dolin zveni ... — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Vedno radi slišimo ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koncert.
Nedelja, 3. 6.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.00 Oddaja za kmete — 10.15 Glasba — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate
—	17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Godba na pihala —
20.15	Kdo je storilec? Kriminalna igra — 21.15 To je bilo samo enkrat.
Ponedeljek, 4. 6.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladina in film — 19.00 Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu — 20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika — 21.15 Staroavstrijska slikanica — 21.45 Muzikalične specialitete.
Torek, 5. 6.:	8.00	Zveneči julranji	pozdrav	—	8.15
Jutranji koncert — 14.45 Dežela in ljudstvo — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Plesna glasba — 18.25 »Zaljubljeni Avstrijec" — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 .Tema", radijska igra — 21.30 Moderna zabavna glasba.
Sreda, 6. 6.:	8.00	Zveneči jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert —	15.00 Glasba za	mladino	—	15.45
Predstavljamo vam: Else Kolz — 16.00 Non stop-glasba
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.00 »Veseli bodite’ —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 7. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov	—	14.45 Ura pesmi	— 15.15	Posebej
za vas — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Oddaja za kmete — 18.35 Mladina in poklic — 19.00 Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu — 20.15 Lovska ura.
Petek, 8. 6.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glosba na tekočem traku — 17.10 Glasba ob petih — 18.00 Godba na pihala — 18.45 Pestro mešano — 19.00 Dober večer, dragi poslušoici — 20.15 Halo! Teenagerji! — 21.00 Glasba.
DRUGI PROGRAM:
Sobota, 2. 6.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45 Zabavni zvoki — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.00 Giasba ne pozna meja — 15.20 Iz parlamenta — 15.35 Non stop-glasba — 17.10 Lepa pesem — 19.10 Oddaja vice-kanclerja — 19.35 Popevke — 20.00 Za dobro voljo —
23.10	Operetni koncert.
Nedelja, 3. 6.: 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Munchenske pripovedke — 9.45 Klavirska glasba — 10.10 Lepe melodije — 11.00 Dunajski slavnostni tedni 1962 — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 »Paradiž" — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 16.00 Glasba na tekočem traku — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Dunajski slavnostni tedni 1962. Drugi koncert dunajskih filharmonikov — 21.45 Šport.
Ponedeljek, 4. 6.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba no tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski	koncert	—	13.30	Za ljubitelja opernih melodij
—	14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura
—	17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za ženo — 18.00 Veseli srednji trak — 19.30 Dunajski slavnostni tedni 1962.
Torek, 5. 6.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za prijatelja	resne glasbe —	13.00 Znani orkestri — 15.00
Šolska	oddaja	—	16.30	Življenje se začne pri šestde-
setih — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Vesele viže — 20.00 Simfonični orkester radia Dunaj — 21.00 Glasba.
Sreda, 6. 6.: 7.10 Jutranja glasba — 8.10 Da, to je moja melodija	—	10.15	Šolska oddaja — 11.00 Dela
Fronka Martina — 13.30 Za prijatelja opernih melodij
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.40 Glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Domači zdravnik — 18.00 Glasba — 19.30 Imena not
—	20.10 Vindobona, prekrasno mesto — 21.10 Seine-Donava.
četrtek, 7. 6.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prov prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Lahko glasbeno pecivo — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Glasbeni mozaik — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor! Snemanje! — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 8. A.: 6.15 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasba razveseljuje
—	19.30 Slušna igra — 21.00 Melodije za sanjanje — 21.25 Tretje znamenje.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedeljo, 3. A.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glosbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 4. A.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Znamka, zrcalo naših dni. — 18.00 Splošna socialna vprašanja sodobnosti.
Torek, 5. A.: 14.15 Poročila, objave. Operne arije.
Sreda, A. A.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi.
četrtek, 7. A.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Petek, 8. A.: 14.15 Poročila, objave. — Odlomki akademije Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu.
Soboto, 9. A.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00,	10.00,	13.00,	15.00, 22.00, 23.0C,
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik,
Sobota, 2. 6.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Glasba ob delu — 10.15 Od tod in ondod
—	11.00 Trio Slavka Avsenika s pevcema Danico Filiplič in Francem Korenom — 11.15 Seznanite se s Parkerjevimi
—	11.30 Sto pisanih taktov za dober tek — 12.05 Slavko Korošec: Za našo vasjo — venček narodnih — 13.30 Melodije na tekočem traku — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Mali ansambli v plesnem ritmu
—	15.40 Ljubljanski komorni zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Vedri intermezzo — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Sobotni domači pele mele — 20.00 Za prijeten konec tedna — 20.20 Radijska komedija »Trije možje v čolnu".
Nedelja, 3. 6.: 8.00 Mladinska igra — 8.40 Iz albuma otroških pesmi — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden
—	9.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 10.00 Se pomnite tovariši ... — 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne — 11.50 Z zabavno glasbo vam želimo dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Poje Slovenski oktet — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Na obisku v zagrebški operi — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.15 Radijska igra — 18.30 Športna nedelja
—	19.05 Operetni napevi — 20.00 Izberite melodijo tedna — 21.00 Koncert na najvišjem nivoju — 21.40 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu,
Ponedeljek, 4. 6.: 8.05 Iz albuma Beethovna — 8.25 Zabavni kalejdoskop — 8.55 Za mlade radovedneže —
11.00	Kvintet Borisa Kovačiča —	11.35 Iz filmov in
glasbenih revij — 12.05 Slovenske narodne poje KZRTVL
—	12.25 Melodije ob 12.25 — 14.00 Zabavna glasba na tekočem traku — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 19.05 Pijanist Igor Dekleva —
20.00	Pojoči mozaik — 21.00 Iz arhiva orkestra Raphaele. Torek, 5. 6.: 8.05 Gorenjski vokalni kvintet — 8.30 Panorama vedrih napevov — 10.15 Izberite melodije tedna
—	11.00 Nekaj ameriških popevk — 11.30 Dve domači v partituri — 12.05 10 minut z Veselimi planšarji — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Hitri prsti — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 S popevkami v dobro voljo —
20.00	Nekaj zborov Blaže Arniča in Rada Simonitija — 20.30 Radijska igra »Dnevnik blazneža".
Sreda, 6. A.: 8.05 Arije in valčki iz francoskih oper 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz albuma zabavne glasbe — 11.00 Pesmi iz Cicibana — 11.15 Človek in zdravje — 12.05 Slovenske narodne pesmi — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Ob zvokih vedre glasbe
—	14.05 Glasbeno popotovanje po Koroški — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 šoferjem na pot — 17.50 Lahka glasba — 18.10 Planine in morje — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Ljubljana — Zagreb — Beograd —
20.00	Radi bi vas zabavali — 20.30 štiristo let klavirske glasbe — 21.00 Staro in priljubljeno.
Četrtek, 7. 6.: 8.05 Plesi in rapsodije — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Črnske duhovne pesmi — 11.30 Iz Rossinijevih oper — 12.05 Godba na pihala — 13.30 Napevi izpod zelenega Pohorja — 13.50 Godala in zabavni zbori — 14.35 Voščila — 15.30 Ko se oglasi tisoč piščali hammond orgel
—	17.05 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Melodije v mraku — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in
napevov — 20.45 Zveneče kaskade — 21.00 Literarni večer..
Petek, 8. 6.: 8.05 Zabavni koleidoskop — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Majhni zabavni ansambli — 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk — 11.35 Godala in hammond orgle — 12.05 Nekaj narodnih iz črne gore — 12.25 Melodije ob 12.25 — 14.35 Od polke do twisfa — 15.30 Pri bosenskih skladateljih — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Revija domačih pesmi in napevov — 20.00 Chopin: Nocturne in Scherzo — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Glasbena medigra — 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 21.35 Zabavna glasba —
22.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 30A,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 2. 6.: 10.00 Načela italijanske ustave glede socialne in ekonomske politike — 10.15 Simfonični koncert — 14.40 Goriški zbor Lojze Bratuž — 15.30 Popoldanski koncert — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — 18.30 Jazz panorama — 19.00 Pomenek s poslušalkami — 20.00 športna tribuna — 20.40 »Zadnji krajec", drama.
Nedelja, 3. A.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna — 14.45 Sestanek z Borutom Lesjakom —	16.00 Popoldanski koncert — 17.00
Obzornik filmskega sveta — 22.00 Nedelja v športu Ponedeljek, 4. A.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Glasba 18. stoletja — 19.00 Znanost in tehnika — 20.30 »Zlati petelin", opera.
ueLevizua
Sobota, 2.	A.:	19.05 Kaj vidimo novega? —- 20.20
Kratki film — 20.30 Glasba vsega sveta.
Nedelja, 3. A.: 17.00 Za otroke od 11. let — 17.30 Pravljica — 18.40 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.00 Zanimalo vas bo — 20.00 Kaj menite vi? — 21.00 Televizijsko sodišče (I.).
Ponedeljek, 4. A.: 19.30 Pogled v deželo — 20.20 Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 »Enaindvajset’ — 21.30 »Kralj Danske".
Torek, J. A.: 19.30 »Tja — nazaj", igra — 20.10 Kratki film — 20.20 Televizijsko sodišče (II.) — 21.35 Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu.
Sreda, A. A.: 17.00 Za otroke od 11. let — 17.30 »Fu-ry", dogodivščine konja — 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Danska", film — 21.10 Televizijsko sodišče (lil.).
Četrtek, 7. A.: 19.30 šport — 20.20 Kratki film — 20.35 »Krvna poroka”, lirična tragedija.
Petek, 8. A.: 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film —■ 20.30 »Vaš nastop, prosimo", dunajski slavnostni tedni — 21.10 Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu.
NOGOMET
SVETOVNO PRVENSTVO SE JE ZAČELO
Končno je nastopil trenutek, katerega je že več mesecev nestrpno pričakoval ves športni svet. V štirih največjih mestih južnoameriškega Čila se je spustilo v borbo za najvišjo lovoriko 16 najboljših enajstoric sveta. Se pred nogometaši so v Čile dopotovali novinarji, ki so izvedli zanimivo anketo. Po en športni list vsake nastopajoče države je napovedal, kateremu moštvu daje največje možnosti za uspeh v finalni tekmi. Listi iz Barcelone, Bukarešte, Zagreba, Bangkoka in Wellingtona napovedujejo v finalu srečanje Brazilija-Savjet-ska zveza, iz katerega naj bi izšli kot zma-govavci dosedanji svetovni prvaki iz Brazilije. Nastop olimpijskega prvaka Jugoslavije v finalu napovedujejo novinarji iz Ba-sela, Londona, Luzemburga in Stuttgarta. V nadaljnjem točkovanju so zastopniki „sedme sile" takole napovedali vrstni red:
1.	Brazilija ................................67	točk
2.	Sovjetska zveza...........................29	točk
3.	Argentina.................................23	točk
4.	Jugoslavija ..............................18	točk
5.	Čile......................................11	točk
6.	Anglija, Uruguaj...........................9	točk
8.	Zahodna Nemčija..........................  5	točk
9.	Španija....................................4	točke
10.	Italija...................................3	točke
11.	ČSSR.......................................2	točki
Petim sodelujočim moštvom eksperti ne pripisujejo uvrstitve v finale. Ekipe Mehike, Kolumbije, Bolgarije, Švice in Madžarske startajo torej „ab robu", vendar kako presenečenje ni izključeno — posebno od strani Madžarov, ki na .stari celini" še vedno igrajo prvo violino.
Po mnenju strokovnjakov je najtežja skupina v Arici, kjer se bodo za vstop v nadaljnje tekmovanje potegovale 3 dokaj enakovredne ekipe: Sovjetska zveza, Urugvaj in Jugoslavija. Pa tudi Kolumbija, ki nastopa v isti skupini, je vsekakor zmožna pripraviti kako presenečenje. Kot je znano, bosta od tekmovanja izpadli dve zad-njeplasirani ekipi vsake skupine. Rezultate prvega dela tega vrhunskega tekmovanja bomo objavili v naslednji številki.
MITROPA POKAL
V srečanjih nekaterih najboljših srednjeevropskih moštev so bili doseženi nasled-
nji rezultati: Crvena zvezda (Beograd) — Honved Budimpešta 1:0 (0:0), MTK — Branik Ostrava 4:2 (2:1), Dinamo Zagreb — Ferencvaroš Budimpešta 2:0 (0:0), Vasas Budimpešta — Spartak Trnovo 5:0 (2:0).
LASK — OFK BEOGRAD 2:3
V	okviru jugoslovanskega tedna v Linzu je tamkaj gostovala petoplasirana ekipa jugoslovanske lestvice in v izredno zanimivi in napeti tekmi premagala ovstrijsko moštvo št. 2. Po pisanju časopisja je igra gostov navdušila v tehničnem in moštvenem smislu. Ob tej priliki so se znova pokazale stare rane avstrijskega nogometa: nepovezanost in velika sebičnost igravcev. Mladi beograjski napad se je odlikoval s skupno in izredno povezano igro.
RAPPAN POKAL
Po zmagi nad drugaplasiramim moštvom avstrijske lestvice so Beograjčani v Rotterdamu premagali domači Feyenoord. Ostala pomembna srečanja tega pokalnega tekmovanja so se zaključila z naslednjimi rezultati : Slovan Bratislava — Racing Pariz 4:2 (1:0), VfV Hildesheim — Velež Mostar 0:2 (0:2), Rot-Weiss Oberhausen — Rijeka 4:3 (3:2), Sarajevo — Slovan Nitra 3:2 (2:2).
KOŠARKA
TEKMA ZA EVROPSKI POKAL
V	okviru tekmovanja za evropski pokal sta se v povratni polfinalni tekmi srečala v Madridu tamkajšnji Real in ljubljanska Olimpija. Pred kakimi 2 tisoč gledalci, ki so dobili brezplačne vstopnice in so poskrbeli za vzdušje podobno onemu no nogometnih igriščih, se je odvijala zelo zanimiva in napeta igra, ki pa je po krivdi sodnikov žal precej zgubila na svoji lepoti.
Prav zaradi očitne pristanosfi obeh sodnikov, eden je bil iz Italije in drugi iz Francije, je domačemu moštvu uspelo, da je Ljubljančane premagalo z rezultatom 69:53, medtem ko se je prvi del igre končal celo z rezultatom 41:19 za špansko moštvo.
S tem se je v finale evropskega košarkarskega pokala uvrstil madridski Real, ker je v povratni tekmi zmagal s prednostjo 16 točk, medtem ko je v prvi tekmi zmagalo ljubljansko moštvo le s 14 točkam« prednosti.
Ta teden vam priporočamo!
ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
I.	del: Do začetkov romantike, 460 str. pl.
II.	del: Romantika in realizem, 400 str. pl.
III.	del: Realizem, 384 str. pl.
Milko Kos: ZGODOVINA SLOVENCEV Od naselitve do petnajstega stoletja, 428 str. pl.
Ivan Prijatelj: SLOVENSKA KULTURNO POLITIČNA IN ZGODOVINA, I—lil, 1592 str. pl.
France Kidrič: ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
Od začetkov do Zoisove smrti, 812 str. pl.
„Naša knjiga1*, Celovec, Wulfengasse
126 šil.
126 šil.
126 šM.
65 šil.
SLOVSTVENA
150 šil.
95 šil.
Izdojotelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška
in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.