Štajerski Ptuj, četrtek, 26. avgusta 2004 letnik LVII . št. 34 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ■ O Pragersko Obvoznica že letos? Stran 3 Majsperk Županja zavrača očitke Stran 8 Kmetijstvo Ko država zaplete Stran 11 Turizem Kje smo dopustovali Stran 19 Kolesarstvo Dančulovic tretji v Nemčiji Stran 25 PTUJSKA., LET Minister za e opozarja pi^e alkohola škoduje zdravju " G. Radgona . Kmetijsko-živilski sejem Letos pet dni Konec tedna, v soboto, se v Gornji Radgovi pričenja 48. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo potekal do petka, 3. septembra; o njem pise-mo na 3. strani. Čas sejma je za prebivalce Gornje Radgone se posebej težaven - poleg že tako gostega prometa jim je pogosto celo onemogočen dostop do doma oziroma glavne ceste. Kot je pojasnil Boris Ra-kusa, komandir policijske postaje Gornja Radgona, bo prometni režim glede na lanska leta v osnovi nespremenjen, zagotovili pa bodo stalen nadzor na stirih mestih, na določenih mestih bodo prisotni tudi policisti kolesarji. Letos bo organizacijo celotnega parkirnega režima v času od 28. avgusta do 3. septembra v Gornji Radgoni prevzelo Avto moto društvo. Kot je dejal Feliks Petek, so za izvajanje teh nalog poskrbeli za ustrezne tehnične resitve in zadostno ste-vilo delavcev. Skupno bo za parkiranje na sestih različnih lokacijah skrbelo 32 ljudi, večina tistih, ki so to delo opravljali že lansko leto. "Namen našega dela ne bo le pobiranje parkirnine, ampak predvsem skrb za nemoten potek prometa," je pojasnil. Nov režim parkiranja naj bi poskrbel za čim manj zmede v mestu, saj so se udeleženci sestanka strinjali, da bi pisanje parkirnih listkov in izrekanje kazni lahko zmanjšalo število obiskovalcev v naslednjih letih. Poseben režim pa pripravljajo tudi za 1. september, ko bo poleg sejemskih dejavnosti še prvi šolski dan in bo promet še bolj zgoščen. Poleg policistov bodo tako v sodelovanju s svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu za varnost otrok na poti v šolo skrbeli tudi številni prostovoljci. nšk Slovenija • Pred začetkom šolskega leta Zdravo, sola V sredo, 1. septembra, se znova odpirajo solska vrata. Naj novo solsko leto prinese veliko znanja in uspehov! Foto: M. Ozmec Pred začetkom šolskega leta se na pričetek pouka po šolah mrzlično pripravljajo. Zlasti v osnovnih šolah povzroča kar nekaj preglavic sestava urnikov, saj se osemletka vedno bolj prepleta z devetletko, poleg tega se učenci zadnjih razredov de-vetletke delijo priposameznih predmetih v skupine, kar še dodatno otežuje organizacijo pouka. Tudi pouk gospodinjstva ni dorečen (učenci, ki so iz petega razreda osemletke preskočili v sedmi razred devetletke, namreč tega predmeta ne bi imeli, saj je bil doslej v šestem razredu) in ga po šolah organizirajo različno - eni kot del pouka čez vse leto, drugi v obliki dnevov dejavnosti strnjeno večkrat letno. Ampak kljub zapletenosti organizacije vzgojno-izobraževalnega dela bo v sredo gotovo vse nared za novo šolsko leto. Veliko delovnih uspehov vsem delavcem v vzgoji in izobraževanju ter seveda vsem učencem in dijakom! jà Matjaž Vraber "Tak bi moral biti Ptuj Arhitekt Matjaž Vraber je se eden iz množice Ptujčanov, ki delujejo v prestolnici. Foto: Črtomir Goznik Matjaž Vraber, arhitekt S Ptujem pa ostaja povezan, v prvi vrsti zaradi staršev, ki tu živijo. Zelo rad se vrača, čeprav bolj poredko, pa takrat s toliko več veselja. "Na dogajanje v 'svojem mestu' gledaš veliko bolj objektivno, če nisi vpleten v njegovo vsakdanje življenje in probleme." Stran 6 Doma in po svetu Izredna seja 31. avgusta Ljubljana - Le 33 dni pred rednimi parlamentarnimi volitvami se bodo poslanke in poslanci sestali na izrednem zasedanju državnega zbora. Skupina 27poslancev koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS sprvopodpisanim Tonetom Anderličem (LDS) je namreč v skladu z napovedmi vložila zahtevo za sklic "interpelacijske" izredne seje. Po prejetju zahteve je predsednik državnega zbora Feri Horvat že sklical sejo, na kateri bodo poslanke in poslanci obravnavali interpelacijo in vladni odgovor nanjo. Poleg tega bo državni zbor na predlog koalicijskih poslancev na seji odločal tudi o soglasju k poslovniku Komisije za preprečevanje korupcije, kar je eden izmed pogojev za pričetek dela tega novoustanovljenega samostojnega državnega organa. Izredno zasedanje bo v torek, 31. avgusta. "Priskutna" politika Ljubljana - Interpelacija je po mnenju SNS izključno predvolilni akt, ki ima namen "priskutiti politiko" državljanom in državljankam, s tem znižati volilno udeležbo na jesenskih parlamentarnih volitvah in tako vplivati na kasnejše sorazmerje delitve glasov, torej povišati vrednost svojih volilnih glasov, je na novinarski konferenci poudaril poslanec SNS Sašo Peče. Po oceni SNS bodo prava interpelacija same volitve, na katerih bodo državljani in državljanke izrazili svoje mnenje o dogajanju v državi. "Zato je brezpredmetno imeti seje, ki nimajo v svoji vsebini niti gradiva niti sklepa. V kolikor bi bil kakšen sklep, bi bila interpelacija po naših ocenah modra, vendar pod pogojem, da bi bila vložena prej," je pojasnil Peče. Še izredna seja o prisluškovanju? Ljubljana - Poslanska skupina NSi je vložila zahtevek za sklic izredne seje parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb zaradi nepooblaščenega prisluškovanja telefonskim klicem drža-vljanom.Kotjenanovinarskikonferenci dejal poslanec NSi ^JanezzDrobnič, Iji riamreč parlamentarna komisija morala ^o^l^dno ojj^cai^ljat^ ^funkci^jo nadazo^^ tako n^d pooblaščenim i kot nepooblaščenimi prisluškovainji. Študentjekot tržno blago I^julb^jan^ - íítudijintska orj>aj1^jjlalcilja lln^v^^:^^ ^[i^ior} v ^jtzibljan^ na^p/fD^^je lHae^al^zoaciji slouensta^g^ visokega šolstva, sap pri tem za ohranitev tf^no privlačnejših progj^aljnov, Jzi l)olj ce^ij^ v^i^idno^t den,šj^jšl ^n uspyeh za, vsako ceno, štud^ntai pai oalbravnavajo ktot tr^no baa-go. Rešitev t^ prjš^jematijš pai je predvsem v^čj^ in jure-ggl^dlnejše fiinanciranje sistema visokega šolstva, je na novinarjki konferenci isi^îv dfupilpl dejsil, minister za. îi^u-ddentsko problematiko [>0U Sltanljjs Fatur. Ob ^emn'^ bil kritičen do n^kat^rih jeolitiitnih strank, klsi se v prodvolil-n^ času zavzemajo zzav Uberalizacijo visokega î;oSstva, kar pa je v na,sprotjtj z nam^no^ približevanja evrop-skellsu visokošolskemu prostoru. Pričetke sojenjana Kubi Guantanamo - Dve leti in pol po aretaciji so se morali v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi pred vojaško komisijo zaradi domnevnih terorističnih dejanj in vojnih zločinov danes zagovarjati prvi štirje zaporniki. V obravnavi, ki poteka ob strogih varnostnih ukrepih in za zaprtimi vrati, je prvi nastopilJemenec Sa-lim Ahmed Hamdan, kije več let delal kot voznik Osame bin Ladna, vodje mednarodne teroristične mreže Al Ka-ida. George Bush - tiran? Washington - Ameriški State Department je kot popolnoma neprimerno zavrnil izjavo Severne Koreje, ki je ameriškega predsednika Georgea Busha označila za "tirana, ki je zasenčil Adolfa Hitlerja". Osebni napadi na predsednika si nikakor ne zaslužijo komentarja, je v ponedeljek v Washingtonu poudaril tiskovni predstavnik State Departmenta Adam Ereli. Referendum proti centralizaciji Skopje - Predstavniki Makedonskega svetovnjga kongresa so sporočili, da so do izteka roka zbrali 185.000 podpisov v podporo referendumu proti zakonu o decentralizaciji. Referendum o nedavno sprejetem zakonu, ki izboljšuje položaj albanske manjšine v Makedoniji, naj bi izvedli še letos jeseni. /STA/ Ormož • Oddajnik v središču mesta Zdravo ali ne - to je zdaj vprašanje V ponedeljek, 16. avgusta, dopoldan so na poslovni stavbi Kmetijske zadruge v Ormožu postavili Si.mobilov oddajnik. Prebivalci v soseščini svojega novega "soseda" niso sprejeli z največjim navdušenjem, saj se zaradi bližine oddajnika bojijo škodljivega sevanja. In kot zanimivost - oddajnik je postavljen dobesedno v središču mesta. Kot je razložil Anton Sala-mon, predsednik krajevnega sveta Ormož in direktor tamkajšnje kmetijske zadruge (KZ), je KZ Ormož Si.mobilu, operaterju mobilne telefonije, postavitev oddajnika na svojem poslovnem objektu dovolila. "Če ima podjetje Si.mobil ustrezno dokumentacijo in dovoljenja, ne vidim razloga, zakaj postavitve oddajnika ne bi dovolili. Menim, da postavitev oddajnika ne bo vplivala na okolico in da ni nobene nevarnosti. Sicer pa mislim, da si je Si.mobil za postavitev že predhodno zbral vsa dovoljenja pristojnih institucij," je razložil Salamon. Podjetje Si.Mobil - Vodafone pa postavitev oddajnika v Sre-dišcu mesta argumentira takole: "Si.mobil je za bazno postajo v Ormožu zbral vso potrebno projektno dokumentacijo. Bazna postaja je postavljena v skladu s Pravilnikom o gradnji enostavnih objektov, ki je začel veljati v decembru 2003. Zavedamo se problematike percepcije tveganj pri ljudeh, ki živijo v bližini naših baznih postaj. O tej temi se v Si.mobilu veliko pogovarjamo, sledimo pa tudi dogajanju v tujini, predvsem v Evropski uniji in ZDA. Sproti spremljamo izsledke znanstvenih raziskav ter odziv mednarodne strokovne in laične javnosti nanje. Prav vse naše bazne postaje delujejo z nižjimi močmi od dovoljenih. Tudi vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki spremlja prav vsako radijsko valovanje, so mnogo nižje od dovoljenih in jih redno spremljamo. Za vsako načrtovano ba- zno postajo še pred začetkom izgradnje pridobimo strokovno mnenje o možnih vplivih na okolico ter oceno tveganja, ki jo pripravljajo s strani države pooblaščene ustanove oziroma inšti- tuti. To mnenje je tudi sestavni del dokumentacije, ki je potrebna za izdajo dovoljenja za vsako posamezno bazno postajo." Mojca Zemljarič Slovenija • Plačevanje nadomestil za avtorske pravice Višja nadomestila prinašajo zgolj podražitve Slovenski Urad za intelektualno lastnino je 26. julija na svojih spletnih straneh objavil predlog nove Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Uredba določa plačevanje nadomestil za zakonsko dovoljeno reproduciranje - torej tisto, ki dovoljuje izdelavo omejenega števila kopij sicer avtorsko zaščitenih vsebin. ■ v Vhi Do sem pravzaprav ni nič spornega. Podrobnejši pregled te Uredbe pa kaj hitro razkriva, da slednja s točno določenimi višjimi zneski nadomestil obremenjuje kar vso opremo za vse vrste razmnoževanja povprek, ne da bi pri tem izločila (vsaj) tiste naprave oziroma opremo, ki nimajo nič opraviti s kopiranjem oziroma razmnoževanjem. Z morebitnim sprejetjem te uredbe bi bilo tako potrebno dodatno plačati za analogne naprave (kasetofon, magnetofon,videorekorder ipd.) od 600 do 900 tolarjev nadomestila, za digitalne naprave (CD, DVD, MD, MP3 ipd.) 2000 tolarjev, za analogne in digitalne nosilce podatkov (avdio in video kasete, CD-R/RW avdio, MD, spominske kartice ipd.) od 15 do 90 tolarjev, za zmogljivostno različne vrste fotokopirnih strojev od 2000 do 8000 tolarjev, za optične čitalce in fakse 1500 tolarjev, za navadne, črno-bele ali barvne fotokopije pa od enega do dveh tolarjev nadomestil. Zneski na prvi pogled mogoče niti niso katastrofalno veliki, skozi leto pa se vendarle znajo zaokrožiti v kar lepe cifre, še zlasti pri tistih, ki redno kupujejo kasete, trde diske, spominske kartice, CD-R/RWJ DVD-R/RW ... "Uredba je popolnoma krivična, saj se vse kupce predvajalni-kov in nosilcev podatkov smatra kot potencialne kršilce zakona, ki naj bi širili avtorsko zaščitene vsebine. Nadomestilo za dovoljeno reproduciranje bomo plačali tudi, če bomo želeli na CD shraniti svoje podatke ali pa katerokoli drugo avtorsko nezaščiteno vsebino. Pisci te popolnoma nesmiselne uredbe se očitno ne zavedajo, da njeno sprejetje škodi tudi slovenskemu gospodarstvu. Ali bo še smotrno kupovati tovrstno opremo v Sloveniji, pri slovenskih prodajalcih, če jo bomo v katerikoli od sosednih držav lahko kupili bistveno ceneje? Ali pa jo naročili preko spletne trgovine, domači trgovci pa se bodo morali soočati z vidnim upadanjem prometa," kritično ocenjuje vsebino ter posledice nove uredbe predsednik ptujskega Mestnega odbora SDM Andrej Korpar in hkrati pravi: ^"V Slovenski demokratski mladini odločno nasprotujemo sprejetju te gospodarsko škodljive uredbe. Njen namen je v prvi vrsti praznjenje žepov državljanov in državljank Slovenije!" Z ministrstva bolj mlačen odziv Uradno, kot je pojasnil dr. Bojan Pretnar iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, naj pri tej uredbi ne bi šlo za davek, zavezanci za plačilo nadomestila pa naj bi bili uvozniki te opreme in ne kupci. Jasno pa je, da se bo zvišanje nadomestil poznalo na končnih cenah, izdelki bodo zato dražji, plačali pa jih bomo seveda končni potrošniki. Na ta način to t. i. nadomestilo postaja pravzaprav davek, ki se bo stekal v blagajno Avtorske agencije za Slovenijo. Ta se je v zadnjih letih precej presušila; leta 1998 se je namreč iz naslova nadomestil nabralo za dobrih 18,4 milijona tolarjev, lani pa le še 10,7 milijona tolarjev. Drastičen padec zbranih sredstev je posledica neplačevanja nadomestil s strani uvoznikov, ki pa se bodo letos morali ukloniti nedavni odločitvi Ustavnega sodišča in ponovno začeti plačevati vsa nadomestila. Zanimivo je, da se z novo predlagano Uredbo ne strinja v celoti niti Ministrstvo za informacijsko družbo. Slednje Uradu očita predvsem to, da bi v Uredbi morali iz plačevanja nadomestil izzvzeti vso opremo za digitalno razmnoževanje in nosilce digitalnih zapisov, ki niso izključno namenjeni razmnoževanju, kot so, recimo: izdelava varnostnih kopij podatkov na osebnih računalnikih, digitalno reprodukcijo proste programske opreme ter shranjevanje in razmnoževanje digitalnih fotografij z lastnim fotoaparatom (ali vgrajenim v mobilni telefon). Vprašanje pa je, ali bodo pomisleki ministrstva tudi dejansko obrodili kakšne sadove. Zaenkrat je cilj njihovih naprezanj usmerjen v sklic skupnega uskla-jevalnega sestanka med Uradom, predstavniki ministrstva in računalniške industrije. Vendar pa, morda še bolj zanimivo, so na naše vprašanje, kdaj in ali bo do omenjenega srečanja sploh prišlo, na ministrstvu odgovorili, da sklic sestanka pravzaprav ni v njihovi domeni, ampak ga mora organizirati Urad za intelektualno lastnino. Zaenkrat do tega sestanka ni prišlo, veliko vprašanje pa je, ali bo sploh kdaj, saj Uradu prav gotovo ni v (posebnem) interesu poslušati kritike na račun predstavljene uredbe, še manj pa morebitno spreminjanje cenovnih postavk nadomestil. Uredba, takšna, kot je, torej v en koš meče vse naprave in medije, ne glede na to, za kakšen namen bodo res uporabljeni, saj načina, kako razmejiti tiste, ki kopirajo avtorska dela, in tiste, ki jih ne, uradniki še niso našli. Prav gotovo je veliko lažje spisati tovrstno uredbo, ki - kot kaže - temelji na razmišljanju, da bodo prav vsi uporabniki presnemavali zgolj avtorsko zaščitena dela, zato naj se obdavči (z višjimi nadomestili) kar vse po vrsti. Morda pa, ker nelegalnega presnemavanja tudi s tovrstno uredbo niti približno ne bo konec, naj bi takšno zvišano nadomestilo pomenilo neke vrste pavšalno, vnaprej določeno "odškodnino" (tudi) za številne piratske kopije. Sladki piškotek (za smeh med jezo): V široki obrazložitvi predstavljene Uredbe je Urad za intelektualno lastnino (med drugim) zapisal, da v uredbi ni zajeto plačevanje nadomestil za osebne računalnike, saj ga tudi v večini držav EU ne obračunavajo. Pač pa se z nadomestilom obremenijo posamezne računalniške komponente ... Prav tako iz naslova plačila nadomestil izpadejo diktafoni ter telefonske tajnice. In še nekaj: višina zneskov nadomestil v predlagani uredbi v povprečju ne odstopa od zneskov v državah EU. Žal pa na Uradu niso upoštevali dejstva, da so bistvena odstopanja pri naši kupni moči in osebnih dohodkih. SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnik8radio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDAV Uradni list 23.12.1998, št. 89. Foto: vki Pragersko • Bliža se konec cestnim zamaškom Obvoznica odprta že letos? Izgradnja pragerske obvoznice z železniškim podvozom, ki se je začela lanskega decembra, naj bi bila po pogodbi končana v začetku junija naslednjega leta. "Trenutno napredovanje del pa kaže, da bo odprta že občutno pred tem datumom, mogoče celo že v letošnjem letu," pravijo v DARS-u. Izgradnja obvoznice Pragersko sicer ni ravno majhen zalogaj, niti v finančnem pogledu niti v pogledu vseh del, ki jih projekt zajema. V okviru gradbenih del bo namreč skupno urejenih dobrih šest kilometrov ceste s tremi priključki, z vso potrebno opremo ter s signalizacijo in krajinsko ureditvijo: "Poleg vseh zemeljskih del, temeljenja, izkopov, nasipov, voziščnih konstrukcij in odvodnjavanja ter treh priključkov za Pragersko, Spodnjo Gorico in Sikole, v ta sklop spada še izgradnja poljskih poti v dolžini 4,5 kilometra, vsi potrebni premostitveni objekti, en podhod, dva mostova in trije podvozi." Obvoznica bo z dvema kilo- Podvoz pod železniško progo nastaja po sistemu vrivanja betonske konstrukcije. metroma ceste segala v občino Kidričevo, v Fram-Rače bo segla z 0,71 kilometra, čez samo Slovensko Bistrico pa bo teklo 3,34 kilometra sodobne, nove ceste. Med vsemi prednostmi obvoznice je verjetno najtežje pričakovan (in najzahtevnejši) podvoz pod železniško progo na Pragerskem; tega ne gradijo le pod železniško progo, ampak tudi pod poljsko potjo, v skupni dolžini 22,9 metrov. Zaradi izvedbe tega podvoza je bilo potrebno prestaviti in zaščiti vso tamkajšnjo komunalno, elektroenergetsko, telekomunikacijsko, vodovodno in plinsko infrastrukturo ter del železniške vozne mreže z vso opremo. Kljub temu, kot pravijo v DARSu, dela potekajo povsem normalno, brez posebnosti in težav v začrtanem ter-minskem planu: "Svetla širina podvoza pod železnico je 8,8 metra, svetla višina pa 5,6 metra oziroma 4,8 metra nad voziščem." Prav v teh dneh na gradbiš- čih poteka rekonstrukcija priključkov Pragersko in Sikole, nasip tamponov na trasi ter t. i. podrivanje podvoza pod železnico. Podizvajalec, zadolžen za ureditev tega podvoza, je mariborsko podjetje NGR, ki je pogodbo podpisalo marca letos. "Uporabljena je tehnologija vrivanja skozi obstoječi železniški nasip, ki jo imamo za sedaj edini v Sloveniji. Pogodbena vrednost del znaša 900 milijonov tolarjev," je omenjeno podjetje zapisalo na svoji spletni strani. Sicer pa kot podizvajalci nastopajo še SCT Ljubljana, GIZ Gradis z Gradisom Ptuj za podvoze, mostove in prepust ter Cestno podjetje Maribor, nadzor nad deli pa ima v rokah podjetje DDC Svetovanje inženiring iz Ljubljane. Skupna investicija izgradnje celotne obvoznice z vsemi pripadajočimi objekti je 3,25 milijarde tolarjev, investitor v imenu Republike Slovenije pa je družba DARS. SM Ptuj • Odlagališče v Brstju zapira vrata Brstje dokončno v zgodovino Zapiranje starega odlagališča odpadkov v Brstju prehaja v sklepno fazo, razpis za izvedbo gradnje za zapiranje je uspel, je v začetku prejšnjega tedna povedala namestnica prestojnika Skupne občinske uprave Ptuj Alenka Korpar. Foto: MG Zapiranje starega odlagali{ca v Brstju prehaja v sklepno fazo. Pogoji razpisa so bili zelo strogi, vezani na kvalitetno izgradnjo odlagališč. Merilo izbora je bila najnižja cena. Po razpisu je bila investicija ocenjena na 72 milijonov tolarjev, brez DDV-ja. Najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje VGP Drava Ptuj. Ponujena cena je nekaj manj kot 79 milijonov tolarjev, vključno z DDV-jem. Pogodbo o izgradnji so podpisali v teh dneh. Ker je po novem zakonu potrebno vsako gradbišče pred pričetkom gradnje prijaviti delovni inšpekciji, se bo gradnja lahko pričela v 15 dneh od prijave. Predvideni rok za dokončanje del je sredi oktobra; po pogodbi je sicer določen za konec septembra, vendar je potrebno biti realen in upoštevati tudi vremenske vplive. V okviru oddanih del bodo prekrili z vsemi prekrivnimi sloji (drenaža, renaturacija itd.) še zadnji aktivni del odlagališča, ki bo po končanih delih zgledal kot travnik. Gre za južni del odlagališča, ki bo ostal ograjen, ker bo upravljavec zaprtega odlagališča še deset let po zaprtju odlagališča moral opravljati kontrolo vplivov na okolje. Že od vsega začetka je bil eden od pogojev krajanov, ki so deponijo sprejeli medse, da se zemljišče uredi tako, da bo omogočalo kasnejšo kmetijsko uporabo. Asfaltirane površine, kjer so do nedavnega stali nekateri deponijski objekti, bodo ostale asfaltirane. Uporabljale se bodo kot začasna parkirišča, dokler zanje ne bo sprejeta drugačna namembnost. Primerne so za razvoj mirnih dejavnosti. Denar za sklepno fazo zapiranja starega odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju bo zagotovilo vseh 15 občin na Ptujskem, ki so odlagališče uporabljale. Uvodnik Kaj vedeti, kaj razviti Učenci osnovnih in dijaki srednjih šol imajo se nekaj manj kot teden dni počitnic, nekateri se že veselijo solskih klopi, drugi obžalujejo, da ta najlepši del šolskega leta jenjuje. Na šolah se trudijo z učnimi pripravami ter s sestavo urnika, pri čemer čestokrat prihaja do problemov, komu dati ure tako imenovanih vzgojnih predmetov, ki jih je učni načrt sprejel bolj ali manj kot nebodijihtreba. Predvsem na manjših šolah, kjer je manj oddelkov in manj učencev, se morajo likovniki, glasbeniki, gospodinjci in morda še kateri ukvarjati tudi s stvarmi, ki jim niso ravno pisane na kožo, oziroma za njih niso usposobljeni. Racionalnost in pragmatičnost v naših šolah je prevladala pred duhovnostjo in umetnostjo. Pojavlja se tudi negativna tekmovalnost, ki se odraža v nepomaga-nju sošolcem. V svetu deluje nad 600 osnovnih šol, ki delujejo po programu waldorfske pedagogike. V Sloveniji deluje v Ljubljani edina priznana privatna osnovna šola — Waldorfska osnovna šola že desetletje, priznana je od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ustanovilo pa jo je Društvo prijateljev waldorfske šole. Ne zavzemam se za ustanavljanje privatnih šol, saj to že v otroštvu razslojuje otroke na premožne in manj premožne, ampak obravnavanje učencev in podajanje snovi ter predmetnik pa po mojem mnenju vendarle nudi celosten duhovno-racionalen razvoj mladega človeka. V waldorfski šoli se ne vprašujejo zgolj, kaj vedeti in znati narediti, temveč kaj živi v človeku in kaj se v njem lahko razvije. Šola temelji na antropozofiji, učna praksa je namenjena posameznemu otroku, razvila naj bi celostno osebnost (o tem seveda govori tudi devetletna šola), pri čemer je najpomembneje to, da je razvoj čustev in volje enako pomemben kot razvoj mišljenja. Pomembna je individualna vzgoja, predmetnik je razširjen z evritmijo (duševno-duhovna telovadba — umetnost gibanja, ki pa ni ples), religijo, ročnimi deli, lesorestvom. Naj bi šlo za pestrost kulturnih, etničnih in religioznih razlik (za slednjo v ljubljanski šoli verjetno ne gre, sicer v učilnici ne bi bilo križa, kot je opaziti na spletni strani). To je torej pedagogika za glavo, roke in srce, umetnost stoji med mišljenjem in hotenjem. Cilj današnje pedagogike, ko sodobnost nudi najrazličnejše možnosti pridobivanja znanja, je predvsem vzgojni in ne le izobraževalni. Franc Lačen G. Radgona • Vrata odpira sejem ■»■v iV ■ Prvič v združeni Evropi Minuli teden so na Pomurskem sejmu predstavili letošnji Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo v Gornji Radgoni potekal od sobote, 28. avgusta, do petka, 3. septembra - prireditev bo na predlog razstavljavcev za en dan krajša, poleg mednarodne komercialne razstave, strokovnih razstav in dogodkov pa bo sejem ponudil tudi bogat program spremljajočih dogodkov. Sejem bo prvič organiziran v združeni Evropi in tudi zato bo nekoliko spremenjen. Predstavilo se bo 1410 razstavljavcev iz 21 držav, ki bo na ogled postavilo ponudbo domače in tuje živilskopredelovalne industrije, poleg tega pa bo sejem ponudil predstavitev vinarstva in celovito predstavitev ponudbe semen in sadik, opreme in sredstev za živilskopredelo-valno industrijo, kmetijske mehanizacije, kmetijske opreme, orodij in sredstev, izdelkov za kmetijsko gradnjo. Kot je dejal Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, letošnji sejem celotnemu slovenskemu kmetijskemu sektorju ponuja enkratno priložnost za mednarodno promocijo, obiskovalce seznanja s številnimi novostmi, jih opremlja z novimi strokovnimi spoznanji in poskrbi za njihovo prijetno druženje s stanovskimi kolegi in prijatelji. Letošnji sejem bo ponudil tudi skupinske razstavne prostore iz tujine - Nemčija se bo predstavila v organizaciji ministrstva za kmetijstvo, avstrijska Stajer-ska v organizaciji okraja Bad Radkersburg, predstavili se bosta kmetijski zbornici avstrijske Stajerske in Koroške, poleg tega pa tudi nove članice Evropske unije. V sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije bo na sejmišču potekal rokodelski festival, pripravljajo pa še nekaj novosti: strokovno vodene degustacije, ki bodo potekale v Vinskem hramu, vsakodnevno preizkušanje traktorjev in kmetijske mehanizacije in tekmovanje si-lakov. Na sejmu bodo podeljena tudi priznanja najboljšim iz mednarodnih ocenjevanj mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, odprtega državnega ocenjevanja vina ter ocenjevanja kmetijske mehanizacije. Vsi nagrajeni izdelki bodo na sejmu tudi razstavljeni. Foto: SM Ptuj • Tiskovna konferenca ZLSD Kandidaturo potrdili Markež, Magdalenčeva in Milošič V ponedeljek, 16. avgusta, je v prostorih sejne sobe hotela Mitra potekala tiskovna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Ptuj. Predstavniki stranke so na konferenci obravnavali aktualna vprašanja mestne občine Ptuj in napovedali kandidate za jesenske državnozborske volitve. Kot članica mestnega sveta MO Ptuj je aktualno politično dogajanje v MO Ptuj uvodoma na kratko opisala predsednica občinske organizacije ZLSD Marija Magdalene, sicer tudi kandidatka ZLSD za poslanko v državni zbor. Kot je poudarila Magdalen-čeva, je izredno vesela, da mediji zelo objektivno in verodostojno poročajo s sej mestnega sveta. Seveda pa je Magdalenčeva izrazila tudi zadovoljstvo nad svojim in Levaničevim delom v mestnem svetu, saj so njune pobude več ali manj skoraj vedno upoštevane. "Naj na kratko navedem nekaj pobud, ki sva jih z De-janom predlagala na mestnem svetu. Na naš predlog že tečejo aktivnosti, da se Ptuj vpiše na seznam mest, ki so pod zaščito Unesca. Med drugim smo dali tudi pobudo, da se določi namen objektov bivše vojašnice. Naš predlog je, da se ti prostori na- menijo za potrebe kulture in izobraževanja. Idejni projekti glede urejanja prostorov nekdanje vojašnice so že v teku, tako da sva bila s svetnikom Levaničem uspešna tudi s tem predlogom. Kot slednje pa si z vsemi strankami v mestnem svetu prizadevamo za spodnje podravsko regijo s središčem na Ptuju," je razložila Magdalenčeva in v nadaljevanju besedo predala predsedniku podmladka stranke in svetniku MO Ptuj Dejanu Levaniču. Ta je med drugim izpostavil problematiko mladih in na kratko navedel aktivnosti, s katerimi sta uspela z Magdalenčevo v mestnem svetu ustreči potrebam mladih. Med pomembnejše zagotovo sodijo projekti o izgradnji mladinske hiše, pobuda za ohranitev študentskih bonov in pa izgradnja ptujskega skate parka. Levanič se je v svojem razmiš- ljanju dotaknil tudi prvih let delovanja Mladega foruma (MF) -ptujskega podmladka ZLSD. Kot je dejal, se spominja, da je v tistih letih prav MF ZLSD Ptuj županu Miroslavu Luciju poslal več odprtih pisem v zvezi z urejanjem ptujskega jezera. In po nekaj letih je mestni svet pobudo o revitalizaciji jezera le obravnaval, saj so se pristojni začeli zavedati potenciala, ki ga ima jezero. V nadaljevanju konference so se predstavili še kandidati za poslance v državni zbor. To so Robert Markež, Marija Magdalenc in Albin Milošič. Aktivnosti v zvezi z volilno kampanjo je predstavil vodja volilnega štaba 9. in 11. volilne enote Jernej Neubauer. Robert Markež kandidira v 9. volilnem okraju, prihaja pa iz Destrnika. Markež je zaposlen kot samostojni podjetnik, ukvarja pa se z vulkanizersko dejavnostjo. Prosi čas preživi s svojo Ptuj • Seja Sveta SDS Janša: "Računamo na zmago!" "Naša stranka še nikoli doslej ni nastopila s tako močno listo kandidatov kot prav letos," je v sicer dokaj skopi izjavi za javnost po več kot tri ure trajajoči sobotni zaprti seji v dvorani ptujskega gradu poudaril Janez Janša. čeprav bodo imena kandidatov znana šele v tem tednu, pa je prvi mož SDS poleg presenečenj, ki jih napoveduje z razkritjem imen, izjemno zadovoljen s sestavo kandidatne liste, ki so jo na seji soglasno potrdili: "Osebno sem v zadnjih mesecih opravil na stotine razgovorov s kandidati in lokalnimi odbori. Enotnost strankine podpore izbranim kandidatom še nikoli ni bila tako visoka. Na listi imamo veliko število markantnih imen, na njej so imena že znanih poslancev, veliko pa je tudi novih, svežih moči. Ponosni pa smo tudi na zelo visoko izobrazbeno strukturo naših kandidatov, ki v povprečju presega šesto izobrazbeno stopnjo! Z veliko realnostjo lahko računamo na zmago na letošnjih državnozborskih volitvah!" Seja sveta je bila, ob obravnavanju aktualnih političnih dogodkov, prvenstveno namenjena prav potrjevanju oziroma sprejetju kandidatne liste za vseh osem volilnih enot (88 volilnih okrajev), na kateri ima SDS skupaj 85 kandidatov. Nekaj vroče krvi je menda, kot je bilo slišati neuradno, povzročilo le pomanjkanje ženskih predstavnic, saj naj bi jih bilo med vsemi imenovanimi le devet: "Res je, da nismo zadovoljni s številom kandidatk, vendar to ne pove veliko. ZLSD je imela ob prejšnjih volitvah recimo kar 50 odstotkov žensk na svoji listi, izvoljena pa ni bila niti ena! Zato pa so na naši listi le resnično kvalitetne kandidatke, ki imajo v svojih okrajih realne možnosti izvolitve, zato pričakujemo, da bo SDS v naslednjem mandatu zastopana tako s poslanci kot s poslankami!" Poslanski kandidati SDS v devetem, desetem in enajstem volilnem okraju (15 občin ptujske upravne enote) sicer niso več družino, za kandidaturo pa se je odločil, ker ni zadovoljen s trenutnim političnim stanjem. Kot je poudaril, bi si kot poslanec v DZ prizadeval za uveljavitev socialdemokratskih vrednot s poudarkom na socialni varnosti in izobraževanju. Albin Milošič kandidira v 11. volilnem okraju. Stanuje v Dravinjskem Vrhu v občini Videm. Po poklicu je elektro-tehnik-elektronik, trenutno pa je kot komercialist, zaposlen v družinskem podjetju. Kot pravi, se je za kandidaturo odločil, ker želi svojemu okolju približati ideje socialdemokracije. "Kot poslanec v DZ bi si prizadeval za zmanjšanje socialnih razlik, za Kandidati ZLSD za poslance državnega zbora: predsednik ZLSD Destrnik Robert Markež, predsednica občinske organizacije ZLSD Ptuj in svetnica Mo Ptuj Marija Magdalene in predsednik ZLSD Videm Albin Milošič. razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in večjo zaščito okolja. Slovenijo bi peljal po vzoru skandinavskih držav," je še dodal. Marija Magdalenc je dolga leta opravljala poklic ekonomistke v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Več kot 20 let je bila zaposlena na vodilnem delovnem mestu, ukvarjala pa se je s financami in računovodstvom. Marija je že štiri leta v pokoju, kot mestna svetnica pa se s svojim delom aktivno vključuje v dogajanja na podro- čje gospodarstva, izobraževanja in politike. Kot pravi se je za kandidaturo odločila iz več razlogov: "Za kandidaturo sem se odločila, ker ugotavljam, da ima stroka premajhen vpliv na politične odločitve. Ocenjujem, da imam za korektno opravljanje poslanske funkcije dovolj energije, znanja in izkušenj tako na področju gospodarstva kot na področju politike". Magdalenčeva kandidira v 10. volilnem okraju. Mojca Zemljarič Predsednik SDS Janez Janša: "Z veliko realnostjo lahko računamo na zmago!" nobena skrivnost: kandidat devetega volilnega okraja je Franc Pukšič z Destrnika, desetega Miroslav Luci s Ptuja, enajstega pa Branko Marinič iz Vidma. S sobotno potrditvijo kandidatne liste je SDS kot prva med političnimi strankami v državi zaključila postopek kandidiranja, prav tako pa je kot prva že julija v Cankarjevem domu predstavila svoj volilni program, v katerem se je osredotočila na dve ključni točki: na vlaganje v ljudi in v ohranitev zdravega okolja. Za dosego obojega pa je, kot je pojasnil Janša, potreben dvig gospodarske rasti, predvsem z večjo podporo razvoju malega in srednjega gospodarstva in večja liberalizacija z decentralizacijo šolskega sistema. S tem povezano nerešeno vprašanje regionalizacije Slovenije je le ena od zadev, ki jih Janša očita sedanji vladi, ki je po njegovih besedah veliko več obljubila, kot pa tudi dejansko naredila. Prav zato, da vlada naredi obračun svojega dela v preteklem mandatu, je SDS vložila tudi slovito interpelacijo: "Ta ne pomeni zahteve po zamenjavi vlade, ampak vprašanje oziroma instrument, s katerim smo izsilili poročilo vlade o njenem delu, žal pa v njem ni odgovorov na vse tisto, kar ni narejeno, pa je bilo obljubljeno!" Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki naj bi pokazale usmerjenost volivcev, SDS za vo-dečo LDS dober mesec pred napovedanimi volitvami v povprečju zaostaja slaba dva odstotka. SM Mladi politiki • Andrej Korpar ^"Verjamem vase in v svoje sposobnosti!" Devetnajstletni Ptujčan Andrej Korpar pravi, da se je s politiko začel aktivno ukvarjati pred dvema letoma. Andrej študira računalništvo, sicer pa ima poleg študija tudi številne druge obveznosti - je predsednik mestnega odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) Ptuj, član izvršilnega odbora SDS Ptuj, član izvršilnega odbora Univerzitetno-znanstvenega foruma SDS, član Strokovnega sveta SDS za področje informacijske družbe in mednarodni sekretar v Mladinskem svetu MO Ptuj. Št. tednik: Andrej, kaj te je pritegnilo k stranki SDS: Andrej K. : "K tej stranki me je pritegnilo predvsem striktno držanje njihovih načel. To so solidarnost, domoljubnost in pravičnost. Za SDS sem se odločil, ker svojih načel ne prodajajo za nobeno ceno in ker se v SDS-u resnično zavedamo, da lahko Slovenija doživi gospodarski razcvet izključno s temeljito reformo visokega šolstva, da postane fleksibilno ter da se bo tako lahko hitro, predvsem pa učinkovito prilagajalo potrebam gospodarstva." [t. tednik: Kakšne projekte pa v ptujskem podmladku SDS-a izvedete skozi leto? Andrej K: "Zadnji projekt, ki smo ga izvedli, je bil ob dnevu državnosti. To je tradicionalni projekt, ki ga izvajamo vsako leto. Letos smo ga poimenovali Pesem za Slovenijo. V okviru tega projek- Andrej Korpar ta smo po vsej Sloveniji razdelili 10 000 CD-jev s slovensko in evropsko himno. S tem smo želeli pri Slovencih vzpodbuditi domo-ljubnost. V kratkem pa v Kopru pripravljamo projekt Varna pot v šolo, kjer bomo iz vse Slovenije zbrali okrog 150 otrok, katerim bodo reševalci, gasilci in policisti razložili svoje delo. Sicer pa se bodo otroci lahko pomerili tudi v kartingu in podobno." Št. tednik: Mestni odbor SDM je bil ustanovljen leta 1996. Dejal si, da je po nekaj letih odličnega delovanja delo v podmladku malenkost izgubilo svoj zagon. Odkar si bil izvoljen na mesto predsednika, poskušaš delovanju v podmladku vrniti prvotni zagon. Na kakšen način recimo pridobivate nove člane? Andrej K: "V prvi vrsti želimo politiko mladim približati in jim pojasniti, da ni to noben bav bav, Ptuj • Optimisti vabijo Da nam bo skupaj lepše Tisti, ki ste prebrali članek pod enakim naslovom pred štirinajstimi dnevi, ste nekateri verjetno pozdravili idejo, nekateri ste morda skomignili z rameni, ker se vas to ne dotika, nekateri pa ste morda nejevoljno za-godrnjali, češ, komu pa je še to potrebno. Znova se oglašamo, ker se 1. september, ko se bodo začela naša druženja, nezadržno bliža. Ljudje v aktivnem življenjskem in delovnem obdobju počnemo veliko stvari, ki so nekaka obveza s tega ali onega vidika. Vedno pa nam ostaja kaka tiha želja, ki je ne moremo uresničiti, ker preprosto nimamo časa. Ko se upokojimo, pa navadno najdemo priložnost, da počnemo tisto, kar smo včasih le želeli, da realiziramo kak prikrit talent, prikrito željo. Zakaj ne bi pri tem uživali v družbi z drugimi, drugim morda posredovali kako našo izkušnjo in spoznali izkušnje drugih. Zakaj ne bi svojega znanja ali poznavanja neke teme delili z drugimi. kot si to nekateri predstavljajo. V politiki je mogoč tudi sproščen in strpen dialog in ne samo prerekanje, ki ga vidi večina. Sicer pa člane privabljamo tudi z našimi projekti, ki mladim približujejo politiko. Do konca letošnjega leta imamo v načrtu pripravo projekta Politik sem, pa kaj?, ki se že nekaj časa izvaja na državni ravni. S tem projektom želimo mladim politiko približati na prijaznejši način, kot pa jo vidijo v medijih." Št. tednik: Kakšni so tvoji cilji v politiki? Andrej K: "Moji cilji v politiki so vsekakor visoki. Ker verjamem vase in v svoje sposobnosti, vem, da jih bom zagotovo dosegel. Kako visoko segajo ti cilji, pa se pustimo presenetiti. čas bo pokazal svoje." Št. tednik: Kako pa komentiraš trenutno politično stanje v državi? Andrej K: "Stanje se mi zdi zelo problematično, saj je vlada kot odgovor na interpelacijo pripravila dokument, kjer sploh ne odgovarja na konkretna vprašanja predlagateljev interpelacije. S tem želijo vladajoče stranke prikriti realne podatke o razvoju države, ki temeljijo na mednarodnih raziskavah in po katerih Slovenija v zadnjih letih zelo nazaduje." Mojca Zemljarič Prav to se bo dogajalo v Domu krajanov Mestne četrti Ljudski vrt, kjer bodo upokojenci, ki imajo določena znanja, kot prostovoljci nudili svoje znanje in izkušnje v različnih aktivnostih, kot so na primer igranje šaha, morda slikanje, risanje, fotografija, nabiranje in priprava čajev, različna ročna dela. Sami se bomo odločali, kaj bomo počeli. Vsak dan pa bomo lahko v družbi, ne pa sami v dnevni sobi, prebrali časopis ali kako revijo. Pridite 1. septembra ob 9. uri v dvorano Dom krajanov Mestne četrti Ljudski vrt (nad trgovino Rimska peč), da začnemo z našimi druženji, si skupaj oblikujemo naslednje dni. Za Mestno četrt Ljudski vrt: Društvo Optimisti Ptuj Ptuj • Petdeset let Projekte inženiringa Korak pred drugimi Plaketo mestne občine Ptuj je ob letošnjem devetem prazniku mestne občine Ptuj prejela Projekta inženiring, d. o. o., Ptuj, za izjemne uspehe na področju projektiranja. Petdeseti rojstni dan je gospodarska družba, v kateri je danes 29 zaposlenih, že šestnajst let jo uspešno vodi Drago Vobner, univ. dipl. ing, praznovala 5. julija letos. Ustanovljena je bila z odločbo LO mestne občine Ptuj leta 1954. Prvi sedež je imelo podjetje na Trgu mladinskih brigad 2, 9. decembra leta 1976 so sprejeli sklep o gradnji nove poslovne hiše v Trstenjakovi ulici 2, v katero so se preselili avgusta leta 1978. Leta 1979 je podjetje imelo največ zaposlenih - 82. Leto kasneje je spremenilo ime iz Projektivnega biroja v Projek-to inženiring. V zadnjih 24 letih je doživelo več organizacijskih sprememb, v letu 1980 se je priključilo v SOZD Elkom, prvega julija 1985 k delovni organizaciji "Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj". Iz nje so izstopili junija leta 1990, lastninsko preoblikovanje so izvedli v letih 1993/1994. Foto: Črtomir Goznik Drago Vobner, univ. dipl. ing., direktor Projekte inženiringa, d. o. o., Ptuj: "Plaketa ni samo priznanje za to, da smo 50 let prisotni v tem prostoru, je priznanje za delo, ki smo ga opravili v tem mestu." Direktor Drago Vobner, univ. dipl. ing., je povedal, da so ponosni na prejeto plaketo. Ni samo priznanje za to, da so 50 let prisotni v tem prostoru, temveč tudi za delo, ki so ga opravili v tem mestu. Skorajda ni pomembnejšega objekta v mestu in okolici, za katerega niso izdelali projektov. Njihovo strokovnost poznajo tudi v drugih krajih Slovenije, pa tudi v Evropi, zlasti v Rusiji. Za posamezne projekte so njihovi ustvarjalci prejeli Plečnikove medalje, s katerimi se lahko pohvalijo le vrhunski arhitekti oziroma projektne organizacije. S Plečnikovo medaljo se ponaša univ. dipl. arh. Branko Čepić, ima jo tudi arhitekt Janko Zadravec, ki je Projektin zunanji sodelavec. Eden zadnjih projektov, ki so ga izdelali, je multikino Maribor, ki je njihova največja projektna naloga v zadnjih letih. Veliko jih je luč sveta zagledalo v zadnjih mesecih, kaže, da bo letošnje leto eno bogatejših, kar zadeva investicije. Vsi si na nek način želijo obeležiti volilno leto. Po- Foto: Črtomir Goznil< Objektov, ki so jih projektirali, je bilo v 50 letih veliko. Med zadnjimi je Gradisov poslovno-stanovanjski objekt. nosni so, da so podpisali pogodbo o izdelavi projektov za kadetnico v Mariboru, enega največjih objektov na Štajerskem. Izdelujejo projekte za dijaške domove v Ljubljani, kranjski študentski dom podiplomcev, kočevsko gimnazijo in športno dvorano, OŠ Radlje ob Dravi in OŠ Ljudski vrt na Ptuju. V Pre-kmurju pa sodelujejo v okviru državnega projekta vodooskrbe. Nič manj niso ponosni na to, da so projektanti Perutnine in Talu-ma, tradicionalno dobro pa sodelujejo z mestno občino Ptuj in Gradisom - Gradnjami Ptuj. Od drugih projektantskih organizacij v Sloveniji se razlikujejo po tem, da naročnikom zagotavljajo celostno projektiranje oziroma vse faze arhitekturne konstrukcije. Projektirajo visoke in nizke gradnje, izvajajo projektantski inženiring in prostorsko načrtovanje v povezavi s projektiranjem stanovanjskih objektov, individualnih hiš poslovnih prostorov, industrijskih objektov, cest in cestne infrastrukture, kanalizacije, vodovodov, plinske in telefonske oskrbe, kabelskega omrežja in podobno. Pri svojem delu upoštevajo smernice sodobnega časa, ki tudi v projektiranje vnaša določene novosti, pri čemer strokovnost ostaja prevladujoči dejavnik v vseh pogledih. Projektantu pa pri vsem tem še vedno ostaja možnost in priložnost, da skozi projekt, ohrani nekaj svoje individualnosti, prepoznavnosti, drugačnosti, ki ima v teh časih še posebno težo in ceno. MG Ptuj • Podjetje za stanovanjske storitve Nihče še pod dravskim mostom Potem ko so bila stanovanja skladno s stanovanjskim zakonom razvrščena na socialna, neprofitna in ostala, je Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, v upravljanje leta 1995 prevzelo 1046 stanovanj, od tega 705 neprofitnih. Konec lanskega leta se je število znižalo na 721 ali za 31,07 odstotka, pri tem pa se niso zmanjševale obveznosti podjetja, ki jih je le-to prevzelo s sklenitvijo dolgoročne pogodbe o upravljanju. Ob prenosu stanovanj v upravljanje na začetku leta 1995 upravitelju tudi niso bila prenesena sredstva najemnin in druga sredstva od prodanih stanovanj. Najemni stanovanjski fond se zmanjšuje zaradi privatizacije stanovanj po končanih denacionalizacijskih postopkih, pa tudi zaradi spreminjanja stanovanj v poslovne prostore. Podjetje za stanovanjske storitve pa ne upravlja samo s stanovanji v mestni občini Ptuj, temveč še v 17 drugih občinah za 29 pravnih oseb. Upravljajo pa tudi s 110 večstanovanjski-mi hišami po pogodbah z etažnimi lastniki s skupaj 1636 stanovanjskimi enotami. Gospodarjenje z neprofitni-mi stanovanji je samo del dejavnosti podjetja, pri čemer je cilj, da se ob primerni organiziranosti zagotovijo nova najemna stanovanja, ki bodo cenovno dostopna. Janez Belšak, direktor Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, pri tem še posebej opozarja na izredno nizek standard neprofitnih stanovanj, s katerimi upravljajo v mestni občini Ptuj. Kar 75 odstotkov vseh neprofitnih stanovanj je namreč v starem mestnem jedru. Pri nizkem standardu pa tudi najemnine ne morejo biti visoke. Tudi dru- Foto: Črtomir Goznil< Janez Belšak, direktor Podjetja za stanovanjske storitve: "75 odstotkov stanovanj v starem mestnem jedru je starih nad 60 let." gi podatki za neprofitni stanovanjski fond v mestni občini Ptuj so zelo neugodni. Od 541 tovrstnih stanovanj jih je kar 325 starejših od 60 let. Temu primerna so tudi nepredvidena dela v teh stanovanjih, ki pa jih z nizkimi najemninami ni mogoče pokriti. Janez Belšak pravi, da je rešitev starega mestnega jedra, ki ga ščiti tudi zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine, v načrtni prenovi posameznih krajev. Že sedaj pa bi morali pristopiti k načrtnemu dolgoročnemu planiranju stroškov vzdrževanja za posamezno hišo in celotni stanovanjski fond. Več sredstev bi za vzdrževanje starega mestnega jedra morali nameniti iz sredstev najemnin poslovnih prostorov. Letno porabijo za posege v stanovanjski fond, ki je v večini v starem mestnem jedru, okrog 50 milijonov tolarjev. K temu pa je potrebno prišteti še okrog 25 milijonov tolarjev sredstev, ki jih za posege morajo vložiti mimo vseh načrtov, ker nekaterih del ni možno natančno predvideti v programih. Pomanjkanje sredstev je tudi posledica dejstva, da najemnine zaostajajo za rastjo ostalih stroškov. Velik problem za upravljavca predstavljajo tudi ne-plačniki najemnin. Na podlagi sklepov lastnikov neplačnikov več ne tožijo samo za plačilo najemnine, tožijo jih tudi za izpraznitev stanovanj. Tožbe pa jim povzročajo nove stroške. V letu 2003 so na sodišče vložili 126 izvršilnih predlogov v skupnem znesku skoraj 11,5 milijona tolarjev. Ob izpraznitvi stanovanj naletijo na naravnost grozljiva stanja, človek ne more razumeti, v kakšnih razmerah živijo socialni podpiranci. Če takšno stanovanje želijo ponovno dati v najem, ga morajo najprej temeljito prenoviti. Pri takšnem stanovanju pa gre za naložbo v višini najmanj 1,5 milijona tolarjev. Novi stanovanjski zakon več ne pozna termina socialno stanovanje, socialno stanovanje je po novem tudi neprofitno. Uvaja pa nov pojem bivalna enota, pri čemer je dopuščeno, da imajo takšne enote skupne sanitarije in kuhinje. Če bodo torej koga po novem premestili drugam, ker to narekuje pravnomočna odločba, je dovolj, da mu zagotovijo le bivalno enoto. Lani sta komisiji za dodeljevanje neprofitnih stanovanj in za obravnavo vlog in ugotavljanje upravičenosti do socialnega stanovanja obravnavali 93 zahtevkov za dodelitev stano- vanj. Ugodno je bilo rešenih devet vlog za najemna stanovanja in šest za socialna iz prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj. V sodelovanju z drugimi lastniki stanovanj so ugodno rešili še osem vlog. Stalno imajo v evidenci Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, okrog 300 vlog za stanovanja. V zadnjem času so med prosilci tudi taki, ki so svoja stanovanja oziroma hiše izgubili zaradi hipotekar-nih kreditov, pa tudi takšni, ki jih na cesto mečejo denaciona-lizacijski lastniki. Najbolj se povečujejo potrebe po manjših stanovanjskih enotah, pa ne zaradi socialnih stisk, temveč zaradi reševanja nekih odnosov med ljudmi, je povedal Janez Belšak. Glede na to, da stanovanjski sklad Slovenije daje večji poudarek reševanju stanovanjskih problemov z najemnimi stanovanji, je pričakovati, da se bo v neki bližnji bodočnosti stanovanjska problematika omilila z izgradnjo novih najemnih stanovanj. Nova neprofitna stanovanja bodo za ptujske iskalce na voljo v letu 2005, ko bo v Čučkovi stavbi dokončno urejenih 16 stanovanj, ki jih ureja mestna občina Ptuj. Razpis bo objavljen v kratkem. MG Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je teden pričel precej vzpodbudno. Slovenski borzni indeks SBI 20 podira vse rekorde, saj je že v sredo dosegel rekordno vrednost v zgodovini Ljubljanske borze (4.713,24), do četrtka pa je pridobil še 14,80 točke in trgovanje zaključil pri vrednosti 4.728,04. Zadnjo rekordno vrednost je indeks SBI 20 dosegel 4. maja 2004, ko je znašal 4.709,16 točke. Najprometnejši vrednostni papir v borzni kotaciji minulega tedna je bila delnica Krke (KRKG), s katero je bilo opravljenih za 385 mio SIT poslov. Četrtkovo trgovanje je zaključila pri vrednosti 71.839,04 SIT, kar je za 1,4 odstotka več od ponedeljkove povprečne vrednosti. V zvezi s Krko je potrebno omeniti, da je Vrhovno sodišče RS v gospodarskem sporu med Krko in Merckom, zaradi domnevne kršitve patenta za proizvodnjo zdravila enalapril, razsodilo v prid Krke. Enalapril je učinkovina, ki znižuje krvni tlak in je eno najbolj prodajanih zdravil na svetu, Kr-kina blagovna znamka Enap pa sodi med Krkine najbolj prodajane blagovne znamke. Krka je zaradi zmage nad Merckom znižala rezervacije, dobiček pa se bo povečal. Najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji je bila delnica Cometa iz Zreč (CHZG) s 6,07-odstotnim donosom, delnica z največjo izgubo pa Geodetski zavod RS (GZRG), ki je do četrtka izgubila deset odstotkov. Med zanimivejšimi vrednostnimi papirji v borzni kotaciji je potrebno omeniti tudi delnice Save iz Kranja, ki je najdonosnejši vrednostni papir v zadnjih treh mesecih. Od maja letos je pridobila 32,15 odstotka vrednosti in je absolutni zmagovalec po rasti vrednosti minulega poletja. Po italijanskem Eurospinu na slovenski trg prihaja še ena diskontna veriga, Hofer. Avstrijski diskontni trgovec je hčerinsko podjetje nemškega Aldija, ki ima samo v Avstriji 266 podružnic, v Sloveniji pa nameravajo odpreti 11 trgovin. Prodajali bodo vsakdanja nujna živila, večinoma neznanih proizvajalcev, cene pa naj bi bile nižje od znanih blagovnih znamk. Gorenje na Balkanu že dlje časa išče lokacijo za vzpostavitev proizvodnje. Po pisanju Beograjske politike naj bi Gorenje v Valjevu kupilo šest hektarjev zemljišča, na katerem bi gradili proizvodne objekte. Po besedah Franja Bobinca je Valjevo le ena od možnosti za novo proizvodno lokacijo, vendar še nič ni odločeno. Matija Lipar, Ilirika, BPH, d.d. matija.lipar@ilirika.si Ptuj • Pogovor z arhitektom Matjažem Vraberjem "Tak bi moral biti Ptuj . " Arhitekt Matjaž Vraber je se eden iz množice Ptujčanov, ki delujejo v prestolnici. Pri svojem dosedanjem delu se je ukvarjal predvsem s tržnim komuniciranjem, oblikovanjem razstavnih prostorov, oblikovanjem interierov, scenskih postavitev, organizacijo dogodkov ipd. V Ljubljani ima svoj studio, studio Mandarina, v katerem dozorevajo kreativne ideje z omenjenih področij. S Ptujem ostaja povezan, v prvi vrsti zaradi staršev, ki tu živijo. Zelo rad se vrača, čeprav bolj poredko, pa takrat s toliko več veselja, pravi. Ob enem takih obiskov je nastal tudi pričujoči pogovor. Št. tednik: Kako danes do-zivljate Ptuj? M. Vraber: "Reči moram, da veliko bolj pozitivno kot takrat, ko sem na Ptuju živel. Na dogajanje v "svojem mestu" gledaš veliko bolj objektivno, če nisi vpleten v njegovo vsakdanje življenje in probleme." [t. tednik: Kako pa ga doživljate s svojega strokovnega področja? M. Vraber: "Ptuj se je v zadnjem času precej razvil, kar je vplivalo tudi na nekatere prostorske rešitve. V primerjavi s prestolnico ali drugimi večjimi mesti pa je obdržal "značaj zadržanosti". Št. tednik: V zadnjem času se na Ptuj vračate tudi zara- di svojega dela. M. Vraber: "Res je in vesel sem zaradi tega. Prevzel sem celostno ureditev diskontnih trgovin z imenom Paketi na paleti in dnevnega bara Pomaranča v vroči čokoladi. V osnovi imata obe blagovni znamki podobna izhodišča, saj sta del verige trgovin in lokalov v različnih krajih, z namenom, da postaneta prepoznavni blagovni znamki. Pri Paketih na paleti smo želeli doseči, da diskonta trgovina, ki v svojem imenu sicer nosi negativni prizvok, z zanimivo celostno podobo privabi najširšo skupino kupcev. Zgodba Pomaranča v vroči čokoladi - dnevni kava bari v trgovskih centrih - je v bistvu enostavna - ustvariti prijeten prostor, ki zaradi svoje prepoznavnosti in značaja nudi gostom tisto udobje, zaradi katerega se radi vračajo. Veseli me, da so Ptujčani kava bar spoznali in ga sprejeli. Povabilo na kavo torej še velja." Št. tednik: Katere so značilnosti projektov, ki jih razvijate? M. Vraber: "Pri izvajanju projektov izhajam iz razmišljanja o počutju posameznika v določenem prostoru, poslovni viziji in potrebi naročnika projekta po ustvarjanju prepoznavnega stila, s katerim nagovarja kupce, uporabnike ... Pristopiti je potrebno interdisciplinarno; potrebno je povezati znanja z različnih področij. S tem dosežemo celostno podobo nekega projekta, ki mora biti prepoznaven, drugačen, inovativen, da si ga ljudje zapomnijo." Št. tednik: "Kaj je pri nekem projektu za vas pomembnejše, vsebina ali denar? M. Vraber: "V poslovnem svetu sta pač denar in vsebina povezana. Največje zadovoljstvo čuti ustvarjalec, ko mu naročnik zaupa in ne vztraja na neustreznih rešitvah, ampak je pripravljen sprejeti idejo ali jo sooblikova- Št. tednik: Kaj je potrebno, da projekti zaživijo, preživijo, skratka uspejo?. Na Ptuju imamo veliko projektov, večina pa jih bolj ali manj životari. M. Vraber: "Ptuj pri tem ni nobena posebnost. Problem je v tem, da projekti včasih nastajajo preveč stihijsko ali zaradi ekonomskih pritiskov Dobimo oblikovane prostore brez vsebine. To je samo razlog za hitro minljivost ali propad. Pogoj za uspešen projekt je ideja z razde-lano strategijo realizacije. Sele ko povežemo vsebino (naročnikove želje, zahteve, pričakovanja, program) z oblikovno podobo in podkrepljeno z močno idejo, dobimo novo kvaliteto." Št. tednik: Če bi dobili naročilo za izdelavo projekta s področja turizem Ptuja, kako bi ga zasnovali? M. Vraber: "Čeprav to ni moje strokovno področje, pa mi za Spuhlja • O investicijah Konec "prašnega" obdobja? Mestna četrt (MČ) Jezero in MO Ptuj sta leta 2002 sklenili pogodbo o izvedbi projekta CERO Gajke. V njej je predvideno, da v Spuhlji oziroma celotni mestni četrti Jezero v zameno za odlagališče odpadkov uredijo nekatera infrastrukturna dela. "V skladu s pogodbo so predvidene investicije v kanalizacijo in vso infrastrukturo, ki se nahaja na tem območju - ceste, javna razsvetljava ... V Spuhlji je predvidena tudi gradnja večnamenske dvorane in športnega igrišča," pojasnjuje predsednik MČ Jezero Edi Strelec. Investicijska dela tečejo po načrtu, ki ga v dogovoru z investitorjem (MO Ptuj) spremlja tudi svet MČ Jezero. V Spuhlji tako gradijo kanalizacijo in opravljajo infrastrukturna dela: položitev zračnih vodov v zemljo in ureditev pločnikov. "Del ceste v spodnjem delu Spuhlje - v Ko- Í if s Del cestisca v Kočah je po desetih mesecih dobil asfaltno prevleko. Investicijska dela v Spuhlji pa {e zdaleC niso konCa-na - modernizirana bo praktično vsa infrastruktura. čah, je že asfaltiran, preostanek naj bi bil v oktobru. Delo teče po etapah - po posameznih sklopih. Seveda se pri srečujemo tudi s težavami. Z dogovori predstavnikov MO Ptuj, članov sveta MČ Jezero in gradbenega odbora, v katerem so zbrani tukajšnji krajani, poskušamo vse zaplete kar se da uspešno in sproti reševati," je glede infrastrukturne modernizacije v Spuhlji povedal predsednik MČ Jezero Edi Strelec. V Spuhlji pa bodo poleg vsega navedenega gradili tudi novo večnamensko dvorano in športni park. S strani sveta MČ Jezero je že ustanovljen gradbeni odbor, v katerem so zbrani predstavniki društev, ki delujejo v Spuhlji. Odbor si je na dosedanjih sejah idejno že zamislil načrte novega doma. Kot pravi Strelec, je sedaj na potezi investitor - MO Ptuj, ki je zadolžena za pridobitev ustreznih dovoljenj. Na osnovi teh dovoljenj se bo potem pričela gradnja. "MO Ptuj je parceli za izgradnjo nove dvorane že odkupila. Nahajata se na lokaciji ob sedanjem gasilskem domu v Spuhlji. Kot je predvideno, naj bi se novi dom zgradil v ozadju sedanjega gasilskega doma. Ko bo dom, bo stari gasilski dom porušen, na njegovem mestu bomo potem uredili parkirne prostore." V okviru projekta CERO Gajke je v Spuhlji načrtovana tudi izgradnja športnega parka. Parcela v središču vasi je že odkupljena. Ker je dovoz nanjo z glavne ceste možen le po služnostni poti, si trenutno prizadevajo še za ureditev neposrednega dovoza, po- tem pa bo ustanovljen gradbeni odbor za športni park. Kot je povedal Strelec, bodo v parku v letih 2005/6 uredili asfaltno igrišče z brunarico in parkirišči ter ga ogradili. V skladu s pogodbo morajo biti dela v Spuhlji končana do konca leta 2007. Mojca Zemljarič Matjaž Vraber, arhitekt Ptuj kot turistično mesto ni vseeno. Vidim veliko možnosti za njegov razvoj. Ptuj ima s svojo zgodovino in geografsko lego vse prednosti, ki lahko omogočajo razvoj turizma v mestu in njegovi širši okolici. Edinstvena veduta mesta ob reki Dravi, kulturni in arhitekturni spomeniki v starem mestnem jedru, obda-nost z gričevji Haloz in Slovenskih goric, ki dajejo prvovrstna vina, pustni običaji, vse to so že dana bogastva, ki jih je vredno spoštljivo izkoristiti. Rek "Turizem smo ljudje" pomeni, da moramo najprej razviti vrednote in turistično kulturo. Sele ko spremenimo vrednote in kulturo pri ljudeh, lahko spreminjamo okolje, organizacijo in začnemo s turističnimi strategijami. Kadar se znajdem v kakšnem starem, lepem, turističnem kraju po svetu, kjer ljudje živijo s turizmom, si rečem: "Tak bi moral biti Ptuj." Št. tednik: Vaš koncept ptujskega turizma pa bi bil? M. Vraber: "Moj koncept? Razmišljal bi o taki celostni podobi mesta, ki bi zajela vse njegove danosti in jo obogatil s svežimi, modernimi elementi. Strokovne institucije pa morajo izoblikovati dolgoročno strategijo razvoja, ki se ne spreminja, temveč le dopolnjuje in razvija." Št. tednik: Kaj bi bilo na primer potrebno narediti, da bi Ptuj prireditveno zaživel? M. Vraber: "Ptuj že ima nekatere prireditve, po katerih je prepoznaven. Razmišljati je potrebno inovativno, ustvariti nove turistične storitve, da ne govo- rim o zakladnici idej za turistične izdelke. Tukaj je prostor za mlade oblikovalce, arhitekte, etnologe ... " Št. tednik: Kam pa umestiti prireditve? M. Vraber: "Predvsem je to odvisno od njihove vsebine in značaja. Starih, obnove potrebnih, a ustreznih prostorov je na Ptuju dovolj in lahko predstavljajo strokovni izziv. Samoumevno pa je najbrž, da je klasični kulturni prostor v starem mestu, na gradu, ob Dravi bolj primeren za resne prireditve in manj za druge oblike zabave ali dogodkov. Potrebno pa je razmišljati tudi o tem, kako urediti prostore za zabave, druženja, srečevanja, zlasti mladih." Št. tednik: Kako pa ocenjujete arhitekturne posege, ki jih je Ptuj doživel v zadnjem času? Nastali so novi centri, ki po mnenju nekaterih ne sodijo v to staro mesto. M. Vraber: "Razcvetu trgovskih centrov na obrobju se ni mogel izogniti niti Ptuj. Če je to ustrezno, bo pokazal čas. Po mojem mnenju je bilo precej nepremišljene, stihijske gradnje. Hkrati pa se ponuja priložnost za razcvet starega mestna jedra s kulturno in obrtno dejavnostjo, kavarnicami, galerijami. Spet smo pri možnostih za ustvarjanje novih prostorskih rešitev, ki bi predstavljale izziv tudi novi generaciji arhitektov, oblikovalcev, tistih skratka, ki skrbijo za celostno podobo kraja ... " MG Vročim dnevom navkljub ne pozabite, da je sedaj pravi čas, da se pripravite na zimsice dni. Za vse informacije o nakupu kurilnega oija ter ugodni ponudbi za servisiranje peči pokličite na 080 22 66. KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 FOTO: MZ Ptuj • Novi programi Opte Ptuj Gline se za pet let Opekarna Opte Ptuj, ki je hčerinska firma Gorenja iz Velenja, po zelo susnih letih ponovno posluje z dobičkom. O delu opekarne in njenih razvojnih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Marjanom Piskom, ki nam je o poslovanju in razvoju podjetja povedal: "Opekarna Opte Ptuj v Žabja-ku se vedno posluje na programu opeke, opečnih proizvodov, nosilcev (stropov, preklad), pripravlja pa se na nov program betonskih proizvodov in to že letos, oziroma v naslednjem letu. Svojo proizvodnjo je glede na prejšnja leta povečala za okrog petnajst odstotkov V preteklih letih smo imeli veliko problemov z glino, to smo sedaj uredili, problem je rešen za pet let, in to z glino iz glinokopa v Janežo-vcih. V letošnjem letu se opekarna priključuje na plin. V opekarni je zaposlenih 55 delavcev, v novi betonski program pa bomo dodatno zaposlili dvanajst delavcev." Za novi betonski program pripravljajo v opekarni manjšo be-tonarno, proizvajali pa bodo pretežno proizvodnjo za potrebe Gorenja, to so uteži za pečni-ce in ostale izdelke za programe, ki vsebujejo betonske elemente, kar Gorenje sedaj nabavlja iz Italije. Gorenje je 99-odstotni lastnik Opte Ptuj, ptujska opekarna je s tem pridobila popolno finančno in pravno podporo matične firme, v naslednjem letu pa prevzema ptujska opekarna tudi celostno podobo matične firme. Gline za pet let Glede surovine, torej gline, je opekarna že začela z raziskavo in išče nove lokacije z nahajališči gline. Postopek raziskav je lahko zelo dolg, saj je potrebno Marjan Pisek, direktor raziskati kvaliteto gline, količino zalog, raziskave bodo po načrtu trajale tri leta, za koriščenje pa se bo potrebno dogovoriti tudi z morebitno lokalno skupnostjo, od Ministrstva za okolje in prostor pa je potrebno dobiti tudi koncesijsko pravico za koriščenje gline. V opekarni se zavedajo, da bo potrebno lokalnim skupnostim za koriščenje gline tudi kaj ponuditi, upajo pa, da bo stvari mogoče reševati na način, kot so jih rešili v primeru Janežovcev z občino Destrnik. Trenutno se pojavlja interes s strani lokalnih skupnosti v Benediktu in v Lenartu, vendar sta za Opte ti lokaciji predaleč, iskali bodo oddaljenost od pet do deset kilometrov, kar še zagotavlja konkurenčnost pri transportnih stroških. Pet opekarn v Sloveniji V Sloveniji delujejo še štiri opekarne, pri čemer sta Ormož in Pragersko pod istim lastnikom in zasedata kar polovico celotnega slovenskega tržnega deleža v ope- karstvu, potem sta še opekarni v Novi Gorici in Novem mestu ter na Ptuju. Ptuj je v Sloveniji prisoten z opečnim programom s šestimi do osmimi odstotki. V letošnjem letu pa je začela ptujska opekarna tudi izvažati v Avstrijo. Po besedah direktorja Opte Ptuj ni bojazni, da bi se povečal pritisk prodajalcev iz držav Evropske unije na Slovenijo, saj so slovenski proizvodi tudi do dvajset odstotkov nižji kot drugod po Evropi, kar pomeni celo boljšo bodočnost naših opekarn glede izvoza. Pri opečnih izdelkih transportni stroški zelo vplivajo na ceno proizvodov. Gradbinci se ne odločajo za fasadno opeko V prid opekarnam velja tudi podatek, da se uporaba opečnih izdelkov v sodobni gradnji ponovno vedno bolj uporablja. Potrošnja opečnih proizvodov se vsako leto poveča za približno dva odstotka glede na betonske, lesene oziroma siporeksove izdelke. Žal pa se ne pojavi prava uporaba fasadne opeke, tu še vedno prevladujejo klasične, bavarske fasade, v Evropi pa se precej poslužujejo fasadne opeke. V letošnjem letu predvidevajo v Opte Ptuj štirideset milijonov tolarjev za investicije, v naslednjem letu pa planirajo v investicije milijon in dvesto tisoč evrov. Opekarna Opte Ptuj torej nadaljnjih pet let ostaja na lokaciji v Žabjaku, intenzivno pa razmišljajo o preselitvi proizvodnje, kar pa bo najverjetneje najbolj odvisno od novih nahajališč gline in tudi od dogovorov z lokalnimi skupnostmi. Franc Lačen Lovrenc • Srečanje upokojencev Ljudje, ki so soustvarjali sedanjost V Lovrencu na Dravskem polju so se v soboto, 7. avgusta, že tradicionalno srečali upokojenci Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja. Kljub dežju, ki pa ni zmotil srečanja, se je v velikem šotoru zbralo blizu 800 udeležencev, ki jih je pozdravil tudi kidričevski župan Zvonimir Holc. Podpredsednik Zveze društev upokojencev in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Miroslav Bernhard je posebej poudaril pomen druženja generacij, ki so ustvarile pogoje za današnjo samostojno in svobodno Slovenijo, tudi njeno ekonomsko bazo. Poudaril je, da so prav takšna druženja priložnost, da upokojenci jasno in glasno izpovejo svojo pravično in ne- sporno zahtevo po dostojnem življenju v svojem tretjem življenjskem obdobju. Kljub slabemu vremenu je bilo srečanje prisrčno, obogateno s pestrim kulturnim programom in prijetnim druženjem. SL Srečanje upokojencev je popestril mešani pevski zbor DU Ptuj. Foto Marijan Petek Ptuj • Kandidat Desus-a Stanko Lepej Za boljše razmere vseh generacij Na ponedeljekovi seji ptujskega Območnega odbora stranke DeSUS in njenega volilnega štaba so sprejeli volilni program Stanka Lepeja. Njegovo kandidaturo je potrdila tudi volilna konferenca Demnokratične stranke upokojencev Slovenije za 8. volilno enoto 10. volilnega okraja, ki je bila v torek, 24. avgusta, v Ormožu. Kot je povedal Stanko Lepej, se je za kandidaturo odločil, ker ga je program te stranke še najbolj navdušil, čeprav še ni njen član. Slogan "za vse generacije" ga je prepričal, da lahko k realizaciji tega programa tudi sam prispeva. Zato se bo zavzemal Stanko Lepej za boljše razmere vseh generacij - od tistih namjlajših v vrtcih, osnovnošolcev, srednješolcev in študentov do delavcev, ki delajo v nemogočih delovnih razmerah za ponižujočo plačo ter strokovnjakov, ki zaradi ljubosumnosti nekaterih ne morejo pokazati svojih pravih sposobnosti, pa vse do upokojencev, ki - ne po svoji krivdi - s skromnimi pokojninami preživljajo tudi svoje nezaposlene otroke, ponekov celo še vnuke. -OM Ljutomer • Pri~etek gradnje ~istilne naprave Za manj obremenjeno okolje Občina Ljutomer je v letu 1999 pričela aktivnosti glede izgradnje skupne čistilne naprave, zavedajoč se kritičnega stanja reke Sčavnice ter zahtev, ki jih narekuje okoljska zakonodaja. Pri tem sodeluje z občino Križevci pri Ljutomeru. Lansko leto se je občina Ljutomer kot pooblaščeni investitor prijavila na razpis ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in ministrstvo ji je odobrilo dobrih 206 milijonov tolarjev, kar pomeni skoraj polovico sredstev investicije. Ocenjena vrednost izgradnje skupne čistilne naprave znaša nekaj več kot milijardo tolarjev, poleg gradnje objekta pa zajema stroške do pridobitve gradbenega dovoljenja in strokovnega nadzora nad gradnjo ter ureditev komunalne infrastrukture, kot so dostopna cesta, vodovodni in električni pri- ključki in drugo. Skupna čistilna naprava, ki stoji dober kilometer severovzhodno od mesta Ljutomer, bo imela zmogljivost 23 tisoč populacijskih enot. Občini Ljutomer in Križevci bosta za skupno čistilno napravo prispevali 47,26 odstotkov denarja, preostalo pa bodo dodale sopodpisnice dogovora o gradnji naprave - gospodarske družbe Krka, d. d., Novo mesto, Mlekopromet, d. d., Ljutomer in Ljutomerčan, d. d., Ljutomer. Skupno centralno čistilno napravo s pripadajočo komunalno infrastrukturo bodo gradili v treh sklopih. Prvi sklop zasega komunalno infrastrukturo, izvajalec je Segrap, rok izvedbe pa do 1. novembra, ko mora biti objekt pripravljen za tehnični pregled. Drugi sklop obsega izvedbo vhodnega črpališča, upravni objekt, sekvenčne bazene in dezinfekcijo iztoka, rok izvedbe je do 1. decembra, ko mora biti objekt pripravljen za tehnični pregled. Tretji sklop obsega vgradnjo tehnološke opreme in elektroin-stalacij, rok za dokončanje je februar 2005. Izvajalec zadnjih dveh sklopov je SGP Pomgrad. Miha éostari~ Ljutomer • Odprli kroïis~e Večja varnost na cestah Prleška prestolnica Ljutomer je bogatejša za drugo krožišče. V lanskem letu so v uporabo predali krožišče z vodometom na Prešernovi cesti, tokrat pa so odprli še krožišče na Ormoški. Projekt zanj so izdelali v podjetju BP Lineal, d. o. o., iz Maribora, gradbena dela pa sta izvajali podjetji SGP Pomgrad, d. d., iz Murske Sobote in CP Maribor, d. d. Novo krožišče je zgrajeno na regionalni cesti Radenci-Ormož, ki povezuje Štajersko s Prekmur- jem in hkrati pomeni tudi najkrajšo povezavo med sosednjima Hrvaško in Avstrijo. Njegova ureditev je zajemala rekonstrukcijo obstoječega štirikrakega križišča, gradnjo pločnikov in ureditev kolesarske steze. V okviru del so bili zaščiteni in predstavljeni komunalni vodi, izvedena je bila nova razsvetljava, na območju krožišča pa je zgrajen tudi nov kanalizacijski sistem. Krožišče na Ormoški cesti v Ljutomeru so v uporabo predali poslanec DZ Ciril Pucko, župan občine Ljutomer Jožef Špindler, predstavnik dirkecije RS za ceste Matej Lapajne, direktor SGP Pomgrad gradnje Ivan Murgelj, Dean Person iz DDC svetovanje inženiring ter poslanec DZ Tone Anderlič (od leve). "Gre za pridobitev, ki bo povečala pretočnost prometa, zmanjšala hrup in emisije plinov, omogočila večjo preglednost in propustnost križišča in zato lažje vključevanje vozil z bližnjega trgovskega centra ter izboljšala prometno varnost vseh udeležencev v prometu. Dokazano je, da so se krožišča izkazala kot zelo učinkovita projektna rešitev. Na mestih, kjer so bila klasična, nivojska križišča rekonstruirana v krožišča, se je število prometnih nesreč v povprečju zmanjšalo za polovico, število poškodovanih udeležencev celo za 75 odstotkov, blažje pa so tudi posledice prometnih nesreč," je ob otvoritvi drugega krožišča v Ljutomeru povedal slavnostni govornik Matej Lapajne iz direkcije Republike Slovenije za ceste. Zunanji premer krožišča znaša 32 metrov, vozišče je široko sedem metrov, računska hitrost pa je ocenjena na 50 km/h. Vrednost celotne investicije znaša 135 milijonov tolarjev. Od tega je 82 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za promet oz. njegova direkcija za ceste, preostalo pa je iz svojega proračuna dodala občina Ljutomer. Miha ëostari~ Ptuj • Stanovanja in hiša za varovance iz Dornave Vedno več integriranih stanovanj Kako nestrpni, nečloveški in nevoščljivi znamo biti ljudje, kaže zgodba, ki se je zgodila na Ptuju pred tremi leti, ko se je dornavski Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja odločil za nakup stanovanj in hiš na Ptuju. Stanovalci v blokih, kamor so nameravali preseliti varovance iz Dornave, so pisali pritožbe in zavračali njihov prihod. V Ulici 25. maja se je pojavila celo anketa, a je bila k sreči brez pomena. Stanovalci so izražali svoje strinjanje ali nestrinja-nje ob prihodu štirih dornavskih fantov, ki so jih nameravali vseliti. Večina je bila proti njihovem prihodu. Privoljenja stanovalcev za nakup stanovanj Zavod k sreči ni potreboval in je kupil stanovanje. Kljub temu so nekateri stanovalci vztrajali pri svojem in na različne načine poskušali preprečiti vselitev dornavskih gojencev Foto: Dženana Bećirović Varovanci z vzgojiteljico Barbaro in koordinatorko za nakup stanovanj Rosando Knežević. Ena izmed stanovalk pripoveduje o tem, na kakšen način so jih obravnavali: "Nekateri so bili do njih zelo nesramni. Eden izmed stanovalcev je na zelo primitiven način kazal svoj odnos do njih. Govoril je, da mu bodo posilili hčer, češ da imajo povečan spolni nagon, da so nasilni, nori in podobne stvari." Dodaja tudi, da nikoli ni bilo nikakršnih težav z njimi. Radi pokosijo okolico, stanovalcem odpirajo vrata, pomagajo nositi vrečke in se z vsakim prijazno pogovorijo. Vsako jutro se odpravijo v službo, saj delajo v Varstveno-delovnem centru, kjer si prislužijo simboličen honorar. S tem si sami plačajo stroške elektrike in vode. Ob štirih stanovanjih je dor-navski Zavod kupili tudi hiško v Langusovi ulici na Ptuju. V vseh stanovanjih kot tudi v hiški so varovanci pod 24-urnim nadzorom vzgojiteljic. Le-te jim namreč pomagajo pri vsakodnevnih opravilih. Kot nam je povedala Rosanda Kneževič, koordinator-ka v teh integriranih stanovanjih, so na ta način varovanci dobili pravi dom, drugačen od tistega, kot so ga bili navajeni v društvu. "Skrajni čas je, da ljudje spoznajo tudi to vrsto drugačnosti, in vidijo, da so naši varovanci zelo dobri ljudje. Se nikoli ni bilo nobenih težav," dodaja Kne-ževičeva. Po njenih besedah ima zavod še več načrtov za nakup novih stanovanj, vse pa je odvisno od denarja, ki ga bo prispevala država. Dornavski varovanci so torej začeli novo poglavje svojega življenja. Sčasoma se integrirajo v naše okolje in se navajajo na vsakdanjosti življenja. Stvari, ki so nam samoumevne, so zanje posebno doživetje. Veseli so, da lahko zalivajo rože, kuhajo in pospravljajo. Zakaj bi torej vzeli možnost nekomu, da živi normalno življenje, če se mu le-ta ponudi! Dženana Bećirović Majsperk • Izredna seja sveta za zaprtimi vrati Županja zavrača očitke Svetniki občine Majšperk so se na izredni in za javnost zaprti seji v četrtek, 12. avgusta, sestali skupaj s člani nadzornega odbora in se posvetili le eni točki dnevnega reda - obravnavi poročila nadzornega odbora ter očitanim domnevnim nepravilnostim pri poslovanju občine Majšperk pred gradnjo šole Majšperk. Kot je povedala majšperška županja mag. Darinka Fakin, so se za obravnavo na izredni seji, ki je bila za javnost zaprta, odločili po dogovoru na prejšnji redni seji občinskega sveta, ker so prejeli predlog poročila nadzornega odbora z mnenji o domnevnih nepravilnostih v zvezi z izgradnjo šole Majšperk. Seja je bila sklicana za 19. uro, vendar je svet lahko pričel delo šele nekaj po 21. uri, saj se kljub večkratnemu opozorilu in jasno sprejetim sklepom občinskega sveta, da je izredna seja zaprta za javnost, iz sejne sobe ni hotel umakniti občan, nekdanji župan Franc Bezjak. Po seji pa je županja mag. Darinka Fakin povedala: "Ugotovili smo, da je nadzorni odbor predlog svojega poročila posredoval svetnikom kljub dogovoru, sprejetem na seji občinskega sveta, da mora pred posredovanjem gradiva svetnikom in s tem javnosti, upoštevati do- ločila statuta občine Majšperk in Zakona o lokalni samoupravi. Ta določajo, da mora predlog svojega poročila najprej posredovati nadzorovanim osebam, v konkretnem primeru občinski upravi in županji, ki imajo pravico in dolžnost, da v 15 dneh na poročilo podajo ugovor s svojimi pripombami na očitane domnevne nepravilnosti. Sele po preučitvi odgovora lahko nadzorni odbor izdela končno poročilo, ki je javno. Zakaj je nadzorni odbor kljub javnemu opozorilu na občinskem svetu ravnal v nasprotju z zakonskimi določili, tudi na izredni seji občinskega sveta ni dal jasnega odgovora. Sporno pa je tudi to, da je v zapisniku zlorabil osebne podatke nekaterih naših občanov. Takšno ravnanje nadzornega odbora je bilo ocenjeno kot politično, saj ga je nekdo iz občinske opozicije izkoristil in predlog poročila z domnevami in samovoljno razlago zakonskih predpisov posredoval medijem, Foto: M. Ozmec Od aprila do danes so delavci GP Rudis iz Trbovelj že opravili nekatera gradbena dela pri majšprški šoli. prejela pa so ga tudi številna gospodinjstva v občini in v našem volilnem okraju." Na vprašanje, ali je iz ravnanja nadzornega odbora mogoče sklepati, da gre morda za nepoznavanje procedure oziroma sklepov poslovnika in zakonodaje, županja odgovarja: "Ne, zagotovo ne drži, da bi šlo za nepoznavanje, saj predsednica nadzornega odbora Zlatka Silo-vinac, ki je vrsto let direktorica financ in računovodstva v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk ter že tudi deseto leto predsednica nadzornega odbora, to dobro ve in se ji kaj takšnega v preteklosti ni nikoli dogajalo." Ker je bila seja za javnost zaprta, nas zanima, kaj ste ugotovili in dorekli? "Na seji je potekala aktivna razprava o delu in ugotovitvah nadzornega odbora, pa tudi o načinu dela ter podanem odgovoru občinske uprave in mojem odgovoru na predlog poročila nadzornega odbora. In večina članov občinskega sveta se je z obrazložitvamii v podanem odgovoru strinjala. Prepričana sem, da ima občina Majšperk dovolj strokoven nadzorni odbor, ki naj bi s svojimi ugotovitvami, nasveti in pripombami pomagal občinski upravi ter o svojem delu korektno in v skladu z zakonodajo poročal in obveščal občinski svet, s tem pa seveda tudi javnost. Občinska uprava se vsekakor zaveda nalog in pomena dela nadzornega odbora, zato bo na podlagi predloženega letnega programa dela pripravila vse potrebne podatke in zagotovila pogoje, da bo omogočen njegov učinkovit način dela. Upa- mo lahko, da se nam je uspelo dogovoriti o načinu dela v prihodnje in da bomo odslej lahko energijo usmerjali predvsem v delo, ki ga je pri tako velikih in pomembnih investicijah, kot je izgradnja nove šole, evro projekt za izgradnjo vodovodnega sistema, čistilne naprave ter cestne infrastrukture, več kot dovolj za šestčlansko občinsko upravo in županjo." Ko smo že pri gradnji nove osnovne šole, koliko bo veljala, kako daleč ste z gradbenimi deli in kdaj naj bi bila končana? "Po predračunih naj bi celotna gradnja šole veljala dobro milijardo tolarjev, brez potrebne opreme. Iz občinskega proračuna bomo v letošnjem letu zanjo namenili 420 milijonov in predvidevamo, da naj bi še letos poslopje spravili pod streho. Po pogodbenih terminu naj bi bila vsa gradbena dela končana v drugi polovici prihodnjega leta oziroma do pričetka šolskega leta 2005/6. Naj spomnim, da je bila pogodba o gradnji šole podpisana aprila in kmalu zatem so delavci Gradbenega podjetja Ru-dis iz Trbovelj z nekaterimi po-dizjavalci pričeli zemeljska dela. Moram reči, da je zaradi slabega vremena v začetni fazi prišlo do nekaterih problemov, kljub temu pa so še isti mesec začeli gradnjo dovozne ceste. Zemeljske izkope in spremljajoča začetna dela pri izgradnji temeljev so končali v maju, v juniju so betonirali temelje, takoj zatem pa nadaljevali gradnjo pritličnih objektov, kjer dela potekajo še sedaj." M. Ozmec Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI KREDITI IN LEASINGU Prodaja vozil Znamka Letnik Cena FMT BRAVO 1,4 s 1998 885.000 RDEČA ŠKODA FEUaA IX 1996 380.000 BELA FIAI PUNTO 55 SOLE 1999 790.000 BELA CTTROEN XSARA 1,61 BREAK 1999 1.290.000 KOV SREBRNA FORD ťiliSTA 1,25 16V FLAIR 1996 680.000 RDEČA KIASEPHIA1,6GTX 1996 470.000 KOVVIJOLA CITROEN AX 1,5 TRD 1994 540.000 KOV ČRNA SEATIBIZAl.OSE 1996 640.000 RDEČA RENAim 0101,4 ALIZE 2000 1.240.000 KOV MODRA DAEWOO LANOS 1,5 2000 860.000 KOV SREBRNA DAEWOO RACER 1500 GSI 1995 270.000 KOV PEŠČENA VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a 16V 1995 750.000 BELA CTTROEN BERLDÍGO BREAK 1,4 1999 1.170.000 BELA PEUGEOT 2061,4 2001 1.660.000 KOV SREBRNA FIAT SmO 2,4 ABARTH 2002 3.600.000 RDEČA CITROEN ZXl,6i AURA 1992 420.000 KOV/EI,ENA DAEWOO LANOS 1,5 S 2000 860.000 KOVVĚNfA FORD FIESIA 1,3 2001 1.170.000 TEMNO MODRA RENAULT MEGANE 1,6 E RT SCENIC 1998 1.360.000 KOV m,ENA RENAULT 0101,416V PRIVILEGE 2001 1.660.000 KOV MODRA FORD FlESm 1,3 1997 690.000 BELA ŠK0DAFELiaAl,6GLXI 1999 860.000 KOV SREBRNA FIAT BRAVO 1,2 16V 2000 1.295.000 KOV MODRA FORD TRANSIT 2,5 D 1995 880.000 BELA FIAT BRAVA 1,2 16V SX STEKL 2001 1.640.000 KOV MODRA RENAULT MEGANE 1,616V ALEE 2000 1.660.000 BELA FIAT BRAVA 1,412V SX 1998 970.000 KOV RJAVA PEUGEOT 2061,11 1999 1.250.000 MODRA OPEL VECTRA l,6iGL 1995 570.000 VIŠNJA HYUNDAI ACCENT 1,5 LS 1995 480.000 KOV /EIENA Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001 Baeia § Rabljena vozila TIP CITROEN C3 1,4 5V CLIO 1,2/16V5V CLIO BILA BONG 1,5/65 CLIO DYN. 1,2/16V DAEWOO NEXIA 1,5 R LAGUNA 1,8/16V R LAGUNA GT 1,9 dCI RMEGANEAUT. CON. 1,6 R MEGANE 1,9 DTI RENAULT MASTER 2,5 MEGANE SEDAN 1,9 dCI LAGUNA 2,0T PRIVILEGE CITROEN C5 R ESPACE INIT. AVT. 3,0 dCI R THALIA 1,4 AIR LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: 2003 2.370.000 - Brezplačen 2002 1.920.000 preizkus 2003 2.240.000 -105 točk kontrole 2003 2.080.000 na vozilu 1998 530.000 - Tehnična 2001 3.230.000 kontrola 2003 4.340.000 po 2000 2003 3.090.000 prevoženih kilometrih 2001 2.150.000 - Pomoč na cesti, 2002 2.250.000 vleka ali 2003 4.010.000 popravilo 2003 4.980.000 - 3 mesečna tehnična 2003 5.540.000 garancija 2004 9.280.000 (za določena vozila) 2003 1.790.000 REItAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Lenart • Urejanje tržnice in avtobusne postaje Na tržnici tudi bio izdelki V Lenartu so lani pričeli urejati avtobusno postajo, v drugi fazi investicije pa so se lotili obnove tržnice. "Razširitve prostora za tržne namene smo se bili prisiljeni lotiti, ker je bil obstoječi prostor premajhen. Pridobili smo večji prostor za namestitev tržnih sto- jnic v boljšem zaporedju. Z novo razmestitvijo smo sprostili prostor pred rotovžem, ki bo po obnovi rotovža namenjen za preddverje in vhod v kletne pro- store. Da smo lahko pridobili dodatni prostor, smo morali zabetonirati škarpe in prostor na novo komunalno urediti," je povedal podžupan občine Lenart Pogled na prenovljeno avtobusno postajo v Lenartu. Ljutomer • Ob 48. občinskem prazniku Karl Vogrinčič Na lenarški tržnici prodajalci ponujajo zelenjavo, rože, tekstil, nekaj pa tudi priložnostne sezonske artikle. S povečanjem tržnega prostora pa se bo še povečala ponudba. V Lenartu tudi razmišljajo, da bi eno stojnico namenili za prodajo bio izdelkov, ki jih sedaj pridelovalci vozijo v Maribor. Na tržnico pa bodo postavili nove stojnice, prijaznejše do kupcev in tudi prodajalcev. Stare stojnice niso dovolj praktične, ker so izdelane iz prelahke konstrukcije in jih neurje vedno raz-meče po tržnici. V prvi fazi bodo postavili deset novih stojnic. Vrednost investicije skupaj z desetimi novimi stojnicami znaša okrog 8 milijonov tolarjev. Investicijo nameravajo zaključiti v letošnjem letu. Naslednja investicija v centru Lenarta bo obnova rotovža, ki ga nameravajo pričeti obnavljati takoj, ko se bo najemnik izselil. Sanirati nameravajo celotne prostore, v kletnih prostorih pa bodo uredili v vinoteko. Zmago Šalamun Podelili nagrade in priznanja Občina Ljutomer je v minulih dneh praznovala svoj 48. praznik, v okviru katerega so pripravili številne prireditve. Osrednja, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo nagrad in priznanj je potekala v Domu kulture Ljutomer, zbrane pa je nagovoril župan občine Ljutomer Jožef Špindler. Med drugim se je dotaknil investicij, ki se jih je občina Ljutomer lotila v tem letu. Izpostavil je drugo krožišče v Ljutomeru, pričetek gradnje centralne čistilne naprave s pripadajočo komunalno infrastrukturo za občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru, izgradnjo zbirnega centra komunalnih odpadkov za potrebe občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Ljutomer, ki bo stal v Ljutomeru, obnovo vodovodnega omrežja na Stari Cesti in Desnjaku ter sanacijo nogometnega igrišča v Ljutomeru. Župan je na slavnostni seji tudi podelil nagrade in priznanja za letošnje leto. Ljutomerski občinski svet je na svoji 13. redni seji 22. junija letos sprejel sklep, da plaketo z listino in denarno nagrado v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za preteklo leto za izjemne uspehe in dosežke na področju izobraževanja ter s tem pomemben prispevek k razvoju in ugledu Prlekije prejme Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Slednja je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti, v tem obdobju pa je izobraževanje uspešno zaključilo 40 generacij ali 2200 maturantov in maturantk. V letih delovanja se je ljutomerska gimnazija srečala z različnimi izzivi, z različnimi prenovami programov, ki so vplivali na njeno večjo ali manjšo uspešnost. S ponovno pridobitvijo programa gimnazije se je uvrstila med najboljše gimnazije v Sloveniji. Iz rok župana Špindlerja so na slovesnosti ob 48. prazniku občine Ljutomer pisna priznanja občinskega sveta prejeli še samostojni podjetnik avto-prevozniške obrtne dejavnosti Feliks Filipič s Pristave za dolgoletno uspešno opravljanje obrtno-podjetniške dejavnosti, Marjana Ljubec s Spodnjega Kamenščaka za dolgoletno uspešno delo v šolstvu, kulturi in delu z mladimi ter ob 50-letnici ustanovitve družba Ljutomer-čan iz Ljutomera, ki je sedaj v večinski lasti družine Slavič iz Ključarovcev. Slavnostne seje so se udeležile tudi delegacije iz pobratenih mest. Srbske Užice, s katerimi je občina Ljutomer pobratena že 30 let, sta zastopala predsednik tamkajšnje skupščine Miroslav Martič ter podpredsednik Radisav Panto-vič, iz češkega Fulneka sta prišla člana mestnega sveta Jiri Chrastek in Roman Mroček, nemški Wermsdorf pa je zastopal župan Bernd Dieter Leh-mann. Miha Šoštarič prasmjemo družeči®- Spoštovani! Obveščamo vas, da bo v soboto 28. 8. 2004 zaprta Prešernova ulica od Slovenskega trga do križišča s Cankarjevo ulico. Foto: Miha Soštarič Hvala za razumevanje. KAVA BAR ORFEJ Ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Zvonko Kus-tec, samostojni podjetnik Feliks Filipič, župan občine Ljutomer Jožef Špindler, Marjana Ljubec ter direktor družbe Ljutomer-čan Marko Slavič st. (od leve) na podelitvi nagrad in priznanj občine Ljutomer za leto 2004. Od tod in tam Ljutomer • Gradijo vodovod Foto: Miha Soštarič Podjetje NGP, nizke gradnje Ptuj, v teh dneh izvaja izgradnjo vodovodnega omrežja za območje naselij Stara Cesta in Desnjak v občini Ljutomer (na fotografiji). Na podlagi prijave na razpis za dodelitev sredstev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je občina Ljutomer za izgradnjo tega vodovodnega omrežja pridobila sredstva SAPARD v višini 19 milijonov tolarjev za leto 2004 in 23,75 milijonov tolarjev za leto 2005. Pogodbena vrednost del znaša blizu 67 milijonov tolarjev, razliko pa bo pokrila občina Ljutomer iz svojega proračuna. Rok dokončanja del je 31. december 2004. MŠ Cven • Folkloristi na Madžarskem Foto: Niko Soštarič Folklorna skupina kulturnega društva Cven v občini Ljutomer (na fotografiji), ki jo vodi Marjana Sovič, je nastopila na mednarodnem srečanju folklornih skupin v madžarskem mestu Buk. Predstavili so ljudski običaj -delo v goricah oz. vinogradu - ter zaplesali prleške in štajerske plese. Poleg folklorne skupine s Cvena pri Ljutomeru sta v Buku nastopili še folklorna skupina iz Ingol-stadta ter domača otroška skupina. NŠ Ptuj • Drzna modna revija Foto: Dženana Bećirović Modna trgovina Unlimited in lepotni studio Car sta v soboto, 21. avgusta, organizirala modno revijo, na kateri se je predstavilo šest manekenk in menekenov. Namen modne revije je bil po besedah organizatoric Milene Širo-vnik in Suzane Vodušek popestritev dogajanja na Ptuju, kar jima je sodeč po reakcijah prisotnih odlično uspelo. Nekaj več kot dve uri trajajoča modna revija seje pričela ob deseti uri zvečer v Pomaranča baru na Ptuju, kjer je za povezanost in zanimivost dogajanja poskrbel Marjan Nahberger. Ob prelepih modelih modne revije so se znašli tudi naj trgovka leta 2003 in tudi naj natakarica in natakar. Slogan, pod katerim so se predstavljale manekenke in manekeni, je bil: "Bodite neomejeni, predrzni in nas spoznajte.' Sexy oblačila, ki so posebej navdušila moški del občinstva, so vsekakor ustrezala zastavljenemu sloganu. Dženana Bećirović Foto: SM Ptuj • Milan Cimerman prejel občinsko priznanje Po 38 letih dela v pokoj Po 38 letih pedagoškega dela in 25 letih ravnateljevanja na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj se je upokojil eden najbolj priznanih ptujskih ravnateljev Milan Cimerman. Njegovo delo je vsekakor imelo velik vpliv na videz celotnega šolskega centra danes. Kot eden najboljših ravnateljev je Cimerman prejel tudi občinsko priznanje, ki mu ogromno pomeni, saj gre, kot pravi sam, za refleksijo okolja na njegovo delo. Kako je posekala vaša pedagoška pot? "Moje pedago{ko delo se je za~elo leta 1967 na ptujski gimnaziji, takrat sem bil {e v vlogi {portnega pedagoga. Uspe{no sem pou~eval {portno vzgojo kar 13 let. V tistem ~asu smo uvedli kar nekaj novosti: nove metode dela, ki so temeljile na treniranju, adaptirali gimnazijsko telovadnico in usposobili igralnico za ko{arko. Kar nekaj dijakov je pod mojim mentorstvom doseglo izvrstne rezultate na podro-~ju {portne vzgoje, dvakrat so »To še postorim, potem pa v penzijo.« Foto: Dženana Bećirović Prejeli smo Obvestilo naročnikom CaTV Ptuj Z začasno odredbo Okrožnega sodišča na Ptuju, s katero je v roku 3 dni po prejetju sklepa ne glede na pritožbo dosedanji operaterINGEL, d. o. o.: - moral predati ključe glavne postaje in vseh razdelilnih omaric, - moral predati spisek aktivnih naročnikov, - mu je prepovedan kakršen koli poseg v sistem CATV Ptuj. - je Mestna občina Ptuj predala sistem CATV Ptuj novoustanovljeni družbi KKS, d. d., Ptuj v upravljanje ter sklenila pogodbo z novim operaterjem TELE-ING, d. o. o., Razkrižje Na vpis družbe KKS, d. d., Ptuj v sodni register je vložena tožba na ničnost vpisa, ker je ustanovitelj družbe Mestna občina Ptuj z ustanovitvenim kapitalom 6,000.000,00 SIT. Ničnost vpisa je utemeljena z dejstvom, da v skladu z zakonodajo lo- kalnih skupnosti le-te ne morejo ustanavljati oziroma vlagati ustanovitvenega kapitala v družbo gospodarskih dejavnosti, ki niso javnega pomena, kar je ugotovilo tudi Ustavno sodišče s svojo odločbo o razveljavitvi odloka O pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema Ca^ Ptuj. Prav tako je sklenjena pogodba z novim operaterjem brez predhodnega razpisa. Iniciativni odbor za zaščito lastnine CATV Ptuj je vložil tožbo proti Mestni občini Ptuj zaradi ugotovitve lastninskih deležev sistema CATV Ptuj. Lastninski deleži posameznih vlagateljev bi se vrednotili po dejanskih vložkih v sistem. Sistem smo zgradili občani sami z lastnimi sredstvi, zato Občina ne more biti lastnik CaTV sistema Ptuj, ker v izgradnjo ničesar ni vložila. Mestna občina Ptuj meni, da je sistem CATV Ptuj prišel v njeno last na osnovi 4. člena Za- Sedem (ne)pomembnih dni Kakšno dihanje Nekdanji generalni direktor slovenske policije Marko Pogorelec ima očitno še kar naprej težave z "dihanjem za ovratnik". Najprej so pred meseci njegovi policaji "dihali za ovratnik" napadalcem na novinarja Mira Petka, vsaj tako nam je zatrjeval sam. Vendar od tega dihanja ni bilo kakšne posebne koristi. Zdaj pa je v priložnostnem TV programu "razkril", da mu je kot glavnemu policijskemu šefu "za vrat dihala" Združena lista socialnih demokratov. Tudi tokrat Pogorelec ni natančneje pojasnil, kaj naj bi takšno "dihanje" dejansko pomenilo in kakšne posledice naj bi imelo. Seveda ni nepomembno, kaj misli in govori bivši visoki policijski uradnik. bili državni prvaki v gimnastiki in enkrat v atletiki. Kasneje pa sem začel delati na strojni {oli." Kako je potekalo vaše delo tam? "Na poklicni in tehni{ki strojni {oli sem začel opravljati delo ravnatelja decembra 1979 in sem {olo vodil kar {est mandatov. Cel čas svojega ravnateljevanja sem si prizadeval, da bi {olo dvignili na vi{ji nivo. V času mojega delovanja smo uvedli redno izobraževanje strojnega tehnika, metalur{kega tehnika, avtome-hanika in obdelovalca kovin. To vse so poklici, ki so izredno iskani. Organizirali smo tudi izobraževanje odraslih ter uvedli dualni sistem izobraževanja. V zadnjem času pa na{a {ola sodeluje tudi pri pilotskem projektu za poklic avtoserviserja in pripravi projekta certifikatnega izobraževanja." Ste zadovoljni z rezultati, ki ste jih dosegli v 38 letih pedagoškega dela? "V času mojega mandata smo kona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Ta člen si razlaga po svoje, enostransko. Drugače o tem govori odločba Ustavnega sodišča. Mestna četrt Ljudski vrt, ki ima v svoji premoženjski bilanci osnovna sredstva Ca^ sistema, ni izvršila prenosa sredstev sistema ali posesti niti upravljavskih pravic na Mestno občino Ptuj. KKS Ptuj, d. d., je za mesec julij 2004poslala prve položnice za vzdrževanje CaTV sistema Ptuj. Sprašujemo se, na kakšni osnovi plačilo KKS, d. d., Ptuj, ko pa s to družbo naročniki nimamo nobenega pisnega dogovora ali pogodbe. Cena2.200,00 SIT je tudi brez DDV. Ali se tako skuša izigrati državo ali sledi nova položnica z višjo ceno? Hvala za takšno transparentnost poslovanja! Na osnovi navedenih dejstev pozivava naročnike (lastnike) sistema Ca^Ptuj, da o nastali situaciji temeljito razmislite! Iniciativni odbor za zaščito lastnine CaTV Ptuj naredili veliko sprememb tako na pedago{kem kot tudi programskem področju. V teh 25 letih smo {olali kar 4300 dijakov in vajencev ter 600 odraslih. Center je v tem času postal mednarodno pomembna institucija, zgradili smo {olske delavnice, {portni objekt in dogradili avtomehanično delavnico. Šolo smo ohranili pri življenju, ko je bila največja kriza v na{i stroki, ko so se zru{ili industrijski giganti v Podravju (Tam, Agis, Metalna ...). Uspelo nam je tudi stabilizirati vpis, kar ni bil ravno mačji ka{elj. Zato menim, da sem bil pri svojem delu precej uspe-{en." Kaj menite, bo Bojan Lam-pret, va{ naslednik, kos delu, ki ste ga doslej opravljali Vi? "Lampreta sem že minulo leto Prejeli smo Pismo ormoškemu županu Spoštovani g. župan Vili Tro-fenik! Priznati moram, da sem bil, kljub temu da sem kot občinski svetnik vajen vašega komuniciranja z opozicijo, malo presenečen nad odgovorom, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku. Povprečen Slovenec bi lahko povedal le, da je odgovor izpod vsakega nivoja! Še več, še zdaleč ni vreden odgovora župana ene največjih občin na Slovenskem! Sam pa sem vesel, da ste nam odgovorili v takšnem, torej vam značilnem stilu. Še posebno pa sem vesel, da vam tu ni dopuščeno kričanje, odklapljanje mikrofona in odvzemanja besede, kot to počnete na sejah OS Ormož. No, pa se vrniva k vašemu odgovoru. Vedel sem g. župan, da bo na Kogu igrala ekipa LDS iz lokalne in državne ravni. To ste vsekakor vedeli tudi vi, saj sem vas videl na igrišču kot igralca. Igrali pa ste skupaj, z ramo ob rami, s poslancem Puckom. To morda niti ni naključje... Vprašanje, ki smo ga poslali skupaj s svetniškim klubom N.Si, je bilo Foto: Dženana Bećirović Milan Cimerman se vedno kar nekaj časa preživi na strojni soli. imenoval za svojega pomočnika. Menim, da je strokovno dobro usposobljen, da je dober organizator in vodja. Prepričan sem, da bo dober naslednik in da bo svoje delo opravljal kvalitetno." Kako se počutite sedaj, ko greste v pokoj, po toliko letih ravnateljevanja? "Nisem bil samo ravnatelj, bil sem tudi neke vrste pedagog. Trudil sem se ustvariti homogen in ustvarjalen učiteljski zbor. Stremel sem k sodelovanju med dijaki, učitelji in star{i. Moje osnovno vodilo vseh 38 let je bilo, da je treba imeti afiniteto do mladih. Ravno to je ključ za uspeh. Zame je bil vsak dijak oseb- vsekakor popolnoma na mestu, saj smo želeli vedeti, ali ste vi, ki se imate za pokončnega in načelnega politika, sposobni povedati resnico! Nogometne ekipe parlamenta nikakor ne sestavljajo le poslanci LDS in Vili Tro-fenik. Zanimiv pa je predvsem zadnji del odgovora, ko pišete o "cmeravem Hanzeku" in o "Tončku", pa še o nekem tožarjenju ... Veste, tu pa se lahko vrnem nazaj in to samo za nekaj let, ko je očitno "nevedni Tonček" pisal o Kogu, o mejnem potoku Trnava, ki baje teče pod Kogom. Ampak ta "Tonček" je očitno zelo "vaš", spoštovani g. župan! V nasprotnem bi namreč morali protestirati kot župan naše občine. Ce bi namreč bil mejni potok Trnava, potem bi bilo kar tri četrtine Koga, ki je ena od KS naše občine, na Hrvaškem ozemlju in bi vi, g. župan, igrali nogomet na Hrvaškem! Tonček naj se le igra, ampak vsak normalen človek bi pričakoval, da bi Tonček skupaj z vami igralpoš-teno igro! S tem, da niste v ekipo povabili svetnikov iz N.Si in SDS, pa ste vrgli slabo luč na vodstvo TD Kog, ki so imeli poštene na- nost zase, vsakega smo posku{ali spraviti do cilja, ki si ga je zastavil. Vsak je bil zame dragocen! Vseeno pa sem vesel, da sem se upokojil, saj bom imel več časa zase." Načrti za prihodnost? "Do prvega septembra {e bom na {oli, ker moram dokončati določene administrativne zadeve. Kasneje pa nameravam peljati ženo na potovanje, ki ji ga obljubljam že celo življenje. Posvetil se bom tudi vnukinji, strokovno bom sodeloval na področju {porta, če bo pa interes s strani {ole, bom {e naprej sodeloval pri nekaterih projektih." Dženana Bećirović mene in so bili zavedeni. Odgovor, zakaj je tako, pa je jasen. Nikoli se niste sposobni kot človek srečati iz oči v oči s tistimi, ki imajo dober namen, niti na nogometnem igrišču ne! Tudi tokrat ste se skrivali za nekom tretjim... Karakter pač! Prav vi, g. župan, ki ste bili izvoljeni kot nestrankarski kandidat za župana, bi se morali ograditi od takšnih ozkih dejanj strankarskih veljakov, pa čeprav je bila v igri zaenkrat najmočnejša stranka, na listi katere boste po pisanju v medijih tudi kandidirali za poslanca v državni zbor. Koliko vam bo to pomagalo, da boste tam lahko miže presedeli še en mandat, pa bomo videli po volitvah. Prav z odgovorom pa ste pokazali svojo resnično barvo, ki žal močno zaudarja na nekdanjo temno plat zgodovine našega naroda, ko so nekaj veljali le partijski sekretarji in njih po-drepniki! Sploh pa ni bilo pomembno, ali vedo kaj ali nič, le da so bili "naši"! To smo doživljali tudi na Kogu in tega več ne želimo, a očitno se "Tončku" in njegovim somišljenikom, morda pa tudi vam, močno kolca po starih časih... Bogomir Luci, vodja kluba svetnikov Demokrat Še posebej, če upoštevamo, da je bilo in da je, pač glede na splet različnih dogodkov iz časov bivšega režima, pa tudi iz let pluralistične parlamentarne vladavine, področje notranjih zadev zagotovo eden izmed najbolj izpostavljenih in tudi občutljivih vladnih resorjev. Celotno notranje ministrstvo in še posebej policijski del je tako pretreslo kar nekaj odmevnih afer, ki so zahtevale tudi več predčasnih in nepričakovanih kadrovskih zamenjav na najpomembnejših mestih. Čeprav so imele posamezne afere različne predznake, so bile seveda vse izrazito političnega značaja in velikokrat tudi "ideološko" obarvane. Prihajalo je do kompetenčnih sporov med policijo in vojsko, da pro- blematičnih prisluškovanj telefonskim pogovorom, ki bodo očitno obremenjevali tudi tokratno predvolilno kampanjo (saj si Janševa SDS in Ropova LDS že kar nekaj dni na veliko druga drugi očitata takšne zlorabe). Vsekakor je zanimivo in značilno, da so se doslej v vodstvu notranjih zadev izmenjali že vsi relevantni koalicijski partnerji - LDS (Liberalna demokracija), SLS (Slovenska ljudska stranka) in ZLSD (Združena lista socialnih demokratov). Vsi ministri so bili tako ali drugače "interpelirani", dva izmed njih (Bizjak - SLS in Bandelj - SDS) sta morala svoji poziciji celo predčasno zapustiti. Tudi velik del policijskih šefov je bil v glavnem zamenjan še pred normalnim iztekom mandata. Glede na vse to je Pogorelec s svojima mandatoma generalnega direktorja policije ob dveh povsem različnih vladah kar nekakšen fenomen, ki bi zaslužil temeljitejšo preučitev. Marko Pogorelec je postal general- ni direktor policije v času kratkotrajne Bajukove vlade, to pozicijo pa je obdržal tudi v novi Drnovškovi oziroma Ropovi vladi. Te nenavadne kadrovske "kontinuitete" ni nihče natančneje pojasnil in ocenil, čeprav je bila poteza dokaj nenavadna glede na to, da so v glavnem na eni in na drugi strani delovali po načelu, ki je vzpostavljalo in odstavljalo predvsem "naše" ljudi. Ali drugače povedano: Bajukova vlada je v času nekajmesečne vladavine hitela z zamenjavami vodilnih kadrov, ki jih je postavila LDS, LDS in njeni koalicijski partnerji pa so nekaj mesecev pozneje (ob ponovnem prevzemu oblasti) začeli "čiščenje" kadrov, ki so pripadali Bajukovi koliciji. S tega vidika je bilo pravo presenečenje (in novost), da sta bila iz takšne kadrovske igre izključena kar dva pomembna človeka iz notranjih zadev - policijski direktor Pogorelec in državni sekretar Gregor Virant, saj za oba ni nikakršna posebna skrivnost, da pripadata desni politični opciji. Za takšno ravnanje bi seveda lahko našli različne razloge, tudi taktiziranje, vsekakor pa se zdi najpomembnejše to, da bi v tem lahko videli tudi poskus preseganja (do)sedanjih pretiranih slovenskih delitev (še zlasti) na tistih področjih, kjer bi bilo še kako pomembno čim bolj usklajeno delovanje kar najširšega kroga (političnih) dejavnikov. Zagotovo pa je področje notranjih zadev eno izmed tistih, kjer bi si morali še posebej prizadevati za takšen način delovanja, ki bi v največji možni meri izključeval različne (nesporazume), zaostritve in konfliktna stanja. Delovanje najširše možne "koalicije" na ravni vlade in znotraj resorja notranjih zadev lahko zagotavlja uravnoteženo delovanje, ki objektivno ustreza najširšemu krogu ljudi in hkrati preprečuje nevarnost ekstremnih polarizacij, ki se v Sloveniji vselej pojavlja ob preveč izrazitih delitvah zgolj na dva (vnaprej) antago-nizirana in medsebojno izključujoča se politična pola. Vsekakor bi smeli pričakovati, da se bosta tako Pogorelec kot Virant v teh dneh oglasila s kakšnimi spodbudnimi razmišljanji, izkušnjami in idejami iz konkretne prakse sočasnega delovanja različnih političnih barv v notranjih zadevah. Še zlasti, ker izkušnje zagotovo niso samo negativne. Očitno pa čas in trenutne predvolilne politične razmere še vedno niso naklonjene takšnemu načinu razmišljanja. Zato Virant zdaj predvsem poskuša umaza-ti tiste, s katerimi je doslej, kot vse kaže, brez kakšnih večjih problemov sodeloval, Marko Pogorelec pa nam nedoločno pripoveduje o "dihanju za vrat" s strani stranke, katere minister je bil njegov nadrejeni šef. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, zakaj sta tako Pogorelec kot Virant vztrajala na svojih pozicijah, če je bilo vse skupaj zares tako slabo, kot nam zdaj namigujeta!? Kmetijstvo • Ko nepotrebne zaplete povzroča država VeČino vlog potrebno dopolniti V najbolj vročih avgustovskih dneh lesene podnice v stavbi ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda škripajo pod nogami številnih kmetov, ki so z agencije za kmetijstvo za~eli dobivati obvestila o nujnih dopolnitvah vlog za subvencije. Škripajo pa ne samo podnice, ampak tudi zobje nesrečnih vlagateljev, ki zaradi takšnih obvestil ponovno preživljajo ure in ure v čakanju pred pisarnami kmetijskih svetovalcev. Krivde za vrste čakajočih pa tokrat ni mogoče pripisati nikomur drugemu kot naši državi. Navodila, ki so jih v času kampanje izpolnjevanja vlog razposlali iz agencije, so bila namreč, kot se je izkazalo v zadnjih dnevih, nepopolna. ^"Vsemu, kar se dogaja zdaj, bi se lahko izognili, če bi bil pravočasno vzpostavljen računalniški sistem vnosa vlog. Pri nas smo se na takšen način pravočasno in dobro pripravili in bi lahko vloge v bazo podatkov opravili kar iz naših pisarn. Že takrat sem opozarjal, da bi s tovrstnim decentraliziranim vnosom podatkov v centralni register rešili morebitne drobne napake takoj. Žal pa je bil odziv države zelo pozen, saj je bila ta možnost podana šele zadnji dan pred rokom vlaganja (15. maj, op. a.). Kljub temu smo takrat, v enem samem dnevu, uspešno vnesli 14 vlog, kar pomeni skoraj polovico vseh računalniško posredovanih podatkov iz vse Slovenije," pojasnjuje vodja svetovalne službe Peter Pribožič. No, pa računalniška zaspanost ljubljanskih uradnikov, ki so jo kasneje opravičili z nekakšnim dejstvom, da naj bi za takšen način posredovanja vlog ptujski KGZ moral imeti posebno evrop- Govedoreja • 100-letnica štajerskega društva Ko so za razvoj govedoreje skrbeli baroni in vitezi V okviru letošnjega radgonskega kmetijsko-živilskega sejma bo 30. avgust posvečen govedorejcem. Tokrat bo še posebno slovesno, saj letos praznujejo visok jubilej: 100. obletnico nastanka Prvega štajerskega kontrolnega društva za mlečnost krav, ki je bilo ustanovljeno v Mariboru. Ob tej priložnosti bo kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, KGZ Ptuj, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Pomurskim sejmom in ptujskim Zgodovinskim arhivom poleg zgodovinske razstave in razstave živali javnosti predstavilo še poseben zbornik, v katerem je zajeta zgodovina razvoja govedoreje, kontrole proizvodnje ter selekcije in trženja mleka v Sloveniji v zadnjih sto letih. Prvo štajersko kontrolno društvo za mlečnost krav je bilo po ohranjenih zapisih ustanovljeno 9. maja 1904. Kot je poročal takratni Marburger Zeitung, je društvo nastalo na pobudo ra-dvanjskega kmetijskega društva, ob ustanovitvi je štelo 9 članov z okoli 300 kravami. Člani društva pa so bili: Uprava zemljiške go-spoščine mariborski grad (baron Twickl), Rače (Vincenc Bachler), Graschnitz (grof Zeppelin), Krot-tendorf pri Gradcu (vitez pleme- niti Buchta), Rogoza pri Mariboru (Karl Scherbaum), Brandhof (Gustav Scherbaum), Langental (konzul Sitzler), Klingenstein (baron Schilling) in Radvanje (vitez plemeniti Rossmanit). Seveda pa se razvojna pot v kontroli in selekciji govedoreje ni začela šele s tem društvom, pač pa že dobrih dvesto let poprej, s prvimi kmetijskimi družbami, kasneje pa s kmetijskimi zadrugami. Pripravila: SM (vir: Zbornik) Maribor • Srečanje čebelarjev Podelili 58 zlatih medalj V soboto, 21. avgusta, je Čebelarska zveza društev Maribor organizirala srečanje čebelarjev. Na njem so podelili diplome tečajnikom in razglasili rezultate regijskega ocenjevanja medu, na katerem so sodelovali čebelarji od Lendave do Slovenskih Konjic. Zbrane je pozdravil predsednik Čebelarske zveze društev Maribor Vlado Pušnik, ki je opozoril na pereče probleme sodobnega čebelarstva zaradi vedno bolj onesnaženega okolja in poudaril izredno kvaliteto medu, saj je vseh 83 vzorcev ustrezalo kriterijem ocenjevanja, tako da strokovna komisija, ki je opravila organo-leptično ocenjevanje, v sestavi dr. Anamarija Plestenjak, dr. Terezija Golob, mag. Malči Božnar in trije pregledniki medu Franc Oder, Foto:ZŠ Zbrane je pozdravil predsednik Čebelarske zveze društev Maribor Vlado Pu{nik. Avgust Sinic in Vinko Šneider, ni izločila nobenega vzorca. Komisija je tako podelila 58 zlatih medalj od tega enega šampiona, 17 srebrnih medalj in 8 bronastih medalj. Po mnenju komisije je najboljši med natočil Gusti Sinič iz Petanjcev, ki je za akacijev med prejel 31,8 točke kar je zadostovalo za naziv šampiona. Čast Čebelarske zveze Ptuj je na ocenjevanju reševal Lojze Arko iz Krčevine pri Vurberku, ki je za kostanjev med prejel bronasto medaljo (24,4 točke). Zraven Lojzeta Arka pa sta na 5. regijskem ocenjevanju medu čast čebelarjev Spodnjega Podravja, ki so v minulem tednu praznovali 100-letnico ustanovitve Slovenskega čebelarskega društva, reševala še Danilo Muršec iz Trnovske vasi, ki je prejel zlato medaljo za lipov med (31,4 točke) in srebrno za gozdni med (27,2 točke) ter Pšeničnik & Breznik iz Zg. Žerjavcev pri Lenartu, ki je za akacijev med prejel bronasto medaljo (24,8 točke), sicer oba člana čebelarskega društva Lenart. Zmago Šalamun V ptujskem KGZ so letos evidentirali 7244 vlog na območjih občin Ptuj, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi, Lenart in Ormož. Samo na Ptujskem so svetovalci pomagali izpolniti 2958 vlog za subvencije. Pomoč pri izpolnjevanju so sicer skupno ponudili 2080 kmetijam, popolno izpolnjevanje obrazcev pa 5164. Kolone kmetov na hodniku ptujskega KGZ potrpežljivo, po več ur, čakajo na pomoč svetovalca za dopolnitev ali popravek subvencijske vloge. sko akreditacijo, sploh ni glavni vzrok za popravljanje subvencij-skih vlog, ki je ali še bo doletela stotine kmetov. Poglavitna napaka je bila namreč v letošnjih nepopolnih navodilih: "Že pri prvih vlagateljih, ki so se vračali k nam z informacijo, da vloge niso popolne, smo videli in tudi opozorili pristojne, da napake niso nastale zaradi nas, ampak zaradi spornih navodil in neprimerne oz. neurejene računalniške aplikacije v centralnem registru. Poanta je namreč v tem, da zdaj v Ljubljani zahtevajo tudi izpolnitev t. i. obrazca D, kjer naj bi se, glede na navodila, zahtevek za pridobitev subvencije izpolnjeval le v tistih primerih, ko jo kmetje dejansko zahtevajo iz tega naslova, sicer pa ne. Del tega obrazca je namenjen pridobivanju subvencij za krompir in sladkorno peso, vendar zgolj za tiste kmetije, ki ležijo v območjih z omejenimi dejavniki (OMD). Potemtakem vse kmetije s tema dvema kulturama, ki ne ležijo v OMD, zahtevka po subvenciji niso podajale, ker je to tako ali tako nesmiselno. Zdaj pa so takšne vloge kar naenkrat označene kot nepopolne, zato je naval na naše svetovalce v teh dneh resnično velik, čeprav niso krivi prav nič!" Površnost ali pa morda lagodnost uradnikov se zdaj tako kreše na hrbtih zmedenih kmetov in (pre)obremenjenih svetovalcev. Če bi na nacionalni ravni imeli urejeno računalniško aplikacijo ali pa bi točno vedeli, katera področja (in s tem kmetije) spadajo v OMD, se to ne bi smelo dogajati. Tako pa morajo zdaj tisti kmetje, ki že po zakonu niso upravičeni do posebne subvencije za krompir in sladkorno peso, saj njihove kmetije ne ležijo v OMD, dodatno izpolniti nesrečni obrazec D, pač s stavkom, da zahtevka iz tega naslova ne vlagajo ... "Glede na to, da ima praktično vsaka kmetija krompir, veliko pa tudi sladkorno peso, lahko gnečo na naših hodnikih pričakujemo še kar lep čas. V bistvu pa je vse skupaj nepotrebno tratenje časa, energije in nenazadnje denarja, ki bi se mu z lahkoto izognili že z bolj točnimi navodili, če že računalniška povezava ni bila pravočasno vzpostavljena! Zdajšnje ravnanje agencije je v neskladju s poslanimi navodili!" Peter Pribožič svetuje vsem tistim kmetom, katerih kmetije ne spadajo v OMD in so iz Ljubljane dobili opozorilo, da je vloga pomanjkljiva zgolj zaradi neizpolnjenega obrazca D za krompir in sladkorno peso, da ga izpolnijo kar sami z dopisom, da v skladu z navodili pač ne uveljavljajo subvencije za ti dve kulturi. "Če pa so vloge zavrnjene zaradi drugih napak, je najbolje, če se vlagatelji oglasijo pri nas ali pač tam, kjer so jim pomagali izpolnjevati obrazce." SM % V nedeljo, 29. avgusta 2004. Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje! V mesecu avgustu boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust, ki ga vsem kupcem podai^amo ob praznovanju nase 55 letnice. Zato vas vabimo, da v nedeljo, 29. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov. Izkoristite odlične ugodnosti! zbi prijetnih Ijmli ~ r VlMTERSPORr ře^WTíQuE ^^Hareator Tehnika ^^enabr Pohištvo CESIĐ * V Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja. Ptuj • V Miheličevi povezava umetnikov Dva projekta ob vstopu v Evropo Prejšnji četrtek je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje dveh zanimivih projektov, ki jih je Pokrajinskemu muzeju in Miheličevi galeriji ponudilo Društvo likovnih umetnikov Maribor. Gre za projekta Povezave in Pozor zgodovina. O projektih je na odprtju govoril predsednik društva Peter Vernik, ki je med drugim dejal, da je sodelovanje, povezovanje in sožitje različnih kultur, ver, narodov in nazorov v človeški zgodovini manj znana in omenjena stran zgodovine. Dejal je tudi, da danes politika želi popraviti ta vtis, kljub vsemu pa našega bivanja še nikoli ni prežemalo toliko nasilja kot danes. Nove politične navezave so zanj še vedno vprašljive, posebej za male narode. Prepriča ga povezovanje kultur in umetnikov in različnost razmišljanja, zato je posebej pozdravil neideolo-ški del razstave Povezave. Pri povezavah gre za miniaturne slike umetnikov iz osemindvajsetih držav. Vodja projekta in idejni oče projekta je bil Zoran Ogrinc, ki nam je po odprtju razstave dejal, da je do ideje povezav prišlo v času približevanja Slovenije Evropski uniji, želeli so dobiti dela Prejeli smo Ob tiskovni konferenci ministra M. Paviihe Na tiskovni konferenci "Ptuj na križišču prometnih poti" (Ptuj, 5. 8.) je prometni minister dr. Marko Pa-vliha v zvezi s Pyhrnsko avtocesto izrazil svoje začudenje zaradi nerazumljivih zastojev pri njenem načrtovanju in izvedbi, obesil krivdo za te in številne druge zamude arheologiji in dodal, da daje Slovenija v primerjavi z drugimi državami nenormalno veliko denarja za arheološka izkopavanja. Kot koordinatorji projekta varovanja arheološke dediščine v avtocestnem projektu bi želeli pojasniti nekatera dejstva, ki jih pozna minister nepopolno in izkrivljeno. Najprej o Pyhrnski cesti. Ta je bila ves čas vključena v pogajanja med Slovenijo in Hrvaško in samo v tem kontekstu tiči razlog za zamude. Glede njenega poteka mimo Ptuja na območju občine Hajdina, ki je bil dolgo časa predmet usklajevanja, smo v manjšem delu sodelovali tudi mi. Razloge za nepotrebno in pretirano dol- Foto: Fl Zoran Ogrinc, pobudnik Povezav avtorjev iz vseh držav Evropske unije, ki bi jih potem razstavili. Odločili so se za format A4, ki je najenostavnejši za transport. Pobudo so poslali na zveze v različne države, poslali so tudi individualna vabila. Odziv je bil nepričakovano dober, odzvalo se žino tega usklajevanja je treba iskati predvsem v trdoglavem vztrajanju projektantov in njihovih naročnikov pri različici, ki se ji je odločno uprla tudi lokalna skupnost. Ministrstvo za kulturo je na podlagi obstoječe zakonodaje postavilo samo pogoje za način prečenja arheološkega območja in to prečenje že na začetku tudi dovolilo. Končno odločitev, ki smo jo razumeli kot optimalni kompromis, je sprejel MOPE. Posplošeno zvrača-nje krivde za zamude na arheologijo zveni tako stereotipno gradbeniško, da se ne moremo izogniti domnevi o ministrovi izključno enostranski informiranosti. V drugem primeru, poteku avtoceste mimo Trebnjega, je umeščanje v prostor prav tako skrajno dolgo. Tudi v tem primeru MzK ne zavrača načrtovanja avtoceste skozi arheološko območje; njegove strokovne službe in posebna komisija ZVKDS so le (in to dovolj zgodaj) opozorile na možne posledice odločitve za gradnjo avtoceste po današnji cesti skozi arheološko območje. Tudi finančne. Vsi možni prihodnji očitki o pretiranih zahtevah so zato povsem neupra- Lenart • 7. lutkovni pristan Mesec dni z lutkami Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, tudi letos organizira poletni lutkovni pristan, že sedmega. Potekal bo od sobote, 28. avgusta, pa do četrtka, 30. septembra. V teh dneh bo sedem lutkovnih predstav. V soboto, 28. avgusta, ob 21. uri se bodo na letnem prizorišču pred Askarijem v Lenartu predstavili člani lutkovnega gledališča Pika s predstavo Pesmice iz Pikine skrinje II., ki bodo v nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri gostovali tudi v domu kulture v Cerkvenjaku. V sredo, 8. septembra, ob 10. uri bodo v vrtcu v Voličini nastopili člani lutkovne skupine OS Voličina s predstavo Žalostni slonček in kako je spet postal srečen. V OS Sv. Ana, podružnica Lokavec, se bodo v petek, 10. septembra, ob 9. uri predstavili člani lutkovne skupine Lutkovni ustvarjalci iz OS Sv. Ana z predstavo Strah. V nedeljo, 12. septembra, ob 15. uri v kulturnem domu Benedikt in v nedeljo, 19. septembra, ob 11.30, v kulturnem domu Sv. Ana se bodo predstavili člani lutkovne skupine Kurja lojtra iz OS Sv. Trojica s predstavo Kako je zlobna čarovnica postala dobra čarovnica. Ob zaključku poletnega lutkovnega pristana v četrtek, 30. septembra, ob 18. uri pa se bodo v lenarškem domu kulture predstavili člani Lutkovnega gledališča Maribor s Pepelko. Zmago Šalamun Foto: F Peter Vernik, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor je okrog 200 avtorjev, ki so dela poklonili, nekateri tudi po več del. V Ptuju je že druga tovrstna razstava, saj je bila prva v Mariboru, prikazali pa jo bodo še v Avstriji in morda še kje. Na pobudo mariborskega društva so se odz- vali tudi znani evropski slikarji, profesorji na likovnih akademijah, dobitniki prestižnih mednarodnih slikarskih nagrad. Na ogled so dela v vseh tehnikah, ki se uporabljajo na papirju. Drugi projekt je predstavil En-ver Dragulj, gre za projekt z naslovom Pozor zgodovina, kjer so se z nekajminutnimi avtorskimi video zapisi predstavili: Oto Rimele, z osemminutnim projektom Dotiki, Dušan in Vojko Pogacar s sedemminutnim projektom Združeni - Evrotor-zo, Rudi Uran s sedemminutnim Korantom ter Miro Hajnc s Popotovanjem K in Opusom Alchymicum IV. v skupni dolžini nekaj čez dvajset minut. Vsak od projektov bi lahko bil samostojen projekt, posebej velja to za videoposnetke, za katere bi bilo primerno, če si bi jih gledalci ogledali sede, stoje je bilo že nekoliko utrujajoče, pa še soparno je bilo. Franc Lačen vičeni, saj so te le del normalnega profesionalnega delovanja v okvirih slovenske zakonodaje in evropskih standardov. Enako (ne)informiranost kot v primeru Pyhrnske avtoceste slutimo tudi ob ministrovi izjavi o velikih zamudah zaradi arheoloških izkopavanj. Trditev je ne samo povsem netočna, temveč izrazito krivična do vseh, ki so v zadnjih desetih letih sodelovali pri varovanju arheološke dediščine pri izgradnji avtocest. Ne samo arheologov. Prav sprejeti model varovanja je omogočil zaključek arheoloških izkopavanj še pred pri-četkom gradnje v skoraj vseh primerih, zato arheološke raziskave niso povzročile prav nobenih zamud pri gradnji. Stari model varovanja je povzročal trajne konflikte med interesi gradbincev in arheologov ter generiral zamude, ki so jih gradbinci uspešno uporabljali za prikrivanje svojih napak. Gospod minister, ne želite si vrnitve tega modela! Na koncu še o oceni o nenormalno veliko denarja namenjenega arheološkim izkopavanjem. Osnovno vprašanje je - kaj je normalno velika količina denarja? Je ta določena glede na stroške v drugih državah in če je, v katerih državah? Resnih primerjalnih analiz stroškov za varovanje arheološke dediščine v različnih državah ni. Obstajajo le podatki po posameznih projektih. Prav tako obstajajo tudi podatki o izgradnji avtocest na Hrvaškem in v SCG. Za te projekte velja, da arheološke dediščine skorajda ne poznajo. Na ozadju katere ocene je torej določena "(ne)normalnost" stroškov varovanja? Na podlagi katerih primerjalnih analiz je bila izrečena ministrova ocena? Edino verodostojno oceno višine stroškov je mogoče dobiti na podlagi ocene stroškov na enoto dela. Na tej osnovi je bil izpogajan tudi cenik SAAS, ki velja že deset let. Ocena o stroških zato ne izvira iz previsoke cene arheološkega dela, temveč iz prevelikega števila novo odkritih arheoloških najdišč. Toda število najdišč, ki bodo pri gradnji avtocest nujno uničena, ni določeno z željami arheologov. Ta najdišča obstajajo v prostoru na enak način kot reke, močvirja ali kraška brezna. Ce se jim že v fazi načrtovanja ne izognemo, povzroči nji- hovo prečenje visoke stroške. Da bi stroške, potrebne za varovanje arheološke dediščine, zmanjšali na najmanjšo možno raven in jo hkrati bolje varovali, uvaja tudi pri nas ratificirana Malteška konvencija koncept preventivnega varstva. Njegova osnovna predpogoja sta dobro poznavanje prostora in sodelovanje arheologov v fazi načrtovanja. To je danes evropska usmeritev varovanja arheološke dediščine, ki jo morajo v svojo prakso sprejeti tudi urbanisti in gradbeniki. Vse drugo je nepotrebno, drago in izčrpavajoče premikanje na mestu. Sprenevedali bi se, če bi trdili, da problema financiranja varstva arheološke dediščine v projektu izgradnje avtocest v Sloveniji ni. Analize naročnika kažejo, da obsegajo ti stroški okoli 1,8 % celotnega projekta. Ob boljšem predhodnem poznavanju prostora in njegovem upoštevanju pri načrtovanju bi bil lahko ta strošek precej nižji. Toda to ni strošek, ki bi lahko vse bogatejšo državo in družbo skrbel. Pravi problem je neenakomerna porazdelitev stroškov po posameznih odsekih, pogojena z razlikami v pretekli poselitvi prostora Slovenije in dolžini posameznih avtocestnih odsekov. Finančni načrt vsakega od teh odsekov je notranje zaključen, zato lahko delež za varovanje kulturne dediščine v njem doseže celo škodljivo visok odstotek. DARS je že dolgo seznanjen s tem problemom, saj smo nanj pri analizah projekta izgradnje avtocest posebej opozarjali. Na podlagi izkušenj in poznavanja primerov v drugih državah EU menimo, da lahko problem te vrste reši samo poseben namenski fond v upravljanju naročnika. Nikakor pa rešitev ne more biti izključevanje varovanja kulturne dediščine iz razvojnih programov, kakor bi to lahko sklepali iz vaših izjav, gospod minister. Samo pospešeno vključevanje dediščine v lokalne in regionalne razvojne programe bo lahko ustrezno ovrednotilo neobnovljive resurse, ki jih premoremo. V tem pogledu je bila tiskovna konferenca na Ptuju zamujena priložnost. Skupina za arheologijo na avvtocestah Slovenije, predsednik dr. Bojan Djurić Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, direktor Janez Kromar Tednikova knjigarnica V knjižnico! Leta in leta sem zadnji teden avgusta knjigarnico namenjala znova odprtim šolskim vratom. Pisala sem o slikanicah z zgodbicami, ki pomagajo prebroditi težave ob vstopu v šolo (npr.: Franceve šolske zgodbe, Vražji začetek šole, Ko gredo starši v šolo, Prihaja Ana Nas, Ana Nas se maščuje, Mini gre v šolo, Franceve nove šolske zgodbe, Ribica v šoli, Solske zgodbe, Racman in knjiga, Sola igrač, Šola za velike ...), o knjigah, ki pomagajo do boljših šolskih rezultatov (npr.: Blaž ne mara šole, Kaja se grdo vede, Blaž se pretepa, Blaž ne mara brati, Učim se učiti, Sedem navad zelo uspešnih najstnikov, Konec s slabimi ocenami, Kako urimo spomin, Vsak je lahko Einstein, Naučite svojega otroka misliti, Čustvena inteligenca otrok, Ko pridejo težki dnevi: nasveti za mlade, zbirka Vzgoja za življenje, Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo, ABC odlične vzgoje, Uspešen otrok, Zmorem, če to verjamem, Drama je biti otrok, Otrok, pravila, vrednote, Srečanje z domišljijo ...). Pisala sem o dobrih željah učencem, učiteljem, vzgojiteljem, staršem, starim staršem in vsem, ki so kakorkoli povezani z začetkom šolskega leta. No, vsega je enkrat dovolj, četudi so bile za vsako novo šolsko leto v obdelavi nove knjige! Današnja knjigarnica tako ni šolska, ampak knjižnična, kajti vrata knjižnic so na stežaj odprta vseh dvanajst mesecev in so še kako povezana tudi s šolskim letom. V knjižnici je sicer zapovedan knjižnični red, vendar lahko otrok sam ali s pomočjo mladinskih knjižničarjev izbira med knjigami in drugim gradivom, ki je dostopno brez plačila. Otrokom je knjižnica praviloma prvi stik z javno kulturno ustanovo, kjer lahko zadovoljuje osnovne in najširše kulturne in obče potrebe. V knjižnici: - se otroci navajajo samostojnosti in odgovornosti, - izbirajo med strokovno urejenim gradivom, - so motivirani za kvalitetno branje, - dobijo bralne in ustvarjalne vzpodbude, - imajo možnost zadovoljiti osebne bralne potrebe, - se počutijo enaki med enakimi, - rešujejo učne in socialne zagate, - razvijajo komunikacijske sposobnosti, - izražajo svoja mnenja, želje, stiske, radosti ..., - urijo se v iskanju informacij, - uporabljajo informacijsko tehnologijo, - so deležni strokovne bibliopedagoške obravnave, - izražajo svoje učne in bralne občutke, - pripravljajo seminarske naloge in podobno, - kvalitetno preživljajo prosti čas, - berejo za sprostitev in zabavo, - seznanjajo se s skrivnostmi življenja, - ustvarjajo nova prijateljstva, - imajo največjo zakladnico človeštva - knjigo - na dosegu rok, - ogledujejo si razstave, - rešujejo literarne uganke, - spoznavajo svet in domovino. V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča - mimogrede: prihodnje leto bo oddelek praznoval petdesetletnico - pričakuje mlade bralce raznovrstno gradivo (čez 60 000 enot knjižnega in drugega gradiva): posebej urejene police s knjigami za najmlajše, ločeno knjige z velikimi tiskanimi črkami in kartonke, kletna etaža je namenjena leposlovju za starejše osnovnošolce in tujejezičnim knjigam, vrhnja etaža pa je namenjena poučnemu, strokovnemu branju. V mladinskem oddelku lahko mladi bralci uporabljajo tudi računalnik v Tuševem bistrem kotičku. Vabljeni! Liljana Klemenčič Ptuj • O republiških in Zoisovih štipendijah Pa brez zamere Oddaja vlog za republiške in Zoisove stipendije Na podlagi razpisa republiških in Zoisovih štipendij za šolsko oziroma Studijsko leto 2004/05 imajo pravico do republiške štipendije kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v letu 2003 ne presega 799.916 tolarjev na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 odstotkov (879.908 tolarjev). Vloge za republiške in Zoisove štipendije že sprejemajo na uradih za delo - po naslovu stalnega bivališča. Na območju upravne enote Ptuj je vlogo možno oddati na območni službi Zavoda za zaposlovanje RS na Vodnikovi ulici 2, soba 227. Vloge na območju upravne enote Ormož pa sprejema Urad za delo Ormož na Ptujski cesti 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 16. ure. Tomaž Žirovnik, namestnik direktorice Zavoda za zaposlovanje RS, območne službe Ptuj, dijake in študente opozarja, naj si pred izpolnjevanjem obrazcev natančno preberejo navodila in naj bodo izjemno pozorni na roke za oddajo vlog. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 8. septem- ber, za študente pa 6. oktober. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Iz Zavoda za zaposlovanje so še sporočili, da je vloge v izogib dolgim čakalnim vrstam priporočljivo oddati čimprej in Ptuj • (Mednarodna izmenjava fotografov da se lahko manjkajoče priloge - predvsem potrdila o vpisu -pošljejo naknadno po pošti ali pa se oddajo v nabiralnik pri vložišču območne službe Ptuj na Vodnikovi ulici 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. Mojca Zemljarič Fotografsko izpopolnjevanje v Nemčiji Pred časom so se iz Burghausna v Nemčiji vrnili štirje mladi Ptujčani, ki so se udeležili mednarodne izmenjave v tem mestu, potekala pa je na temo umetniškega fotografiranja. Mladi fotografi (od leve): Ozren Blanusa, Mojca Pisek, Davorin Ciglar in Jana Korošec. Z Ozrenom Blanušo, študentom politologije in južnoslovan-skih jezikov, Mojco Pišek, bodočo študentko novinarstva in primerjalne književnosti, Davorinom Ciglarjem, študentom sociologije in Jano Korošec, gimnazijko, smo se pogovarjali o njihovem sodelovanju na tem mednarodnem srečanju. Povedali so, da je bilo na srečanju dvajset udeležencev, v glavnem so bili Nemci, bile pa so tudi tri Litvanke in štirje udeleženci iz Slovenije. Njihov fotografski mentor je bil Gerhard Hubner, zelo priznan nemški fotograf. Odhod v Nemčijo je štirim mladim Ptujčanom omogočil Center interesnih dejavno- sti Ptuj. Bivanje v Burghasnu so mladi izkoristili za fotografiranje, organizatorji pa so jim omogočili tudi, da so si ogledali vse znamenitosti mesta. Slike so izdelovali sami, izključno pa so delali v črno-beli tehniki. Vsi naši sogovorniki so se s fotografijo začeli ukvarjati v srednji šoli, obiskovali so številne fotografske delavnice, vsem pa je bil prvi mentor Stojan Kerbler. Za študij fotografije se mladi Ptujčani niso odločili, razmišljajo pa o tem, da bi svoje fotografsko znanje poglobili tudi na kakšni umetniški akademiji v tujini, ampak šele po končanem študiju v Sloveniji. Fl Ob 65. obletnici spora Agrarno-akademskega kluba Današnja presoja spornih dogodkov "Njiva" s komunističnim "Triglavom" Se manj, glede na sorazmernost prebivalcev, pa je bilo študentov iz delavskih vrst. Tako stanje v škodo kmečkega in delavskega človeka, ki ni veljalo le za razmere na univerzi, je samo po sebi narekovalo uvodne besede, ki jih je ob prevzemu predsedstva Akademskega agrarnega kluba Njiva l. 1934 napisal Kerenčič v klubski publikaciji Nova obzorja. Uvodnik je Jožek začel takole: "Današnji mladi rod dorašča v izrednih prilikah. Živimo v dobi velikih nasprotij, v kaosu gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Družba kaže vedno jasneje dvojno lice; na eni strani delovne množice, obubožane in izmozgane, na drugi strani pa so priviligiranci, ki so se dokopali čez hrbte množic do bogastva in razkošja ..." (Mimogrede - te Jože-kove besede bi lahko sodile tudi v današnji čas ...!) Razumeti je potrebno tudi to, Jastrebci - rojstni kraj Jožeta Kerenčica (pogled iz zraka) da še takrat ni bilo toliko možnosti za kratenje prostega časa in srečevanja mladih, ni bilo še toliko kinodvoran in tudi ne štipendij oziroma denarja za posedanje po lokalih. Zato so bile "potrebe" po združenjih oziroma drugačni -politični aktivnosti študentov tem bolj razumljive, kar izpričuje tudi že omenjena obnova Njive. Njeni člani so se vneto udeleževali pri delu v raznih strokovnih društvih na univerzi in še zlasti v svojih levo usmerjenih podeželskih društvih, od koder so izhajali. To so bila Društva slovenskih fantov in deklet, kjer so se aktivno vključevali v akcije proti takratnemu režimu in velikosrbski buržoaziji. V teh mladinskih akcijah na deželi so se še posebej izkazovali stanovalci iz hiše Za gradom 1 oziroma zagrajski kolektiv, kot ga imenuje pisec omenjene knjige Drago Ko-šmrlj. Kot je za zgodovino Ljutomera znano, je prav Jožek v okviru tega podeželskega društva nosil glavno vlogo in breme na protestnem shodu podeželske mladine, ki je bil napovedan v avgustu in nato po prepovedi izveden v septembru l. 1935. Takrat, kot vemo, pa ljutomerski žandarji niso posegli samo po gnojnici iz tamkaj- šnjih gnojničnih jam, ampak so celo posegli po orožju in padla je prva politična žrtev v tem okolju. Bil je to Jožekov prijatelj Alojz Ma-vrič, kmečki sin iz sosednje vasi Vitan na Kogu, ki je govorniku Kerenčiču držal kolo kot improvizirani govorniški oder. Na tem mestu je v Ljutomeru tudi spominska plošča. Na pokojnikovem grobu na Kogu pa je nato ob obletnicah tragičnega dogodka Jožek organiziral žalne shode. Po protestu slovenskih študentov, profesorjev in uglednih kulturnih osebnosti ter sploh j avnosti tistega čas, ki je nato sledil, je oblast umaknila tiralico zoper Ke-renčiča, tako da se je lahko Jožek spet vrnil v Ljubljano na Univerzo. Da pri tej oblasti ni bil preveč osovražen, oziroma da je dejansko bil prepoznan za socialdemokrata in ne za "komunista Stalinovega kova", nam pove tudi to, da ga je po končani visoki šoli tedanja oblast celo nastavila za profesorja na Meščanski šoli v Radgoni. Na drugi strani Univerze v Ljubljani pa je s podobnim programom, kot so ga imeli pri Njivi, takrat snubila in privabljala študente in sploh takratni mladi rod Komunistična partija. Ker je bila Vezalke in bulerji Majhne stvari velikega pomena Zadnjič sem se v mesto (torej, bolj prav bi bilo v epicenter mesta, kajti sam sem doma v centru mesta) odpravil kupit vezalke, vezalke za ievlje. Navadne irne vezalke za ievlje. Po možnosti precej dolge, saj se navkljub vsem modnim trendom se vedno najbolje počutim v svojih usnjenih "bulerjih". Vsem tistim, ki se zdaj sprašujete, kaksno za hudiča je pa to obuvalo, lahko povem, da so bulerji nekakšen nezakonski me-šanček med slovencem (= planinskemu narodu) zelo dobro poznanimi gojzarji ter delavskimi čevlji s kovino, ki se nahaja pod z usnjem zaščitenim prednjim delom. Ta kovinska kapica pač očitno zgleda malo podobna nekakšni buli, zato se čevljem pač reče bulerji. A ne sklepajte prehitro, da bulerji izgledajo ne vem kako smešno, zgledajo prav kul, na daleč bi jih morda lahko celo zamenjali za kakšen bolj fin klasičen model čevljev. Pa še zelo trpežni so povrhu. In nenazadnje (čeprav obstajajo tudi nizki bulerji a ti nekako niso ta prava stvar) so bulerji tudi zelo visoki čevlji, skoraj tako kot škornji. Kar nas pripelje nazaj k vezalkam. Ker so namreč vezalke edina šibka točka bulerjev, relativno hitro se namreč obrabijo, sem torej pred kratkim (toda sladkim) izletom, ki se mi je obetal, moral nabaviti nove vezalke za moje bulerje. Kajti to, da se bom na to hedonistično ekskurzijo podal v mojih bulerjih, je bilo samo po sebi umevno. Pa čeprav smo, kot ste verjetno zaznali, sredi poletja, ko temperature bu-lerjem niso ravno najbolj prijazne. A vrnimo se k vezalkam. Kot sem omenil, so bulerji precej visok primerek obuvala, zato zahtevajo tudi temu primerno dolge vezalke. Mislim, da imajo bulerji 10parov -čakajte, grempogledat-ja, imajo 10parov luknjic za vezalke, kar pomeni, da morajo vezalke biti dolge krepko preko enega metra. Boljše meter in pol. (Res ne boste verjeli, kakšna optična prevara so naši čevlji: ko kupujemo vezalke, se nam zdi, da bodo predolge, a ko jih enkrat začnemo vdevati v luknjice, v tistih majhni razdaljah med luknjicami kar naenkrat začnejo izginjati decimetri in decimetri.) Ko sem jo torej tako mahal v mesto, sam pri sebi čudeč se temu misteriju požrešnosti naših obuval ter računajoč, kako dolge vezalke bom tokrat prepustil tem desetim parom luknjic, da jih nemarno pogoltnejo vase (o ja, čeprav lahko bulerje nosite tudi tako, da jih zavežete le malo preko polovice, tja do šestega para luknjic), si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom vezalke za svoje bulerje moral iskati prav po vseh ptujskih trgovinah s čevlji in da jih bom našel šele v zadnji. Neverjetno. Ene navadne vezalke, pa jih moraš iskati bolj, kot če bi hotel kupiti, kaj jaz vem, recimo diamantno uro ali obleko kakšnega znanega kreatorja. Vezalk, daljših od enega metra, enostavno ne moreš dobiti. Pa tudi drugih, krajših vrst vezalk ni kaj prida, tako da če iščete kakšne specifične, recimo točno določene barve, ste v težavah. In razlaga, zakaj jih ni? Je ni. Pač, ni jih. Morda kakšna prodajalka še navrže kakšno o dobaviteljih, a večinoma je odgovor le zmajevanje z glavo in: "Pač, ni jih.' Nadvse čudno. Tudi v omenjenem primeru krajših vezalk se odgovor glasi: "Ni jih..' Na vprašanje, ali jih sploh ne delajo, dobite še bolj čuden odgovor: "Delajo. Ampak jih ni.' In to ni odgovor, v katerem bi bilo zaznati vzvišenost, nevednost ali pač kakšno drugo nemarno stanje prodajalca, dejansko se zdi, da je to dejstvo tudi prodajalcu popoln misterij in da se skupaj s teboj iskreno čudi. Res, situacija je sila čudna. Skoraj malce strašljiva in nerealna. V času, ko lahko v sekundi vzpostavite stik s komerkoli na Zemlji, ko lahko z letalom dosežete katerikoli kraj na Zemlji prej kot v enem dnevu, v času, ko premoremo računalnike z večjo močjo, kot so kdajkoli lahko sanjali, ko polet v vesolje sploh ni več zanimivost, ker so le-ti tako pogosti, v tem času človek ne more dobiti navadnih vezalk. In o tem sem pravzaprav hotel pisati - o zanimivem dejstvu, da je v tako naprednem svetu človek še vedno odvisen od na prvi pogled popolnoma bizarnih, nepomembnih in 'primitivnih" stvari. In morda sem hotel kaj napisati tudi o tem, da bi se modernemu človeku veljalo vsaj malo ustaviti ob na videz vsakdanjih rečeh, saj je še vedno, kljub vsej tej tehnologiji, ki nam olajšuje življenje, od teh malih, na videz nepomembnih in bedastih reči zelo odvisen. Nič manj kot pred sto leti. Vidite, o tem sem hotel pisati. A namesto tega sem pisal o bu-lerjih in vezalkah. No ja, pa drugič. Ampak, so pa res v redu, tile moji bulerji, veste. Gregor Alič preganjana (odredba notranjega ministra Milana Srškica - mala obznana, 12. julij 1924), je KP imela željo po integraciji v kakšno dovoljeno slovensko stranko, da bi se tako lažje dokopala do parlamenta, a ji to v kraljevini ni uspelo. Z uvedbo tako imenovane diktature, ki jo je uvedel kralj Aleksander Karadjordjevič, ko so 6. januarja 1929 v parlamentu Jugoslavije padli celo streli, pa je težava za KP, ki je na univerzi delovala pod klubom Triglav, postala še težavnejša. Sledil je poziv partijske direktive KPS (Kardelj, Kidrič, Krajgerji, Sentjurc ...), naj se komunisti povežejo z Akademskim agrarnim klubom Njiva in tako pod njegovo krinko omogočijo delovanje. Na ta način si je Njiva številčno opomogla. Prišleki - novi člani Njive - pa so takoj prevzeli prednostne naloge. Se več, klub Njiva so si partijci vse bolj začeli lastiti, tako da je tudi s strani vladnih organov padel sum, da je Njiva postala podaljšana roka partijske organizacije. Navodila iz Moskve, ki so jih ti novi člani prinašali, so začeli vsiljevati tudi med že stare člane Njive. Na željo vodilnih v KP, ki so imeli stike s Kominterno v Moskvi, smo bili leta 1935 dejansko vsi iz kluba sprejeti v KP Leta 1937 pa je tudi Njivo kot podaljšano partijsko roko Banska uprava prepovedala. Rajko Topolovec Nadaljevanje prihodnjič Foto: Arhiv Volicina • Pred pričetkom šolskega leta Urejajo mansardo V lanskem šolskem letu je OŠ Veličina obiskovalo 242 učencev v 14 oddelkih; učenci štirih razredov razredne stopnje so obiskovali pouk izven šolske stavbe: en razred v prostorih krajevne skupnosti, trije pa v cerkvenih prostorih. Po začetnem negodovanju nekaterih staršev so bili kasneje vsi zadovoljni, da se je pouk izvajal v dopoldanskem času. Letos bo OŠ Volicina obiskovalo 234 učencev v 13 oddelkih, od tega trije razredi razredne stopnje izven šolske stavbe. A v začetku septembra bodo pričeli urejati mansardo in naj bi jo končali do konca oktobra, potem pa bi vsi učenci obiskovali pouk v šolski stavbi. Skupna vrednost investicije z opremo in gradbenimi ter obrtniškimi deli znaša okrog 70 mili- Ravnatelj Anton Goznik jonov tolarjev. V mansardi bodo pridobili 352 kvadratnih metrov uporabnih površin, ki bodo v začetku namenjene izvajanju pouka, kasneje, ko bo zgrajen prizidek, pa bodo mansardo namenili vodstvu šole. Na vprašanje, kaj kažejo podatki o rojstvih, ravnatelj šole Anton Goznik pravi: ""V naslednjih petih letih, za kar obstajajo podatki, bo našo šolo obiskovalo od 220 do 250 učencev. Tako vse kaže na ugodno število učencev tudi v bodoče. Lahko povem, da je bilo po podatkih ministrstva v prvi razred v tem šolskem letu vpisanih 20 otrok, a zaradi priseljevanj imamo v prvem razredu 25 učencev, pa tudi v tretji razred smo dobili novo učenko, v peti razred dva učenca ter v osmi razred 9-letke dve učenki. Število Ptuj • Odprto mesto 2004 učencev se krepi in ni strahov za obstoj naše šole in kraja." Med počitnicami so najprimernejši trenutki za izvajanje manjših popravil. V OŠ je velik strošek kurjava, predvsem zaradi starih in toplotno slabih oken, zato so se odločili, da jih zamenjajo z novimi, energetsko varčnejšimi. S 4,2 milijona tolarjev, ki jim jih občina namenja v tem šolskem letu, so nabavili devetnajst novih oken z zunanjimi roletami. Poleg tega so nabavili nekaj pohištvene opreme, ki jo potrebujejo zaradi uvedbe 9-letke v drugem razredu. V OŠ Voličina izdajajo vsak mesec šolsko glasilo Šolarček, ki izhaja že polnih pet let, v njem pa ravnatelj Anton Goznik pravi: ^"V Šolarčku objavljamo dogodke v šoli in zunaj nje, utrip šole in do- Ulice in trgi bodo oživeli V soboto se na Mestnem trgu s predstavo Mali princ pričenja program Odprtega mesta, ki ga organizira Društvo za miselno rekreacijo Ptuj. Program bo trajal od 28. avgusta do 4. septembra, torej osem dni. Posebej pester program je predviden od ponedeljka, 30. avgusta, do sobote, 4. septembra. V ponedeljek bo ob 11. uri na Mestnem trgu na Ptuju žonglersko-igralski performans Yemelo iz Banske Stiavnice, ob 17. uri bo v znamenju folklore s plesalci Folklornega društva bolnišnice Ptuj, plesalcev iz Celja in Poljčan, plesali bodo tudi na Novem trgu, ob 19. uri pa bo na Mestnem trgu plesni nastop Plesne družine Gea. V torek bo v Lackovi ulici ulična predstava Grandi structure Gledališča Ane Monro ob 11. in ob 15. uri, na Mestnem trgu bo interaktivna delavnica kreativnega pisanja Loesje Najdi svoj slogan, obenem bodo "eni Mariborčani" predstavili žonglersko delavnico, ob 18. uri bo nastopilo Čarobno gledališče Saltimbanko s čarovniško artistično predsta- vo Čarobno potovanje, zaplesala bo Plesna družina Gea, gledališke improvizacije pa bo izvedel igralec Matjaž Javšnik. V sredo se bo vse dogajalo na Mestnem trgu. Ob 11. uri bo Kulturno društvo Priden Možic uprizorilo ulično gledališko predstavo Sprajt, ob 15. uri Yemelo Slovaške zgodbe, od 16. do 18. ure bodo cirkuške delavnice Ar-tizani, ob 18. uri bo lutkovna predstava Jabolko Lutkovnega gledališča Fru-Fru, ob 19. uri bo nastopil imitator Jaka Polajžar, ob 20. uri pa bo zaplesala Gea. V četrtek bo program od 10. do 13. ure namenjen otrokom ptujskih vrtcev na Novem trgu, v Lackovi ulici, Murkovi ulici in na Mestnem trgu. Od 15. do 20. ure bo ulična instalacija in predstava z igrali iz zavrženih materialov Draga Zadnikarja na Mestnem trgu, na Prešernovi ulici pa žon-glerska delavnica. Na Mestnem trgu bo Mr. Jules predstavil žon-glerski šov z naslovom Zadnji le- Foto: ZS Šolska stavba z novimi okni opard iz Walesa, ob 19. uri bo Teater Nkul, Partizani nastopil z ulično predstavo. Ob 20. uri pa bo Leon z Minko pripravil glasbeni nastop v Murkovi ulici. Na Mestnem trgu in v Murkovi ulici bodo plesale tudi plesalke Plesne družine Gea. V petek bodo od 10. do 13. ure ulične gledališke predstave in likovne dejavnosti namenjene Zavodu Marjana Borštnarja iz Dornave na Novem trgu, kjer bo ob 11.15 nastopil tudi Teater Nkul, Partizani. Od 15. do 17. ure bodo na Mestnem trgu gra-fitarske in likovne delavnice z naslovom Avtobus veselja, ki jih pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor, potem pa bo program potekal do 22. ure, kjer bodo nastopili: Attak, mladinski glasbeni center Tilburg iz Nizozemske, Orto-da iz Izraela, Gea, Yemelo, Kud NOR, na Vodnikovi ulici pa bo projekcija sodobnih kratkih bosanskih filmov. Ob 22. uri bo koncert in za- živetja učencev na raznih posebnih dnevih. Ideja vsega tega pa je, da imamo v glasilu objavljene tudi sponzorje. S sredstvi, ki jih pridobimo, financiramo glasilo. V lanskem letu so poleg sponzorjev sodelovali tudi starši - donator-ji. Zbrali smo okrog 1,5 milijona sredstev. Za nabavo novih učnih pripomočkov, učil in knjig smo porabili 1.220.000. Na zaključni prireditvi, ki smo jo imeli 23. junija 2004, smo vsem sponzorjem in staršem pokazali nabavljene nove učne pripomočke." Zmago Šalamun ključek celotedenskih glasbenih delavnic mladinskega centra At-tak skupaj z mladimi Ptujčani. V soboto bo od 9. do 12. ure na Novem trgu v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj sejem prostega časa, ob 10.30 bo tukaj ulična predstava, na Mestnem trgu bodo ob 10. uri nastopili učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ob 19. uri bo plesna predstava Gee na mostu za pešce z naslovom Mesto ima dušo, ob 20. uri bodo Izraelci izvedli ulično predstavo na Mestnem trgu in na Prešernovi ulici, ob 21. uri pa bo na Slovenskem trgu glasbeni nastop Nebojše Pop Tasica. Od 30. 8. do 4. 9. bo od 16. ure naprej v Vodnikovi ulici deloval Tatoo mojster Tomaž Jelenc Grahovac, od. 1. do 4. septembra od 11. do 16. ure bo interaktivna likovna predstava akademskega slikarja Tomaža Plavca z naslovom Ujemi Ptuj na Mestnem trgu in na mostu za pešce, v istem času bodo delavnice ulične animacije z naslovom "Skoz po malem", od 29. avgusta. do 4. septembra pa bo ob 18. uri glasbeni program na terasi gostilne Ribič. Obeta se torej pester program, ki naj bi popestril zadnje počitniške dni in sprostil prve šolske dni predvsem za mlade. Upajmo, da bo tudi vreme naklonjeno organizatorjem in nastopajočim. Franc Lacen ■MB M.\l I,'I - MAJICE, HLAČE, - JOPE, JAKNE - TRENIRKE - COPATI NES - NOGAVICE, - SPODNJE PERILO - ŠOLSKI COPATI, ... UGODNA PLAČILA: - gotovina - trajnik - od plače - na obroke - čeki - kartice. JESEN - SOLA - VLAK Z vlakom - zanesljivo, varno in za žep neboleče! Za učence, dijake in študente smo pripravili ugodne možnosti za vožnjo v šolo in v prostem času! Za letno vozovnico boste plačali ceno samo osmih mesečnih vozovnic in si talfo zagotovili kar štiri mesece brezplačnih potovanj! Za dodatne informacije nas obiščite na vaši železnišici postaji ali na spletnih straneh Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si Na vaša vprašanja vam bomo odgvorili tudi po e-pošti, in sicer potnik.info@slo-zeleznice.si Ptuj Srečanje umetnikov in humanistov Staro mesto - nova misel L.I.P.A. in Pokrajinski muzej Ptuj pripravljata mednarodno srečanje umetnikov in humanistov, ki bo potekalo na Ptuju od 3. septembra do 2. oktobra. Srečanje se bo pričelo v petek, 3. septembra, ob 12. uri v Mestni hiši, osrednja otvoritvena slovesnost pa bo ob 19. uri na ptujskem gradu. Druženje z umetniki se bo nadaljevalo v soboto, 4. septembra, ob 12. uri v Mestnem stolpu na Slovenskem trgu, ob 20. uri pa bo krstna uprizoritev drame Zdenka Kodriča Karusel v dvorani Gimnazije Ptuj. V okviru srečanja bo v petek, 3. septembra, ob 16. uri na gradu pogovor o dveh mestih z naslovom Beseda da besedo — o Chicagu in Ptuju, kjer bodo sodelovali: dr. Lev Kreft, Univerza v Ljubljani, Timoty van Laar, University of Illinois, Aleksander Ostan, samostojni arhitekt, Tim Samuelson, Chicago Cultural Center, in mag. Igor Weigl, Univerza v Ljubljani. Sodelujoči ustvarjalci, preko trideset jih bo iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Češke, Grčije, Irske, Kosova in Združenih držav Amerike, bodo svoja dela razstavljali: v Mestni hiši na Mestnem trgu, v prostorih bivše Davčne uprave na Mestnem trgu, v prostorih bivše Policijske postaje v Krempljevi ulici, v Miheličevi galeriji ob Dravi, v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu, na ptujskem gradu (palacij, viteška dvorana, kapela, galerija in grafični kabinet), v Mestnem stolpu na Slovenskem trgu, v Stari steklarski delavnici na Slovenskem trgu in v Hotelu Mitra na Prešernovi ulici. Informacije se dobijo tudi na elektronskem naslovu: www.LipaArt.org. Fl TÀKOJ PCS Ormož-Hardek 741 16 09 PCS Domino center Ptuj 775 077 PCS Osojnikova 21 2250 Ptuj Tel. 02 780 02 60 Freecom, d.o.o., Osojnikova c. 21 Ptuj Adiiatiir jsmonludnižbiíLd. www.adriatic.si Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov 2004 / 2005 www.adriatic.si NAGRAJUJE Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje PREK INTERNETA do 31.10.2004 prejmete letno OLIMPIJSKO KARTICO ugodnosti. Ta združuje najboljšo športno turistično ponudbo v Sloveniji In vsem Imetnikom kartice ponuja bogat program z idejami za aktivno preživljanje prostega časa ter vrsto ugodnosti, med drugim tudi: ■ 10 do 50% popusta pri nakupu dnevnih smučarskih vozovnic in kart za kopanje, • zelo ugodne aktivne š portne vikende, • zanimive športne rekreativne prireditve z bogatimi nagradami, • nakup športne opreme z znatnimi popusti pri partnerjih, ■ 20% popusta pri nakupu Olimpijske kartice za starše. »» Foto: ZS Moskanjci • Srečanje invalidov Podravja Složno do novih možnosti Na letališču v Moskanjcih se je v soboto, 14. avgusta, na tradicionalnem srečanju na povabilo Medobčinskega društva invalidov Ptuj zbralo okoli 450 invalidov z območja podravske regije - iz Slovenske Bistrice, Majšperka, Kidričevega, Črešnjevca, Maribora, Lenarta, Ormoža in Ptuja. Dobrodošlico in prijetno počutje jim je v imenu gostiteljev zaželela Zdenka Ornik, predsednica Medob~inskega društva invalidov Ptuj, ki je poudarila, da si v invalidskih organizacijah prizadevajo za enakopravno vključevanje invalidnih oseb na vseh področjih življenja. Zavzemajo se tudi za odstranitev vseh ovir in predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji in socialni izključenosti, zato je potrebno povečati zavedanje in spodbuditi k razmišljanju o invalidnih osebah. V invalidskih društvih pa pridno skrbijo tudi za izvajanje posebnih socialnih programov, med katerimi so druženja invalidnih oseb, kjer si lahko izmenjajo izkušnje in se napolnijo z eneregi-jo, da potem lažje premagujejo številne ovire, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Foto: M. Ozmec Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj. Z dobrimi željami in vzpodbudnimi besedami se je zbranim invalidom v imenu občine Gori-šnica pridružil svetnik Ivan Obran, zatem pa jih je nagovoril še predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, ki je poudaril, da je prav izguba nekdaj že pridobljenih pravic Foto: M. Ozmec Za nove možnosti invalidov v sodelovanju na Junijski listi se je zavzel Miran Krajnc, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. dober razlog, da se invalidom splača biti skupaj, kajti le združeni bodo uspešnejši v prizadevanjih za izboljšanje njihovega socialnega položaja. Prvič imajo možnost, da skupaj s 40 milijoni invalidov Evrop- Lenart • Srečanje upokojencev in Agatina noč Veselo ob pesmi V soboto, 14. avgusta, je na športno-rekreacijskem centru Polena pri Lenartu potekalo srečanje upokojencev Zveze Slovenskih goric, v katero spadajo društva upokojencev iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. V kulturnem programu so nastopili pevski zbori in skupine društev upokojencev Voličina, Cerkvenjak, Lenart, Sveti Jurij, Sv. Trojica, Benedikt in Jesensko cvetje iz Sv Trojice, v zabavnem Foto: ZS ske unije sami sokrojijo svojo zakonodajo in življenjsko usodo. Po Krajnčevih besedah bodo to lahko dosegli s sodelovanjem predstavnikov invalidov, ki kandidirajo za poslance v Državni zbor. Pri tem ne gre za tisto politiko, ki je nihče ne mara, ampak za ustvarjanje ustreznejše politike na področju sociale, invalidskega varstva, zdravstva, izobraževanja in prijaznejšega okolja, kar bo omogočilo tudi cenejši dostop do ortopedskih pripomočkov in zdravil, do zdraviliškega zdravljenja invalidov, do cenejših vozovnic v javnem prometu, do cenejšega nakupa osebnega vozila za invalide, večjo solidarnost z invalidnimi osebami in podobno. Srečanje invalidov Podravja so s plesno koračnico "Pomežik soncu" popestrile mažoretke iz Osnovne šole Hajdina pod vodstvom Saša Koprivnika, s petjem se jim je pridružila pevska skupina Medobčinskega društva invalidov Ptuj, z recitalom pa mladi člani društva za cerebralno paralizo Sonček iz Ptuja. V družabnem delu srečanja pa so se invalidi razvedrili ob preprostih športnih igrah, mnogi pa so izkoristili kraj dogodka tudi za panoramske vožnje z letalom. M. Ozmec Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Kristali, Rebeka Dremelj in Edvin Fliser. Kot vsako leto so tudi letos uprizorili dramski prizor iz legende o nesrečni ljubezni med Agato iz Straleka in Friderikom Herbeste-inom iz Hrastovca, iz konca 16. stoletja. Dramsko uprizoritev je pripravil Samo Tuš. Zmago Šalamun Srečanja se je udeležila tudi vesela družba iz DU Rogoznica. delu programa pa je igral ansambel Toti Stajerci. Zbranim so govorili predsednik zveze upokojencev Slovenskih goric Anton Kolman, ki je predstavil tudi kandidatko za poslanko DeSuS Jelko Firbas, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in podpredsednik Mirko Bernhard. Srečanja so se udeležili tudi župani slovensko-goriških občin, poslanec mag. Janez Kramberger, podpredsednik DZ RS, poslanec Valentin Po-horec in državni svetnik Darko Fras. Srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 700 upokojencev, je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenskih goric. Zvečer pa je na Poleni potekala tradicionalna Agatina noč, ki jo je organizirala občina Lenart. Zbrane je pozdravil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Prejeli smo Izjava Slovenskega arheološkega društva v zvezi s tiskovno konferenco ministra za promet g. Marka Pavlihe na Ptuju 5. 8. 2004 Presenečeni in ogorčeni nad lahkotnostjo javnega napovedovanja kr{enja zakonov s strani ministra za promet g. Marka Pavlihe odločno protestiramo proti pos-plo{eni, neargumentirani in podcenjujoči oceni varovanja arheolo{ke dedi{čine pri gradnji avtocest v Sloveniji. Gospoda ministra pozivamo, da javnosti predstavi dokaze za svojo trditev o vzročni pove- zavi med zamudami pri gradnji avtocest v Sloveniji in arheolo{kimi izkopavanji {tiriindevetdesetih novih najdi{č na njihovih trasah. Naši podatki govorijo prav o nasprotnem. Inovativen in organizacijsko odlično izpeljan projekt varovanja arheološke dediščine, ki svoje rezultate redno predstavlja slovenski javnosti v obliki letnih tiskovnih konferenc, razstav v Cankarjevem domu v Ljubljani in razstav v številnih slovenskih muzejih, je bil pred slabim letom deležen tudi državnega priznanja v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Ob tej priliki je izšla knjiga -vodnik Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, ki na 287 straneh povzema rezultate desetletnega delovanja. Ti rezultati so po sodbi domačih in tujih strokovnjakov epohalni in pomenijo za Slovenijo in Evropo neprecenljivo bogastvo. Projekt je zaradi svoje evropsko primerljive kakovosti doživel tudi medna- rodno priznanje. Poročilo o njegovih dosežkih in izkušnjah je bilo uvrščeno na slavnostno sejo ob deseti obletnici podpisa Malteške konvencije v organizaciji Sveta Evrope v Strasbourgu oktobra 2002. Enakega priznanja je bil deležen tudi na zasedanju Europae Archaeolo-giae Consilium v Berlinu v marcu leta 2003. Izkušnje in rezultati so kot poseben slovenski primer vključeni v lanskoletno 99. številko revije Naturopa na temo Memory of the heritage, ki jo izdaja Svet Evrope. Je potrebnih še več dokazov o uspešnosti projekta?! Po zagotovilih slovenske vlade, katere član ste tudi Vi, gospod minister Pavliha, postajajo država in njeni državljani vse bogatejši. Se Vam zdi, da je strošek varovanja arheološke dediščine ob nespornih dolgoročnih pridobitvah za celo državo zares prevelik? In kaj ponujate kot alternativo varovanju? Uničevanje? Za Slovensko arheološko društvo: dr. Irena Lazar, predsednica Od tod in tam Pobrežje • Igre brez meja Foto: Dzenana Becirovic Nekateri so pristali na trdih tleh. V soboto so na Pobrežju potekale tradicionalne, šeste Igre brez meja. Na igri{~u pred va{kim domom se je predstavilo osem ekip, ki so tekmovale v sedmih različnih disciplinah. Ob lepem vremenu, ki je bilo k sreči Pobrežanom naklonjeno, je bil tamkajšnji sobotni popoldan zaznamovan z obilico smeha, zabave, pa tudi padcev. Odlično izbrane in izvirne discipline, v katerih so tekmovale ekipe, so marsikomu povzročale tudi preglavice. Kot nam je povedal eden izmed članov Športnega društva Pobrežje, ki je organiziralo omenjene igre, Milan Cafuta, so razen finalne letos igrali vse nove igre: "Naš cilj je druženje vaščanov, veseli pa smo, da so se iger udeležile tudi nekatere druge občine.' Za tri najboljše ekipe so organizatorji pripravili pokale. Prvouvr-ščeni so bili člani ekipe Konjeniško društvo Pobrežje, drugo mesto je zasedla ekipa Skorišnjak, tretji na stopničkah pa so stali Hopsi iz ŠD Pobrežje. Iger so se ob zmagovalnih ekipah udeležili tudi Obetavniki, Soviče-Dravci, Šturmovec, Pristava ter ekipa Razjarnikov. Posebno nagrado so letos podeljevali tudi za najbolj izvirnega jollyja, le-to pa sije po mnenju strokovne žirije prislužila ekipa Obetavniki iz Pobrežja. Dzenana Becirovic Dornava • V znamenju ~ebule V nedeljo je bilo v Dornavi na Lukarskem prazniku vse v znamenju čebule. Najprej so v vaško-kulturni dvorani odprli etnografsko in kulinarično razstavo, ki jo je tudi letos pripravila aranžerska sekcija pod vodstvom Zvonka Mikša. Zatem pa so se številni obiskovalci od blizu in daleč pomaknili na prireditveni prostor na športnem igrišču. Predsednica društva Marija Belšak je v program vpletla veliko zanimivega o izvoru, pridelavi in prodaji čebule. Vse to pa so začinili s plesom, petjem in igranjem člani pihalne godbe iz Dornave, mažorete, ljudske pevke, moški oktet in otroci iz folklorne skupine Mladi lukari. Sledila je še trža ali prodaja čebule. Obiskovalci pa so lahko poleg zabave in plesa poskusili, kako jim gre od rok spletanje čebule v vence. Iskali pa so tudi najbolj debelo čebulo ter se ob zvokih ansambla Vagabundi zabavali do jutranjih ur. MS Ojstrovec • Najvišji klopotec Krajani Oj-strovca v občini Destrnik ne govorijo, da so postavili največji klopotec, peresa so dolga sicer pet metrov in pol, v vsakem primeru pa je najvišji na Ojstrovcu (cesta deli Destrnik in Vintarovci), saj stoji na vrhu. fl Videm, Podlehnik, Zetale, Gorišnica • Občinske stavbe Kako so si postlala občinska vodstva Nastanek številnih občin pred leti je poleg izvolitve županov, občinskih svetov in oblikovanja občinskih uprav ter služb narekoval oziroma zahteval tudi ureditev vsaj približno primernih prostorov za njihovo delo. V posameznih občinskih središčih so tako začele nastajati t. i. občinske stavbe. Kakšno je stanje danes in kako so občinska vodstva poskrbela za prostorske pogoje dela, smo si ogledali v {tirih halo{kih ob~i-nah. In ~e bi se {li ocenjevanja ter iskanja naj ob~inske stavbe, kot je v zadnjih časih moda na marsikaterem področju, potem si ocene deset ne bi mogla prislužiti niti ena. Videm: ocena 9 (visoka prav dobro) Edina od štirih občin, ki se lahko ponaša z (relativno) novo občinsko stavbo, je občina Videm. Zanjo so pred nekaj leti porabili dobrih 106 milijonov tolarjev, v njej pa poleg pisarn občinske uprave in županske pisarne stlačili še veliko drugega: od policijske pisarne, krajevnega urada do nekoliko premajhne kulturne dvorane, poročno dvorano, košček arhiva, dve garaži, sejno sobo in še kaj. Sicer arhitekturno z okolico lepo zlivajoča se stavba, ki ji pri zunanjem izgledu ni možno najti šibke točke, je v letih dosedanje uporabe vendarle že pokazala nekaj slabosti, povezanih z notranjo razporeditvijo prostorov. Župan ima svojo, približno 16 kvadratnih metrov veliko pisarno, v kateri je poleg delovne mize dovolj prostora še za tri ali štiri stranke, tik ob njej pa je še poseben prostor za sestanke ali srečanja manjše skupine ljudi. Svojo pisarno pa imata tudi tajnica in direktorica občinske uprave. Kot neprimerno pa so svetniki označili predvideno sejno sobo in se raje sestajajo v poročni dvorani. Premajhen je tudi arhivski prostor, zato ga bodo razširili v kletne prostore zdravstvenega doma. Tudi umestitev kulturne dvorane v pritličje osrednjega dela stavbe se je izkazala za ne ravno najpametnejšo rešitev, saj je prostor veliko premajhen za večje in bolj obiskane prireditve. Vhod v stavbo je še vedno neprimeren za invalide, saj kljub začeti akciji o ureditvi ustrezne poševnine ni videti še ničesar. Zato pa je v Vidmu potrebno pohvaliti dovolj parkirnih prostorov pred samo zgradbo in v neposredni bližini preko ceste, ki so zgledno urejeni. Odlično oceno pa si videmska občinska stavba zasluži še za bujno in lepo negovano cvetje na vseh okenskih policah. Žetale: ocena 8 (prav dobro) Poleg Vidma so za nove prostore občinskih delavcev pred krat kim lepo poskrbeli tudi v Žetalah Sicer se niso lotili izgradnje nove stavbe, so pa v te namene po polnoma prenovili zapuščeno os novno šolo. Za adaptacijo so porabili 37 milijonov tolarjev, za opremo 8 milijonov, del občinske stavbe pa je odkupila pošta za svoje poslovanje. Tako kot v Podlehnik: sedež podlehniske občine je treba naciljati med trgovino KZ in garažami za gasilske avtomobile. Vidmu imajo tudi v Žetalah poseben prostor odmerjen za policijsko pisarno, pisarno krajevnega urada, samostojne delovne prostore pa je dobila tudi uprava s tajništvom in tajnik občinske uprave, ki so se prej skupaj z županom stiskali na komaj nekaj kvadratnih metrih v delu bližnje kulturne dvorane. Županska pisarna je izjemno prostorna, saj meri nekaj čez 40 kvadratnih metrov, v njej pa je poleg županove delovne mize še klubska miza, za katero se lahko posede najmanj šest ljudi. Zelo prostorna je tudi sejna soba v pritličju, meri namreč dobrih 62 kvadratnih metrov, namenjena pa je tudi drugim dejavnostim, kot so recimo razna izobraževanja. Šibka točka žetal-ske občinske stavbe je v tem času še vedno slabo urejena okolica, prav tako neprimeren vhod za invalide in divje parkirišče na gra-moziranem platoju ob stranski cesti proti kulturni dvorani na vrhu vzpetine, kar pa zna biti v zimskih mesecih ob snežni odeji precej neprijetna zadeva. Cvetlična korita na številnih oknih pa so že lepo pisana. Gorišnica: ocena 6 (zadostno) V Gorišnici, kljub temu da ne gre za ravno majhno ali revno občino, občinska uprava zaenkrat še zmeraj dela v bolj kot ne "provizorično" urejenih prostorih dela velikega kulturnega doma. Ob vhodu v pritličju je komaj dovolj velika sejna soba za ves občinski svet in medijske predstavnike, ki jo v poletnih mesecih zračijo in, kolikor pač lahko, hladijo z odpiranjem oken in vrat. Župan ima svojo majčkeno pisarno z delovno mizo na borih 10 kvadratnih metrih, v kateri, razen za morda enega obiskovalca, praktično ni nobenega prostora več. V podobnih minimalnih sobicah se stiskajo tudi ostali uslužbenci občinske uprave z direktorjem vred. Dostop do sedanjih občinskih prostorov je za invalide prav tako kot v že omenjenih občinah neprimeren, imajo pa zato prostorno in asfaltirano parkirišče tik ob zgradbi. Prostorsko stisko in neuglednost občinskih prostorov bodo v Gorišnici začeli reševati že v teh dneh. Tik pred začetkom je namreč izgradnja nove, dovolj velike in sodobne občinske stavbe z vsemi potrebnimi pisarnami ter veliko kulturno dvorano. Zgradili jo bodo na mestu stare zgradbe osnovne šole ter jo po zunanjem videzu uskladili z modernim izgledom nove osnovne šole. Vrednost investicije naj bi se gibala okoli 200 milijonov. Obnova stare oziroma dosedanje zgradbe naj bi bila predraga in zato nerentabilna, za kakšne namene pa bodo oddani izpraznjeni prostori, zaenkrat ne ve še nihče. Verjetno tudi zaradi pričakovane preselitve v nove prostore nihče kaj posebno ne skrbi za cvetni okras na oknih, kar celotni, sicer velikanski stavbi že daje vtis zapuščenosti. Podlehnik: ocena 5 (negativno) Podlehniški občinski prostori so zgodba zase. Že najti jih je namreč precej težje kot v ostalih občinah, in če človek nima točnega napotka, kje so, jih sploh ni težko zgrešiti. Občina si je svoj sedež omislila v sredini skupne zgradbe, ki si jo na eni strani deli z gasilskim domom, na drugi pa s trgovino kmetijske zadruge, v njej pa je še kulturna dvorana, s katero si občinski prostorčki delijo vhodna vrata. Župan svoje pisarne nima, ampak si jo deli skupaj s tajnikom občinske uprave. Hkrati je ta majhen polpods-trešni prostor brez enega samega okna in dnevne svetlobe občasno tudi prizorišče občinskih sej. In če se seje udeležijo vsi svetniki s tajnikom uprave, potem si je prostorček za morebiti prisotnega predstavnika medijev ali celo člana nadzornega odbora že hu-dimano težko izboriti. Edina možna varianta v takem primeru je dobra volja zasedajočih svetnikov, ki se morajo nekoliko stisniti, sicer ostane na voljo le še prostor na hodniku. Občinske seje se po potrebi selijo tudi v veliko kulturno dvorano v pritličju, kjer je še ena majhna pisarna občinske uprave. Podobno velja tudi za parkirišča - teh namreč občinska stavba ne premore, zato za parkiranje avtomobilov velikokrat služi kar dovozna pot KZ in gasilskega doma, stisko pa v največji meri rešujejo bližnje ogromne površine asfaltiranih parkirišč v lasti podjetnika in podžupana Antona Žeraka. O kakšni novogradnji občinske stavbe v Podlehniku ni slišati glasne besede, čeprav bi bilo morda o tem potrebno (vsaj dolgoročno) razmisliti. Pa ne toliko zaradi sedanje neuglednosti, ampak predvsem zaradi pomanjkanja prostorov in povsem neustreznih pogojev dela. Čisto brez pozitivne točke pa podlehniški občinski prostori vendarle niso. Cvetna korita na oknih ob vhodnih vratih so namreč tako bogato polna kot na nobeni od omenjenih občinskih stavb. SM L J H V _K W gcrflmBGi] Ponudba velja od 26. avgusta do 2. septembra 2004 Vse cene so v SIT. Naraiinik: ElUtSV d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ptiij Ormož • Sodelovanje je potrebno Dnevi vegetarijanske kuhinje Dnevi vegetarijanske kuhinje v Gostilni Prosnik so razveseljujoči iz kar dveh razlogov: popularizirajo in ponujajo možnost preizkušati zdrave in dobre brezmesne jedi, poleg tega pa so hkrati eden prvih poizkusov skupnega nastopa dveh gospodarskih subjektov — Gostilne Prosnik in Vrtnin Kumer. Gostilna Prosnik in Vrtnine Kumer že več let uspešno sodelujejo in minuli vegetarijanski teden je plod obojestranskega zadovoljstva. Surovine za brezmesne jedi vse brez izjeme izvirajo iz integrirane pridelave, tako da potrošnik lahko vidi kvalitetno razliko med svežo in zmrznjeno zelenjavo. Kmetija Kumer se je za integrirano pridelavo zelenjave odločila med prvimi v Sloveniji že leta 1998. Znak pikapolonice daje vedeti, da se pri njih redno vrši kontrola, vzorčenje zemlje in rastlin. S tem je dana tudi garancija potrošniku, da je zelenjavo, ki ni bila {kropljena s herbicidi, ki se še okopa-vajo in ima zato poseben okus. Škodljivce zatirajo z osicami, ki jih požrejo, zato si škropljenje prihranijo. Na ta način se v Sloveniji letno pridela 50.000 ton zelenjave, to je tri četrtine zelenjave predelane v Sloveniji. Ta številka pa predstavlja le polovico potrebne zelenjave. To pomeni, da je na področju zelenjadars-tva še veliko možnosti. Vrtnine zakonca Zvonka in Vekoslav Kumer pridelujeta na 6 hektarjih, v dveh plastenjakih in na njivah, kjer spoštujeta kolobar. Z njimi zalagata vse večje porabnike ze- Zato se je odločil, da jim ponudi vegetarijanski teden. Kljub temu da ima gostilna na jedilniku lep izbor brezmesnih jedi, sta z ženo Marinko, ki skrbi za kuhinjo, po- trebovala kar precej časa, da sta sestavila jedilnik, ki sta ga poimenovala Vegi. Če si ga natančneje preberete, je tudi takoj jasno zakaj. Na njem je 45 jedi brez mesa in že imena jedi burijo domišljijo vsakega jedca. Za predjed bi morda mozzarelo s paradižnikom in mangom ali pa zelenjavno terino. Med juhami me je najbolj pritegnila koruzna juha z baziliko in orehi. Skozi parado špagetov, raviolov, kane-lonov, polpetkov, štrukljev in rižot v kombinaciji s solatami pa se prebijete do korenčkove medene potice ali pa kokosove re- zine na kaši iz gozdnih sadežev. Tudi cene dovoljujejo sanjarjenje, saj praviloma ne presegajo trimestnih številk. "Priprava jedi iz zelenjave je veliko težja kot običajna kuhinja. To ni zrezek in krompir. Potrebno je veliko več znanja, truda in spretnosti," je povedal Janez Prosnik. Odziv gostov na prve vegetarijanske dneve je bil dober in v Gostilni Prosnik obljubljajo, da bo prihodnje leto poleg stalnih ribjih terminov na programu spet tudi vegetarijanski teden. viki kiemenčič ivanusa Na vegetarijanske dneve opozarja tudi zelenjavni kotiček Vrtnin Kumer, ki ga je li~no aranžirala Zvonka Kumer. Na sliki pa Vekoslav Kumer. lenjave na ormoškem, s potujočo trgovino pa ju poznajo tudi na Ptuju in v Ormožu. "To je ena izmed možnosti preživetja manjših kmetij," je prepričan Kumer, ki dodaja, da bi enako kot možnosti pridelave morali upoštevati tudi možnosti trženja. Zelenjavo skladiščita v hladilnici in skozi vse leto pridelujeta 27 različnih artiklov in se hitro odzivata na želje potrošnikov. Zato lahko pri Kumrovih dobite ne Foto: vki Sodeč po zadovoljnih obrazih je vegetarijanska hrana v Gostilni Prosnik gostom teknila. le eno, ampak več različnih vrst čebule, cvetače, paprike, peterši-lja, zelja. Številne stranke pa po zelenjavo prihajajo v prodajalno na domu v Trgovišču. Zanimale so me tudi cene in Vekoslav Kumer pravi, da niso višje kot v trgovinah, pri tem pa imate zagotovilo, da je pridelek iz integrirane pridelave in domačega okolja. Zaveda se, da integrirane zelenjave ne more prodati dražje kot običajne, čeprav se je pridela od 20 do 30 % manj, je pa po njej večje povpraševanje in se zato lažje proda. Janez Prosnik je prekaljen gostinec, ki trenutno zagotavlja službo 26 zaposlenim. Odkar je opustil lokal na Gorenjskem, deluje na treh lokacijah — Gostilni Prosnik na Hardeku, Pizzeriji Park na ormoškem bazenu in Gostilni Veselko v Središču ob Dravi. S svojo prepoznavno ponudbo si je zagotovil krog zadovoljnih stalnih strank. Po izobrazbi je kuhar in komercialist in je prepričan, da se je treba prilagajati okolju, v katerem živi. In prav v tem okolju je vedno bolj prisoten trend, da potrošniki zahtevajo vedno več brezmesnih, zelenjavnih in sploh lažjih jedi. Bukovci • Obnovljena kapelica Še vedno kot nova Obnova kapelic in podobnih verskih obeležij bistveno prispeva k ohranjanju kulturne zapuščine naših krajev. Med kapelicami, ki so se v zadnjih letih obnovile v občini Markovci, je tudi Travničarova kapelica v Bukovcih. Kapelica se je obnovila na pobudo lastnice Anice Travničar. Sredstva za obnovo je primaknila občina Mar-kovci, za celotno novo poslikavo je poskrbel nekdanji kaplan v fari sv. Marka Zoran Kodela, si- cer pa so se pri obnovi kapele angažirali skoraj vsi domačini, ki živijo v neposredni bližini. Tra-vničarova kapelica v Vopošnici (tako se namreč imenuje del vasi Bukovci) je bila zgrajena po drugi svetovni vojni, ko se je Aničin oče srečno vrnil iz fronte. Od takrat so kapelico sicer že večkrat obnovili, tokratna sanacija pa je zajemala obnovo zidov in nove poslikave. Svečan blagoslov obnovljene kapelice z obredom svete maše sta opravila markovski farni župnik Janez Maučec in nekdanji kaplan župnije sv. Marko Zoran Kodela. MZ Obnovljena Travničarova kapelica. Foto: vki Zvečer, po napornem dnevu, pravi muha enodnevnica svojemu dragemu: - Oh, dragi, ne nocoj... *** Pacient se prebudi iz narkoze in reče: "Doktor, kako vam je zrasla brada! Je operacija trajala tako dolgo?" "Prvič, brado imam že od nekdaj, in drugič, jaz nisem doktor, ampak sveti Peter.' *** Janezek se je ves navdušen vrnil iz živalskega vrta. - Pomisli, očka, videl sem tako veliko opico, kot si ti!" - Ne klati neumnosti, tako velikih opic sploh ni! *** Zakonca pred sodnikom obtožujeta drug drugega in zahtevata ločitev. "In zakaj, gospod, se hočete vi ločiti od svoje žene?' vpraša sodnik za razveze. "Žena je spolno hladna! Jaz pa brez seksa tudi ne nameravam živeti!" "Je to res, gospa?' se sodnik obrne k soprogi. "Laže!Jaz spolnost obožujem, toda ta spolni manijak želi seksati trikrat letno!" *** Mestna miška je na cesti srečala poljsko miš. Začeli sta pogovor in mestna miška se je pohvalila: "Strašno dobrega tipa sem spoznala in se zaljubila do ušes!" "Imaš kakšno njegovo sliko?' je vprašala poljska miš. Mestna miš iz torbice potegne fotografijo svojega tipa in jo pokaže. "Saj to je netopir!" je vzkliknila poljska miš. "Oh, meni je pa rekel, da je pilot!' *** Eva se je prebudila iz narkoze in takoj vprašala kirurga, ki je vstopil v bolniško sobo: "Gospod doktor, kdaj bom lahko imela spet spolne odnose?' Doktor je obstal in jo začudeno pogledal: "Veste, to vprašanje je pa zame precej nenavadno. Še nikoli mi ga ni zastavila nobena pacientka po operaciji mandljev..' Biotehnoiogija alfa Večdimenzionalni prostor Z odkritjem treh tipov žarkov, ALFA in S ALFA zdravilnih ter BETA škodljivih, je leta 1993 Slavko Gorenc definiral tudi BlOfiziko večdimenzionalnega prostora. Odkritje razkriva, da je dejanskih dimenzij mnogo več, kakor jih opisuje in upo{teva ustaljena znanost, in sicer 33. Vsaka dimenzija ima svoj namen, predmet na{e raziskave so pa 7., 13. in 33. dimenzija, od koder izhajajo žarki, BETA {kodljivi iz 7., ALFA zdravilni iz 13. in S-ALFA rege-neracijsko komunikacijski iz vrhovne, se pravi 33. dimenzije. Raziskave na področju večdimenzionalne BIOfizike kažejo na to, da se večdimenzionalni prostor razvija naprej, natančneje v 53. dimenzijo, ki se bo na Zemlji udejanila v našem tisočletju kot četrta fizikalna dimenzija. Vsekakor se postavi vprašanje, kaj omenjene dimenzije pomenijo in kako na nas vplivajo. Kot smo že zapisali v sklopu naše raziskave, je dr. Pim van Lommel zbral podatke in potrdil obstoj večdimenzionalnega prostora v medicinskem pogledu, vendar ga z obstoječo teorijo preprosto ni mogel dokazati — za osvežitev spomina, na proučevanju obsmrtnih doživetij je dognal, da določeni BIOsistemi dojemajo svojo okolico in bivanje tudi v trenutku, katerega sodobna medicina obravnava kot stanje fizične smrti in s tem konca telesnega in tudi duhovnega bivanja. Najpomembnejša ugotovitev njegove študije pa je, da so možgani zgolj sprejemnik informacij in ne generator, preprosteje rečeno, vsako misel možgani zgolj sprejmejo in procesirajo, ne pa producirajo, in da se duhovno bivanje po fizični smrti pod strogo določenimi pogoji nadaljuje. Po vsej logiki torej morajo podatki od nekod izhajati. In tukaj nastopijo omenjene dimenzije, ki so baze podatkov treh hierarhično razporejenih superinteligenc, ki na nas vplivajo telepatsko in neposredno. Najnižja, 7. dimenzija, je banka podatkov superinteligence G-BETA, katera se udejanja skozi BETA smrtne žarke in ima smisel uničevanja in dematerializacije. Le-ta povzroča vse bolezni telesa in psihe, s tem, da uravnava BIOfizikalne in BIOkemične procese ter s telepatskim zavajanjem povzroča vse težave, ki pestijo človeški rod. Naslednja pomembna dimenzija je 13., ki je baza podatkov superinteligence G-ALFA. Komunikacija s 13. dimenzijo poteka preko ALFA Življenjskih žarkov, smisel superinteligence G ALFA pa je regeneracija oz. sanacija ter vzpodbujanje naravnega razvoja BIOsistemov celotnega živega sveta. Vrhovna dimenzija, 33., je sedež superinteligence S-ALFA, katera nadzoruje delovanje obeh podrejenih superinteligenc in se udejanja skozi S-ALFA žarke, kateri pogojno nastanejo na lokaciji BETA smrtnih žarkov, ko telepatsko zapremo odprto BIOkibernetsko zanko. Žarki so torej osnovni izvor BIOe-nergij in informacij, katere možgani v obliki BlOenergij tudi prejemajo, in so v skladu s filozofijo posamezne dimenzije. Škodljive BlOenergije, preko katerih vpliva superinteligen-ca G-BETA, so v osnovi štiri (Vodna, Gama, H in Jota), zdravilnih, preko katerih vplivata superinteligenci G in S-ALFA, je sedem (Kapa, Pi, B, O, I, Alfa in P). Glede na manipulacijo medijev in ostalih povzročiteljev BIOkibernetskega kriminala bo se današnje pisanje marsikateremu bralcu zdelo znanstvena fantastika. Vendar gre za gola dejstva in zakonitosti narave, odkar obstaja Življenje na Zemlji. Obstoj delovanja omenjenih superinteligenc je moč dokazati na tako rekoč vseh fizikalnih in kemičnih področjih ter tudi širše, in to zato, ker je celotna teorija znanosti, umetnosti in duhovnosti zgrajena na podatkih, dobljenih iz 7., škodljive dimenzije in pozna samo eno rešitev, žal destruktivno. Vrsta poskusov, kateri bodo v kratkem dostopni javnosti, enoumno dokazuje zmote in napačna sklepanja znanstvenikov. Nadalje pa dokazuje tudi, da je z BIOtehnologijo G ALFA odkrit vzrok vseh bolezni telesa in psihe in tudi edina uspešna pot do sanacije. V raziskovanju najpomembnejšega odkritja v zgodovini človeštva je torej udeležen tudi Ptuj, ki v CIDU premore prvi BlOkibernet-ski poligon odprtega tipa na svetu, kjer so bili zbrani dokazi, ki potrjujejo vse trditve. Več o BIOkiber-netiki na www.ati-e-import.si, več o CIDU na www.cid.si. Mihaei Tos Viadko Stefanovski Obstajajo čarobni kitaristi ... Vladko Stefanovski je živeča legenda. Eden največjih kitaristov na našem planetu je z danes legendarnimi Leb i Sol in kasneje kot solist in član različnih zasedb koncertiral in snemal povsod po svetu. Njegovi koncerti so zmeraj doživetje in pred enim od njih sva se zapletla v pogovor o glasbi, življenju, ljubezni in še o čem. Vladko je izjemno zanimiv sogovornik in intervju se ni in ni hotel končati. Tako vam del tega pogovora predstavljam danes. ST: Odraščali ste v gledališki družini. Kako je to vplivalo na vas? Vladko Stefanovski: Lahko si prestavljaš, kako zgleda življenje v gledališki družini. In kakšen je stres in frka, ko se bližajo premeiere. V glavnem preveč ega na premalem prostoru. Tako je izgledala moja družina. Seveda je bilo tudi veliko ljubezni, veliko skrbi za drugega. V našo hišo je tako prihajalo veliko različnih ljudi, igralcev, glasbenikov, filmarjev, slikarjev, zanimivih ljudi in tako kot otrok rasteš in gledaš svet okoli sebe. Seveda ima to velik vpliv nate. Posebej, ker se otroci ne učijo iz teksta, ampak iz konteksta. ST: @e pri trinajstih ste začeli igrati kitaro. Vladko Stefanovski: Začel sem že nekoliko prej, ker me je glasba pritegnila zelo kmalu, ko sem bil star sedem, osem let. Seveda najprej bobni, ksilofon, vsi udarni instrumenti, celo igračke, poligračke polinstrumenti. In seveda sem se kasneje prijel kitare. Imel sem različne hobije, risanje, fotografija ... Bil sem nemiren duh, radoveden. Hotel sem vse poskusiti, se vsega dotakniti, okusiti. Otroci so takšni. Ampak že v gimnaziji sem pričel resneje igrati, zelo hitro sem napredoval. [T: @e kar davnega leta 1978 ste z zdaj že legendarno skupino Leb i Sol posneli ploščo. Istega leta je izšla tudi plošča skupine U2 Boy. Vladko Stefanovski: A res, tega nisem vedel. No, leta 1978 je plošča izšla, posneta pa je bila leta 1977. Leta 1978 smo izdali dve plošči, dva albuma. In takrat sem bil star 19 let. ST: v tem času je bil rock drugačen, pomenil je nekaj drugega. Tudi vaša glasba je angažirana. Delate za Unicef. A mislite, da glasba mora biti angažirana? Vladko Stefanovski: Glasba v vsakem pogledu mora biti angažirana. Bilo bi dobro, da glasba nudi neko alternativo surovi realnosti, že sama po sebi, brez teksta. Besedilo pa mora obrniti ljudi, da pričnejo razmišljati o drugačnih stvareh, kot so na primer ljubezen, razumevanje, toleranca, o problemih, ki mučijo ta svet. Takrat je bila glasba drugačna. Takrat so bili drugi časi, ker je bil svet drugače organiziran. Glasba je bila za nas z vzhoda rešitev. Kot pravi ruski rocker Grebenšikov, je na zahodu rock mlade spreminjal, na vzhodu jih je pa reševal. In to je ravno tako. Nas je tako močno zadel ta val rocka, Beatlesi, Stonesi, Bob Dylan, Hendrix ... Mene je to tako močno zadelo, da nisem imel možnosti. Moral sem se s tem ukvarjati. ST: Ali lahko v današnjem času, ko se glasba vse bolj prodaja, še zmeraj ostane tista nedotakljiva, poetična, skrivnostna? Vladko Stefanovski: Živimo v porabniškem času, gradijo se trgovinski centri, ker so zgleda potrebni oziroma ekonomsko upravičeni. Danes ne gradijo nič zaradi umetniških porivov. Poglej na primer, danes ne gradi nihče Eifelovega stolpa. To je zgradba, ki nima prav nobene uporabne vrednosti. Ima pa v sebi umetniški izraz, neko strast. Je na nek način upor umetniške poetike zoper stvarnost. Na žalost živimo v Foto: Peter Srpčič takem času. Glasba je zame nekaj magičnega, ezoteričnega, neulovljivega. To poskusim ujeti, ko igram glasbo. Zato tudi igram toliko koncertov, ker se edino tam zgodi ta magija. To ljudi pritegne, to tudi sili glasbenike, da igrajo. Da doživijo ta občutek, ki je nezamenljiv. In imaš potrebo, da se ti ponovno zgodi. ST: Zdelo se mi je, ko sem vas gledal na koncertu, da ste kot tisti fant, ki je s piščaljo peljal podgane iz mesta, čarobni piskač. Vladko Stefanovski: Poznam to zgodbo. Ja, so čarobni piskači na svetu. ST: So pa tudi čarobni kitaristi. Vladko Stefanovski: So tudi, čarobni kitaristi. Kar nekaj je takih, največji je Hendrix, samo ni več med živimi. ST: Ko vas človek gleda, ko igrate v duetu z gospodom Tadi-čem, tudi začuti to zgodbo. Vladko Stefanovski: To me veseli, če se je to zgodilo, če sva pustila tako doživetje. Zares sem polaskan. Če ljudje pridejo, če se jim kaj lepega zgodi, če smo jim spustili malo sedativa. In jih odpeljemo na drug nivo čutenja in razmišljanja. Vidiš, del posla je fizičen. Velik del je fizičen, svoje roke in svoje telo moraš držati v fizični kondiciji, da potem lahko duh zaživi. Ne more duh živeti, če telo ni dovolj močno. Peter Srp~i~ :e ugodnosti namenje m naročnikom: ■ 20% popust pri malih oglasih, ■ TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave), ■ brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika ...)> ■ poštna dostava na dom, ■ sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike, ■ popust v poslovni enoti papirnice In knjigarne Mladinske knjige na Ptuju lahko izkoristite ob predložitvi osebnega dokumenta ter zadnje plačane položnice za naročnino Štajerskega tednika (za obdobje od julija do septembra). Akcija traja od 19.08. do 08.09.2004. PODARJATA ZVESTIM NAROČNIKOM ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 10% POPUST ZA NAKUP IZDELKOV PRODAJNEGA PROGRAMA PAPIRNICE V POSLOVNI ENOTI PTUJ (ne velja za nakup računalnikov, tiskalnikov in digitalnih fotoaparatov), TER 5% POPUST PRI NAKUPU KNJIG V POSLOVNI ENOTI PTUJ (ne velja pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov). v StmersU TEDNIK É lo mMmsi . I riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia: Lidija Trop, Orešje 128,2250 Ptuj Mateja Horvat, Gorišnica 156/a, 2272 Gorišnica ___________________________________ i naročilnica za ' ' Ime in priimek: ' Naslov:_ I Pošta: Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ NAGRAJENCI CENTRA AEROBIKE PREJMEJO NAGRADO PO POŠTI RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Poletni dopusti • Hrvaška vse manj zanimiva Kje je dopustovalo največ Ptujcanov? še zmeraj, kljub vedno pestrejši ponudbi, za pravi poletni dopust veljata tisti teden ali dva, preživeta nekje ob morju. Če je bila dolga desetletja, nekoč vključno s cenovno popularnimi sindikalnimi cenami in namestitvami, daleč najbolj obiskana hrvaška obala, pa se je letos prvič pokazalo, da tudi med PtujCani in okoličani zanimanje zanjo vse bolj upada. Glede na to da se avgust približuje zadnjim dnem, s tem pa se kon~uje tudi glavna sezona "morskih" dopustov, se je v ptujskih turisti~nih agencijah oziroma izpostavah že oblikovala dokaj to~na slika letošnjih najpopularnejših dopustni-ških krajev. Številne kritike, ki jih je bilo na ra~un hrvaškega obalnega turizma slišati že pred, pa tudi med samo sezono, so se potrdile tudi v prvih, sicer še nedo-re~enih statistikah prodanih dopustniš-kih aranžmajev na Ptujskem. Seveda to ne pomeni, da si mnogi, že kdove ka-teri~ zapored, niso omislili poležavanja pod hrvaškimi borovci in namakanja v Jadranskem morju "lipe naše" v lastni organizaciji; trendi agencijskih ponudb pa se že usmerjajo drugam. Najpopularnejše južno Sredozemlje V ve~ini pisarn turisti~nih agencij na Ptuju so nam potrdili, da so v letošnjem poletju prodali veliko manj aranžmajev za dopustovanje na hrvaški obali v primerjavi z lanskim poletjem, s tem pa tudi precej manj, kot so na~rtovali za letos. Vzroki naj bi bili predvsem v hudo navitih cenah, ki so si jih Hrvatje privo-š~ili pred za~etkom poletne sezone, in niti kasnejše akcije z znatnimi znižanji niso ve~ bistveno pripomogle k pove-~anju zanimanja za letovanje v njihovih hotelih ali zasebnih kapacitetah. V agenciji Son~ek, recimo, kjer hrvaška obala predstavlja 30 odstotkov celotne ponudbe, beležijo približno polovico manj prodanih poletnih aranžmajev v primerjavi z lanskim letom. Opazen upad zanimanja za preživljanje poletnega dopusta pa so zabeležili tudi vsi drugi turisti~ni ponudniki na Ptuju. Črnogorsko primorje se je na listo zanimivejših dopu-stniških krajev med Ptuj~ani šele za~elo prebijati, kot kaže, pa bo doživelo svoj turisti~ni boom letos v septembru, ko 2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 5.990 SIT) 28.8y5D/POL 29.950 MURTER,Son£kovklub 3* Borovnik, bogata Idubska vsebina, breplačno do 12 let 4.9y7D/P0L od 31.365 KLEK, Sonikov klub 2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let, doplačilo za bus 9.500 SIT 28.8y7D/POL 34.900 CRES, Son£kov klub 2* Kimen, bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let 28., 4.9y7D/POL