Bkonoplan
induplati glasilo delovne organizacije ®
induplati jarše
LETO XXXIII — Št. 5
MAJ 1990
Iz vsebine:
•	Obvladovanje kakovosti pri trženju (prodaji)
•	Sejem Alpe Adria	jU
•	Kolekcija šotorov in prigrad
•	Tekstiliada v keglanju	/
•	Upokojenci
Razstavni prostor našega podjetja na sejmu Alpe Adria
Obvladovanje kakovosti pri trženju
(prodaji)
1.	TRŽENJE IN CELOVITO
OBLADOVANJE
KAKOVOSTI (CEOKA)
Na splošno ljudje iz sektorja trženja in spremljajoče dejavnosti, nagibajo k mišljenju, da obvladovanje kakovosti spada v proizvodnjo in da sami niso za to prav nič odgovorni.
Mnogokrat se prodajne in prosto prodajne aktivnosti, zaradi kratkoročnih interesov tržnega referenta, ne ujemajo s potrošnikovimi.
Na splošno delavci v sektorjih trženja ne čutijo odgovornosti za zagotavljanje kakovosti in za razvoj novih proizvodov, ker jim primanjkuje znanja o proizvodih.
Procesi trženja ne temeljijo na dejstvih, podatkih in analizah. Kadar prodaja upade, je treba dajati popuste —za to so krivi slaba kakovost itd. ...
NE ANALIZIRAJO PA SE, PRAVI VZROKI ZA PREVENTIVNO PREPREČEVANJE PROBLEMOV PRI TRŽENJU IN IZBOLJŠEVANJU PROCESA TRŽENJA. ANALIZE TRŽIŠČA SO NESISTEMATIČNE, PODATKI NEPOPOLNI, NEUREJENI ali celo NETOČNI. O KAKOVOSTI PRI TRŽENJU SE RAZMIŠLJA MALO ALI NIČ.
Veliko ljudi še vedno misli, da je naloga sektorja trženja, da prodaja proizvode, ki sta jih naredila razvojni in proizvodni sektor. Resje, da jih fizično izdelata, vendar sektor trženja je tisti, ki mora v pogledu CEOKA nositi največje breme, ker ima stalne stike s potrošniki, mora zaznati in spremljati potrošnikove potrebe. Zato je v definiciji za celovito obvladovanje kakovosti poudarjeno, da mora biti trženje integralni del CEOKA.
Zagotavljanje kakovosti, z vidika trženja, pomeni biti pred potrošniki, da bi ugotovili njihove potrebe, razvili in proizvedli nove proizvode, jih uspešno prodajali (dosegli zaupanje potrošnikov) t.j. organizirati učinkovit in kakovosten prodajni servis in tako potrošnikom omo-
gočili proizvode uporabljati z zadovoljstvom v celotni življenjski dobi proizvodov.
Vlogo trženja pri obvladovanju kakovosti lahkoHdelimo na tri faze:
—	zagotavljanje kakovosti pred prodajo,
—	zagotavljanje med prodajo,
—	zagotavljanje in po prodaji.
2.	NALOGE FUNKCIJE
TRŽENJA PRED PRODAJO
Osnova obvladovanja kakovosti je vstop na tržišče. Podjetje mora proizvajati nekaj, kar potrošnik rabi in to prodajati. Podjetje mora STALNO proizvajati nekaj, kar se dobro prodaja.
Poleg jasno definirane politike in ciljev kakovosti mora sektor trženja definirati tehnično-kakovostne karakteristike proizvodov oz. storitev. Pri tem mora upoštevati oz. uskladiti naslednje:
—	zahteve kakovosti z ozirom na domače in mednarodne standarde,
—	želje in potrebe potrošnikov, ki jih ugotavlja z analizo tržišča,
—	lastne možnosti (trg surovin, strojni park, delovnasila).
Sektor trženja mora analizirati potrebe potrošnikov (sedanje in prihodnje), oblikovati mora ideje za nove proizvode in zavzeto sodelovati pri njihovem planiranju in razvoju. To je povezano z nalogo izvajanja analiz kakovosti z ozirom na zahteve potrošnikov.
Sektor trženja mora, z vidika potrošnika — uporabnika proizvoda, jasno določiti:
—	funkcionalne karakteristike proizvoda (pogoji okolja in uporabe, zanesljivost),
—	karakteristike, ki vplivajo na občutje (oblika izdelka, barve ...),
—	veljavne standarde (za področja, kamor se izdelki prodajajo),
—	pakiranje,
—	način zagotavljanja in potrjevanja kakovosti (prevzemi idr. ...).
Vse te zahteve mora v dokumentirani obliki posredovati vsem ustreznim službam v podjetju.
V času, ko še novi proizvodi planirajo in razvijajo, mora sektor trženja ugotoviti relativno pomembnost teh proizvodov in njihove kakovosti. Ta ocena pa mora vsebovati tudi oceno vlaganj v kakovost, ki bo imela v prodaji možnost za uspeh.
Ob zaključku posameznih faz razvoja in konstruiranja sektor trženja sodeluje pri formalnem in dokumentiranem pregledu konstrukcije, kjer se ob sodelovanju drugih služb ocenjuje:
—	postavke, ki se nanašajo na potrebe in zadovoljstvo kupcev,
—	postavke, ki se nanašajo na specifikacijo proizvoda in vzdrževanje,
—	postavke, ki se nanašajo na servisiranje (popravilo) izdelkov.
Kompletirani morajo biti katalog, navodila za vzdrževanje in podatki o servisiranju (popravilu). Pri vsem tem se ne sme zanemariti izobraževanje prodajalcev in distributerjev — da so sposobni izdelek pravilno predstaviti kupcu.
Če podjetje kupuje proizvode zunaj, kot dopolnilni prodajni program, mora sektor trženja zagotoviti kakovost teh proizvodov, po možnosti brez kontrole kakovosti.
Potrebno je preveriti kako je z obvladovanjem kakovosti pri dobaviteljih, ali je njegov sistem zagotavljanja kakovosti zadovoljiv — v skladu z ISO 9004 oz. JUS A.K 1.011.
3.	NALOGE TRŽENJA PRI OBVLADOVANJU KAKOVOSTI MED PRODAJO
Delavci na področju trženja se morajo izobraziti na področju poznavanja proizvodov in njihovih kakovostnih karakteristik. Ugotavljati morajo kaj potrošnik potrebuje in mu ponuditi določen proizvod. Ta priporočila naj bodo narejena s stališča potrošnika.
Prodajalca ne sme zaslepiti even-tuelno možen kratkoročen dobiček za podjetje s tem, da kupcu proda, za njegove potrebe, neprimeren proizvod. Dolgoročno ima podjetje pri takem načinu prodaje samo škodo.
Zelo pomembne naloge ima sektor trženja pri sklepanju pogodb. V pogodbah je treba jasno opredeliti:
— tehnično-kakovostne zahteve za pogodbeno blago Te zahteve se določijo s tehnično dokumentacijo, specifikacijami, standardi, predpisi in referenčnimi vzorci.
—	parametre kakovostnega prevzema AQL
—	kraj in termin prevzema
—	način prevzema (vzorčenje in tehnologija kontrole)
—	vsebino in obseg jamčevanja (dolžnosti in pravice strank ob zavrnitvi pošiljke, reševanja eventuel-nih sporov, odgovornost in pokrivanje stroškov nekakovosti, doba garancije, zagotavljanje rezervnih delov itd.).
Delavci s področja trženja morajo pred začetkom prodaje poznati kakovost proizvodov — sem spada tudi vprašanje ustreznega skladiščenja in obvladovanja zalog.
Vedeti morajo koliko proizvodov slabše kakovosti je v pošiljki, ki jo bo prevzemal določeni kupec. Skrbeti morajo, da bodo pravi izdelki poslani na pravo mesto v dogovorjenem roku.
Preverjati in zagotavljati morajo tudi ustrezno poslovanje pri pakiranju, odpremljanju in transportu izdelkov.
4.	NALOGE FUNKCIJE TRŽENJA
PRI OBVLADOVANJU KAKOVOSTI PO PRODAJI
Tudi po prodaji se odgovornost delavcev na področju trženja ne konča. Njihove naloge so predvsem naslednje:
—	ugotavljati trajnost posameznih izdelkov in s tem najprimernejšo garancijsko dobo za posamezne izdelke
—	preverjati ali so navodila za uporabo in vzdrževanje izdelkov ustrezna
—	zagotavljati, da bo proces sprejemanja in ukrepanja na eventuelne reklamacije učinkovit
—	razkrivati skrite (neprijavljene) reklamacije
—	soustvarjati informacijski sistem o kakovosti, zanesljivosti in stroških kakovosti v eksploataciji proizvodov ter prenašanja teh informacij v ustrezne sektorje.
Vse te informacije zbira sektor trženja preko anket, neposrednih stikov s kupci, periodičnih obiskov kupcev in distributerjev.
5.	OPREDELITEV
POKRIVANJA STROŠKOV SERVISIRANJA (POPRAVIL) V GARANCIJSKI DOBI IZDELKA
Prodajalec mora kupcu jamčiti, da dobavljeno blago ustreza njegovim kakovostnim zahtevam, oz. zahtevam kakovosti na tržišču. Torej, da dobavljeno blago dosega sprejemljivo raven zanesljivosti.
Pri profesionalnih proizvodih stroške servisiranja (popravil) nosi proizvajalec.
Za proizvode splošne rabe pa običajno daje prodajalec kupcu določen garancijski popust (P rabat), ki je vključen v netto ceno izdelka.
Kadar je dogovorjen garancijski popust v obliki netto cene t.j. cene znižane za višino garancijskega popusta, prodajalec ne jamči za napake izdelkov, razen če stroški popravi1 presežejo višino garancijskega popu sta, kar mora kupec dokumentirano dokazati s sistematično spremljanimi in obdelanimi podatki.
Povzetek po predavanju mag. A.
Povzetek po predavanju mag. A. Repše-ta v Šoli kakovosti pripravila K. Puhan. Več o tej temi je možno prebrati v knjigi: OSNOVE UPRAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU TRENJA, ki jo je možno nabaviti pri Izobraževalnem centru »Gorenje« T. Velenje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiHaiiii
Ideja 1990
Sejem inovativne dejavnosti v gospodarstvu imenovan »IDEJA 1990« je potekal v Celju, od 10. — 13. 4. 1990. Poleg različnih tehničnih dosežkov v družbenem in privatnem sektorju je le potrebno omeniti naslednje:
ISKRA:
—	Večnamenski števec delovne in jalove energije s celotno programsko uro in tarifnimi postavkami.
—	Tokovno zaščito pred preobremenitvijo do 25A nove izvedbe.
—	Nova generacija kontrolnih merilnih naprav KAN-3. Ta kontrolna in merilna linija obsega kontrolne meritve za avtomobilske altenator-je.
—	Stroj za avtomatsko izoliranje rotorjev motorjev in zaganjalnikov z odprtim tipom utorov.
—	Nov robot AV-R1 s programskim
jezikom RHLL s šestimi krmiljenimi osmi. ,	|
ARIS:
—	Dvofazne koračne motorje za krmilno in regulacijsko tehniko z uporabo v mikroprocesni elektroniki.
—	Zobniški reduktorji za vodenje avto-
matiziranih procesov s pomočjo analogne ali digitalne krmilne tehnike. Uporaba pri reševanju problemov pogonske tehnike za manjše moči. Prestava mogoča do 3000!
GERM PETER:
Specialni trajnožareči toplo-zračni kotel od 38 — 120 kW, ki se lahko uporablja na vsa goriva razen premoga. Kotel je opremljen z raznimi tipali, ki uravnavajo npr. temperaturo izhodnih plinov.
Tone Videnšek
Vtisi iz sejma »Ideja 1990«
Sejma »Ideja 1990«, katerega geslo je bilo »Zaupajte nam vašo idejo«, že četrto po vrsti, se je udeležil tudi naš sodelavec ter obenem inovator ROMAN SUŠNIK. Ob tej priložnosti nam je povedal tudi nekaj vtisov iz sejma.
Posebnost tega sejma je bila mednarodna inovacijska borza, na kateri je bilo možno izmenjati izkušnje ter navezati stike s potencialnimi partnerji. Če si se hotel udeležiti te borze, si moral odšteti kar precej denarja, kljub temu, da so organizatorji že sam razstavni prostor dobro zaračunali.
Sejma se letos nisem imel namena udeležiti, zaradi slabih spominov iz prejšnjega sejma. Toda glede na vabilo iz sejmišča ter vzpodbuda Razvojnega zavoda Domžale sem se vseeno odločil, da na sejmu razstavim »svoj« doma izdelan in izpopolnjen športni avtomobil, s katerim sem dokazal, da se na osnovi Zastave 101 lahko izdela nekaj posebnega in tudi uporabnega.
Na tem sejmu se eksponati tudi ocenjujejo. Letos sem prejel priznanje oz. plaketo za dodelan že lansko leto prvonagrajeni eksponat. Če hočeš ostati v »špici«, moraš imeti čisto nove izvirne ideje, kar pa je tudi namen tega sejma.
Kljub temu, da je bilo na sejmu 124 razstavljalcev, tako iz drugih republik kot iz tujine, mislim, daje bil sejem premalo obiskan s strani razstavljalcev kot tudi obiskovalcev.
Prepričan sem, če bi bilo malo več reklame med drugim tudi na TV, bi bil obisk najbrž dosti večji. V torek zvečer je bil pri Dnevniku prikazan delček otvoritve oz. kako je potekala otvoritev, namesto da bi malo več časa odmerili za prikaz eksponatov. Tako bi gledalci lahko videli, da sejem poteka zaradi novih izumov, ne pa otvoritve.
(Nadaljevanje na naslednji strani.)
(Nadaljevanje s prejšnje strani.)
Mislim pa, da se vse preveč govori Tn malo naredi. Največ pa vedo tisti, ki niso nikoli konkretno »fizično kot tudi umsko« imeli oprvka z izdelavo neke nove izboljšave, kakor tudi z realizacijo in regalizacijo le-te.
M. J.
POROČILO Z OBISKA V OBRATU INDUPLATI MOKRONOG
3. aprila 1990 sva s socialno delavko Mojco HABINC obiskali obrat v Mokronogu. Obisk je bil najavljen in obljubljeno, da bomo ta dan začeli z aktivnim rekreativnim odmorom med delom.
Prijazno naju je sprejela tov. Bar-teljeva, ki se je sicer že upokojila, vendar so jo zaradi daljše bolniške odsotnosti tov. Štiha prosili, naj začasno pride pomagat, da bi delo nemoteno potekalo dalje.
Ogledala sem si delovne prostore, ki so veliki, svetli in topli, moram reči — prijetni. Tudi v garderobo in sanitarije sem odprla vrata, pa je bilo zgledno čisto. Kaj takega za druge obrate matičnega Induplati ne bi mogla reči. Z delavkami sem se pogovarjala in marsikaj so mi povedale. Predvsem mi'je ostala v spominu pripomba o pakiranju šotorov v premajhne kartonske škatle, kajti morale so se plaziti po kolenih, da bi ga zložile na predvideno velikost. Kljub tolčenju s komolci in tlačenju s pestmi, jih niso uspele zapakirati. Jezilo jih je, zakaj nimajo pravih embalaž, na to so dobile tudi odgovor: »Takšne so nam poslali iz Jarš, oni že vedo, kakšne potrebujemo.« Ja, pa ni in ni šlo. Potem je vendarle nekdo poslal kartone prave velikosti in šotori so že na poti k naročniku.
Kdo je odgovoren za takšne neumnosti? To bi morali urejati sami, ne zdravnica. Moja naloga je le opozarjati in svetovati. Opozorila sem vas, nasveta v tem primeru ne bom napisala, ker bi šel komu mogoče v nos.
Naslednja stvar, ki sem jih opazila v šivalnicah, so bila priporočila službe za varstvo pri delu (na vsakem šivalnem stroju), da je obvezna zaščita pred vodilom in šivanko še varnostni ščit. Ko pa sem hotela videti, kaj naj bi to bilo, so mi lahko pokazali en sam primerek. Kje so ostali? Šivilje so povedale, da ga v primeru, če odpade, nihče več ne pritrdi nazaj. Nekatere pa tudi moti predvsem, če delajo z robilci. Za-
nima me, ali so ščitniki zaradi varnostnega inženirja, zaradi oviranja pri delu ali zaradi česa tretjega? In tako si vsak posameznik lahko ta priporočila na šivalnih strojih pojasnjuje po svoje ali pa je pomembno samo to, da nekaj visi v primeru obiska inšpektorja ea delo. Mimogrede — v obratu Peče ni niti enega primerka.
Poleg lepega spomina iz Mokronoga, lahko obiskovalec odnese tudi bolečino v desni rami. Najverjetneje se sprašujete zakaj? V prvem nadstropju so gasilci na koncu hodnika pred oknom na zid pribili leseno škatlo (dimenzije 1 x 1 x 1 m = 1 m3), v katero so spravili reševalno (mornarsko) lestev — za primer požara. Da bi vsaj ne bila tik pred vrati. Ko ženske hodijo mimo, morajo biti prav previdne, da se ne zaletijo vanjo. In ker niso vedno previdne, se vanjo zadevajo. Potem jih pa boli. Ogled na mestu je pokazal rešitev, da se škatla lahko prestavi na nasprotno stran za vrata (mrtvi prostor). Delavec iz mehanične delavnice bi to tudi takoj storil, vendar pa moja želja ni zanj ukaz. Zato prosim, pristojnega (gasilca, varnostnega inženirja), naj pride v Mokronog, da to prestavi ali ukaže stvar rešiti. Čudim se, da tega ni opazil tisti, ki skrbi za varna transportna pota.
Mimogrede še to: v menzi oz. v priročni kuhinji za delitev malice je pomivalno korito spremenilo delovno površino in se nagnilo za 20 °C. Logično sklepanje je, da karkoli položiš tja, zleze dol in pristane ne tleh. Mizarji, bi se dalo kaj popraviti?
Celo najin šofer, ki je varno vozil v Mokronog in nazaj, je dal umestno pripombo. Večkrat je že videl, da vozijo malico kar po cesti v navadnem nizkem lesenem vozičku iz mokronoškega obrata Iskra. Kruh je v košari pokrit samo s papirjem, nekateri lonci pa so celo brez pokrova. Ko pripelje mimo avto, veter lahko dvigne papir in cestna umazanija (prah in blato) pljuska po hrani. Pa dober tek, samo do prve masovne zastrupitve z malico!
Čas bi že bil, da za konec napišem tudi kaj vzpodbudnega. To pa je novica, da smo res začeli s telovadbo, ki poteka sedaj redno ('tako nam sporočajo po telefonu). Upam, da bo čas pokazal, da je bila potrebna in bo koristila ter razbremenila vsakodnevno prisilno držo naših šivilj.
Ob slovesu sem obljubila, da jih kmalu spet obiščem in ob 12. uri pod
oknom preverim, če res delajo: 1 -gor, 2 - dol, . . .
Upam, da s tem poročilom nisem komu »stopila na žulj« do bolečin, če pa je vsaj malo zaskelelo, potem je bil moj namen dosežen. Tako boste prej poiskali pomoč (rešitev) in ne le »obuli večjo številko čevlja«. Pa lep pozdrav!
Vaša zdravnica
SKOZI ŽIVLJENJE
Hodi!
Hodi počasi in glej, pazi,
pazi, da znal boš
vedno držati pravih se mej!
Teci!
Teci za srečo
da ne uide mimo luči,
drži, trdno jo drži,
kajti zgubi se kaj hitro v temi!
Smej se,
smeh je zdravilo
in se veseli, če kdo se smeji,
smej se in pusti,
da tudi druge smeh razvedri!
Kadar pa solze močijo lice,
če je mogoče, dobro jih skrij, malo ljudi je s katerimi človek, brez vseh skrbi solze podeli.
Danica Bleje
NASVET ZA VSE, KI NE MORETE ZASPATI:
Zaspali boste, če štejete ovce
Če verjamete ali ne, raziskave psihologov so dokazale, da človek, če si umišlja, da gleda ovce, kako skačejo prek ograde in jih šteje, s tem učinkovito prevara možgane in zvečer naglo zaspi. Zakaj? Ker pri tem ko si predstavlja ovce, zaposli desno možgansko poloblo in tako prepreči neprijetne misli, če pa pri tem še šteje, kar je najbrž opravilo leve možganske poloble, pa s tem preprosto zaposli še drugo možgansko polovico, ki ne najde drugih vprašanj, za katera bi bilo treba uporabiti možgane zbrano in s premislekom in bi tako ostali budni pri poskusih, da bi jih razrešili. Ali drugače povedano: s štetjem ovac, ki preskakujejo ogrado, zaposlili obe možganski polovici in vas ne zmotijo z drugimi mislimi. Pri tem pa zaspite.
Sejem Alpe Adria
Letošnji 29. mednarodni sejem ALPE ADRIA je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 26. do 31. marca. Na sejmu je sodelovalo 391 razstav-Ijalcev, med njimi 203 jugoslovanskih. Sejem je s slavnostnim nagovorom odprl Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Povedal je. da je letošnji sejem zelo pomemben za vse članice skupnosti Alpe-Jadran, zlasti pa še za nas, ki se pripravljamo na vključitev v Evropo 1992.
Sejem Alpe Adria je letos obiskalo rekordno število obiskovalcev — 75.500, kar je vsekakor najboljši dokaz, da je letošnji sejem uspel kot še noben njegov predhodnik. Organizatorji so dobili potrditev, da je bila vstopnina 30 dinarjev rentabilna. K tamo številnemu zanimanju so prispevali tako pestri programi razstavljalcev, kot tudi vrste spremljajočih prireditev med katerimi se je letos prvič predstavil Turistični forum. Privlačnost Alpe Adria je bila gotovo z evropskimi merili primerljiva postavitev eksponatov pa tudi vsakodnevne posebne ponudbe razstavljalcev. Veliko zanimanje so vzbudile modne revije priznanih slovenskih izdelovalcev modnih športnih oblačil. Svojevrstna popestritev zadnjega dne je bila poroka v »Valvasorjevem dvoru«.
Naše podjetje je na sejmu razstavljalo svoj program turističnih šotorov in opreme. Ponudbo smo popestrili z vzorci novega programa: camp garnituro (mizica + 4 stolčki), leseni ležalniki, kovinskimi ležalniki v torbah, blazinami za vrtne garniture ter različnimi blazinami.
Razstavljeni dodatni program je pokazal veliko zanimanje obiskovalcev, žal pa so bile dane pripombe, da bi ti izdelki morali biti že v prodaji in po nižjih cenah, zlasti zato, ker je ponudba podobnih izdelkov iz vzhodnih držav relativno velika po znatno nižjih cenah. Kljub vsemu je bilo zanimanje vsaj za propagandni material — prospekte-dokajšnje, kar se bo upamo pokazalo pri prodaji tako v naši trgovini kot tudi sicer. Program turističnih šotorov je bil dobro sprejet. Kupci so dali pohvalno oceno na dobro kreacijo, kvaliteto izdelave in enostavno postavitev.
Dane pa so bile pripombe, da v našem programu ni lažjih potovalnih šotorov (od 3 do 5 kg).
Vtis naše predstavitve po nekajletni odsotnosti samostojnega razstavljanja na sejmu Alpe Adria je torej načeloma dober, vendar je treba poudariti, da je potrebno kupcem poleg kvalitete in dostopne cene ponuditi tudi dovolj časa za odločitev o nakupu, kar lahko dosežemo le s tem, da vse izdelke ponudimo ob pravem času in dovolj zgodaj.
Prodajni oddelek
Zdrav duh v zdravem telesu
Poleg komisije za kulturo in komisije za standard in socialno politiko je v našem podjetju ustanovljena tudi
komisija za šport in rekreacijo, katera uspešno deluje že več let. Komisija določa celoten plan dela in udeležbo na tekmovanjih. Zaradi lažjega dela smo se odločili, da vsak od članov komisije prevzame določeno športno panogo.
Za leto 1990 smo si zadali kar precej nalog, v večini primerov pa smo mi tudi organizatorji letošnjih tekmovanj, kar pomeni še dodatno odgovornost. Naša regijska tekmovanja se vršijo v glavnem s tekstilnimi podjetji.
Letošnje smučarsko tekmovanje »ZLATA NIT« je odpadlo zaradi pomanjkanja snega. 21. aprila smo imeli tekstilijado v kegljanju, katere gostitelj je bilo naše podjetje. V mesecu septembru pa smo organizator že tradicionalnega četveroboja (Svilanit, Tosama, Dekorativna, Induplati).
Med tema tekmovanjema pa se bodo vršila tudi druga regijska in občinska tekmovanja. Ponovno pa
bomo organizirali, če bo le zanimanje, tekmovanja med oddelki v nogometu, odbojki in ostalih disciplinah.
Glede na možnosti se bo organizirala tudi rekreacija, vendar pa bo le-ta potekala čez jesen in zimo, kajti skozi pomlad in poletje za rekreacijo ni interesa. Termin rekreacije bo pravočsno objavljen na oglasnih deskah in se je lahko udeleži vsak zaposlen v Induplati.
Ce bi kdorkoli hotel sodelovati v katerikoli disciplini, naj se oglasi pri članu, ki je zadolžen za določeno panogo:
—	kegljanje — GORJANC Andrej
—	balinanje — KOŠIR Slavko (Radomlje)
—	namizni tenis — KAVČIČ Rajko, PIPAN Marjan
—	šah — KAMENŠEK Ivan
—	odbojka — ZAJC Stane
—	nogomet — LISJAK Tone
—	smučanje — IGLIČ Rado
—	streljanje — SEMPRIMOŽNIK Miro
Sodelujte v čim večjem številu, vsak bo
dobrodošel.
Predsednik športne komisije:
Anica Barle
Človek, delo in kultura
Ta rek ali parola, kot se radi bolj moderno izrazimo je bil pred leti zelo popularen in v središču pozornosti.
Sindikat sije v svoj program zadal nalogo, da delavcu čimbolj približa kulturo. Kot smo vsak dan potrebni malice, tako je naše telo za svoj obstanek in razvoj še kako potrebno duševne hrane. Ker poglejmo se med seboj. Vsi samo nekam hitimo, tekmujemo s časom in sami s seboj. Na cesti se skoraj ne poznamo, redki se pozdravimo. Kam to pelje? Ali smo to tisti Slovenci, ki moramo vzdržati, da nas večina ne zmelje? Takšni prav gotovo ne bomo kos nalogam, ki nas čakajo. Pred nami je namreč odločilno obdobje, čas ki ga lahko imenujemo kar reformacija in to na vseh področjih. Bodisi v naši delovni zavesti, v odnosih do dela, medsebojnih odnosih in kot najbolj poglavitno v zavesti, da smo slovenski, kulturen in deloven narod.
Pa poglejmo kako je kultura prisotna pri nas v podjetju. Kot vam je verjetno znano, pri sindikatu obstaja organ, ki se imenuje komisija za kulturo. Člani, ki nam je ta funkcija zaupana se trudimo, da bi vam to zvrst, se pravi duh po kulturi in njen sad čimbolj približali. Želimo, da sleherni član našega kolektiva okusi ta kulturni sad in pove kakšen se mu zdi ter nam sporoči, kajti le tako bomo lahko vedeli kaj vas zanima in
česa si želite. Naj vam na kratko naštejem kaj imate trenutno na razpolago.
Kot vam je znano sindikat spremlja prireditve, ki se odvijajo v bližnji okolici in na vašo željo nabavi za te predstave vstopnice, ki so občutno cenejše. V podjetju obstaja tudi potujoča knjižnica, kjer je kar lepo število knjig. O tem kako deluje knjižnica in katere knjige so vam na voljo, ste bili seznanjeni preko oglasnih desk.
Naša posebna želja pa je, da bi se med seboj čim bolj spoznali. Radi bi, da se predstavite vsi, ki se tako ali drugače ukvarjate s kulturo, ročnimi deli, glasbo, umetnostjo ali drugim konjičkom.
V Konoplanu, bi namreč uvedli rubriko, v kateri bi posameznike predstavili v sliki in besedi, ter seveda njihovega konjička. Upam, da bi bil s tem naš list bolj pester in zanimiv.
Vse, ki boste vzeli to zadevo resno in se ukvarjate s katero od zgoraj naštetih dejavnosti, vas prosimo, da to javite v kadrovski oddelek naši urednici.
Sedaj pa na kratko kaj smo letos pravzaprav že'postoriti na področju kulture. Za nami so dobri štirje meseci letošnjega leta. Če se vrnemo v zadnje decemberske dneve lanskega leta, moramo najprej omeniti akcijo, ki je po dolgih, dolgih letih spet zagledala luč življenja. To je
obisk dedka Mraza našim malčkom. Prepričan sem, da bo drugo leto spet našel pot v našo dvorano in se poveselil z našimi malčki in jih obdaril za njihovo celoletno pridnost.
V letošnjem letu pa smo se spomnili naših deklet, žena in mater ter jim pripravili skromno darilo, voščili v duhu domače glasbe in pesmi, ki so jih izvajali mali velikani Jožko, Brigita in Sašo. Zvoki glasbe in čustvenih pesmi so prav gotovo segli do srca. Pika na i pa je bil skromen, od srca dan slovenski nagelj. Drugo leto, če bomo bogatejši kot letos, pa bo mogoče drugače.
To bi bilo vse kar sem imel na srcu, da vam povem oziroma napišem.
Komisija za kulturo:
Janez Hafner
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIH
PRIMERJAVA
»Zakaj se nisi oženil, Miha?«
»Ker ne znam prave izbrati.«
»Toa pa vendar ni tako težavno!« »Je, je! Saj še krave,ki sem jo kupil, nisem prave izbral. Muhasta je. Kaj bi bila šele žena ...«
MALI OGLAS
Prodam hladilno omaro Gorenje -rabljeno 4 sezone in starejši barvni TV.
Informacije na int. 299.
Veseli obrazi naših tekmovalcev, kljub skromnim rezultatom.
MOŠKI PARI:
NOVAK Franc : SVETEC Jože — Svilanit	1610
STARE Janez : LIMONI Janez—Tosama	1573
KERČ Jože : HAFNER Marjan—Tosama	1557
MEŠANI PARI:
KERČ Joži : KERČ Jože — Tosama	1172
ŽNIDAR Mari : NOVAK Franc — Svilanit	1167
STARE Janez : CERAR Breda—Tosama	1157
Rezultati s tekmovanja:
MOŠKI POSAMEZNO:	
NOVAK Franc — Svilanit	841
STARE Janez — Tosama	831
KERČ Jože — Tosama	797
ŽENSKI PARI:
HAFNER Mojca : ŠTRUKELJ Minka—Tosama 719 KERČ Joži : CERAR Breda—Tosama	701
KOROŠEC Mojca : ŽNIDAR Mari — Svilanit 671
Podelitev pokala skupnemu zmagovalcu tekmovanja — Tosami.
MOŠKI EKIPNO: 6 X 200
TOSAMA	4668
SVILANIT	4550
INDUPLATI	4348
BORBENE IGRE:	
TOSAMA	722
SVILANIT	687
INDUPLATI	603
XXIII. regijska tekstiliada v keglanju
Kot že vrsto let do sedaj je bila tudi letos organizirana regijska tekstiliada v keglanju. Organizator letošnjega tekmovanja je bilo naše podjetje. Tekmovanje je bilo 21. aprila in je potekalo na kegljišču Repovž v Domžalah. Tekmovanja so se udeležili predstavniki Tosame, Svilanita in naši tekmovalci.
S tekmovanjem so pričele moške ekipe in sicer so tekmovali posamezno, v parih, ekipno in tudi borbenih iger ni manjkalo.
Živahneje je postalo, ko so na kegljišče prišle ženske, ki so s tekmovanjem pričele v popoldanskih urah.
Pripravi na usodni met.
ŽENSKE EKIPNO: 4 X 100
TOSAMA
SVILANIT
1420
1255
ŠENSKE POSAMEZNO:
KERČ Joži — Tosama HAFNER Mojca — Tosama ŠTRUKELJ Minka —Tosama
Sodnik pri delu.
SKUPNI ZMAGOVALEC:
TOSAMA
SVILANIT
INDUPLATI
546
444
104
(Nadaljevanje na 8. strani.)
375
374
346
Tekmovanja se je udeležilo 35 tekmovalcev. Predstavniki našega podjetja so tekmovali samo z moško ekipo, brez ženskih parov ter mešanih parov.
UVRSTITVE NAŠIH TEKMOVALCEV:
MLINARIČ Marjan	7
ZAJC Stane	15
GORJANC Andrej	16
BULIČ Miha	18
PRŠA Alojz	19
KRIŽMAN Oton	20
Andrej Gorjanc
Kolekcija šotorov in prigrad
Kot vsako leto so tudi letos v razvojnem oddelku pripravili novo kolekcijo šotorov in prigrad. Zaradi preselitve v večji prostor imajo sedaj možnost izdelke razstavljati na oddelku.
Šotore in prigrade postavljajo na oddelku sami in pri tem pazijo, da so lepo razvrščeni in napeti.
Pri oblikovanju novih modelov skušajo slediti trendom, ki se pojavlja v svetu. K novi obliki oz. izgledu šotora pripomore nova barvna kombinacija, paspule, zadrge v različnih barvah, spremembe v izdelavi oken, vrat.. . Potrebno je upoštevati, da je izdelava čim bolj enostavna, zaradi kasnejše izdelave v proizvonji.
Šotori za domači trg so popolnoma iz domačih materialov, medtem ko za šotore in prigrade za tuji trg je odvisno od posameznega naročnika. Ker smo si z kvalitetnimi izdelki pridobili zaupanje, se sedaj večina surovin naredi pri nas, razen tkanin za strehe in plastificiranih tkanin za prigrade. Izvoz šotorov je zelo pomembna naloga z.a naše podjetje. Šotori za tujega kupca se naredijo po naročilu in gre v izvoz (predvsem v Nemčijo).
Kupci se zanimajo za počitniško opremo — šotore, prigrade, pa tudi drugi izdelki gredo v promet.
Zadnje dve leti je za domači trg dobro poskrbljeno in so domačemu
kupcu na voljo vsi izdelki, ki se izdelujejo v našem podjetju.
Trendi povpraševanja so zelo različni, glede na inflacijo, ki nas je spremljala skozi leto 1989. In tako smo leto nazaj v mesecu marcu prodali kar 400 prigrad, medtem ko smo v tem letu do marca prodali samo 60 prigrad. K temu je pripomogel tudi konvertibilni dinar. Seveda bo prava slika razvidna šele po maju in juniju, ko je že čisto blizu glavne turistične sezone in takrat je največ povpraševanja po počitniški opremi.
Okvirne cene:
—	mali šotor za dve osebi od 1.520 din naprej;
—	družinski šotori za štiri osebe od 6.860 din naprej;
—	prigrade od 6.100 do približno 9.000 din.
Z Natašo Bošnjak in Anico Lajevec se je pogovarjala:
M. Jenko
NEKAJ NASVETOV ZA DELO Z LONČNICAMI IN VRTOM V MESECU MAJU
Mesec maj je tisti čas, ko lahko prinesemo iz prezimovališč lončnice za okna na balkone. Datum, ko naj bi se lotili tega opravila naj bi bil 15. maj, ko še ozračje že toliko ogreje, da ponoči ni več nevarnosti slane. Najboljše je, da izberemo dan, ko ni preveč sončno in vetrovno, da se rastline postopoma privadijo na rfoVe pogoje. Tudi na listne uši mo-
ramo biti vseskozi zelo pozorni in jih uničiti, da nam ne naredijo preveliko škodo. Gomoljaste begonije, ki jih rada napade pepelasta plesen varujemo tako, da jih že zgodaj poškropimo z Bajletonom ali Karatonom in to v 10 dnevnih presledkih. Če imamo gorenske nageljne je tudi dobro, da jih poškropimo proti boleznim. Tudi prevešajoče pelargonije bolj znane bršlinke je dobro poškropiti posebno po daljšem obdobju slabega vremena. Tudi zalivanje z Ditanom je dobrodošlo, da razkužimo koreninski sistem in ga tako
zaščitimo pred gnitjem posebno, če so zabojčki izpostavljeni dežju. Ne pozabimo na dognojevanje vseh lončnic za okna in balkone s tekočimi gnojili za rast in cvetenje. Učinek gnojenja je najboljši takrat, ko je zemlja vlažna.
Sedaj je čas, da posadimo na prosto odcvetele čebulice amarelisa ter škrnicla, v dobro gnojeno zemljo, da se bodo čez leto nabrale dovolj moči za zimsko cvetenje.
Tudi azeleje in kamelije posadimo in vkopljemo v zemljo pod kakšno drevo ali grm, da so zaščitene pred
močnim soncem.
Ta mesec sadimo na prosto tudi vse čebulice gladijol in dalij. Enoletnice, ki smo jih že prej posajali v zabojčke ali tople grede presadimo sedaj na stalno mesto, pa naj bo za rezanje ali okras. S tako pestro paleto barv nas bodo razveseljevale tja do prvih jesenskih slan.
Trato kosimo vsakih 10 dni, pospravimo jo naslednji dan, ko že oveni. Suha trava se hitreje kompostira na kompostu kot sveža. Skoraj vse kosilnice imajo za regulacijo višine odkosa več stopenj. Dobro je da vemo, da v obdobju, ko ima zemlja dovolj vlage kosimo nižje, v sušnem obdobju pa višje.
Na zelenjavni vrt sadimo po 15. maja paradižnik in papriko. Teden prej pa lahko sadimo seme fižola, kumar ter jedilnih buč. Za vse te rastline, ki so zelo občutljive na nizke temperature je priporočljivo, da se čez noč pokrijejo.
Če bomo posvečali našemu rastlinskemu svetu več pozornosti, bomo lahko pričakovali ali dobili v zameno za naš trud in delo lep pridelek.
Marjan Pipan
f***********************
RAVNAJMO SE PO LUNI
Ljudje, ki se strokovno ukvarjajo z vrtnarjenjem sicer ne polagajo tolikšne pozornosti na luno — dvomim, da bi na kakšnem kmetijskem posestvu gledali na lunin koledar, ko sejejo ali sadijo zato pa toliko večji pomen dajejo luni ljudje, ki se z vrtom in kmetovanjem ukvarjajo s srcem.
Pri nas zadnja leta izhaja za vsako leto posebej vrtni koledar, a težko je loviti kar naprej dneve, kdaj je dobro sajenje tega, kdaj onega in gledati v nebo, kakšna luna je. Dovolj je, če si zapomnimo nekaj osnovnih pravil. OB MLAJU, ko lune ne vidimo, ne smemo sejati, saditi ali obrezovati. OB PRVEM KRAJCU, ki pride za mlajem, ko se luna začne kazati, se debeliti in nastaja črka »D«, pravimo, da je mlada luna. To je čas za sejanje in sajenje rastlin, pri katerih uporabljamo predvsem liste. To velja torej za solato, radič, špinačo, blitvo in podobno. Ne smemo pa ob mladi luni oz. prvem krajcu sejati in saditi rastlin, od katerih so uporabni predvsem plodovi in korenine, kajti »vse bo ušlo v liste«, kot radi pravimo.
Iz mlade lune oziroma prvega krajca zraste POLNA LUNA ali ŠČIP. Z njim se začne starati in na koncu ostale le črka »C«. Pravimo, da LUNA »ČRKUJE«. Tedaj je čas za sejanje in sajenje plodovk in korenovk, kot so paradižnik, fižol, grah, paprika, jajčevci, korenje, čebula in podobno. Poznavalci pravijo, da korenovke, čebulice in gomoljnice sicer lahko sadimo ves čas, a čebula nam bo spomladi dalj časa zdržala, ne »rasla«, če jo bomo sadili ob STARI LUNI. Enako velja za krompir. Tudi obrezovati je treba ob stari luni, če hočemo, da drevo ne bo delalo le vej in bo dobro rodilo. Še celo tako pravijo, da je tudi drevo treba posekati ob stari luni, če hočemo, da drevo ne bo trohnelo. Stari ljudje že vedo! Zgornje napotke smo vzeli iz Naše žene.
REPUBLIŠKI ELEKTROENERGETSKI INŠPEKTOR V NAŠEM PODJETJU
V prejšnjem mesecu nas je obiskal republiški elektroenergetski inšpektor Dragojevič. Z vodjem vzdrževanja Viktorjem Marinškom in referentom za varstvo pri delu Darkom Zupanom smo se najprej sestali v sejni sobi na krajši sestanek in se dogovorili, kako naj poteka inšpekcijski pregled. Toda ker sta imela Marinšek in Zupan druge obveznosti smo sklenili, da z inšpektorjem sama pregledava posamezne oddelke.
Inšpektor se je odločil za pregled v barvarni, tkalnici, garaži, skladiščih preje ter mazil, predilnici in kptlarni. Po ogledih vseh omenjenih obratov je bil prijetno presenečen nad splošno urejenostjo tovarne. Toda še vedno je našel pomanjkljivosti, toda ne z urejenostjo, pač pa iz predpisov za varstvo, kateri pa se nanašajo tudi na obdobje zadnjih petih let.
1.	Podati meritve upornosti stre-lovodne instalacije in meritve impe-danc okvarnih zank strojev.
2.	Narediti interni pravilnik, ki se nanaša na ukrepe s katerima se preprečuje možnost eksplozije.
3.	Narediti strelovodno instalacijo strelovodnih objektov garaže in skladišča preje ter strelovodno instalacijo ostalih objektov, jih pregledati in urediti skladno s predpisi.
4.	Lakiranje v sedanji lakirnici (objekt garaže) ni dovoljeno do nadaljnega. Električno instalacijo in ventilacijo urediti skladno s predpisi.
5.	Razdelilne omarice urediti skladno s predpisi (označbe, enopolne sheme dejanskega stanja). Dostop do le-teh mora biti prost —ograje.
6.	Vtičnice nad 16A uklapljati v breznapetostnem stanju. Poleg le-teh namestiti opozorilo, ki se na to nanaša.
7.	V prostoru trafo postaje ni dovoljeno prosto skladiščenje materiala v odgovarjajoči omari.
8.	Pod vse kondenzatorje kopenza-cijskih naprav, kateri vsebujejo PCB namestiti lovilne posode. Na vratih kopenzacijskih naprav ali v njihovi bližini nalepiti opozorilo — pozor škodljive snovi ASKARELI.
9.	Izvesti blokade pasovnega delovanja strojev po povratku omrežne napetosti.
10.	Zaščititi vsa mesta kjer obstaja nevarnost dotika delov pod napetostjo. Po končanem pregledu je bil sestavljen zapisnik ob prisotnosti vseh članov ter podan rok za odpravo omenjenih pomanjkljivosti do 21. 12. 1990.
Ker pa je rok za odpravo vseh pomanjkljivosti izredno kratek, sva se z Merinškom odločila, da takoj pričnemo z delom, saj imamo še čas, ker nismo pričeli z deli na ŠD -90.
Še poseben problem pa so ugotovitve pod točko 6. in 10. Te pomanjkljivosti lahko odpravljamo le, ko izklopimo električno omrežje, saj je pri delih pod napetostjo že prišlo do manjše nesreče, katera pa bi bila lahko katastrofalna.
Ker pa je točka 6 vezana na ogromne finančne izdatke, saj bi izvedba stala do 250.000 KD smo se odločili da obnovimo in vgradimo vsa stara avtomatska stikala, katere je dal shranjevati še bivši vodja Slabe. Tako da bomo samo z obnovo le-teh privarčevali čez 150.000 KD.
O nadaljnjih delih bom pa še poročal.
Lončar
IPI PREJICA
Že dalj časa se v našem podjetju uveljavlja pravilo, da je potrebno varčevati. Toda to popolnoma ne drži, kajti na odlagališču odpadkov se je našla polna vrečka čipk raznih barv, dolžine okoli enega metra, pa tudi večji kosi so se našli med njimi. Najditelje zanima ali ni možno poiskati rešitve, da bi se čipke uporabile za manjše prtičke in tudi za večje prte. Res pa je, da je delo malo bolj zamudno, ker je potrebno konce zašiti, toda če se varčuje naj se tudi pri čipkah.
KJE BRALCI DOBIJO KNJIGE
Prosti čas
Stik marsikoga izmed nas s knjigo je nekaj vedno navzočega, prvinskega, zraščenega z našim obstojem in delom, tako da smo kar močno presenečeni in začudeni, če vedno in povsod ni tako. Zato ni prav nič prijetno opozorilo, da je kar dosti ljudi, ki jim knjiga ni vsakdanji kruh in ki ne vedo, kaj bi z njo počeli.
Izraz PROSTI ČAS pomeni tisto količino časa, ki ga dobimo, če odštejemo čas, potreben za delo na delovnem mestu in za spanje. Prosti čas je skupek dejavnosti, ki se jim posameznik lahko po svoji volji popolnoma izroči, bodisi da počiva ali se zabava, bodisi da zvišuje raven svoje obveščenosti ali svojo izobrazbo, bodisi da se prostovoljno družbeno angažira ali da uresničuje svojo svobodno ustvarjalno sposobnot, in sicer potem, ko se je osvobodil svojih poklicnih, družinskih ali družbenih obveznosti. Očitna je težnja, da bi prosti čas postal izredno pomembna sestavina pri oblikovanju človekove osebnosti. Prosti čas naj bi bil sooblikovalec harmonične in vsestranske človekove osebnosti. V okviru prostega časa ima pomembno mesto z ukvarjanjem kot zadovoljevanjem človekovih potreb po kulturno — umetniških vrednotah. Ena od temeljnih vprašanj sodobnega časa in kulture je, »kako najti smisel prostega časa, da to ne bi postal mrtvi čas«. To pa je hkrati iskanje novega načina človekove samopotrditve, iskanje možnosti za osvobajanje ustvarjalnih sposobnosti vseh družbenih slojev«. Prosti čas si lahko zapolnimo z branjem leposlovnih in drugih knjig, počitkom, gledanjem televizije, branjem časopisov in revij, poslušanjem radia, z dodatnim delom (zaslužkom), športom, ogledom likovnih razstav, gledaliških predstav, koncertov, z gospodinjstvom, varstvom otrok, z dodatnim študijem, lovom, ribolovom, planinarjenjem, igranjem v dramskih skupinah, v orkestru, petjem, slikanjem, zbiranjem znamk, drugi »konjički«, z delom v družbenopolitičnih organizacijah, modelarstvom, z radiotehniko ...
BRANJE KNJIG
Na Slovenskem je dokaj razširjeno mnenje, da kar dosti beremo, da je odnos do knjige dober, da imamo Slovenci že po izročilu spoštovanje
in knjiga
in veselje do knjige. Potrebe po branju in bralne navade so pri mladih znatno močneje razvite, kot pa jih je mogoče opaziti pozneje pri odraslih. Pri mnogih odraslih potrebe zamirajo oziroma, ki ovirajo ali celo onemogočajo nadaljnje razvijanje. To se tem lažje zgodi pri tistih, pri katerih potreba ni bila dovolj zakoreninjena in ni postala sestavina osebnosti.
Motivacija, zakaj nekdo posega po knjigi, je lahko različna in se tudi spreminja. Močno zakoreninjena potreba po branju bo v glavnem vedno živa, spreminjali pa se bosta njena moč in živost, prav tako se bodo lahko spremenile želje glede na vsebino in zvrst branja. Na potrebo po branju vplivajo najrazličnejše okoliščine in spremembe v človeku. Res pa je, da stalno spodbujanje potrebe, predvsem redno branje, bistveno prispeva, da ostaja prebujena potreba približno na isti ravni moči, pa čeprav je bralcu bližje zdaj eno, zdaj drugo vsebinsko področje.
Kaj najraje beremo je odvisno od različnosti okusov in nagnjenj v zvezi s knjigo. Na voljo imamo več vrst knjig: zgodovinske romane; prozna dela (starejše slovenske književnosti; svetovnih klasikov, sodobnih tujih pisateljev); kriminalke; pustolovske romane; dela z vojno tematiko; poljubnoznanstvena literatura, potopisi, knjige o vrtnarstvu, cvetlicah, o urejanju domačega okolja; humoristično - satirična dela; pesmi, znanstvena fantastika, knjige o športu, dela s področja filozofije.
Mogoče je trditi, da nebranje knjig še ne pomeni, da posamezniki ne berejo prav ničesar, čeprav je med branjem enega in drugega pomembna razlika. Vemo, da prehod od branja izključno časnika in revij (mišljene so samo zabavne in družinske, ne leposlovne in strokovne) v večini primerov ni lahek, vendar se vseeno zdi, daje v tem kol, ki se lahko razraste v branje knjižnih del. Branje knjig namreč terja več napora, večjo zbranost, ustrezno razgledanost in nenazadnje tudi več časa. Bolj pogosta pa je veriptno možnost, da se s prebiranjem časnikov in revij (zlasti zabavnih) zadovoljijo vse potrebe po branju.
Na prvi pogled ne preveč zapleteno vprašanje, dobi kaj hitro odgovor, češ kupijo jih ali pa si jih izposodijo, dobijo jih za darilo ali pa sežejo po knjigah v domači knjižnici. Temu kaj posebnega res ne bi kazalo dodajati, če se mnogokrat pri tem ne bi zapletlo in če ne bi bilo na tej poti kar precej ovir, ki večkrat, če že ne onemogočajo, pa vsaj otežujejo bralcem pot do knjig.
V našem podjetju smo to pot našim bralcem skrajšali, s strokovno potujočo knjižnico. V to brezplačno knjižnico se lahko vključi vsak zainteresirani delavec podjetja. Zato bralci —pridite knjige vas čakajo!
Urednica Konoplana in strok, knjižnice: Melita Jenko
RAZMIŠLJANJE
Gledam brezo, ki je ozelenela in gledam ptice, ki posedajo po vejah in razmišljam o človeških mejah — in mislim: kdaj naša srca bodo
ozelenela?
Sama skozi okno gledam to brezo, ptice in oblačen dan; moj nasmeh pred tujci je zlagan — tega z bolečino se zavedam.
Bojim noči se in bojim se sonca bojim ljudi se in samote tudi, bojim se vsega, kar ta svet mi nudi — maj razočaranj je brez konca.
A vendar ti prišel si v to praznino kot vedel bi, da duša moja potrebuje nekoga, ki z njo prave sanje snuje — boš srečo mi prinesel ali spet le
bolečino? Katarina Letnar
★ ★ ★
DARILO
Želim si darila,
dragocenega darila, ki nič ne stane.
Le lepo besedo želim za darilo, besedo vzpodbude s svojo toplino.
Denarja ni treba za tako darilo, pa vendar tako ga težko je dobiti, zato, če dobim ga, se dobro zavedam, da moram ga vedno globoko ceniti.
Danica Bleje
Postali smo
TONČKI!
31. 5. se bo upokojila TONČKA ŠARC iz tkalnice, za katero so njeni sodelavci insodelavke sestavili naslednjo pesmico:
Marsikatera grenka solza iz očesa bo kanila, ko se draga Tončka ti od nas boš poslovila.
Vsa ta leta dobra si sodelavka bila in res nam je iskreno Žal, ker boš zdaj odšla.
Radi smo imeli tvoja nasmejana lica, res bila si prava — smeha ti kraljica.
Zahvaljujemo se ti za vsa ta leta, ki si tukaj jih pustila in upamo, da nikdar ti ne boš jih pozabila.
Ko doma ostaneš glej, da srečna boš in zdrava, a na prvem mestu naj ti vedno bo zabava.
Skozi njene roke šlo nedoločljivo število nasnovanih osnov
Z beneficirano delovno dobo se bo 31. maja nabralo dovolj let za upokojitev STANKI GOLOB iz pripravljalnice.
Kot 15-letno dekle se je zaposlila leta 1959 v Induplati in pričela delati v pripravljalnici. Na začetku je bila bolj v vlogi rezervne delovne sile, tako, da je spoznala vsa dela v pripravljalnici. Kasneje je delala na previjalnem stroju, pa tudi za tkalnico je poskrbela, da ni trpela zaradi pomanjkanja votka. Zadnjih 20 let je snovala na angleškem snovalu. Tako, da je skozi njene roke šlo nedoločljivo število nasnovanih osnov.
Stanka je povedala, da je rada hodila na delo, saj se je tako s sode-
upokojenci
Stanka GOLOB
lavkami kot mojstri vedno dobro razumela.
Sogovornica se v Induplati ni zadovoljila samo z delom, pač pa je bila tudi članica sindikata.
Saj, ko bo šla v pokoj se bo posvetila manjši kmetiji, ki jo ima v Preserjah. Tako bo življenje zanjo malo manj naporno, saj ji ni potrebno več hiteti na delo in bo v miru opravljala kmečka ter gospodinjska dela.
V pokoj odhaja z veseljem
V Preserjah v Tovarniški ulici stanuje PAVLA ŠTEBAL, ki bo po 35 letih delovne dobe v našem podjetju, 31. maja odšla v pokoj.
Kot 17-letno dekle je prišla leta 1957 v Induplati in začela delati v tkalnici. Delo tkalke jo je veselilo, posebno rada je tkala, če so bili stroji točno naravnani in da se material ni preveč trgal. Delala je tudi na nočni izmeni, vendar je to z lahkoto opravljala, ker je bila mlada in zdrava. Z dobrim materialom si lahko dosegel normo in tudi presegel, če pa je bilo veliko pretrgov, je bilo to nemogoče oz. zelo težko preseči. Na ropot seje hitro privadila in jo pri delu ni motil.
Ker pri tem delu zelo trpijo noge, je morala tudi ona zaradi bolečin v nogah po 15 letih spremeniti delovno mesto in odditi v čistilnico blaga, kjer je ostala vse do upokojitve.
Jeseni seje začelo delati na tem, da bi se za predeče in tkalke uveljavila beneficirana delovna doba. Zelo seje razveselila, ko so ji v kadrovski službi povedali, da gre lahko v pokoj.
Upokojeniške dni bo preživljala tako, da bo gospodinjska dela opravljala bolj umirjeno, urejala vrt okoli hiše ter pazila na vnučko. Da pa ne
bo vseskozi samo delala, si bo vzela tudi čas za hojo v planine.
Še vedno pa bo rada prišla med sodelavke, saj so se vedno dobro razumele.
Pavla ŠTEBAL in Zalka KOROŠEC
Veselje do tkanja
ZALKA KOROŠEC je prišla v naše podjetje leta 1957 in mu ostala zvesta vse do današnjih dni, ko odhaja s polno delovno dobo v pokoj.
Njeno delo se je začelo v tkalnici. Vsa dela, ki jih je morala opravljati tkalka je z veseljem izvrševala. Čeprav je bila pot iz Gradišč, ki jo je prevozila s kolesom dolga, je ni bilo nikoli težko prevoziti, saj je rada hodila na delo, poleg tega pa je bila še mlada. Ko se je poročila je prišla na Vir in pot se ji je znatno zmanjšala.
V tkalnici jo je motil sa'mo hrup, kajti takrat še ni bilo zaščitnih slušalk ali zamaškov in ropot ji je povzročil manjšo okvaro sluha. Toda to ni bilo najhuje, pač pa operacija, ki jo je prestala pred 18-mi leti in zaradi katere je morala zamenjati tkalnico s čistilnico blaga. Dela se je hitro privadila in mu ostala zvesta vse do dne, ko se je upokojila.
Spominja se, da se je nekoč tkalo vojaško platno pri katerem se je dvigal prah. Zaradi prahu je veliko noči prebedela, ker jo je napadel kašelj in se ni in ni morala odkašljati.
Sedaj, ko bo v pokoju bodo dnevi manj naporni in se bo tako lahko z večjim veseljem lotila vsakodnevnih opravil, ki jih ima ženska in ji pri tem ne bo potrebno hiteti. Dopoldneve pa ji bo zapolnila tudi mala vnučka, ki ji ne bo potrebno več vstajati sredi noči in hoditi v varstvo, saj bo nanjo pazila mama Zalka.
Starostno upokojitev dosegla v Induplati
Ljudmila Tavčar bo 1. 6. 1990 dopolnila 28 let in 6 mesecev delovne dobe. Rojena je v Dobrem polju na Dlenjskem. Kot najstarejša hči kmečke družine je morala poprijeti za vsa kmečka opravila, zato se je tudi kasneje zaposlila. Njena prva zaposlitev je bila v Opekarni Vodice, kasneje pa v Rašici, skupaj približno 10 let. Po poroki je prišla v Domžale in prekinila delovno razmerje za 4 leta, kajti imela je majhne otroke in je morala skrbeti zanje.
Leta 1972 se je zaposlila v Induplati in je bila razporejena v konfekcijo v Jaršah, kasneje je bila prerazporejena v konfekcijo Mengeš. V konfekciji je opravljala vsa ročna dela. Kasneje je ponovno prišla nazaj v Jarše, toda to pot v čistilnico blaga, kjer je čistila in šivala kose blaga.
Najbolj zahtevno delo, kar jih je opravljala, se ji zdi živanje in čiščenje blaga. Tu trpijo noge, roke in oči. Posebno, hudo je, če dobiš kos blaga črne barve, pri katerem oči grozno trpijo. Čeprav je minilo nekaj let, se dobro spominja, da so pred leti čistile črne kose, v katerih je bilo za-tkano polno drobnih belih nitk, katere so morale očistiti. To delo je bilo zelo nehvaležno, četudi si delal in delal, nisi imel nič pokazati.
Toda tudi to je prestala, saj je s pomočjo sodelavk, s katerimi se je vedno dobro razumela, tako v konfekciji kot v čistilnici blaga, vse minilo. Poleg svojega dela, ki ga je opravljala, je včasih prišla na vrsto za pometanje in pomivanje tal v prostoru. Saj je čistilnica blaga znana po čistoči, čeprav je delo takšno, pri katerem je veliko odpadnih nitk.
Ljudmili doma ne bo dolgčas. Najbrž bo tudi ona ena izmed tistih upokojencev, ki pravijo: nimam časa, preveč sem zaposlena! Kajti pri hiši ima tudi vrt, kateremu bo »posvečala večjo pozornost in bo poskušala pridelati čimveč za gospodinjstvo, saj je zaradi nizkih pokojnin življenje precej drago.
Nikoli pa ne bo pozabila sodelavk in se bo še kdaj oglasila pri njih.
Upokojitev dosegla na snovalu -HACOBA
Sl. junijem se bo upokojila pridna, marljiva delavka TONČKA CERAR iz pripravljalnice, doma iz Dol pri Moravčah.
Leta 1959 je prvič prestopila prag našega podjetja. Njeno delo se je začelo med ropotajočimi stroji v tkalnici. Čez pol leta je bila premeščena v pripravljalnico, kjer je 10 let previjala na previjalnem stroju Muller, vršila je tudi natike za snovalo. Kot zadnje delo, ki ga je opravljala je bilo snovanje na najnovejšem snovalu v pripravljalnici - Hacoba. Delo snovalke jo je že od vsega začetka veselilo, čeprav je bilo zelo zahtevno. Manjša nepazljivost, lahko uniči cel valj osnove. Pazljiva je morala biti že pri samem začetku, natiku navitkov, da ni prišlo do kakšne zamenjave partij. Vsaka nit, ki seje pri snovanju pretrgala je bilo potrebno povezati. Ko pa so bili vsi pasovi nasnovani, jih je bilo potrebno previti na osnovni valj. Od tu naprej gre osnova v tkalnico, kjer se vrši nadaljna priprava osnove za tkanje.
Z upokojitvijo še ni računala, saj ima le 31 let delovne dobe, ker pa se
za vsa dela, ki jih je opravljala uveljavlja beneficirana delovna doba, bo dopolnila kar 36 let. Zato še ni imela veliko časa za razmišljanje, kaj bo delala, ko se ji bo tempo življenja čisto spremenilo. Sogovornica pravi, da ji dolgčas ne bo nikoli, saj ima vedno dovolj dela. Razlika bo le v tem, da ji ne bo potrebno hiteti na avtobus in v službo.
Sedaj ji bo ostajal čas tudi za krajše sprehode
Z beneficirano delovno dobo bo 1. 6. 1990 odšla v pokoj naša delavka KAROLINA DOLHAR, rojena 30. junija 1940.
Njeno delo seje odvijalo v tkalnici, kjer je opravljala dela tkalke. 1958 je začela v zgornji tkalnici, kasneje v spodnji tkalnici, nazadnje pa v ATR tkalnici. Tudi nočne izmene ji niso ušle, saj so se v tkalnici vršile menjave starih strojev z novimi in tako so tkalke iz ATR tkalnice morale začasno delati v spodnji tkalnici. Kar 3 leta je opravljala dva različna dela v enem dnevu. Štiri ure je čistila cevke, preostale štiri ure pa tkalnico. In nazadnje ostala pri čiščenju tkalnice. Kot vemo je delo čistilke zelo nizko ocenjeno, toda Karolina pravi, da zaradi tega ni bila nikoli zapostavljena.
Zaradi bolezni je pred dvema letoma zaprosila za premestitev na drugo delovno mesto. To prošnjo so ji ugodili ter premestili v vzdrževanje za čistilko.
Tako delo tkalke kot čistilke je vedno rada opravljala, saj so ji pri tem pomagali tudi sodelavci s katerimi se je vedno dobro razumela.
Nekaj časa po upokojitvi bo najbrž Karolini doma dolgčas, malo po delu, predvsem pa po sodelavcih. Toda z gospodinjenjem doma in s krajšimi sprehodi bo ta dolgčas izpodrinila. In če ji bo zdravje dopuščalo se bo tudi srečanja z upokojenci rada udeleževala.
V pripravljalnici bodo ostali brez delavke z vedno nasmejanim obrazom
ELZI HRIBAR se bo v Induplati iztekel čas za upokojitev 1. 6. 1990.
Takoj po končani osnovni šoli, stara komaj 14 let in pol se je leta 1958 zaposlila na Ko lovcu, kot sezonska delavka. Njeno delo je bilo naporno, saj je delala z lesom, ki ga je bilo potrebno meriti, povezovati ... Z 18. leti pa je prišla v Induplati in je bila razporejena v pripravljalnico na previjanje lanu. Na to delo ima neprijetne spomine, kajti lan ima zelo neprijeten vonj in tako si bil prisiljen vdihovati ta vonj, poleg tega pa si bil še prašen. Po 10 letih je delala nekaj časa pri štrenah, kasneje pa je prišla do saškega snovala , na katerem je ostala vse do upokojitve.
Za nagrado za 30 let delovne dobe je šla skupaj s sodelavko Emo za 7 dni v Umag, in zanjo je bil to najlepši spomin, ki se ga še vedno rada spominja.
V službo je rada prihajala, saj jo je delo, ki ga je opravljala veselilo. Vedno je bila nasmejana in s svojo prijaznostjo je vlivala vedrino v vse, ki smo jo srečali.
Upokojitve se že veseli, saj ji bo tako ostajalo več časa, ki ga bo poskušala čimbolj zapolniti z izleti po naši deželi, pa tudi mejo bo kdaj pa kdaj prestopila. Njeno glavno opravilo bo še vedno gospodinjstvo, vrt, pa vnuček, ki ji bo kdaj pa kdaj krajšal čas in jo ohranjal mladostno.
Elza HRIBAR
V ŠOLI
Učitelj: »Kako dolgo ostane ovčje meso sveže?«
Učenec: »Najdlje ostane sveže, če pustimo ovco živeti.«
Prosti čas bi rada zapolnila z izleti
Antonija Farkaš bo 1. 6. 1990 dopolnila 20 let delovi.e dobe. Z delom je začela v Zdravstveni menzi v Ljubljani. Po poroki je ostala doma in pazila na svoje otroke, kajti v času, ko je imela majhne otroke, je bilo težko za varstvo. Ko pa so otroci zrasli, se je leta 1975 zaposlila v Induplati, kjer je pet let delala v barvarni, nadaljnjih pet let je navijala bale, zadnjih pet let pa je v kleti pazila na vodo. V barvarni potrebujejo mehko vodo, zato je potrebna stalna kontrola. K njenemu delu sodi celotna kontrola v kleti.
Sogovornica se v Induplati ni zadovoljevala samo z delom, za katerega je bila določena, temveč je bila vseskozi aktivna. Bila je članica v sindikatu, delavskemu svetu in v disciplinski komisiji.
Vsa dela, ki jih je opravljala, je delala z veseljem, čeprav ni bilo vedno z »rožicami postlano«. Delo, ki ga je opravljala zadnja leta, ni bilo težko, na začetku jo je motil hrup, kasneje pa se je privadila nanj.
S plačo ni bila vedno zadovoljna, saj je včasih bilo kljub varčnosti težko preživeti mesec.
■
Farkaševa pravi, da ji po upokojitvi doma ne bo dolgčas, saj ima vedno dovolj dela, pletenje pa ji bo krajšalo čas. Lansko leto sta s sodelavko Alenko preživeli maja nekaj nepozabnih dni na Ohridu. Zato si želi zapolniti' prosti čfas s podobnimi izleti.
Z veseljem se bo udeleževala vseh proslav oziroma zabav, ki so namenjene upokojencem, saj bo tam srečala tudi druge sodelavce, saj se je z vsemi dobro razumela.
RODILI SO SE:
1. ALEŠ Marjeti iz uprave, hči SAŠA,
2.	KUHAR Božu in Marinki iz konfekcije v Mokronogu, sin JANEZ.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame
Dane LAMBERŠEK
se iskreno zahvaljujemo kolektivu podjetja Induplati in sostanovalcem na Tovarniški ul. 57, za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja.
hčerka Nives z družino
Zahvaljujem se tov. Testenovi, Šimenčevi in Jeranovi iz oplemenitilnice za prijeten obisk na domu v času moje bolniške.
Alojz Arnuš
BISKVITNA ROLADA
Za pekač, ki ga ima vsaka pečica potrebujemo:
5 jajc
20 dag sladkorja 20 dag moke
1 pecilni in limonino lupino
Najprej naredimo iz beljakov sneg, dodamo sladkor in naribano limonino lupino. Primešamo moko s pecilnim praškom. Testo vlijemo v pomaščen pekač in pečemo pri 200 °C največ 10 minut. Še toplo testo damo na mokro kuhinjsko krpo, ki jo predhodno potresemo s sladkorjem in zavijemo v rolado. Ohlajeno odvijemo in namažemo z marmelado ali pudingom ter ponovno zavijemo. Po vrhu posujemo s sladkorjem.
DU - Oač.MAT.KNJ.DOMŽALE KOL GOVORKA UL.6 61230 DOMŽALE
VSTOPI:
	~j.r*		JUGOSLAVIJA nn-n &
i kadrovske $lužbe J poštni predal 1 lo	y			~jy: j.1 " \A! ,1.
OSEBNI DOHODKI V MARCU 1990

1.	NARAT Dušan, ključavničar v vzdrževanju, iz JLA, 2. 4. 1990,
2.	IGLIČ Robert, delavec na pripravi ogrodij v kovinskih konstr., 2. 4. 1990,
3.	GALUN Stanislav, delavec v ce-radnem oddelku, 2. 4. 1990.
IZSTOPI:
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred	Skupaj DO
do 2.660,00	57
2.660,01 — 3.000,00	89
3.000,01 — 3.400,00	164
3.400,01 — 3.800,00	142
3.800,01 — 4.200,00	130
4.200,01 — 4.600,00	79
4.600,01 — 5.000,00	49
5.000,01 — 5.400,00	32
5.400,01 — 5.800,00	31
5.800,01 — 6.200,00	20
6.200,01 — 6.600,00	8
6.600,01 — 7.000,00	12
7.000,01 	7.400,00	8
7.400,01 — 7.800,00	7
nad 7.800,00	17
Zaposleni s 160 — 200 urami	845
Zaposleni z manj kot 160 urami	73
Zaposleni z več kot 200 urami	21
Zaposleni brez obračuna OD	40
Skupaj število zaposlenih	979
Najnižji OD	2.183,50
Najvišji OD	10.949,90
Povprečni OD	3.999,70
Vrednost točke je v marcu znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 2.183,50 din je prejela delavska s 85,3-odstotnim doseganjem norme.
1.	ŽABNIKAR Ksenja, mojster v konfekciji šotorov Radomlje, 23. 4. 1990, sporazumno,
2.	GRILJ Mojca, šivilja — šotori v konf. posebnih šotorov Radomlje, 18.4. 1990, sporazumno,
3.	GROŠELJ Ljudmila, ročno in strojno vezanje v tkalnici, 30. 4. 1990, upokojena,
4.	ISKRA Ana, preddelavka vtkal-niči, 30. 4. 1990, upokojena,
5.	BARTELJ Slavka, mojster \ konfekciji v Mokronogu, 30. 4. 1990, upokojena,
6.	RODE Nace, šofer v upravi, 15.
4.	1990, upokojen,
7.	PETERKA Helena, delavka \ konfekciji Peče, 18. 4. 1990, upokojena.
NATAKARSKA
»Natakar, ta piščanec ima eno nogo krajšo.«
»Ga nameravate pojesti ali plesal i z njim?«
BOLNIŠKI IZOSTANKI V MARCU 1990
Oddelek	Štev.	Bolezen v %	Poškodba na delu v %	Poškodba na poti v %	Pošk. izven dela v %	Nega druž. člana v %	Spremstvo v%	Red. in pod por. dop. \ "o	Skupaj v%	Izpadle
Proizvodnja tkanin	474	4.71	0,35	0,21	0,49	0,79	0,08	3,47	10,10	8.800
Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče	202	8,18						1,57	0,09	1,98	11,82	4.396
Konfekcija Mokronog	78	4,45				0,39	0,11	11,54	16,49	2.366
Uprava	160	2.62	—	—	1,88	Ul	0,05	2,04	7.70	2.268
Maloprodaja	29	1,33	—	—	—	1,61	0,15	—	3,09	169
Restavracija	21	2,65							2,65	105
Povprečno zaposlenih za DO: Zaposlenih
964 delavcev
Izostanki zaradi bolezni	4,92	%
Izostanki zaradi nesreče
pri delu	0,17%
Izostanki zaradi poškodbe
na poti	0,10	%
Izostanki zaradi poškodbe
izven dela	0,55	%
Izostanki zaradi nege	0,98	%
Izostanki zaradi spremstva	0,08	%
Izostanki zaradi por. in
pos. por. dopusta	3,39	%
Skupaj:	10,19 %
Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna inodgovoma urednica ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije RS, št. 421-1-72, od dne 8. 4. 1974.