Natisov 15.000. „fiuij«rc" izhaj* vsaki prek, datiran % dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-■tro-Ogrsko: za celo ltto 3 krone, za pol in Jeirt leta razmerno; u Nemčijo stane za ce^o leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; ix drugo inozemstvo se raiuni naročnino z ozi-rotn na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne ttevilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata t Ptaju, gledališko poslopje štev. S. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inserator) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za •/* strani K 16, za % strani K 8, za >/i. strani K 4, za V11 strani K 2, za >/M strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 8. V Ptuju v nedeljo dne 23. februarja 1908. IX. letnik. 6 . H . 13 ier) I . 8 • ? - 5i! zaJn i. m že zaH v! Polom za polomom. Prvaki imajo smolo. Vedno napadajo vzorno gospodarstvo naprednih mož s strupenimi lažmi, sami pa hitijo od poloma do poloma.. . L9 naštejmo par večjih teh polomov! Tu imamo naj-prte veliko tatvino prvaškega žapana na Turškem vrha, ki se je zgodila lani. Potem pride konkurz prvaškega Vošnjaka v Šoštanja in naval za svije denarje skrbnega Ijndgtva na tamošnjo posojilnico. Komaj M je javnost ponehala s to šoštanjsko gnilobo pečali, ko je prišlo že poročilo o prvaŠkem po-neverjenju pri bolniški blagajni vLjutomerju. In par dni pozneje smo že začnli glas o velikanskem Škandalu v sv. Jakobu v Rožni dolini, kjer se gre tudi za tisočake ljudskega denarja ... In to so le večji, posebDO razbar-ljivi slučaji! Primanjkuje nam prostora, da bi se pečali še z malimi »ličnimi dogodki. Mi gotovo nismo mnenja, da bo vsi voditelji prvaških strank krivi teh zločinov. Nasprotniki sicer delajo tako in naj se zgodi že kar hoče, vedno delajo .Štajerca" za to odgovornega. Hi bi zdaj tudi lahko rekli: pometajte pred vašimi durmi! Ali nekaj je gotovo: ti prvaški polomi so na vsak način doka«, da je prvaštvo nezmožno za vsako resno gospodarsko delo. Ko bi modri župnik Ražun svojemu prijateljčku Kobentarju mesto politike sedmo božjo zapoved razlagal, bi bilo bolje za občinsko in posojilniško blagajno v sv. Jakobu. Šoštanjski VoŠDJak bi nikdar ne mogel toliko dolgov na drug h troške napraviti, ko bi mu prvaSki odborniki naravnost tuji denar ne ponujali. In ljutomerski prvaški bolniški blagajnik je vendar 16 let svoje „špase" uganjal, biez da bi mu nezmožni odborniki malo na prste gledali . . . Ja, gospodje ali ne čutite odgovornosti, ki jo imate kot odborniki, načelniki, župani in nadzorniki? Ali ste vse to le za parado? Ako ste nezmožni, ako ste za nič, potem si nabasajte pipico tobaka in ostanite za pečjo! Brezvestno pa je, da se pustite voliti v tako važne zaatope in odbore, potem pa spite . . . Ali ne samo na tem polju, tudi drugje korakajo prvaki od poloma do poloma. Vsa njih politika je izraz breznačelnosti. Kako se n. p. zdaj repenčijo zaradi zadnjih sodnijskih imenovanj, kakor da bi bila to najvažnejša zadeva za slovenski narod! Za gospodarsko delo pa se ne briga živa duša! Od poloma do poloma hitijo. Dobro! čimveč teh malih zdaj že vsakdanjih polomov, tempreje pride velika katastrofa, ki bode pomedla z vlado teh nezmožnih ljudi. Kmet bode s trdo pestjo med prvaštvom zadnji polom napravil! Politični pregled. Pogodba s Srbijo, — kmetje zopet oškodovani ! Komaj je fabricirala državna zbornica tisto nesrečno avstro-ogrsko pogodbo, ki jemlje vsako leto milijone in milijone iz avstrijskih žepov, — ko se že poroča, da je vlada i z g o-tovila trgovsko pogodbo s Srbijo. Kakor znano, je stala naša država s Srbijo od 1. 1906 sem v gospodarskem boju, meje so bile zaprte za srbski izvoz živine. Srbi so se na vse načine tiudili, da bi pridobili za svojo živino drugi trg ali pa da bi vtihotapili svojo živino na Avstrijsko. Pa vso zamanj. Tako so morali torej vpogniti svoj tilnik in Avstriji vsaj nekaj priznati. Določbe nove srbsko-avstrijske pogodbe obsegajo : uvoz žive živine iz Srbije je popolnoma prepovedan ; uvoz mesa se omeji v toliko, da smejo Srbi na Avstrijsko vsako leto 35.000 zaklanih volov in 70.000 zaklanih svinj prodati, medtem ko bo preje še enkrat toliko žive živine uvozili; nadalje se je zvišala eolnina od 8 K pri komadu na 9 K 40 h pri metr. centu; končno bodejo avstrijski uradniki živino veteri-nerno preiskavali, da se omeji kužno nevarnost. Srbi im a j o to rej zopet avstrijski trg za svojo živino! Premisliti se mora, da izvozi Avstrija na Srbsko letno 1 e z a 307« milijonov kron raznega blaga, Srbija na Avstrijsko p a z a 68't. milijonev kron živine, žitja in sadja. Srbi imajo torej velikanski dobiček od nas in imeli smo jih popolnoma v svoji roki. Ali naša ponižna vlada jim je zopet vrata odprla. Avstrijsko kmetijstvo trpelo bode zopet velikansko škodo. Tistih 105.000 komadov zaklane živine, ki jih smejo Srbi na leto uvoziti, bode povzročilo zopetno padanje naših živinskih cen. Živinske cene so v zadnjem času itak za Vi padle, zdaj pa bodejo zopet, tako da se za kmeta tudi živinoreja n e bode več obnesla. Usoda kmetijstva v tej nesrečni naši državi je torej — propad. Vlada bode morda poizkušala pomagati kmetu z malimi sredstvi: odpravila bode morda klalni in mesni davek, povečala povrnilo za škodo, povzročeno po kugah, izboljšala živinsko zavarovanje itd., — ali vse to je sicer potrebno, pomagalo pa ne bode kmetu na noge. Kmetn se mora dati priložnost, da proda svoj pridelek po primerni ceni! Iz tega stališča smo ravno tako odločni nasprotniki srbske pogodbe, kakor smo bili nasprotniki avstre-ogrske nagodbe. Kronika. Umrl je bivši minister in član gosposke zbornice Ignac pl. Plener. Bil je liberalec starega kopita. — Voditelj štajerskih naprednih kmetov pl. Rokitansky je imenovan za kmetskega poročevalca iz balkanskih dežel. Imel bode svoj sedež v Belemgradu. — Volitve v hrvaški sabor se vršijo 27. in 28. t. m. — Vlada pripravlja novo postavo glede kužnih bolezni, ki se tiče tudi desinfekcije. Baje stopi ta postava že 1. sušca v veljavo. — V Barceloni so vrgli bombe, ki so se razstrelile in ubile več oseb. Dopisi. Rogaška Slatina 16. svečana 1908. V nedeljo 16. t. m. je zboroval odbor kmet. podružnice Rog. Slatina v hotelu pri .pošti" tukaj. Več za kmetijstvo jako važnih točk je bilo na dnevnem redu, posebno Be je sklenilo poklicati strokovnjake o vinu in sadjeriji, kateri bodejo v prihodnjem mesecu v vseh šolskih občinah našega okraja predavali. Sklenilo se je nsdalje 9 jubilejnih sadonoBnikov (Jubilaums-ObBtgarten) za ljudske šole napraviti, več bran nakupiti itd. Tudi glede po podjedih (Maik aferengerlinge) uničenih travnikov se je sklenilo še enkrat nujno prositi za državno podporo v namen nakupa travniških semen. Končno nam je g. predsednik direktor Jožef Simony naznanil, da nas J9 ravnatelj »latinskega kopališča g. Dr. Mulli povabil, da si ogledamo jako zanimiva dela v svrho zasigurenja vrelcov (Quellecfassung). Po končani seji so se odborniki tudi pod vodstvom g. Dr. Mulli in enega g. inženerja podali na mesto, kjer se ta dela vrŠe. Velikansko delo se je tekom 3 mesecev tukaj zgodilo; nad 30.000 m! zemlje in trdega kamenja se je brez vsake večje nezgode vzdignilo in odstranilo. Vsaka povzdiga naših slatinskih zdravilnih zavodov je za naše okoliške kmete in delavce velike važnosti, kajti lepi denar se tukaj v zimskih mesecih lahko zasluži, po leti pa se nudi kmeticam priložnost za sočivje (Gemtise) vsakovrstno sadje, zelenjavo in kuretnino lepe novce dobiti. Čudno se nam toraj zdi, da se nek duševni siromak v „Slov. gospodarju" že na skrivaj veseli trenutka, ko prenehajo slatinski vrelci; pravi namreč : Ako pa se utegne delo ponesrečiti — potim pa adio Rogaška Slatina. Tako toraj kažeš, ti zagrizeni tvojo kristjansko ljubezen, toda ne boš doživel tega veselja. Danes je že gotovo, da je kopališče Rog. Slatina skoz to delo veliki in pomenljiv korak naprej napravilo in vsak štajerski domoljub zna na ta biser zelene domovine ponosen biti. Mi kmetje in delavci v okolici pa, ki stojimo in pademo z bodočnostjo ^latinskega kopališča, pa upamo da bode kopališče pod spretnim vodstvom našega ljubeznivega ravnatelja Dr. Mulli vedno bolj napredovalo. Sv. Peter, Medvedovo selo. Naši vsestransko se vtikajoči gospod župnik Gomilšek je uvi-del, da mu sama duhovniška služba nudi premalo razvedrila in sklenil je k svojim dosedaj-nim poklicom (potovalni učitelj Marijnih družb, organizator mladeniške soc. zveze, ravnatelj posojilnice, profesor modroslovja na socialnem tečaju v Celju) postati Se teater-direetor in souflear. Že dalje časa so se kmečki fanti, namesto bi doma delali, po farovžu potikali in Egiptovega Jožefa študirali. Imeli so zares srečo najti takega Jožefa v osebi našega mežnarskega svetnika, škoda le da ni njegova Lenika (Jagrova) predstavljala Pntifarjevo ženo — vem da bi Jožef zahteval — da pade zagrinjalo — in Jožef bi se dal rade volje zapeljati. Dragi gospod Gomilšek, kaj pa mislite Vi še vse v Št. Petru početi? Ali moramo mi zato 123% cerkvenih t resnici farovških doklad [plačati, da bite po farovžu teater igrali, da bo prišel Vaš prijatelj poslanec in se bo brez mogočnosti nasprotja z ljudske bede in neumnosti norčeval? Nam zna postati to v trenutku vseeno, ko sklenete v Vaši modri družbi da smo naprednjaki izključeni tudi pri vseh plačilih, dokler smo pa mi soplačniki, se bomo vedli tudi pravico poiskati. Nesramno je to za izobraženega človeka, da rabi vsa sredstva, da oguli ubogo ljudstvo do kože. Kar še kmetu ostane po poplačanju davka in činžov, to naj vam da v črno torbo, ja dosti ubogih rev je še na dolgu obresti in davek, dali pa so mastno birjo, mogli so se naročati na BSlov. Gospodarja" v zveličanje duše, celo take revice ki niti brati ne znajo, siromak nima niti za sol, pa mohorske knjige je mogel za leto naprej plačati. Kje pa so zdaj še ndninski prispevki za Marijno družbo, izobraževalno društvo, kmečko zvezo itd. In tako — 2 — se vlada t občini, katera je bila tako hndo po ioči prizadeta in doslej ni dobila niti vinarja podpore. Le tako naprej, gospod žnpnik in zares postanete pri prihodnjih občinskih volitvah lahko gmajnski šribar — morebiti celo purgermajster! Brez da bi se dotikali dalje otročje predstave, grajamo le surovost, da se sili žalujočega sina (njegov oče je pred enim tednom nmrl) na odru burke uganjati.' Ce imate zares izobraževalno društvo, tak bi bila pač prva naloga, da vzgojite v mladini človeSki čut, — sočutje in usmiljenje do bližnega. Pomnite da na sodni dan ne bo sedel oni na desnici Sinu človeškemu, koji je imel v življenju večji petenošter (Paternoster) ampak tisti, ki je imel blago usmiljeno srce. Šmartno pri Slov. Gradcu. V Slovenj-graškem okraju skrbijo duhovniki vedno za to, da imamo kake komedije. Pred kratkim je pre-skrbel Šmarski nadžupnik L-nart, da smo imeli v Šmartnem misijon le edino radi tega, da je tuji kapuciner na prižnici hvalil domačega nad-župnika Lenarta, kateri živi v sovraštvu z večino faranov. Omenjeni kapncin je govoril med dragim tudi čisto lepe besede, naj bi se farani in župnik razumeli in naj bi se nehalo medsebojno sovraštvo. Seveda je ta misijonska pridiga bila povzročena od samega nadžnpnika Lenarta. Komaj pa se je misijon končal, po katerem smo mislili da bode nastal mir, je zopet nadžupnik Lsnart začel v .Slovenskem gospodarju" svoje poštene farane nesramno napadati tu obrekovati. Iz tega se razvidi da ne more ta „krumpeizl" živeti brez prepira. Zlobni jeziki. sploh govore, da je vseh prepirov večinoma njegov čudni nos kriv. V številki b „Slov. gosp." ž% zopet napada ta vzorni dušni pastir v dopisu iz Šmartnega več poštenih faranov. Čeravno 80"baje nekateri njegovi bratje bili v norišnici v Gradcu, kar mi kot pošteni kristjani obžalujemo, je ta Lenart tako nesramen da drugim v zasmeh umnobol-nost očita. Tudi poroča ta oznanjevalec miru takoj v „Slov. gosp." če je kedd ki ne trobi v njegov rcg radi še tako male malenkosti obsojen. Zakaj pa ne poroča on tudi v „Slov. gosp." take obsodbe, vsled katerih so zakrivili največja in najhujša hudodelstva njegovi pristaši n. p. da je bil kaplan Šlamberger obsojen radi zlorabe nedoletnih deklic na tri leta težke ječe, tudi da je bil najhujši klerikalec stari cekmošter Ocopek iz Skal še le pred par dnem pri okrožnem sodišču v Celju radi ednakega hudodelstva |na 18 mesecev ječe obsojen, ja tudi Lenart nadžupnik •am je bil radi nekega prestopka pred kratkim pri okr. sodišču v Celju obaojeu. Pregovor je pač resničen, ki pravi: „če pride slab pastir, se ovce razgubijo." Sedaj so nam pa naši duhovniki priskrbeli v Starem-trgu 4 dnevni politični misijon čez katerega Vam bodemo prihodnjič natančneje poročali. Za danes toliko, prihodnjič bodemo pa o Lenartovi kuharici in njeni doti nekoliko poročali. Dobje pri Planini. Pred nekolikimi leti bilo je Dobje lepi mirni kraj; ljudstvo tukaj sicer ni posebno izobraženo, pač pa mirno in pohlevno, zato je bil prej tudi lepi mir in krščanska ljubezen med ljudstvom in tukajšnimi duhovniki. Ko je pa prišel pred kakimi 8. leti kaplan Vurkelc za župnika v Dobje, katerega so se v Gornemgradu prav radi iznebili, da sedaj tam vendar nihče ne strelja z revolverjem po ljudeh, kakor je Vurkelc zoal, razdvojil je farane in zasejal nemir, sovraštvo in šuntanje k tožbam. Oq sam je nagovarjal priče, da bi pri sodniji ne izpovedovale resnice. Nagovarjal je neko ženo na svetem mestu v spovednici da bi svojemu možu tiho vzela denar in ga njemu prinesla, Cnjte in strmite, pa v spovednici na svetem meBlu se predrzne ta hudobni župnik tako govoriti. Pred trtmi leti mu je kar naenkrat v glavo padlo da je začel iz prižnice farane plavšat, naj mu prinesejo denarja, vsak po 20 al 30 K. potem dobimo čez 3 mesece kaplana. Nekateri neumneži so mu takoj začeli denar nositi. Eo mu pa le ni šlo urno od rok, ponavljal je vsako nedeljo iz prižnice: Prineste denar, kateri ne bo dal, bo neirečen. Na ta način je izciganil 3000 K. iz vbogega ljudstva. Eaplan pa ni prišel ne v treh mesecih, in tudi ne treh letih. Župnik pa itak ni mislil na kaplana in ga tudi itak ne potrebuje, njemu so dišale le kronice faranov. Da bi pa faranom dobro storil, da bi previdil bolnike z svetimi zakramenti, da bi pospeševal mir in ljubezen med farani, za to se ne briga. Ni še dolgo od časa, ko sta tukaj dva bolnika amrla brez svetih zakramentov, katere žapnik vkljub prošnji ni hotel previditi. Nagovarjal, celo sestavljal je krive tcžbe zoper farane, in jih obreko-val s hudodelstvom uboja, pcžiga i. t. d. Seveda ni mogel nič hudega napraviti, ker laž ima pač kratke noge, pravi pregovor, vendar želja ima škodovati svojim bližnjem na eden ali drugi način. Ako res sveta vera zahteva od duhovnikov vpeljavanje posojilnic in konsumnih društev, zakaj pa tega Eristus kot -rvi oznanjevalec svete vere, kateremu je bilo znano vse prihodnje, ni povedal ? Tudi' apostoljni tega niso zapisali. Ali ni to le prazno domišljavanje in izrabljenje svete vere od strani Vurkelcu podobnih duhovnikov. Eako naj torej imenujemo tega gospoda v Dobji, svetujte nam prevzvišani gospod knezoškof ? Mašnik mu ne moremo rečti, ker mašnik ta je po izgledu Eristusa mirni, ljubeznivi, in najpravičnejši človek ; teh lastnosti se Vurkelc noče poslrižovati. Grde priimke mu mi nočemo dajati, ker to bi bilo slabo znamenje od nas. Eako tedaj ? Prevzvišeni gospod knezoškof prosimo za svet, ali pa prestavite ga, ker ravno takega gotovo nimate nobenega, da ga v večjih krajih poskusijo. Dobje pri Planini. Vurkelc je zakokodokal in znesel v ,,Slov. Gospodarja" jajce, ki je pa smrdljiv klopotec. Pravi, da je tisti nesramen lažnivec, ki je pisal o njem v „Štsjercu"; vsi pa vemo, da je to vse res in Vurkelc naj gre tistega lažnivca v špegel gledat. Ali je to tudi laž da sta Vurkelc in TomaŽ kriva, da morajo zdaj ljudje po 5, 6 ali še več kron plačati za mrliški ogled ? Vurkelc je tako dolgo s svojo nevošljivostjo stresal, da je pošten mož rajši to odložil, kakor pa da bi bil farški hlapec. Jehte žapnik, kako dobro dene to človeku, če morajo pogrebci na pokopališču čakati na mrliškega oglednika in potem s krampom trugo razbijati. da pridejo do mrliča! Tega vsega ste vi krivi! S prižnice tudi vpijeta nad krčmarjem sosedom, da čaka doma na groše*od pijancev, kar je pa laž Eako pa da vaše Malike in velikega trgovca Tončata, ki pri kramam sol na kile kupuje, ne vidite? Skoraj vsako nedelio pijejo pred kramarjem med pridigo snope. Ce je človek v gostilni je vsaj zakrit, ta pa se daje na cesti slab zgled. Pa Malika in Tonč imata „frajpos"-ali pa žegnan šnops. Torej župnik, obrnite svoj hud pogled tudi na ono stran ali pa bodite rajši pametni. Župan Tomaž se je pa zadaj za hlače prijel, če se ga res drži županski stolec. Eer pa ni imel pravih hlač na sebi, pa ni nič ošlatal in zdaj pravi, da se ga stolec ne drži. Pač drži se ga, zato si volitev ne upa razpisati, ker bi se znale hlače raztrgati. Da ljudje pri Tomažu pijejo in morajo piti, tega je tudi Vurkelc kriv, ker ga je postavil za župana. Potem pa pravi s prižnice, da so pijanci satanovi mučeuci. Vurkelc, Vurkelc take godlje še živina ne prenese in Dobjani je bodo skoraj aiti. Sv. Trojica V Slov. gor. Edor dragim jamo koplje, pade sam v njo. Naši klerikalci in frančiškani so si na vse kriplje prizadevali, da bi tukajšni posestnik Schonwetter svojo posestvo kakšnemu somišljeniku prodal, kar jim je tudi posrečilo in še zelo dobro. Kupila je tam hram tukajšna teicijalska Magdalena Borko, švagrinja visokonosnega Tušaka, znanega klerikalca iz sv. Antona v bridkost celemu trgu Čeravno je pri tem kupu blagoslov vseh naših frančiškanov pomagal, vendar jim sreča ni bila ugodna, ker se je cel kup na nepravični način začel. Emalu potem, ko je bila kupna pogodba narejena, bo že k Borkovci dan za dnevom „financerji" na obisk prišli in naš orožnik jo je celo na sodišče k av. Lenartu spremljal. Vsa molitev ni nič več pomagala in svetniki so jo tudi zapustili. Morala je na 2 meseca kaše pihat. Naš gospod pa bi si skoraj tukaj prste zažgali. Oh, — da bi še vendar enkrat gospod Berard hoteli priti; oni so nam vedno od nepoštenih štacunarjev in krčmarjev pridigali, oni bi bili tudi gotovo mož zato, da bi nam razložili od prižnice kakor bi 80-letni starček Schonwetter skoraj ob posestvo in denar prišel. Morebiti bi tak olepšali tašvin-del kakor naši farški prijatelji, od katerih smo že slišali, da je sv. Frančišek tudi bil tat, pa je ! vendar svetnik postal. Tako se je previliko ve- aelje naših frančiškanov, kmalu še v dosti veli-. kejšo žalost premenilo. Pravičnost najd»lje trpi. n Iz Ormužke Okolice. E dopisu v „Štajerca,: ]j št. 6, pod zaglavjem : ,,Iz Lopršic pri Ormuža", k še pripomnim sledeče od teh res čudnih, vele- a narodnih modrijanov omenjene občine, ker veči- ji noma vsi so pristaši celjske ..narodno stranke". Dragi mi ,.Štajerc", tebe zaničujejo, a uničili te y ne Dodo; posebno zadnji dopis jih je tako raz- n kačil, da so bo odločili da preje ue odjenjajo, p dokler „Štajerca" ne pokončajo. Slično vrženskim fc bajkam ! Lansko leto naredila je toča v okolici lj Ormuža kmetom res ogromno škode, nakar so d prizsdete občine prosile podpore in se jim je tudi dovolila. Ali čnjte! Eaj so »i „iztnhtali" » ponosni voditelji Loprške občine ? Šli so in prote- ij stirali, da druge občine, razven njihove, niso Z bile nič poškodovane, in s tem hoteli vso pod- n poro sebi izposiovati. Res velika modrost za njihove žepe, glave imajo pa prazne, da uganjajo \ take nepremišljene predrznosti. Motite se, ki j hočete več imeti kakor vam pristoja, in veliki n odgovornost vas čaka radi te predrznosti, di „ hočete s to neresnico druge občine oškodovati, p Slabo znamenje za občinski odbor je pa tudi to, jj kakor omenja že prejšnji g. dopisnik, da se je D pri ogledovanju škode po toči, res tako malo p oziralo na siromake, ki so najnujnejše pomoči n potrebni, da namesto, da bi se jim pripisalo n podporo, se je iz njih norčevalo. Na svidenje! h Opazovalec. \ a Radgonski Okraj. Žapniku Kunci se presneto $ dobro godi, odkar je „vrgel" prejšni okr. zastop ter zlezel sam notri. Druga mu zdaj nič ni trebi a delati, kak v Radgono se voziti, doma pi n kaplane komandirati. Saj ima za delo v cerkvi g in v šoli dva kaplana in ta dva morata storiti vse, župnik samo zapoveduje. Ce so tri spovedi, mora eden oditi domu in reči bolniki, naj s n smrtjo čaka, ker fajmošter ne gre, gospodi kaplana pa sta mogla iti na drugo stran. Včaei, j, se zgodi, da sta oba g. kateheta v šoli in pride g, spoved. Fajmošter je doma; ali mislite, da gre ? d Eaj še! Eatehet mora šolo^ pustiti in iti na « spoved. Toliko je Eunceji za verski podrik otrok ! Samo zapovedoval bi v Šoli pač rad earn, jj Vemo gotovo, da sta se kateheta pritoževali, „ ker je fajmošter za deco spoved naznanil, ne di jj bi kaj vedela za to kateheta, ki imata vend« j| nalogo, otroke za spored pripraviti. No pa Si \, bi lahko dosti povedali, kaj cela fara ve, da ji p neki kaplan pri svojem odhoda rekel: „Euncija g pes bi bil rad, a hvala Boga, da nisem vel njegov kaplan". Vse, kaj le količkaj nese, ji fajmoštrovo, vse črne maše, sploh vse maj morajo se plačati pri njem, da si potem on ti boljše lahko izbere. Ce je pogreb z enim, s ž „Korošeca", ki misli da bo v Zadoljah in pa tudi na Loki taki „trepi", da bi mu kaj verjeli. Žihpolje (Maria Rain) 12. svečana 1908. V tlvetnivaei bodejo te dni občinske volitve. Borba bode z nasprotniki huda, a upamo, da bode zmagala resnica in pravica — stranka našega obče spoštovanega Jože Erassnigg-a. Prvaški župan je že povedal, da noče več biti izvoljen, ker na županskem prestolu v Št. Janža ni ,,fletno" sedeti. Ce kdo kakega sveta, kako pisarijo ali kaj druzega potrebuje, gotovo potrka na Trata hiše Krassnigga in vselej se prošnji nstreže ; zato upamo, da bodo ljudje tudi v srcu hvaležni in na tajni volilni listek zapisali vrle naprednjaške možje po nasvetu našega „Koro-šiča". Le naprej in zmaga bo naša! Borovlje (Ferlach) 11. ftb. 1908. Slabega iadc gotovo ose ne glodajo 1 To geslo tolaži našega vrlega in mnogozaslnženega domačina, gosp. nadučitelja Janez Tschanko v Podljubeljem (Unterloibl), katerega v zadnji številki „Mir" — „Rim" (se bere od zadej), — prav hinavsko napada. Še ime od same jeze prekrščuje v .čavko", dasiravno bližnji dopisan dobro ve, da je žj pred 200 leti cesar Earol, ki je potoval čez Ljubelj na Kranjsko, imenoval to hišo ,,zum dentschen Peter"! Kakor nekdanji pradedje .gosp. nadučitelja, je še današnja rodbina „T8cbanko" pri stari domačiji krepko napredna in nemška. Zakaj pa ne pišete tudi Grafenaver namesto Grafeuauer. Šajnik namesto Scheinigg, Ajnšpiler namesto Einspieler, Miljar namesto Mfiller i. t. d. Pocukajte se sami naprej za nos, blaga gospoda okoli ..Mira". 6o8p. nadučitelja pa pestite' pri pokoju, četudi ste v „Freie Stiumen" en malo nobel pošlatani bili. Heil I Novice. 12 Shodov priredi »narodna stranka" to nedeljo, — 12 shodov, na katerih bode govorilo 8 dohtarjev, seveda vsi ,za kmeta". Sa-krabolt, to je pa že nekaj! Kaj bo teh 8 doh-tarjev na teh 12 shodih povedalo? Dohtarji bodo povedali, da „ljubijo kmeta", da ga bodo .rešili* in sicer s klicom »proč od Gradca". Sa-krabolt, to niso mačkine solze! 8 dohtarjev in vsi ,ta jezični", ti bodo pa še vraga prekanili... Pa brez šale: zakaj se gre? V prvi vrsti se gie za imenovanje sodnikov. Slovensko ljudstvo ima sicer doBti dolgov, dosti revščine, dosti bede in lakot«, dosti krvavih skrbi, — ali v nedeljo bode 8 dohtarjev na 12 shodih dokazalo, da je prva skrb slov. ljudstvu sodnijsko imenovanje. Kmetje bodo sicer začudeno gledali in si na tihem mislili: .pis' me v nh'", ali 8 dohtarjev bo vendar „prav" imelo! Drugič bodejo gospodje, ki so zdaj nakrat tako živo „za narod" navdušeni, govorili o volilni preosnovi za deželni zbor. V svojih listih sicer sami priznajo, da niso prraški poslanci kmetu niti starega „čika" pridobili. Ali imeli bi radi več poslancev in 8 dohtarjev bode to potrebo dokazovalo ... Ali se naj jezimo? Ne, — našim prijateljem svetujemo, naj se udeležijo mirno teh shodov, da bodo videli, zakaj se gre. 8 dohtarjev bode govorilo, ali — niti starega „čika" ne bode imelo ljudstvo od lepih govoranc teh celjskih dohtarjev ... Zadnja sodnijska imenovanja razburjajo itak bolane živce prvaških polilikastrov. .Narodni liit" kar divja, kakor da bi bila od imenovanja par sodnikov odvisna bodočnost celega naroda. Kaj pa se je za Božjo voljo zgodilo, da bo'go- spodje tako razburjeni? No, — nekaj sodnih adjunktov je bilo imenovanih za okrajne sodnike. V Ptuj je prišel slovenski adjunkt, dva ptujska adjunkta pa sta imenovana za okrajna sodnika v Šoštanj in Konjice. Tisti ormužki dr. Mohorič pa, ki se ni upal g. dr. Delpina tožiti, vkljub temu da mu je ta strankarstvo v uradu očital, je postal sodni tajnik v Ljubljani. To je cela stvar, zaradi katere kliče g. Spindler svetnike in hudiče na pomoč in se hoče pridušati na dvanajsetih shodih. Pribito bodi pri temu v prvi vrati, da so imenovani nemški uradniki slovenščine popolnoma zmožni, veliko bolj kakor n. pr. Blovenski .odrešenik" Ploj. Ali .Narodni list" pravi, da ne znajo vseh dialektov. Ja, teh pa menda niti g. Spindler ne zna, čeprav je baje prebrisana glavica. Po spodnjem Stajerju je vsakih 5 minut drngo narečje, od .prleškega" do haložanskega in pahorjanskega. Ali človek, ki zna slovensko in živi v Halozah, se bode tudi kmalu haložanskega narečja priučil. Sicer pa ne bodemo praznih otrobov mlatili. Kaj zanima to sploh ljudstvo ? Ako so te ali oni uradniki prezreti, naj se pritožijo primernim potom. Brezvestno pa je, da se hujska nezavedne ljudi v razburjenost. Naš kmet v6 in čuti, da zanj uradniško vprašanje ni in ne bode glavna reč. Prvaški advokatje seveda imajo take sodnike radi, kakor dr. Mohoriča. Mi pa smo zadovoljni, ako s sodnijo sploh opraviti nimamo in ako se pravično sedi. Vemo pa, da je cela stvar le komedija. Odkar je bila .narodna stranka" v Savinjski dolini tako temeljito tepena, ne ve kako bi obrnila pozornost na-se. Zato ji pride ta priložnost prav! Nezavedni ljudje bodejo prvaškim dohtarjem ploskali, če bodo tulili proti Gradcu. Zavedni kmetje pa bodejo raje — doma ostali in se za gospodarsko delo brigali! Proti nemškim trgovcem so pričeli prvaški listi zopet grdo, strastno gonjo. Jezi jih na eni strani, da so izobraženejši trgovci večidel v našem taboru in da .narodne štacune" vkljub amerikanski reklami ne napredujejo. Za vsacega svojega uradnika zahtevajo prvaki politično prostost, — trgovec pa ne bi smel imeti političnega prepričanja. S kako strastjo, s kako strupenimi lažmi se vržejo prvaki na vsacega naprednega trgovca in mu hočejo kruh odžreti. Trgovci bi morali biti izključno mameluki farške m doh-tarske stranke, potem bi bilo dobro. Kdor pa ne trobi v prvaški rog, tega bojkotirajo. No, ta prvaški bojkot pač malo zaleže. Ljudstvo kupuje tam, kjer dobi dobro blago za primerno ceno, ne pa tam, kjer se ga slepari .v imenu narodnosti" s labim blagom za cigansko ceno. Zato nimajo naši nasprotniki več moči, da bi uresničili svoje grožnje in smešni, otročji postajajo prvaki! Ljudstvo pa se tudi spominja na tiste .narodne štacune" v mestih in trgih, ki le hirajo in stojijo vedno z eno nogo v koukurzu in ki lovijo nevedneže na svoj lim. V take na pol propale .štacnne" gre človek le enkrat. Ljudstvo pa se tudi spominja na nesrečne .konzume" in na prvaške .polome" o katerih je citati v današnjem uvodnem članku. Zato, prvaki, le bojkotirajte, — nobenega vrabca ne privabite b tem k vašimi kridatorjimi! Ljndstvo odpira oči! Iz Spodnje-Štajerskega. Zopet prvaška tatvina 1 Prvaška podjetja o pač na vseh straneh. Zaporedoma prihajajo vesti o goljufijah v prvaških vrstah. Zdaj se pripoveduje zopet o poneverjenju v okrajni bolniški blagajni v Ljutomerju. Ta blagajna je bila v prvaških rokah in jo je vodil že 18 let kot blagajnik jermenar Jch. Karba. Ta Karba je bil seveda vedno strastni klerikalec in strupeni sovražnik naprednjakov. Zdaj pa je prišel od namestništva nadzornik, da pregleda račune. Našel je v prvi vrsti, da je blagajnik Karba vse društvene knjige in spise razven knjig iz zad • njega leta uničil. Samoumevno je nadzornik takoj odbor blagajne razpustil in Karbo nagnal. Poizvedbe so dognale, da se je par sto kron poneverilo. Upamo, da prinese sodnija luč v te temno, umazano zadevo, ciramota! V Moškanjcih sta priredila p. k. bratca Ploj in Jurtela shod. Glavni namen shodu je bil, hujskati proti okrajnemu zastopa zaradi cestne zadeve. Prevzel je to nehvaležno nalogo neki jako mladi študent. Povedal pa ni, zakaj ni svoj čas prvaški okrajni zastop to cesto naredil. Ceste se ne more delati po želji študentov in vse nakrat se tudi ne more narediti, še manj pa vsem ustreči. Posestnik Visenjak se je oglasil k besedi. Ali nahnjakani ljudje niso imeli poguma, poslušati tega sivolasega kmeta; niso ga pustili govoriti. In to je sramota! Rokodelska zadruga v Rog. Slatini je imela 16. t. društveni shod. Storila je v naprednem duhu dva pametna sklepa: prvič se je sklenilo, da se bode učence v nedeljsko šolo pošiljalo: drugič pa se bode zadružno premoženje, ki je bilo doslej naloženo v farški posojilnici v bv. Križu, naložilo zdaj v napredni hranilnici v Rog. Slatini. Res pametna sklepa! Vsak obrtnik čuti na Bebi potrebo dobre šolske vzgoje in vsi sta-riši gotovo radi vidijo, da se njih otroci izučijo. Čudno je, da zahteva obrtna oblast od obrtnikov „verski podnk učencev", kakor da bi mojstri bili doslej pagani. Ni ga menda mojstra, ki bi učencu vero jemal in vsak 14 letni deček ima že toliko vere, kolikor jo potrebuje. Ali tega se pač ne more od obrtnikov zahtevati, da bi svoje učence po „božjih potih" vodili, namesto da bi jih obrti učili, da si zamorejo enkrat kruha služiti. Oblast naj bi vtikavalasvoj slavni nos raje v druge stvari. Pregledala naj bi enkrat „Piufungskommission", da se ne bi krojaški učenci od slikarskih mojstrov, mesarski od mizarjev in špenglarski od čevljarskih mojstrov izpraševali! Vrlim obrtnikom v Rog. Slatini pa čestitamo za njih napredne sklepe! Drobtinice iz Zg. Radgone. Piše se nam: To leto nam je vzelo že dva izvrstna boritelja: starega poštenjaka Krempla in mladega junaka F. Paulitscha, vulgo Jurkoviča. Mi smo molili ob njunima groboma. Pa črnnhi še naj ne vri-kajo. Še je delaven naš mladi Krempl in agitira še za tebe, ljubi;: .Stajerc" naš nevstrašljivi Jakob Paulitsch na Meleh. — Srebrno gostijo je obhajal te dni naš Alojz Kreft v Očeslavcih, mož, ki je t zgled vsakemu prijatelju „Štajerca". Naš pogum nas pelje naprej! — Naš kaplan Goričan v zadnjem „Fihpoau" protestira, da ga je ,.Stajerc" pohvalil, da ne bi prišel na slab glas pri poštenih ljudeh. Glej, kaplanček, pa ravno b tem si prišel na alab glas pri poštenih ljudeh. Bomo se še pač trdnejše držali našega gesla: „Popu nič ne veruj in nič ne daj" ! Od Velike Nedelje: Poročil se je dne 9. februarja g. Franz Repp, krojaški mojster in posestnik v Vičancih z gosp. Liziko Antolič, posestniško hčerko iz Li banje pri Ormožu. Bilo srečno 1 Svatje Z bandero. Piše nam prijatelj .Rus" : Bil sem sirom sveta, ne samo v naših deželah ampak tudi v Nemčiji, celo na Turško zanesle so me bile nekoč noge; a nikjer pa nisem opazil, de bi se nosila pred svati bandera, kakor se je zgodilo 10." svečana t. 1. v Brežicah. Neki fant bil je poročen z neko deklino .Marijine družbe". Flisova Milka kot prednica te družbe, o kateri se sliši govorica, da ji rastejo nekakšne gobe ▼ trebuhu, nosila je bandero pred svati. Milka, Milka, li si pozabila, kako so pred nekaj leti Brežke lilije pri del Cott-ovi štacuni cvetele, da sta jih dva uradnika c. k. glavarstva komaj ugasnila? . . . Ljubitelj Živali. Menda ni ga večjega prijatelja drobnih ptičk o zimskem času, kakor je c. k. dom. evid. oficijal g. Stuchetz v Brežicah, kajti zjutraj in opoldne nosi v papirnatih vrečicah vsakovrstna semena in jih trosi drobnim ptičkom na razpolago t živež. Bog ohrani blagega gospoda še mnogo let! Lopovski napad. V minulem poletju neko nedeljo okoli 4. ure popoldne šel je g. Rižnar, uradnik c. k. okraj. glav. iz Brežic v Krško. Idoč ravno črez Savski most, prihiteli bo mu kranjski fantje s prekljami in kolci nasproti, ga brez vsacega ugovarjanja pretepli, pobili na tla in mu na desni roki zdrobili dva prsta. Zato je c. k. okrožno sodišče v Novem mestu odredilo A. Bučarju in A. Zoriču vsakem po šest mesecev in F. Vodopivcu po pet mesecev kaše, poravnanje vseh troškov, in g. Rižnerju 200 K za bolečine. Dober tek, kranjski fantje! Mlekarska zadruga v Framu se ustanovlja zlasti po zaslugah g. gostilničarja Hrastniga. Da bo mlekarske zadruge dandanes za kmete vele-potrebne, je znano. Vsa čast tedaj vrlim možem, — 4 — ki se brigajo na ta delavni način za zboljšanje kmetskega gospodarstva. Sejem V ArmelžU, t. pr. Matijev sejem, se Trši v pondelek. 24. t. m. Slov. Bistrica. Prvi veliki letni in živinski sejem v Slov. Bistrici se vrši ▼ ponedeljek, 24. svečana. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Dne 26. februarja na Ptnjn (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 27. februarja v Šoštanju**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. Dne 29. februarja v Brežcah (svinjski sejem). Dne 2. marca v Konjicah*; v Ormožu*; v Rogatcu (sejem z veliko živino); na Planini*, okr. Sevnica ; v Vidmu*, okr. Brežice; v Piše-cah*, okr. Brežice; v Marnbergu (sejem z rogato živino in konji; pri Sv. Lenartu*, okr. Slovenji Gradec. Dne 3. marca v Oplotnici**, okr. Konjice ; v Ormoža (svinjski aejem); v Racah (letni, živinski in konjaki sejem), okr. Maribor; v Radgoni*; v Lučah**. okr. Arvež. Doe 4. marca v Petrovčah*, okr. Celje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arrež. Dne 5. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Velenji**, okr. Šoštanj; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 6. marca na cjpodnji Poljskavi (svinjski sejem); v Kotjem. Dne 7. marca v Brežicah (svinjski sejem); v Vuzenici**, okr. Marnberg. Due 9. marca v Pilštanju**, okr. Kozje; v Kleinstattnu*, okr. Arvež. Stari ljudje. Te dni sta umrli 90. letna gospa Bouvier in 97 letna gospa Zapf v Radgoni. Najstarejši Radgončan je zdaj gospod Fiicst, ki bode kmalu 100 let star. Umrl je v Velenju g. Vincenc Priboschitz, eden najzvestejših zastopnikov napredne misli na Sp. Štajerskem. Naj mu bode domača zemlja lahka! Umrl je v Slovenjem Gradcu vpokojeni župnik Jožef Sovič. R. i. p.! Zopet Uboj! Podivjanost zahteva vedno nove žrtve. Pretekli torek se je zgodil v Pobrežju pri Ptuju zopet uboj. Imeli so »veselico', menda .gostijo" ali kaj. Fantje in neki oženjeni mož ■o bili maakirani in uganjali svoje šale. Is šale je postala krvava resnica. Napadli so dotičnega moža in ga pobili. Sal je še domu, kjer je pa kmalu umrl. Dragi dan so storilca v Ptuju zaprli. Ubiti zapušča večjo družino, ubijalca pa čaka več let ječe. Ubijalec pravi, da mu je neki dragi liter vina plačal, ako pretepe ubitega. Za liter vina — uboj! To so posledice podivjanosti ljudstva, katero ima klerikalna vzgoja na vesti. Seveda, ako učijo duhovniki sami svoje .fante", da naj prihajajo z nož mi v škornjih na shode, potem ni čuda, da se pred minoritsko cerkvijo mesarijo in zunaj mesta pobijajo. Tukaj bi bilo dela za duhovnike, za to naj bi se brigali, ne pa za politiko! Požar. V Bnnčanah pri Ljntomerjn je znžgal 6 letni deček skedenj posestnika Jakoba Oaterc. Ogenj je uničil vsa poslopja in tudi hišo soseda Schreinerja ter krmo, vozove in orodje. Pogo-relca sta le za malo Bvoto zavarovana, škode je pa blizo 10.000 K. Sumljiva smrt V Novocerkvi pri Vojniku je umrla Treza Schander. Dcgoalo se je, da ni umrla naravne smrti. Babica ji je dala baje na porodniški postelji nekega .zdravila". Sodnijaje vpeljala preiskavo proti nje in možu pokojnice, .ki je baje v zvezi z umorom. Iz Koroškega. To in Ono. Prijatelj našega dela, izkušen mož nam piše: .Bolj ko človek prebira časnike in knjige, tembolj se mu sili misel v glavo, da ni več prave evangeljske vere. Zmirom bolj se razkrinkavajo nje .nezmotljivi" nčeniki. Namesto da bi skrbeli za splošni človeški blagor, pa sejejo največje sovraštvo med ljndstvo. Ustanovljajo se »Marijine družbe", iz teh rimsko-katoliški .teatri" in iz teh pravi .nezmotljivi pijanci", in kar je Se najlepše, tudi — pijanke in to kar mi je znano najboll na spodnjem Štajerskem. Poglejmo v druge kraje! Preprosto ljudstvo in delavci, med njimi tudi mnogi slavni zdravniki si ustanovljajo Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*») pomenijo letni in živinski sejmi. treznostne družbe. Tam ni pijanih farških huj-skačev in pijanih učiteljev razgrajačev. Prijetno je biti v taki družbi. Ko bi ravno naši duhovniki politiko na klin obesili, pa bi 'rajši to koristno gibanje malo študirali,*) več bi koristili svojim v skrb jim izročenim faranom na duši in telesu, kakor z vsemi svojimi hujskajočimi in obrekujočimi pridigami in dopisi. Ni namen .Štajercev" teh reči razpravljati, zato pa ne bodem več o tej toli koristni družbi bolj natančneje razpravljal in pisal. .Štajeic" ima drug namen, in tudi ta bode vsakemu v korist, kdor se ga z pravo vnemo poprime in da ni kakor o mahajoča bilka. .Štajerc" naj bi bil v vsaki hiši! Vsak stavek naj bi se preštudiral, ker vsak članek ima svoj nauk. .Štajerc" ne obrekuje pravih duhovnov, on vam le pokaže, katerim ljudem smete zanpati in katerih se morate varovati. Zato pa, zapeljano ljudstvo, odpri že enkrat oči! Berite napredne časnike! Vse napreduje, vse se giblje in mi naj bi spali ter čakali, da nas reši kralj Matjaž?! Do tega je še pa dolgo ... Pozdrav iz sivih skal Koroške! — F. P. Škandal V 8V. Jakobu V Rožu. Na vsa zavijanja klerikalnih lsžaikov povemo dane3 le to-le : R e s je, da je občinska blagajna v neredu in da z denarjem ne „štima", — res pa je tudi, da je dala prvaška posojilnica v časa, ko se je nered izpoznal, bivšemu županu Kobentarja posojila za 20.000 kron. To je razvidno iz zemljiške knjige v Rožu. Kobentar pa je bil takrat itak že zadolžen. Zakaj je rabil ta denar? Kako se zogovarja vodstvo posojilnice, da posoja tuji denar na tako lahkomiselni način ? Ali more garantirati, da ne bodo vložniki kaj izgubili? Ven z resnico ■ ,.Š-Mir' nas vpraša, kaj pravimo k temu, da je bil orglar Grafenauer odlikovan. Prvič bodi ,.Š Miru" povedano, da je tudi cela vrsta naprednih mož že davno od cesarja odlikovanih. Ptujski župan g. Oinig n. p. je že davno vitez Franc Jožefovega reda in vendar kričijo klerikalci strupeno, da je brez zaslug. Pri g. Ornigu pa vidimo poleg odlikovanja tudi uspehe vzornega dela. Pri Grafenauerja pa vidimo edino odlikovanje. „S-Mir" naj nam pove, zakaj je Grafenauer dobil križec* Drugače bi skoraj mislili, da zato, ker je dosti ponižen proti vladi... Iz Medborovnice se nam piše: Posojilnica v Glinjah, katera je ud konzorcija, ki „Korošca" izdaja, nakupila je te dni od Lavričove vdove takoimenovani Schuschnigov mlin za menda na pol „šenkano" ceno, ker je uboga ženska po izgubi svojega moža tako slaboumna, da ne ve, koliko taka stvar velja. Zagotovljeno je, da ae bode na tem kraju „V7ernigova tovarna za puške" razprla, zato ker v Borovljah od gosp. Voigta ne dobijo elektrike. Naj pa delajo kar hočejo! St. Janž V Rožu.' čudno že razsaja pri nas legar in inflnenca. Leži nad 20 ljudi radi teh nalezljivih bolezni in pomrlo jih je že nekaj. Vzrok tega je bilo zaključenje šole. Mrljivi zdravnik dr. Klimbacher iz Bistrice prizadeva si prav skrbljivo da odstrani ta strah. Prvaška Jjubezen". Iz Sinčevasi se nam poroča: 13. t. m. je vozil neki kmet na šlitah kamenje. Ko je prišel pod železniški most v Sinčivasi, odtrgal se je vsled težkega bremena konju jermen. Kmet je tekel v bližno ,,gospodarsko zadrugo", da bi si tam novi jermen kupil. Ker ni imel denarja seboj, dejal je, da bode takoj plačal, ko pride do svojih znancev in Bosedov, ki so malo naprej pri nekemu krč-marju počivali. Ali šahi kranjski prodajalec je rekel kmetu: „VeBte oča, jaz vse za bereit de-narce prodam" — in je puBtil kmeta v hudi zadregi brez pomoči. Slučajno je prišel neki kmetov znanec in mu pomagal. To je .krščanska ljubezen" v tej „baverski zadregi". Kmetje bo zelo razburjeni in to je razumljivo. 3 VOZOV V jezeru. Pri Sekirnu se je udrlo 3 vozov v ledu na vrbskem jezeru. Komaj bo je vse rešilo. Umrl je po dolgi mučni bolezni obče znani gostilničar in trgovec Janez Ogris p. d. Trki v *) Te je preveč zahtevano: prvaski duhovni in treznost se ne dasta združiti I Saj poznate n. p. župnika Svatona, ki spije na enem sedežu 25 steklenic pive! Ali se veste spominjali članka, ki ga je spisal neki duhovnik iz Koroškega m v katerem je branil »pravico" duhovščine do pijančevanja?; Alkohol, neumnost, nasilje, to so elementi klerikalatva! (Opomba stavca.) Selah pri Borovljah. Pokopali so ga v pondeljek i 10. svečana ob obilnem spremstva občinstva. Rajni je bil dobro znan turistom in hribolazcem. BJ je svoje dni odkritosrčen uaprednjak. N. m. p. Po svetu. Proti izseljevanju v Ameriko. Med prebivalstvom razširjajo brezvestni agenti vest, da bodo f4brike v Ameriki, ki so bile p k. zaprte, zopet kmalu z delom pričele in da se bode veliko tujih detavcev potrebovalo. To je vse laž 1 Položaj v Ameriki je tak, da se mora izseljevanje odločno odsvetovati ! — Agenti ponujajo zdaj tudi zavarovanje, da bodejo izseljenci pri dohodu v Ameriko gotovo sprejeti. To je švindel! Ne pustite se preslepiti! Boj kmetov z orožniki. V občini Ciik na Ogrskem so se sprli kmetje zaradi nekega gozda in se stepli. Prišli so orožaiki. katere je ps množica napadla. Vsled tega so žandarji streljali. 2 kmeta sta mrtva, 5 pa jih je težko ranjenih. V pijanosti je zadavil žilezniški uradnik Laurent v Grenoblu na FraDcoikem svojo ženo in svoja dva otroka ter bo potem sam obesil. Rudarska smrt V jami v Pietermoritzbnrgu (južna Afrika) so se razstrelili plini. 12 Evropejcev in 49 domačinov je bilo zasutih. Izključeno je, da bi koga rešili. Iz vlaka vrgel je neki Ilnicky svojega 5 letnega sina. Otrok je obležal težko ranjen ob železnici. Razstrelba kotlja. Na paruika ,,Descartes" v Maroki se je razpočil kotelj. 3 osebe so ubito, 6 težko ranjenih. Povodenj Reka Allegany v Pittabugn (Severna Amerika) je vsled povodnji izstopila in napravila za 10 milijonov škode. Čez 10.000 ljudi je vsled tega brez dela. Zločini. Pri postaji Preval so 3 lopovi železniškega čuvaja zvezali in dvignili šine, da bi skočil vlak iz tira. Slučajno je preprečil neki železničar nesrečo. Lopovi so zbežali. — Ključar Zinnel v Waidhofnu je s kladivom svojo ženo ubil in svojo hčerko težko ranil. Mož je pijanec. — V Wiener-Neustadtu je prišel delavec Kraus k orožnikom in naznanil, da je našel svojo ženo umorjeno v postelji. Zaprli so ga, ker sumijo, da je sam ženo zaklal. Zdaj pa se je doznalo, da se je žena sama usmrtila. — Neznanec je ukradel neki grofici v Berlinu biseri v vrednosti '/* milijona markov. Ljubi „Štajerc" ! Nekega dne prišel je stari možakar v neko apoteko na deželi. Zahteval je jelenove masti, dihurjeve masti, jezove masti in — masti od vbogega grešnika. „Vsako posebej", je rekel. Apotekar je dal prve tri masti vsako v posebno škatljico. Imel je dati še „masti vbogega grešnika." Zapovedal je torej svojemu pomočniku: Prinesite mi iz kleti nekaj od adeps suillibusa." To pa je latinski izraz za svinjsko maslo. „Ali je to od obešencaf" je vprašal starček. „Ne, od zaklanega", je odgovoril apotekar. „Kaj pa je ta (Alex Willus) naredil ?" je vprašal mož naprej. Apotekar je bil resnicoljubni človek in ni hotel lagati. Zakašljal je parkrat in dejal : ,Ja veste, to je pravzaprav uradna tajnost. No pa vam tega že zaupam : veste imel je svoj nos v vsakem dreku in sploh je bil celo svojo življenje velika svinja". — Starček je bil s tem zadovoljen in odnesel je z veseljem svoje masti. . . ga mi d za6 o pre meljiti iko n. Najt. {do, l '.ta ali topinj vinske Polit ranje priste Pod« 'iloms h oke :ev d. tičnih stvo, stva (k§ :rajne jene ridejc ; tret nepri Nazn i ali irja \ Obči imke febru jpnje, ornik Posoi nščnii križe .ati. Razei i riap tične (K§ dni § t de lore :m s' (K§ i do e zju a ure Ta , prila im n Kl< Eb Kake mik, miti :brus — lj i Ukaz h novemu vinskemu zakonu.B Slovenska izdaja državnega zakonika, ki prinaša ukaz r°i 1 ministerstev za poljedelstvo, trgovino in notranje stvari f pa sporazumu z ministerstvom za pravosodje z dne Ka Gospodarske. ne je 27. novembra 1907. 1., s katerim se izdajajo izvršilna1. določila k zakonu z dne 12. aprila 1997. I. (drž. zak. ..-št. 210) o prometu z vinom, moštom in vinsko drozgo, ?/JfE je slednjič vendarle izšla. Glasi se tako le: tltl. Na podstavi zakona z dne 12. aprila 1907. 1. drž., na zak. št. 210) o prometu z vinom, vinskim moštom in Jgj vinsko drozgo se ukazuje tako: aYwi Člen L >o£ (K § 2.) Seznamek zdravilnih vin bode obdobno • . objavljalo c. kr. ministerstvo za notranje stvari. B pt Člen II. - ituji (K § 5.) Ako se cukra gotovo vino, je treba v kl prošnjah, ki jih je primerno utemeljiti, povedati vedno 16 n množino vina, ki naj se cukra, ki se porabi, in čas, v' katerem se naj cukra ^^^^^^^^ v) M — 5 — Prošnje za dovolilo cukranja vinskega mošta ali ■jnske drozge v namen, da se izboljša pridelek branja treba vlagati v teku primernega časa pred začetkom Banja (trgatve) tako, kakor je oznamenjeno v § 5, od-pek 1 zakona, na političnem oblastvu, ki je pristojno dovolilo. V teh prošnjah je potrebo cukranja pri-rno utemeljiti ter povedati vinorejsko ozemlje, iz ka-:ga so vinski mošti ali vinske drozge, ki se naj :rajo Dovolitev cukranja se razteza na čas od začetka nja (trgatve) do 30. novembra dotičnega leta. Ako se je moralo zaradi toče, povodnji ali drugih Bnentarnih nezgod začeti branje (trgatev) predčasno in ;more zaradi tega prošnjo za dovolilo cukranja vin-ga mošta ali vinske drozge vložiti šele neposrednjo d začetkom ali celo šele po začetku branja, je treba prošnjo z navedbo stvarnega položaja primerno meljiti in ta stvarni položaj naj potrdi krajno ali ob-isko načelništvo. Najpozneje do 15. decembra vsakega leta mora kdo, ki se je poslužil dovolila za cukranje vinskega šta ali vinske drozge, pristojnemu političnemu oblastvu stopinje naznaniti množino v resnici cukranega mošta vinske drozge in porabljenega cukra. r PolitiŠka oblastva morajo tako podeljena dovolila za kranje kakor tudi spredaj omenjena naznanila sporo-i pristojnemu kletarskemu nadzorniku. Podeljevati v § 5 zakona za omenjeno dovolilo so iviloma pristojna tista politična oblastva I. stopinje, v jih okolišu se naj vrši cukranje ; ako pa gre za po-litcv dovolila za cukranje za ozemlje, ki sega čez več litičnu okrajev, je za to pristojno politično deželno lastvo, ki naj o podeljenem dovolilu obvesti politična lastva I. stopinje, ki pridejo v poštev. Člen III. (K § 9.) V naznanilu, ki ga je podati občinskemu krajnemu načelništvu, je treba navesti tako množino ejene tropinščnice (patoke, kalca), kakor število oseb pridejo v poštev po § 9, odstavek 1 zakona; pri tem, je treba kolikor moči ozirati na eventualne, tekom i nepričakovane izpremembe v številu teh oseb. Naznanila se morajo podati pri pristojnem občin-li ali krajnem načelništvu vsako leto do 31. dne larja vsakega leta. Občinska ali kraj na načelništva morajo napraviti lamke o naznanilih, ki jim prihajajo, in jih do 15. : februarja vsakega leta predložiti političnemu oblastvu topnje, ki naj prepis pošlje pristojnemu kletarskemu zorniltu. Posode in shrambe, v katerih se nareja in vlaga >inščnica, se morajo na sprednji strani označiti z leže- križem (X)» ki se razločno vidi in se ne da isati. I Razen tega morajo imeti na istem mestu razločno /en napis, ki ustreza imenu, običajnemu za tropinščino etičnem okolišu. Člen IV. (K § 10.) Odtiske, ki so določeni, da se narede idni §§ 2—14 zakona, je treba napraviti v jeziku, ki deželi navaden; nameščeni morajo biti "tako, da more lahko vsakdo citati in morajo biti vedno v brem stanju. Člen V. (K § 12.) Ponočni čas obsega v času od 1. dne ila do 30. dne septembra ure od 9. ure zvečer do ure zjutraj in v času od 1. dne oktobra do 31. dne ca ure od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Člen VI. Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne apda 1907. 1. (drž. zak. št. 210) o prometu z vinom, ikim moštom in vinsko drozgo. K1 e i n s. r. B i e n e r t h s. r. E b e n h o c h s. r. Fiedler s. r. Kakor se iz tega ukaza vidi, mora že letos vsak lestnik, ki je napravil tropinščnico (petjot ali žonto), aaniti to županstvu, katero pošlje potem izkaz do februarja okrajnemu glavarstvu. (Prim. Gosp.) Peronospora viticola I. 1907. in 1908. Rar-Eelj Ktiegler objavlja o tej stvari zanimivi nek, katerema posnemamo sledeče : Peronos-a se nastopa vsako leto ednako hndo. iro, gorko vreme pospešuje perenosporo. Leto )7 pa je bilo snho in ni vsled tega ta trana ezen tako občutno nastopila. Veliko vinegrad-»r je zato zdaj mnenja, da sme 1. 1908 (Opljenje trsja z bakreno-apneno tekočino jstiti. To je pa napačno 1 Škropljenje se ra na vsak način pod vsakim pogojem vpra-časn večkrat ponoviti. Prvo 3 kratno [opljenje (kadar so trsni nagoni 10 do 15 cm gi, drngič pred cvetjem in tretjič po ovetjn) toora na vsak način zgoditi. Ako treba, se opi tudi med cvetom. Vso nadaljno škropijo pa je odvisno cd vremena. Za škropljenje ostaje l*/o bakreno-apnena tekočina,. Ali teko-, ki so bile napravljene že pred dalje časa, se ne rabi. Važno je tndi, da se tekočino ro razpraši. Sredstvo „Tenax" naj se doslej ne rabi, ker ne poznamo njegove vrednosti. Klor še ni naročil potrebnega bakrenega vitri-jola za 1. 1908, naj to nemndoma pri okrajnemu zastopu stori; okrajni zastop dobi vitri-jol po 64 vin. od dež lnega odbora. Vinogradniki, na delo ! Brzojavi. Brežice. Volitev v okrajni zastop se na-prednjaki niso udeležili. Zato so seveda klerikalci iz veleposestniškega razreda „zmagali". Ali mesto Brežice ni volilo svojih zastopnikov. Tako se okrajni zastop ne more ustanoviti in bode prišel komisar, kakor v Calju. To so dosegli Drvaki! Novi York. V Pottsdillu v Pensilvaniji je zasulo 28 rudarjev v jami. Po vodnih rorih občujejo lahko s svetom, ali hrane se jim ne more dovoziti. Boje se, da bodo od lakote poginili, predno se jih reši. Listnica uredništva in uprav-ništva. Pri vprašanjih na uredništvo ali upravništvo, ki naj se pismeno rešijo, priložiti je vedno znamko ali pa karto za odgovor. Drugače se ne odgovori. W. Velika Nedelja: Prijatelji nam svetujejo, da bi dotičnika za zdaj še pri miru pustili. Morda se poboljša I — Z. Središče: Potrpljenje] Vsakdo hoče prvi biti. Saj vidite, da je pol lista z važnimi dopisi napolnjenega. Vi pač ne veste, da je urednik pravi revež. Torej mirna kril Pozdravi — Brežice: Malo smo naročnikov tam pridobili. Pozdrav! — Ponikva 14494: Odgovor prihodnjič! — Štev. 14113: Vi ste nas napačno razumeli, kajti ravno mi smo gotovo zagovorniki malega kmeta. V dotičnem članku smo hoteli le povedati, da se šopirijo gotovi prvaški poglavarji za veleposestnike, medtem ko so le kočarji. In to je smešno. Sicer pa bo-dete videli, kaj dotični odborniki delajo! Pa brez zamere! — Več dopisov: Prihodnjič, ako bo mogoče. Loterijske številke. Gradec, dne 8. februarja: 24, 43, 41, 51, 17. Trat, dne 15. februarja : 85, 14, 61, 76, 6. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. JurlSlA v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Hnmpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. Ime Singer je za šivalne stroje, vsled svetovnega imena, katerega si je pridobila ta fabrika v 50 letih, garancija za naj-bopi materijal in vzorno konstrukcijo. Zato skuSajo razni fabri-kantje svoje Šivalne »troje, ki jih imenujejo ^Singer", »System Singer", „Verbesserte Singer" ali pa „Echte Singer", prodajati. Ne pustite se stem preslepiti. VpiaSajte pri nakupu, je-li m&sina tudi iz f a lirike Singer & Co. NaSe originalne maSine se prodajajo edino v lastnih prodajalnah v vseh večjih krajih. V Ptnju Haupt-platz Štev. 1. Promet rszpoilljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej nutnerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljaJna hiSa Hants Keorad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo 1 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasni prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient biserov mod. okrasek za dame a pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par oSesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih gumb, 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in Se 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse skupi] z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se pošlje denar naprej po dunajski r&zpo-Siijevalni trgovini F, LuBt, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 134 Sobarica 136 se takoj sprejme v Ptuju na glavnem trgu št. 6 nasproti nemške cerkve. Oskrbnik (VVirtschaf ter) ozenjen, brez otrok z večletnimi dobrimi spričevali v poljedelstvu in živinoreji praktično izurjen išče pri večji graSčini ali na kaki ma-rof službo. Nemškega in slovenskega jezika je popolnoma zmožen. Naslov se izve pri ________»Štajercu". 133 Vpeljana špecerijska trgovina iS& z vso opravo 5 min. od Celja tik glavne ceste se zaradi preselitve takoj odda. — Pojasnila da g. Ant. Kolenz trgo-vina, Celje Grazerstra'se St. 82. Denarna posojila vsake velikosti po i do 6»/0 proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 3'/,% na BO—60 let, najvišje. Večja financiranja. 82 Hitro in diskretno se vse vrši. Administracija - „Borsen-Courir" Budapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco. Pozor! Lepa jabolčna drevesa najbolje vrste ima za oddati R. F. Wibmer v 79 Ptnjn.__________ Nova davka prosta hiša s 4 sobami, gospodarskim poslopjem ter 6 oralov zemlje 10 minut od Ptuja ležeča se takoj proda. Ve4 se zve pri g. Mariji RibitseU na Bregu pri Ptuju. 133 Krepek kovaški učenec se sprejme pri Ad. Pogat-schnigg-n, kovač in konjski zdravnik v Velikovcu na Ko-_________roškem.________117 Dva kočijaža 107 in namreč eden bolj za parado drugi pa k težkim konjem se sprejmeta. Plača po dogovoru. Ponudi se naj pri gosp. Štefaniji TanBsig v Vara2dinu. Kolarski učenecH od poStenih stariSev se sprejme pri AI0j7.11 Jus;. kolarski mojster v LaSkem trgu. Krasno malo posestvo hli70 Maribora z prav lepim stanovanjem se pod roko takoj proda. Natančnejša pojasnila da g. Mat. Pukl. gostilničar in župan v Rosveinu pri Mariboru. 126 Oženjen majer brez otrok se sprejme za neko kmetijo. Več se izve pri gosp. Jsgeritsch, G r a z, Triester- strasse ni. 127 Kovačnica Mizo trga Sv. Lenart v Slov Gorici tik ceste prav dober posel se da takoj v najem. Več se izve pri posestnici M. Repa v Porčiči pri Sv. Lenarti Slov. Gorica. 12* 2 lončarska pomagača in namreč eden za stroj in eden zurichter se sprejmeta pri Franz ReiSp, lončar v Gor. Gorici pri Pragerskem. Tedenska plača je 7 kron pri celi hrani. 125 PIPE iz Brujčrelesa prima kvalitet, iz pravega, nevničljiveo« 'Brtryere-lesa. I Gladka glava I z daleč za-I vitimBuyere-odlivom, vii-I njati ror, na-ustnik iz roga in Slavh, cena 21 cm. dolga K l'50. Ista pipa, ali z skali rezano Bruycre-leseno glavo K I'80 Največja izbera v re-kvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Dobi sepri: c. in k. dvornem liferanta Hanns Konrad razpeiiljevalna hiša v 690 Briix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 podobami zastonj in pofltiine prosto. 2 ali 3 usnjarskih učencev ae sprejme za Gornjo Štajersko. Ponudi se naj pri g. Bauinann-u v Konjicah. 133 Ka prodaj lepo posestvo, obstoječe iz 28 oralov zemlje; 9 oralov gozda, zraven je polno samih lepih debelih smrek. Poslopje in hlevi zidani ;pol ure od postaje Poljčane tik glavne ceste, prav lepa lega, se takoj proda. Več se izve pri g. Alb. Bellag v Poljčanah (Pekel). 116 Trgovski učenec krepek, priden fant z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme za trgovino z železom V. Leposcha, v Ptuju. m Redka prilika. Lepo posestvo sposobno za mlekarstvo pol ure od Maribora; 21 oralov zemlje izmed te 4 oralov zrigolaoe. Poslopja zidana in z opeko krita; 2 viničarski hSi itd, se proda zaradi selitve. Dopisi naj se pošlejo pod naslovom A. G. K. Maribor poste restante. 128 _ 6 — M. Gspaltl, ivdelovatelj zlatnine in optičnega blaga Wegschaiderjeva hiša - W PTUJU - Wegschaiderjeva hiša priporoča pristno srebrne močne prstane z imeni za zaročence kakor tudi bele prstane iz nikelna vse lastnoročno delo, po nizkih cenah. ti T ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopele s hlaponom po Blede-Sih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob J uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstaltl. Lepa še celo nova hiša v Slov. Bistrici s tremi sobami, kuhinjo, veliko kletjo, vrtom, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Naslov lastnika se izve pri »Štajercu«. 113 Močan, trezen in zanesljiv ter krepek fant se sprejme za pi vo vozli ika Kje? pove npravništvo, .Štajerca". Sprejme se trezen in izurjen 10* vrtnar. Ponudbe naj se pošljejo Da npravništvo graščine Križovljan pošta Ormuž. Vrl, trezen iD priden konjski hlapec se za neko tvrdko v Ptuju sprejme. — Kje? po»e npravništvo .Štajerca". 101 Siikna humpolecki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporoCa Karel Kocian tovarna za sukna T Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. 121 Za delo v skladišču se sprejme MT* močan hlapec pri Ed. Suppanz, teletrgovina v Pristovi pri Poljčanah. ns Oženjeni majer za okoli 25 glav goveje živine, katerega žena bi morala svinje in kuhinjo za 4 neoženjene hlapce obskrbeti, se sprejme. — Plača je 50 kron na mesec in hrana. Ponudi se naj v graščini Nenkloster pošta Sv. Peter v Savinjski dolini. 12* t oot \ Globoko ranjeni naznanjajo podpisani, vsdm sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest; o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabljivega soproga, sina, brata in svaka, gospoda Vincenc Prifooschit« trSOWCB, ljeane ki je dne 16. t. m. ob 10. uri zvečer po dolgi, težki bolezni in po sprejemu sv. sakramentov za umirajoi^j]na v 39. letu svojega življenja mirno v Gospodu prominul. irmnn Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se na torek, 18. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši smrt? svečano blagoslovili in na krajnem pokopališču k večnemu miru položili. vem 1 Sveto mašo se je bralo v sredo, 19. t. m. ob 9. uri zutraj v cerkvi v Velenju. gozda Velenje, 16. februarja 1908. Fanni Priboschitz roj. Pouch Angela Margaritella roj. Skasa, Cen soproga. Jos. Skasa, Edeo Margaritella sšern Josofine Skasa vdov. Priboschitz Franc Skasa, inžener Franc Skasa Johan Skasa kot svat. bratje in sestre. sta risi. 130 Oklicno štev. 46. Na splošno znanje se daje, da hočeta 1. kopač Matej Pire, stanujoč v Meerbeeck H. Strasse 26, sin delavca Matej Pirca, umrlegfjB in nazadnje stanujocega v Čermlenšaku in njegove soproge Elizabete, rojene Kramberger, stanujoče ^ Cermlenšaku, — in 2. hišinja Marija Uduc, stanojoča v Meerbeecku H. Strasse 25, hči rudarja Lovrenc-. Uduc, stanujocega v Meerbecku in njegove žene Frančiške rojene Jagrič, stanujoča v Vrena-Sela — ' zakon stopiti. Oznanilo tega se ima zgoditi v občini Baerl in v ptujskem časniku >Stajerc« na Avstrijskeir) j^ 131 Kr. pr. urad (Standesamt) v Baerl, 15. svečana 1908. Uradnik: Moebus l Priznano najbolj Dski ___P ___________;P< ■ Opo •n1n<:i«:»a s yteittov—kaitt&ij, p*"«* ' raldlUnlLV nini m kotobarao roamqoraio (RollenRiDgichmierlajeF, roeae na wtel i« laotorse, '.^bolč a eksl S^:~1—»3^.^. vnovi« aboljian«« sestava ejaimce ..Agrikou«, jeklene plage, brane, v alf a rje, kosilnice za travo, deteljo in žita, obračalnike, stroje za graWjenje sena in žita, stiskalnice za grozdje in sadje, hidravlične stiskalnice, stroje /a mečkanje, in robkaaje gcezdja, mline za sadje, škropilnice za trle m 4»nge rastline, stroje za sašeaje sadju i*sswja, vrtilne ptimpe za gnojnico, stroje z* soiwonje aiU, ttpnrj«, »troje z* robkanj. koruze, stroje za rezanioo s patentovuuui t*teji, prirejenimi kotuMivi mmz«aj*. «ta jih je možno #>»& povstm l»btoh», »»roj« za parjenje krme, peci za štedilne kotle inneln platem fciru*^* stroje iaMuje m nupoililj« v mjmvcjM, o4tik«vuUi sestavi* ^_. - •H. MAYFARTH * Co., DUNAJ 2)1 TatMrstraMe it 7t ASSmLJ tvmroica h mati jrt i% lUoJM, livarno in parne fitiine. t, gre mu CMUboM« z »*l-«eti zfc-hni. srebemmi kotajaami i t. d. •?!"■ 2. ■ at»|i»iM fcnirphono._________________________________________________Zastopniki m preerarMti a« rtf^P°2lae vitij e za vprežno živino, - K mestne občine Ptuj naznanja sledeče: ovatelj u Ker je avstre-ogrska banka znižala obrestno mero, storiti mora to tudi hranilnpop""''« mestne občine Ptllj. Obrestne mere te hraniinice znašajo odslej : ;o iiusiroi dobi lirez 1. Za hipotečna posojila ... . . . . . EnaJ 07, kal. Zrn strelor • • • • U za ro£no Isnajilit /c-borunge . . . . too: 2. Za posojila na menice (Wechsel) . ... 3. Za posojila na vrednostne papirje . . . 4. Obrestna mera za vložbe...... . Slavno občinstvo uaj blagovoli to na znanje vzeti. V PtU]U, svečana meseca 1908. i. Ravnateljstvo, "TJ .Blagor« Ego sem i! B uspehe; S poni m — 7 — DČe ooooooooooooooooooo Veliko posestvo prodaj. Hi?a lepa 2 micuti cd kolodvora jjčane in je v isti posojilnca v najema ter stilna in fiJ8kejtki obit; tudi »o prostori za govino; zemljižča je 30 oralov xecincnsa v [Tem uzredn, refeaj vincgrsda, travnikov, njiv gozda. GoBpndeiBko poslopje je todi zidano in obftirno za 12 g'av živine. Ona je 20.000 gold. Pojasnila da Simon ešem v Poijčarjah. 116 »ooooooooooooooooooo Oves („Willkom"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji in najprej dozori. Zraste visoko in daje dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo Podpisano obskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 00 kil za 32 K z vrečo vred- Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 320 K predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. 5 Pozor kmetovalci! Opozarjam kmetovalce in gospodarje, da se moji prodajal niči dobi najboljši ekstrakt za ipravo domaČe pijače (Knnstmost) z hruftkovim jabolčnim okusom. Ena steklenica drži IV« ra ekstrakta in zadostuje za 150 do 200 litrov de, razsn tega se more dodati tndi 50 do 100 MT pravfga jabolčnega, hruškovega mošta ali tihi. Ta pijača je takoj^za rabiti in je starša m ooljii, ter je popolno'»» neškodljiva. Da ee ta pijača 10 let dobro drži, se ga-titira in stane steklen ca K 5"— Naročila se sprejmejo v zalogi. H. Findenigg in Griffon, Karaten. Kron 5000 zaslužka tngi plaiam tiitemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija 600 komadov za gold. 2*50 lofaoatci nakup, t. s.: 1 prava Ivic. list. Reikopf patru t žepna l, |rt natanko in dobro, regul. « pismeno S lelno fabniVo nanjo, S aroerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 ". poilaf. garnituro, obstoječo a manSetoih, ovratnih m prsnih i, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, i muSler po želji, najnovejši facon. 1 krasna knoflica za kravato I nmili-bnianti, 1 nežna damska broia zadnja novost, 1 potrebna toaletni garnitura, 1 eleg. usojati portmone, 1 par aroerik. boutons imit. kamenji. 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski )lbum s 36 umetn. najlepših lazgledov sveta, 1 krasni vratni ali isni kuljer s pravimi oriental čoimi biseri, 5 indijskih čudo-delni-OTTragovzabava vsakodruslo in se 350 kom. raznih predmetov, i » v vsaki hifti potrehni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. ist Raskopf patent žepao aro, ki je sama dvojno svoto vredua, kosta samo gold. 2'5<). Pobi se r° povzetju ali napiej plačilu (tudi C* U»-lL»ri*->1» svetovna lazpoSilna hiša, tnamke)pri v^» «-< * t»«*«HL* < Krakuva st. 101. H. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. bri-rali 6 ff volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopaae dtnar takoj nazaj, torej vsak riziko izključen. .n;c Ji 6tf puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. klovatelj umetirh pufik, izkušen vek. arzenelu. prevrate i popravili. Priporoča posebno puSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi .9*3 in 81 mm. Dogo ilnstrovani cenik ,—i— Absolvent c. kr. stro- dobi lirtzplaCao! Bffflfl kovne Sol«' za pušfcur- ■;.. , - .« sko industrijo, '.0 Uradna šajba IF TIH t cevi na 70 korakov s ev. 2(1): ii puSke SI. EckL^iSB srotom St. 0 i 7 trefer ev i!0i!7, kal. Id se je B9J@J napravilo. -- C. k. di enim strelom iz leve MBBMMffgl re-cija poizkusnega za. da za rofro strelno orožje v Borovljah na Koroškem. IfDijMitelj in edino opravičeni izdelovatelj „Sch8nliebove-O' inc-borunge" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti 100 koratov z dobrim „durch3lagom" (glej sliko strela!) Moja UK- borurtga" strelja s ornim in brezdimnim smodnikom broz---ino najzanesljiveje in najbolj ojstro ter presega najboljše ik», amerikanske in drugi .borunge". Zato vporablja vsak umen lov« to „Sch6nlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba pusta naredi z mojo „borungou pod garancijo dobro streljajoča. Cena o K 10*—. Vsak dan dobivam jahvalna pisma. Atelier za iz-ivanje najfinejših lovskih puSk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Prborocam novosti v mojih kakor pero lahkih „alianc" puikah i nstemov i mojo .SchSnheb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge (abrikate inozemstva in domačije. .Blagorodni g. F. Sehonliebl Z poslano puiko kal. St. 16 z go sera izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel •.•spele; Vaša borunga je najboljša in presega angle-Jko. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. I ne dopide, vzamem puSke nazaj t Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj 1 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo umo „M08 Balsam" za pridobitev la«, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brads, = plešast ali z redkimi lasi. ===== Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsasiom*, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »ftlos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne >Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 DanemarL Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 120 Mranilnica (Sparkassa) priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, isLotako tudi za posreao" vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obfcnje z avst. ogersk« baako. Ravnateljstvo. Hranilno m posojilno društvo v Celju (Spar- und Vorsohussverein) reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih pro= štorih hranilnice mestne občine Celje prevzame hranilne vloge po 41|2°|o vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po S\°\0, kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu iistu po 6°|0, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|o, nepokriti po 61|2°|0. 19 Predstojništvo. Cene, dobre ure. Prava srebrna remontoar-ura Stemplovana od c k. urada, cifernica iz emajla, se<. kazalec, natanko re-gilirana K 840, z dvojnim mantel|nom K 12*50, z anker-kole si em, zist. Roskopf odprta Kil—. Ista z dvojnim rnanteljnom K 13*50. Ure za dame v zlatu in srebru v bogati izberi. Vse ure so natanko repasirane in regulirane, pri temu reeloa, 3 letna pismena garancija. Ni rizike j Izmenjava dovoljena ali denar nazaj 1 Posije po povzetju Prva fabrifea ur v Briixu HlHISKOHRlDUmTU« Odlik, z c. k. avstr. drž. orlom in zlat. ter sreb. razst. me daljami. Osnovana 1887. — Glavni cenik z nad 3000 podob. vsakomur xastooj in franko! 725 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-liaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznanic- Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K- Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER J U RIŠI Č lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Otrokom in odrašenim g ki kaftljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymonul Scillae kot sredstvo, ki od»trani sline, krčnt kaSelj, pomiri, odstrtmi pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali Se svoin iljavn 0 presenetljivem promplnem vplivu Thymomal Scillae pri oslovskem kaftlju in drugimi vrstami krčuega kailj*. ta?* Prosimo vprašajte zdravnika. -Tfca 1 steklenica 1*2» K. Po posti franko pri naprej-plačilu 2'oo K. S steklenica pri naprej-plačilu 7"— H. '0 steklenic JO"— H. Izdelovalec in glavni zalogatel] B. Fragner, apotekar c. k. dvorni liferant Prags-III, Nr. 103. 0 0 Se dobi v vaeb apotekah. A 0 Pulte u iae srt»»r»t« lUMrnkt in a* t>«rttwno dumi*. Poročni prstani in okraski za neveste. Poročni prstan c. kr. uradno Stempljan v pravem srebru 80 h, pozlačeno srebro K1"—. Novo zlato K 3—, 3'50, 4-—, 14 karatno zlato K 750, 850, 9-50. OSesniki (Ohrringe), broSe, naročniki, poročna daiila vseh vrst po zelo nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja. aiUvnTDi Hanns Konrad Brft^r,:876 Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo zastonj in 861 franko. J a) ca kupuje po najvišji ceni And. Suppanz, nakupo-valec jajc v Ptuja, Rosmnatiova bife, (bliio posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). stolpovim ZYoneojem primi kval. 30 urno kolesje, ki bije na uro in na '/■ ure, budil-nica z glasnim zvoncem, gladko pol. okroglo okvirje 30 cm. skozi, cifernica s «ieicleno vložbo, komplet, 3 ztate-breneir. oteži. 3 letna pismena garancija. Same! K 6-60 Sane! S ciferniee ki sveti ponori K 7 20 Ki rizike! Izmenjava dovcljena ali denar nazaj t — Posije po povzetju ali napiej plačilu prva fabrika ur v BrOxu Hanns Konrad, c. i« k. d. I. BriU it. 876 (Oesko). Zahtevajte moj glavni cenik z nad 3000 podobami, ki ga poslie.-n vsakomur zastonj in franko. bdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Pozor I čitaj PozorI Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajeaju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-taru, suhem kaSlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborao, vspeh siguren. Cena ic franko na vsako pošto za 2 steklenici 8 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetjn ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. JuriSiča, 677 lekarnarja v Pakracu st. 200 (Slavonija.) 8 dni na ogled glasom določb moi°ga cenika, torej brez ritike za naročitelja razpoSlem proti povzetju mojo „Volk8* frennd'-harmoniko Število 6631/*, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima garant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo za tastne, marveč tudi za base in zračne klapne, nadalje 10 lastnov, 2 registra, dvojno stimungo, 60 meeing-Stim., 3 vrst« trompet, mahagoni polit., črne lajšte z barvano hordo, obkovano z niklom. dvojni meh, varstvo za oglje a kovine in „cuhalter", ve* likost 31X'5 cm. košta K 8-—. šola za lastni poduk zastonj. ManjSe in cenejše harmonike za poduk zlasti sa otroke po K 2-50, 3-20, 3'80, 5 iO, 580. BoljSe harmonike po K 8-50, 960, 13-50, 14-20 se vidi v mojem ceniku. S» mojih harmonikah ni nil nine, ker je vse češko delo I Ni ritike 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, PcSlje po povzelju c. in kr. dvorni liferant (Oelko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. ins Konrad $£&£$*& Najstarejša tvidka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št 9 »prejme potnike za Unijo čea Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da *e potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 Varstvena marka „Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo ta anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoče, izvrstno in bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamko gAnker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka ,.zlati lev" V Pragi, Elisabetstr. St. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. Brata Slawitsi ___ v Ptuju priporočata izvrstne šivi stroje (Nahmaschinen) poi deči ceni: 1 Singer A . . 70 K -j Singer Medium90 , — Singer Titanial20 „ - Ringschifchen........ 140 , -*| Ringechifchen za krojače ..... 180 „ -1 Minerva A..........ioo -1 Minerva C za. krojače in čevljarje 160 „ — Howe C za krojače in Čevljarje . 90 »-1 Cylinder Elastik za čevljarje ■ . . 180 „ -4| Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Naj cene so nižje kakor povsodi in se po pogoi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik k plačno. Prva češka prodajalna. Ceno perje za post« 1 kg sivega, Slišanega, do brej K. Se boljšega 2 K 40 •/; 1 kir belt Slišanega 3 K 60. finepa, mehkega! 10 v; 1 kg izredno fuirga sneti ''belega, Slišanega G K 40 v. 8 ■ kg aajfini.iega IDiunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega II najbolj finega od prs 12 K. Pii nakupu 5 Ig. frauno. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumen« belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sit trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkiii perjem 12 K. H z najfinejšim lh K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40,m raiposiljanje po povzetju 16 K naprej. Izmeujmije in m franko. Denar nazaj. 5# geniSCh v Dtschenitz 716 '" Bohmerwald „8taj< ,Mtek nas ttaroi ■tro-l Uto : ©•trt celo Amei a« di raeui rom nine. teti: Stevi Ured ništv Ptuji Rogai d in sic na S Hamburg-Amerika-Linie. "c,g Najhitrejša! nja po mt 5 dni, 7 Mdet 38 minut. 1 g0t . nadirektnai foni za z brzo-poštnimi ; ,TOj • niki, ki in bo va dvojnate sijijen« i dalje v Kani iz Hamburga do New Yorka; Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natsnčrejša pojasnila daje Generalna agent za Štajersko „ Gradec, IV., Annenstrasse Usterr. Hof." Dra-Mavica K 8"5( lepo izrezani Sild z ptičjim nastavku koščenimi Številkami in kazalci, H vsake '/, in vsako uro, 22 cm. vianl ; komplet, 2 zlato brone, smrečja od natanko regnl. „Schotten"-kole8Je, si ' K 8o0 samo okrogla ura s 30 um < kolesjem (Federzug) 16 cm. skozi KI i Ista, ki gre 8 dni Ia kval. 30 cm. s| ' K «-50 i Za vsako nro 3 leta pismene garala • Vsako leto razpošiljam čez 50.001 ' v polno zadovohnost moiih p. t. kupo i To v Avstriji edino število je najti) dokaz selidnosti moje tvrdke. Tudi j i msnjSe naročilo se skrbno efektnira. PoSlje po povzeljit prva fabrika H ANN« K()\|{ All «• <" k. d v.I i nr v Briixu «A« " ° '™fL> RAV BrUx St. 876 Če] i Glavni moj cenik z nad 8000 podobami pošljem na zah) . vsakomur zastonj in franko I Novost! ; priha NOVOSI Krnel Mali orhester za a?«na ililrlD jema; ki se po n Elijo viak prost — a vaški koma 'podli pač i __• so ž« Meščanska parna žaga.^ Ha novem lentnem trgu (Lendptatz) v P ali d zraven klalnice in plinarske hiše postavljen Spine nova parna žaga vsakemu v porabo, da b: Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj bi fo Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrt« spahati i. t. d. Par eseb zamore celo godbo z d cami in bobni napraviti, j Ustne orglice s perfektnim sprti vanjem z bobnom. Š:ev. 2271, sing plate, 10 lohov, 20 stiin, kval. z bobnom (Fell). Vsakdo J lahko takoj, vsak komad v eUJ nem kartonu K 2 60. Štev. 2279 10 lohov, 32 Stim, tremolo, I-»l z bobnom iFell) eleg. karton zapokano K 3—. Posije po( zetju ali naprej-plačilu 0. kr. dvomi liferant in razpoiiljevalna hiša glajhenih potni HANNS KONRAD, v Brttxu štev. 876 £ Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vaakdo na zat zastonj in franko. Tiskal: W. Blanke latnim«