150 I K I /I I I /MŠM 1-kOl.l I'M vc;k HSKO-\\(.\ k \\|/,s v PI I J.24.4,»|u
Ptuj, torek, 4. maja 2010 letnik LXIII • št. 34 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Ptuj • 150 let železniške proge Prager-sko-Nagykanizsa O Stran 6
Po naših občinah Hajdina • Dvajseta počastitev zavetnika gasilcev
O Stran 6
Videm pri Ptuju •
Pet let mladosti in petja
O Stran 16
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Nova zamujena priložnost Drave v sredo že v Velenju
O Stran 11
Rokomet •
Ormožani daleč od presenečenja
O Stran 12
Spodnje Podravje • S prvomajske proslave
Boj za socialno državo
Na Ptujskem so v počastitev prvega maja postavili številna majska drevesa, zagoreli so kresovi, osrednja proslava pa je bila na predvečer prvega maja na ptujski Ranci.
Slavnostni govornik Srečko Čater, predsednik sindikata delavcev kmetijske in živilske industrije Slovenije, je opozoril na vse težji položaj slovenskih delavcev, ki jim v danih razmerah ne preostane drugega, kot da strnejo svoje vrste in gredo v bran socialni državi. Na škodljive posledice reform aktualne vlade za mladino in dijake pa opozarjajo v študentskih organizacijah. Zakon o malem delu je 'veliko sranje', zatrjujejo. V znak protesta so osnutek zakona v petek zvečer simbolično sežgali v kresu na Dravi, dodali pa so tudi minuto molka. Ne glede na vse, kar se danes dogaja v slovenski družbi, si delavci in z njimi sindikati svojega praznika ne pustijo vzeti. Praznujejo ga zato, ker s tem kažejo svojo pripravljenost za spoštovanje tistega, za kar so tudi v Sloveniji umirali ljudje, je med drugim povedal Čater, ko je ob prvem maju čestital v imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo še naprej združevala vse, ki imajo srce in glavo na pravem mestu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo •
Vrečer najhitreje na Twimbergu
O Stran 13
Kidričevo • Seja občinskega sveta
Ljubljana • Turizem in mladi
Apačanom nove položnice Izvirne ideje
bogatijo turizem
Na nedavni, 26. seji sveta občine Kidričevo so svetniki negodovali zaradi nizke realizacije lanskega občinskega proračuna, precej kritičnih besed je bilo zaradi izredno visokih cen za plačilo prispevka za kanalizacijo v Apačah, zapletlo pa se je tudi pri oceni ravnateljice Vrtca Kidričevo.
Razprava se je pošteno ogrela ob obravnavi predlaganega obračuna cene komunalnega prispevka za
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
DOBRODOŠLI NA
^ZVES^J
ZZ. maja 2010, ob 5. uri
Izrazite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radi»-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95,2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 15 EUR.
kanalizacijo, saj so nekateri krajani Apač prejeli skoraj 100 odstotkov višje zneske od drugih. Strokovni sodelavec občine Herbert Glavič je pojasnil, da gre v Apačah za specifičen primer, saj so pri obračunu morali upoštevati več različnih faktorjev in tudi dve obračunski območji. Podžupan Jože Medved je menil, da je šlo v omenjenem primeru pri krajanih Apač za napako pri izračunu prispevkov, zaradi česar se občina vsem prizadetim opravičuje.
Anton Leskovar je dodal, da bi bilo manj težav, če bi upoštevali njegov predlog, da bi vsi krajani plačevali za kanalizacijo enak prispevek, a so mu pojasnili, da zakonodaja tega ne dovoljuje.
Da si take napake občina oziroma njeni strokovni de-
lavci ne bi smeli privoščiti, je glasno razmišljal tudi Zoran Žunko, vendar mu je Anton Habjanič pojasnil, da ni šlo za nobeno napako, ampak le za odsev realnega stanja, saj so prispevke izračunali na podlagi tega, koliko sredstev je bilo vloženih v posamezni vasi v komunalno infrastrukturo.
Da je cena priključka na kanalizacijo vendarle previsoka, je menil Marjan Hvalec, saj je sam prejel za plačilo kanalizacije položnico z zneskom 2500 evrov. Kljub temu pa je vse v skladu z zakonodajo ter veljavnim odlokom, je menil Janko Baštevc, če pa želijo izračune po drugačni metodologiji, je pač potrebna ustrezna sprememba odloka.
O Stran 9
Tudi letošnji festival Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, ki je v 24. letu potekal pod naslovom Moj kraj - moj ponos, je prinesel lepe rezultate za mlade iz osnovnih šol s Ptujskega.
Zlata priznanja sta na delu festivala, ki je 13. aprila potekal v Mercatorjevem centru Super mesto na Ptuju, prejela OŠ Ljudski vrt iz Ptuja in JVIZ Destrnik-Trnovska vas, ki je prejel tudi posebni zlati priznanji za najboljšo turistično nalogo in najboljšo turistično tržnico. Četrto zlato priznanje pa so učenci OŠ Destr-nik-Trnovska vas kot najboljši med najboljšimi prejeli na zaključni prireditvi letošnjega 24. festivala Turizmu pomaga lastna glava, na super finalu, ki je bil 20. aprila v Ljubljani. Priznanje super finala jim je še posebej dragoceno, ker so ga prejeli kot edini od vseh 32 prejemnikov zlatih pri-
znanj.
Učenci 8. in 9. razreda JVIZ Destrnik-Trnovska vas so prejeli zlato priznanje za sodelovanje, zlato priznanje za raziskovalno nalogo, zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico in zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico po izboru strokovne komisije.
O Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Z eno vlogo In eno odločbo do vseh vrst pomoči
Postopki za pridobitev socialnih prejemkov v prihodnje združeni
Vlada je za obravnavo v DZ pripravila novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter novelo o socialno-varstvenih prejemkih.
Po novem bo posameznik z eno samo vlogo na center za socialno delo lahko zaprosil za različne prejemke, od otroškega dodatka, štipendije pa do socialne pomoči.
S tema dvema zakonoma bo pri nas prišlo do precejšnje prerazporeditve socialnih prejemkov med prebivalstvo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril minister za delo Ivan Svetlik. Gre za več kot 700 milijonov evrov na letni ravni. Cilj obeh zakonov je bolj pravična in dolgoročno vzdržna socialna država in da bi pomoč dobili res tisti, ki jo potrebujejo, ki so v težkem so-cialno-ekonomskem položaju, je danes pojasnil Svetlik.
Kot pravi, želijo z obema novelama preprečiti izkoriščanje in zlorabe sistema socialne varnosti, ga poenostaviti in uvesti večjo preglednost ter učinko-
Uvodnik
Ormoški vozel
vitost pri delitvi teh sredstev.
Po novem bo tako center za socialno delo »enotna vstopna točka« za uveljavljanje socialnih pravic, ki so zdaj v domeni različni resorjev oz. ministrstev. Tako bo posameznik po besedah Svetlika z eno samo vlogo in eno samo odločbo te različne prejemke pridobil na enem mestu.
Do sprememb prihaja tudi pri posameznih prejemkih, napoveduje Svetlik. Otroški dodatek bo mogoče prejemati do starosti 18 let, obstajali pa bosta dve višini dodatka. Dosedanja višina otroškega dodatka bo namenjena vsem tistim, ki so še osnovnošolci, višji pa bo otroški dodatek za srednješolce do starosti 18 let. Otroški dodatek bo lahko znašal največ 54 evrov - odvisno od socialnoekonomskega položaja, je še dodal Svetlik.
Med prejemki, ki jih z nove-
Svetniki ormoškega občinskega sveta so se v zadnjih tednih zapeljali v popolno pat pozicijo, iz katere več ne morejo, ne da bi eni ali drugi pri tem utrpeli znatno izgubo ugleda. Ves čas mandata je koalicija SDS in N.Si skupaj s svetniki Zelenih Slovenije, NEL-a in SLS-a za las uspevala držati prevlado in odločitve sveta peljati v smer, ki jo je želela. Tudi ob menjavi svetnika NEL in poskusih vseh političnih akterjev, da bi vplivali na novo svetnico in jo pridobili na svojo stran, se razmerje moči ni porušilo.
Zgodilo se je znotraj navidezno močnejše koalicijske stranke SDS, ki jo že nekaj časa pretresajo hudi notranji spori. Navzven se to doslej ni opazilo tako drastično, sedaj pa dvoma ni več:pred volitvami je v stranki nastala občutno prevelika gneča pri kandidaturi za bodočega župana. Dva vidna člana stranke so menda celo izključili iz svojih vrst. Poleg tega je SDS tista, ki v koaliciji občinskega sveta zaradi odsotnosti svojega člana ne zagotavlja več nemotenega delovanja glasovalnega stroja. Čeprav manjkajoči svetnik SDS svoje funkcije uradno ni predal, je vendar jasno, da stvari niso v redu in odsotnost zaradi službenih in študijskih razlogov nekako ne delujepreveč verodostojno.
Se pa lahko sedaj opozicija in koalicija poslužujeta čudovitega instrumenta obstrukcije, ki povzroči nesklepčnost seje. Problema s tem sicer ne rešita, le potisneta ga v prihodnost. In ta kratek time out, predah, pavza, ormoškim svetnikom zaenkrat zadostuje. Zares ne vem, kaj menijo, da se bo zgodilo v času do naslednje seje. Da se bo zgodil čudež in se bo problem razrešil sam? Za nabiranje predvolilne naklonjenosti volivcev so namreč takšne poteze zares preplehke. Nekateri pa menda čas do naslednje seje preživijo tudi koristno in bolj ali manj očitno grozijo političnim nasprotnikom in njihovim družinskim članom. Poleg groženj so v Ormožu v zadnjem času popularne tudi diskreditacije na temelju domnevne drugačne spolne usmerjenosti.
Prav zdravo naše okolje res ne deluje, ko berete te vrstice, kajne? Kdo bo torej uspešno razvozlal ormoški
vozel in mu zavladal?
Viki Ivanuša
lo združujejo pod skupno okrilje centrov za socialno delo, so še denarno-socialna pomoč in varstveni dodatek. Pri slednjem bodo po besedah Svetlika iz pokojninskega sistema v sistem socialne varnosti prenesli dve pomembni pravici -varstveni dodatek ter državne pokojnine.
V to domeno pa z novelo prenašajo tudi državne štipendije. Te so namenjene vsem starejšim od 18 let, ki se šolajo. Cenzus za pridobitev štipendije bo po novem višji, in sicer približno 570 evrov neto na družinskega člana. Tako bo dostop do državne štipendije po besedah ministra dobilo precej večje število mladih. Poleg tega bodo te štipendije višje. Zadnji predlog je, da bi se gibale od najmanj 70 evrov mesečno do največ 190 evrov osnovne štipendije. Z dodatki za deficitarnost, uspeh, oddaljenost pa bodo te vsote lahko tudi podvojene, je pojasnil minister. »S tem odgovarjamo tudi na kritike študentov v razpravah o malem delu o neure-
Foto: europedirectleeds.org.uk
jenem štipendiranju,« dodaja Svetlik.
Združili so še druge prejemke - subvencije in plačila (na primer znižano plačilo za vrtce, malice, prevoze in druge prejemke). Vzporedno s tem bo tekel tudi projekt e-soci-ale, ki bo povezal več kot 25 podatkovnih baz. Ta povezava bo omogočila popoln pregled nad socialno-ekonomskim položajem posameznika, tako da zlorabe ne bodo več možne, pravi Svetlik.
Zakon o socialno-varstvenih prejemkih pa uvaja dve ravni prejemkov - začasna denarna pomoč za delovno zmožne, ki so se začasno znašli v položaju, ko nimajo dovolj sredstev za preživetje. Ta pomoč se bo dvignila z 226 evrov na dobrih 288 evrov. Za tiste, ki so trajno nezmožni za delo oz. so starejši od 65 let, pa novela predvideva poseben varstveni dodatek kot nadgradnjo socialne pomoči in naj bi znašal 450 evrov.
Novost tega zakona pa je tudi nova, strožja opredelitev družine, s katero želijo zagotoviti
Odbor DZ proti ohranitvi stoodstotne subvencije za dijaško prehrano
Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na seji obravnaval dopolnila k vladnemu predlogu zakona o šolski prehrani, ki subvencijo razširja tudi na osnovne šole, a hkrati ukinja stoodstotno subvencijo za dijake. V SDS so sicer predlagali, da bi bili polne subvencije deležni tako učenci kot dijaki, a zakon v celoti vseeno podpirajo.
Uvodoma je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič poudaril, da so z zakonom o šolski prehrani našli rešitev, ki povečuje stopnjo pravičnosti in zagotavlja večjo transparentnost. »Naloga vlade je, da sledi načelu pravičnosti,« je dejal minister in dodal, da zaradi tega ne morejo favorizirati enega samega dela javnosti, v tem primeru dijake. Z zakonskimi določbami o evidentiranju in prijavljanju na šolski obrok po Lukšičevih besedah prav tako navajajo mlade na odgovoren odnos do prehrane. Ob tem je Lukšič pojasnil, da bo med 35 in 40 odstotkov dijakov tudi po spremembi zakona še vedno deležnih brezplačne malice. K zakonu je bilo vloženih več dopolnil tako koalicije kot opozicijske SDS. Srž rešitev, ki so jih predlagali v SDS, pa je ohranitev polnega subvencioniranja dijaške prehrane, česar pa odbor ni podprl. Predsednik DOS Aleksandar Spremo je pozdravil večino rešitev v predlogu zakona, a obenem pojasnil, da ne morejo pristati na ukinitev komaj pridobljenih pravic. Spremo sicer meni, da bi s prehodno prijavo na obrok, ki jo predvideva zakon, lahko privarčevali dovolj sredstev, da ne bi bilo potrebno poseči v dijaške pravice. Po njegovem bi tako kazalo uvesti predhodno obdobje, videti, koliko je dejansko moč privarčevati, in šele nato iti v izvajanje zakona. Samo Bevk (SD) poudarja, da zakon uvaja solidarnostno komponento, ne da bi posegel v državni proračun. Z zakonom pa po njegovem v sistem subvencionirane prehrane vključujejo več kot 100.000 učencev.
večjo pravičnost pri dodeljevanju dodatka za enostarševske družine. »Po novem se ne bo več splačalo biti neporočen, ločen ali živeti na ločenih naslovih zaradi socialnih prejemkov,« je poudaril Svetlik.
Po novem bodo upoštevali celovito premoženjsko stanje posameznika - tudi nepremičnine, napoveduje minister. Uvajajo tudi prepoved odtujitve in obremenitve premoženja za pridobitev neke socialne
pravice.
Zakon bo spodbujal aktivno socialno politiko, upravičence denarne in socialne pomoči, ki so delovno sposobni, bodo namreč spodbujali, naj tudi sami iščejo možnosti, da pridejo do lastnih virov dohodkov. »Kdor bo kaj zaslužil v času, ko prejema denarno socialno pomoč, ne bo takoj izgubil te pomoči,« je pojasnil minister.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Delovnopravna zakonodaja brez soglasja socialnih partnerjev na vlado
Vlada, delodajalci in sindikati na seji ekonomsko socialnega sveta niso dosegli dogovora o predlogu zakona o urejanju trga dela in spremembah zakona o delovnih razmerjih. Kljub temu se je vladna stran odločila, da ju pošlje v medresorsko usklajevanje.
»Socialni dialog je pokazal veliko stopnjo strinjanja, razen pri zakonu o delovnih razmerjih, kjer gre za manjše spremembe, ki jih po našem mnenju v celoti odtehta novi zakon o urejanju trga dela,« je po seji dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Nasprotnega mnenja pa je pred-
sednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki je ocenil, da je socialni dialog na izjemno nizki ravni. Ob tem je napovedal, da se bodo spremembam zakona o delovnih razmerjih uprli z vsemi sredstvi. Po njegovem mnenju namreč ni upravičenega razloga, da bi zniževali odpravnine in skrajšali odpovedne roke skupini ljudi, ki imajo nad 25 let delovne dobe in so starejši od 50 let.
Zakon o urejanju trga dela po Svetlikovih besedah prinaša višjo stopnjo varnosti za zaposlene in tudi brezposelne, z njim pa se povečujejo krog upravičencev, čas prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti in višina nadomestil. Poleg tega zakon prinaša številne druge novosti, kot je na primer preventivno delovanje v primeru presežka delavcev, je pojasnil minister.
Po njegovi oceni je socialni dialog prišel do točke, ko so določena interesna vprašanja ostala nerazrešena, zato bo vlada zakon o urejanju trga dela in spremembe zakona o delovnih razmerjih poslala v medresorsko usklajevanje.
Vlada bo v medresorsko usklajevanje poslala tudi zakon o malem delu, in sicer po sestanku premiera Boruta Pahorja s študenti ta teden. Po ministrovih navedbah so pri malem delu dosegli visoko stopnjo soglasja, pri čemer so se na strani sindikatov izvzeli svobodni sindikati in sindikati javnega sektorja. »Zaenkrat je vlada trdno na stališču, da gre s temi zakoni v parlament,« je izpostavil.
Predlog zakona o malem delu bo po Semoličevi oceni lahko le še dodatna spodbuda zaposlovanju v negotovih oblikah dela. Prepričan
je, da zakon prinaša premalo varovalk, da se malo delo ne bi razširilo v škodo zaposlovanja za nedoločen čas. (sta)
Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru?
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Razgibana predpraznična seja občinskega sveta
Apačanom za plačilo kanalizacije nove položnice
Na nedavni, 26. seji sveta občine Kidričevo so svetniki negodovali zaradi nizke realizacije lanskega občinskega proračuna, precej kritičnih besed je bilo zaradi izredno visokih cen za plačilo prispevka za kanalizacijo v Apačah, kjer so zbrali prek 200 podpisov ogorčenih krajanov, zapletlo pa se je tudi pri oceni ravnateljice Vrtca Kidričevo, čeprav je sejo spremljala kot občanka.
Sicer pa so na seji na predlog podžupana Jožeta Medveda, ki je sejo tudi vodil, dnevni red skrajšali za eno točko, tako da so sklepali le o enajstih zadevah. Iz obravnave pa so umaknili predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja gramoznice v Ple-terjah, saj omenjen predlog še ni bil popoln. Po besedah Staneta Napasta iz Skupne občinske uprave v gradivu niso zajete spremembe krajinskega načrta, ki je bil sprejet prejšnji teden, zato so sklenili, da bodo o sprejemu odloka sklepali, ko bodo vnesene potrebne spremembe.
Ob obravnavi zapisnika prejšnje seje je Anton Lesko-var pogrešal odgovor na vprašanje, komu je namenjenih 60.000 evrov, ki so predvideni za pripravo zbornika občine Kidričevo, vprašal pa je tudi, zakaj ni bil sklican zbor krajanov Lovrenca, na katerem naj bi obravnavali predlog trase obvozne ceste. Branko Va-lentan je pogrešal odgovor na svetniško vprašanje, koliko sredstev je dobila občina od ministrstva za obrambo zaradi strelišča v Apačah, Danilo Lendero pa je vodstvo občine opozoril, da v Apačah vre zaradi zelo visokih zneskov za plačilo priključka na kanalizacijo, zaradi česar so v protest zbrali prek 200 podpisov ogorčenih krajanov.
V prvi obravnavi so s preglasovanjem vladajoče koalicije soglašali s predlogom Odloka
0	lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Kidričevo, čeprav so nekateri pogrešali razlagalca iz inštituta za lokalno samoupravo, Boštjana Brezov-nika, ki je eden od pripravljavcev omenjenega odloka. Predsednik statutarno-pravne komisije Anton Habjanič je ob tem pojasnil, da gre za uskladitev z zakonodajo, oziroma za osnovni akt občine, na podlagi katerega bo potrebno sprejeli še več podaktov. Na podlagi teh bo občina v bodoče podeljevala koncesije za opravljanje posameznih gospodarskih javnih služb. Predlagal pa je, da bi tudi v občini Kidričevo ustanovili gospodarsko javno službo, saj bi bilo to smotrno in gospodarno; njegov predlog pa je podprl tudi Milan Fider-šek. V prvi obravnavi pa so enotno soglašali s predlogom Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja P 16.S4 Njiverce
1	sever, katerega vsebino je v besedi in na razgrnjenem
kartografskem delu predstavil Stane Napast iz Skupne občinske uprave. Gre za ureditev območja na severnem robu strnjenega naselja Njiverce, kjer je bila po prvi verziji na predlog glavnega investitorja, podjetja Komuna projekt iz Maribora, predvidena izgradnja 16, po drugi verziji pa 14 stanovanjskih hiš. Zaradi tega so predvidene tudi spremembe nekaterih dovoznih cest in poti, ki jih bo treba urediti, seveda na račun investitorja.
Nezadovoljni zaradi nizke realizacije proračuna
Kljub razgibani razpravi so v celoti soglašali tudi s predlogom zaključnega računa občine za minulo leto 2009, ki po besedah računovodki-nje Tatjane Kačičnik zajema 5.926.991 evrov prihodkov in 6.501.508 evrov odhodkov. Negativno razliko v višini 574.517 evrov so pokrili s prihodki iz naslova vračila dolgoročnih posojil in dodatnega zadolževanja v višini 400.000 evrov.
Realizacija omenjenega proračuna na prihodkovni strani je le 78-odstotna, na odhodkovni strani pa še nižja, le 67-odstotna. Pri prihodkih je bil največji izpad zaradi nekoliko nižjih sredstev, ki so jih prejeli iz državnega proračuna in Evropske unije, medtem ko je bil na odhodkovni strani največji izpad pri investicijah v kanalizacijo, nekatere ceste, predvidene ureditve naselij in izgradnjo športne dvorane Kidričevo. Sicer pa je proračun pregledal tudi nadzorni odbor občine, ki je na njegovo vsebino podal pozitivno mnenje.
V razpravi je bil kritičen Anton Leskovar, ki je menil, da tako nizka realizacija proračuna pomeni, da je občina slabo gospodarila, opozoril pa je tudi na razmere v režijskem obratu, ki po njegovem niso dorečene in so premalo organizirane, motilo ga je tudi povišanje stroškov javnih del za dobrih 20.000 evrov. Zaradi ene najnižjih realizacij proračuna v zadnjih šestih letih je bil nezadovoljen tudi Zoran Žunko, ki je menil, da je to posledica dejstva, da so bile nekatere zadeve žal prepozno začete. Da so v občini slabo gospodarili, sta menila tudi Andrej Napast in Viktor Cafuta, ki pa ga je zanimalo tudi, koliko sredstev je Občina Kidričevo prejela lani od podjetja Albin Promotion kot plačilo za slu-
žnostno pravico pri sanaciji gramoznice v Lovrencu. Ker je dobil odgovor, da v lanskem letu od omenjenega podjetja niso prejeli niti centa, je menil, da to ni dobro, saj omenjeno podjetje sanacijo opravlja, služnosti pa ne plačuje. Krajane pa resno skrbi, ker v omenjeno lovrenško gramoznico skoraj vsak dan pripeljejo tri ali štiri tovornjake izrabljenih avtomobilskih gum, tako da se količine nenehno večajo.
Po dveh urah sejanja so si svetniki privoščili krajši odmor, nato pa so se v drugem delu v prvi obravnavi soglašali s predlogom Odloka o plakatiranju v občini Kidričevo. V prvi obravnavi so soglašali tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Glasbena šola Ka-
rol Pahor Ptuj ter oba predloga programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za letošnje leto. Gre pa za prodajo 238 m2 velikega zemljišča v k.o. Apače lastniku bara Capri, ki bi rad ob baru zgradil nekaj dodatnih parkirišč ter za prodajo 7.512 m2 zemljišč v industrijski coni v Taborišču podjetju Boxmark Leather, ki načrtuje prostorsko širitev podjetja.
Za Apačane nove odločbe
Razprava pa se je ponovno ogrela ob obravnavi predlaganega obračuna cene komunalnega prispevka za kanalizacijo, saj so nekateri krajani Apač prejeli skoraj 100 odstotkov višje zneske od drugih. Strokovni sodelavec občine Her-
bert Glavič je pojasnil, da gre v Apačah za specifičen primer, saj so pri obračunu morali upoštevati več različnih faktorjev in tudi dve obračunski območji. Podžupan Jože Medved je menil, da je šlo v omenjenem primeru pri krajanih Apač za napako pri izračunu prispevkov, zaradi česar se občina vsem prizadetim opravičuje. Anton Leskovar pa je dodal, da bi bilo manj težav, če bi upoštevali njegov predlog, da bi vsi krajani plačevali za kanalizacijo enak prispevek, a so mu pojasnili, da zakonodaja tega ne dovoljuje. Da si take napake občina oziroma njeni strokovni delavci ne bi smeli privoščiti, je precej glasno razmišljal tudi Zoran Žunko, vendar mu je Anton Habja-nič pojasnil, da ni šlo za nobeno napako, ampak le za odraz
realnega stanja, saj so prispevke izračunali na podlagi tega, koliko sredstev je bilo vloženih v posamezni vasi v komunalno infrastrukturo. Da je cena priključka na kanalizacijo vendarle previsoka, je menil Marjan Hvalec, saj je sam prejel za plačilo kanalizacije položnico z zneskom 2500 evrov. Kljub temu pa je vse v skladu z zakonodajo ter veljavnim odlokom, je menil Janko Baštevc, če pa želijo izračune po drugačni metodologiji, je pač potrebna ustrezna sprememba odloka. Na predlog podžupana Jožeta Medveda pa so ob koncu sklenili, da v Apačah pri obračunu odmere komunalnega prispevka ne bodo upoštevali dosedanjih investicij na tem področju, tistim krajanom, ki so odločbe že prejeli, pa bo občina izdala nove, popravljene odločbe.
Vroče zaradi ravnateljice Vrtca
V nadaljevanju so brez pripomb soglašali s predlaganimi normativi in kadrovskimi pogoji v Vrtcu Kidričevo, soglašali so tudi s predlogom odbora za družbene dejavnosti in enoti Vrtca Cirkovce potrdili odprtje četrtega oddelka v šolskem letu 2010/11. Zavrnili pa so predlog omenjenega odbora, da enoti Vrtca Kidričevo potrdijo odprtje 9. oddelka za nedoločen čas, saj so sklenili, da ga potrdijo le za šolsko leto 2010/11, tako kot 10. oddelek tega vrtca. Brez posebne razprave so potrdili predloga za oceno delovne uspešnosti ravnateljice OŠ Cir-kovce ter ravnatelja OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Zapletlo pa se je ob obravnavi ocene delovne uspešnosti ravnateljice Vrtca Kidričevo, saj je Anton Leskovar kljub njeni prisotnosti dejal, da v opoziciji na takšen predlog odbora ne bodo dali soglasja, ker se ne strinjajo z visoko ocenitvijo ravnateljice Vrtca. Zato je predlagal, da se ocena vrne v ponovno obravnavo na svet zavoda Vrtca. Ker so si bila mnenja svetnikov nekoliko nasprotujoča, je Janko Baštevc menil, da so take ocene ravnateljev javnih zavodov neumnost, saj povzročajo dodatno in nepotrebno prerekanje politike, vendar večine svetnikov ni prepričal, saj je za predlog odbora glasovalo le pet svetnikov, proti pa jih je bilo osem, tako da ocene delovne uspešnosti ravnateljice Vrtca Kidričevo niso potrdili.
M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Od leve: podžupan Jože Medved, ki je sejo vodil, je skupaj z višjim pravnim svetovalcem Egonom Re-pnikom in predsednikom statutarno-pravne komisije Antonom Habjaničem imel tokrat precej dela.
Ptuj • Prvi maj na Ranci
Združeni - močnejši od kapitala in politike
Prvomajske prireditve že nekaj let v MO Ptuj potekajo kot oblika medgeneracijskega druženja. V pristanišču Ranca ob Ptujskem jezeru so tudi letos v okviru prvomajske proslave združili moči Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Spodnje Podravje (Ptuj), Klub ptujskih študentov Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Zavod za šport Ptuj in MO Ptuj.
Na osrednji prvomajski proslavi v MO Ptuj, ki so jo začeli Pihalni orkester Ptuj in padalci Aerokluba Ptuj (Andrej Kosta-njevec, Aleš Zamuda, Sergej Pukšič in Dejan Veselič, Cesno 2006 je pilotiral Aleksander Čuš), je bil slavnostni govornik Srečko Čater, predsednik sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije. V imenu Kluba ptujskih študentov je govoril Andrej Čuš. Študentje so v znak protesta na letošnjem kresu zažgali osnutek zakona o malem delu, ki ga pojmujejo kot »veliko sranje«. Ob tem so opozorili še na druge reforme in zakone, kot so ukinitev dijaške prehrane, otroškega dodatka, ukinjanje štipendij v srednjih šolah, saj vodijo v smer, ki je daleč
Foto: Črtomir Goznik
Podlehnik • Praznovanje 1. maja
Tradicija, ki združuje
V Podlehniku so tradicionalno postavili majsko drevo gasilci PGD, krajani Golega vrha z družino Večerič - Vaupotič in še marsikateri domačin.
Slavnostni govornik Srečko Cater (v sredini), predsednik sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije: "Nobeni vladi ne moremo in ne smemo dovoliti, da se dvigne nad ustavo, ki nam jamči socialno državo."
Drevo na Golem vrhu je bilo zagotovo najvišje daleč naokrog, saj je merilo 31 m. Na predvečer 1. maja so zagoreli kresovi, največjega so na Golem vrhu prižgali župan Marko Mučič, Ivan Golub in gostitelj Franc Večerič ki ga je s prijatelji ter sosedi pripravljal cel mesec. Ob tem lepem in dru-
žabnem dogodku se je na Golem vrhu zbralo veliko število krajanov, saj so drevo postavili že desetič zapored. Zadržali so se do jutranjih ur, saj se je v prijetni družbi težko posloviti.
Zjutraj pa so godbeniki KD Podlehnik zaigrali budnico in krajane popeljali v lepo praznovanje.
Zdenka Golub
od socialne države in skrbi za človeka. »Mladi in starejši, čas je, da se povežemo in pokažemo vodilnim, da imamo dovolj igračkanja ter metanja peska v oči,« je bil kritičen Čuš, ki se je tudi vprašal, kam gre ta država.
Zakon o malem delu so na kresovih kurili vsi študentski klubi v Sloveniji, prav tako so nestrinjanje s trenutnimi razmerami v državi izrazili z minuto molka. Na Ptujskem jezeru sta zakon simbolično zakurila Alen Iljevec, svetnik v Zvezi ŠKIS, tudi podpredsednik Kluba ptujskih študentov, in Mitja Špes, predsednik Kluba mariborskih študentov.
V imenu MO Ptuj pa je udeležence prvomajske proslave pozdravil ptujski župan Štefan Čelan, ki je prepričan, da bodo Slovenci ponovno znali strniti moči za to, da bodo ljudje, ki 40 let delajo, imeli dostojno pokojnino, od katere bodo lahko dostojno živeli. Ponovno si bo treba izboriti osnovne pravice, ki jih človek mora imeti. Plače in pokojnine ne smejo biti obremenjene s socialnimi dodatki.
»Praznovanje 1. maja, praznika dela, je tradicija, ki jo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije negujemo in jo bomo negovali kot obveznost in spomin na vse tiste, ki so pred več kot 200 leti pričeli boj za tri osmice: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za lastno aktivnost,« je v začetku svojega govora na korenine praznika spomnil slavnostni govornik Srečko Čater. »Dvajset let po osamosvojitvi večina slovenskega delavstva živi na robu revščine, iz dneva v dan je več tistih, ki bijejo bitko za golo preživetje, medtem
pa legitimno in demokratično izvoljena oblast poskuša na silo odrediti zniževanje že tako okrnjenih pravic. Takšno stanje mora vzpodbuditi k mobilizaciji, nadaljnjemu združevanju in skupnemu nastopanju zoper vse tiste, ki so popolnoma izgubili čut za pravico in pravičnost, kar se zelo jasno odraža v poizkusih prilagoditve celotne zakonodaje za potrebe kapitala,« je še posebej poudaril Ča-ter, ko je izpostavil današnjo stisko slovenskega delavstva.
»Prišel je čas, ko bomo morali zelo jasno, glasno in učinkovito pokazati, da so stvari, ki si jih slovensko delavstvo ne bo pustilo vzeti. Ne tej, ne kateri koli drugi vladi ne moremo in ne smemo dovoliti, da se dvigne nad ustavo, ki nam jamči socialno državo. Politiki sicer napovedujejo referendum o mejah, a za vse, ki danes živijo na robu revščine, za vse, ki bije-jo bitko za preživetje, pa je veliko pomembnejši referendum, ki bo ponovno pokazal, da smo združeni in solidarni močnejši od kapitala in politike, ki ne posluša svojega ljudstva, če se bo nespoštovanje socialnega dialoga in poskusi nadaljnje degradacije že tako skromnih pravic iz dela še nadaljevalo,« je bil jasen Čater. S praznovanjem prvega maja vsi, ki ga praznujejo, kažejo svojo voljo in pripravljenost za spoštovanje tistega, za kar so v Sloveniji umirali ljudje in tudi otroci.
Ko je zagorel kres in z njim osnutek zakona o malem delu, se je pristanišče Ranca dodobra napolnilo. V medgeneracij-skem duhu je na zabavo in ples vabil tudi ansambel Rock Art.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Prvi maj s športom in zabavo
Foto: Črtomir Goznik
Že tradicionalno so prvega maja na Ptuju potekale bogate športne aktivnosti pod naslovom Živel 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo. Nekateri so tekli, drugi so se odločili za krajše pohode, tretji so kolesarili, četrti so se udeležili spusta s čolni po Dravi, od Vičave do Rance, peti so igrali odbojko; skratka vsak je lahko izbral tisto, kar mu najbolj ustreza. Na Ranci, kije bila tudi letos izhodiščna in obenem zaključna točka za vse športne re-kreativce, so 1. maja izvedli tudi nekatere družabne igre in poskrbeli za živo glasbo. Na svojo prvo vožnjo v novi turistični sezoni pa se je podala ladja Čigra.
MG
Ptuj • Prvi maj z budnico
Foto: Črtomir Goznik
Prvomajske prireditve je v MO Ptuj že tradicionalno z budnico začel Pihalni orkester Ptuj. Po obisku posameznih četrtnih skupnostih se je njegova pot, začel jo je ob šesti uri, ob 10. uri zaključila na Ranci. V pristanišču ptujskega morja so mestni godbeniki naznanili zaključek spusta s čolni ter začetek rekreacijskega in športnega dela prireditev ob 1. maju v MO Ptuj, ki so privabile številne rekreativce od blizu in daleč.
MG
Jeruzalem • Tradicionalno ob 1. maju
Vsako leto ob prazniku dela, 1. maju, se na znano turistično točko Prlekije - v Jeruzalem - zgrnejo množice pohodnikov. Prihajajo iz vseh koncev Slovenije, številni so tudi tujci, zlasti Avstrijci. Tudi tokrat je bilo tako - nekoliko manj obiskovalcev je bilo pri Dvorcu Jeruzalem, veliko več pa pri Vinskem hramu zasebnega gostinca Vinka Brenholca (na posnetku).
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Na osrednji prvomajski proslavi so ptujski študentje protestirali proti osnutku zakona o malem delu, ki je po njihovem "veliko sra-nje", in nekaterim drugim reformam, ki jih pripravlja vlada Boruta Pahorja.
Foto: NS
Foto: ZG
Ptuj • Kolumbove jadrnice Milana Gabrovca ponovno na ogled
Ko človeka zasvojijo ladijski modeli
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so 22. aprila odprli razstavo modelov ladij Krištofa Kolumba, ki jih je izdelal Ptujčan Milan Gabro-vec, ki ga že več desetletij zanima vse, kar je povezano s Kolumbom in njegovim časom. Razstava je ena od prireditev, ki so jih v knjižnici posvetili aprilskim knjižnim praznikom. To je njegova peta razstava, razstavljal je tudi že v Ljubljani in Novi Gorici.
Vsaka Gabrovčeva jadrnica je mojstrovina zase. Vsak njen delček, tudi do 1800 jih mora izdelati za en model, je njegovo delo, nič, prav nič ni prepuščeno naključju. Unikatni modeli, ki so skoraj popolne kopije antičnih jadrnic, nastajajo v kleti družinske hiše v Črtkovi ulici na Ptuju. Za izdelavo posameznih delov uporablja izključno naravne materiale, vezano ploščo, mahagonijev furnir, bukov les, kar 2800 vbodov je potrebnih za izdelavo jader, laneno vrv pa mora oviti 2400-krat. Tudi opremo za ladje izdeluje sam, od posod za vodo, skrinj za osebno prtljago, kadi za žito, železnih sider, reševalnih čolnov, do orožja, topov, ki so iz medenine. Milan pa ne izdeluje samo maket Kolumbovih
jadrnic, leta 1972 je izdelal prvo maketo Kolumbove karavele Santa Maria, doslej je izdelal makete treh njegovih ladij, Santa Marie, Pinte in Nine v dveh izvedbah, manjši in večji, ampak je tudi zbiratelj starega orožja. Na svoje ladje, največ med njimi je Kolumbovih Santa Marij, z razvitimi in spetimi jadri, je zelo ponosen. Še najbolj pa ga je prevzela Kolumbova admiralska ladja, zato jih je doslej tudi izdelal največ. Občudujejo pa jih med drugim lahko obiskovalci muzeja 25. maj v Beogradu in niškega narodnega muzeja, krasijo pa tudi nekatere konferenčne sobe oziroma pisarne večjih podjetij. Od svoje zbirke ladij se za zdaj ne želi ločiti, gre za neprecenljivo vrednost, pravi, ki je ne more poplačati
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gabrovec
noben denar.
Čeprav se je svojih ročnih spretnosti zavedel že v osnovni šoli, jih takrat ni izkoristil, nič takega ni bilo, kar bi ga pritegnilo k izdelovanju in sproščanju ustvarjalnosti. Ta dar se je prebudil šele v vojski, ko se je z največjo vnemo
To je prva samostojna razstava Luka Ploja, ki fotografira že dve leti in pol, odkar ga je za fotografijo navdušil prijatelj. Zelo rad ima naravo in veliko časa preživi v njej, zato se podobe narave pogosto znajdejo v njegovem objektivu. Na njegovih fotografijah tako izstopajo detajli iz živalskega sveta, utrinki krajine, naravni pojavi, predmeti. Doslej je fotografiral predvsem naravo, sedaj pa se je začel ukvarjati tudi s portreti. Predvsem mala nečakinja je pritegnila njegovo pozornost. Zelo so mu všeč tudi črno-bele fotografije, ki imajo nekak starinski čar in pridih.
Pri fotografiranju se Luka Ploj rad poigrava z različnimi viri svetlobe, ima oko za detajl in zna ujeti zanimive zorne kote, kompozicije in trenutke.
Mladega fotografa je na odprtju razstave pohvalil tudi Ciril Ambrož, ki je letos na gimnaziji vodil fotografsko delavnico in mu njegov talent ni ostal skrit. O avtorju je povedal, da je „zapisovalec lepega", saj je po njegovem mnenju fotograf lahko marsikdo, Luka Ploj pa zapisuje lepe reči, ki jih ne vidi vsak, saj ima talent, da zna opazovati in videti reči okoli sebe. Ravnateljica gimnazije Klav-dija Zorjan Škorjanec je ob tej
Makete Kolumbovih jadrnic nastajajo v kleti Gabrovčeve hiše. Največ se jim posveča pozimi.
Ormož • Razstava gimnazijca Luka Ploja
Ujeti trenutki lepote
V avli občinske zgradbe v Ormožu je odprta razstava mladega fotografa Luka Ploja, dijaka 4. letnika Gimnazije Ormož. Razstava je nastala v sodelovanju Gimnazije Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
in natančnostjo lotil izdelave Kolumbovih jadrnic, v začetku zato, da bi mu hitreje minil čas. Ker ga je delo potegnilo na tuje, v Irak, Rusijo in Nemčijo, kjer je opravljal montažna dela, je izdelavo ladij kar za vrsto let postavil na stranski tir. Terensko delo, gradnja hiše, družina so terjali svoj čas. Šele leta 2000 ga je ponovno zagrabilo, od takrat dalje vsako leto izdela vsaj eno Kolumbovo jadrnico. Za vsako je potrebno 800 ur dela, največ se jim posveča pozimi, ko ure in ure, dan za dnevom presedi v svojem ustvarjalnem kotičku. Skrb-
no čuva tudi svojo skrivnost glede zaščite izdelka, da se ga ne lotijo črvi, tudi barva jih ne, ker je prepričan, da so jadrnice najlepše v barvi lesa.
O upokojitvi še ne razmišlja, zaposlen je kot vzdrževalec v Dijaškem domu na Ptuju. Da bi se lotil izdelave kakšnega drugega izdelka iz lesa, o tem več ne razmišlja. Nekoč se je poskusil v izde-
lavi kozolca, maketo mu je prinesel sin Davorin, za izdelavo je porabil skoraj 70 ur, hitro ga je minilo, ko so mu povedali, da bi za izdelavo enega dobil pet evrov, čeprav bi jih pa sami prodajali po 80 evrov. Kot eden od zapriseženih Ptujčanov je skupaj z direktorjem takrat še Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Arihom razmišljal o tem, da bi ustvaril kaj reprezentativnega za Ptuj. V mislih sta imela izdelavo makete ptujskega zvonika ali morda samo nihala, ki pripoveduje svojo zgodbo. Vse skupaj pa je malo večji zalogaj, ki pa bi se ga sicer dalo udejanjiti kot projekt za izdelavo protokolarnega darila. Žal mu je, da Ptuj nima posluha za to, da bi prišel do svoje ulice umetnosti. V mestu je veliko praznih lokalov, Prešernova ulica kot elitna mestna ulica kar vpije po malih lokalčkih, v katerih bi ptujski ustvarjalci lahko na predstavili svoje umetnine, od modelarjev, rezbarjev, kiparjev in še koga. Če bi dobil na voljo le 30 m2 velik prostor, bi bil vesel, da bi lahko Kolumbove jadrnice postale ljudem še bolj dostopne, hkrati pa razstavišče, ki bi bogatilo staro mestno jedro in njegov duh.
MG
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!

QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandla.sl
priložnosti Luku Ploju izročila tudi knjižno nagrado, ki si jo je prislužil na šolskem natečaju Gimnazije Ormož Živim z naravo za fotografijo Ribič ob reki. Luka Ploj je sodeloval tudi na več drugih razpisih in natečajih in bil uspešen. Meni, da bo tega v prihodnje še več. Ravnateljica je v krajšem nagovoru čestitala razstavljavcu in mu zaželela čim več takšnih uspehov.
Razstavo je odprl župan Alojz Sok, kulturni program pa so pripravili učenci in profesorji Glasbene šole Ormož.
Viki Ivanuša
Ptuj • Ribiško tekmovanje veteranov
Ptujčanom drugo mesto
Ribiška družina Ptuj je v nedeljo, 25. aprila, ob ribniku na Rogoznici uspešno izvedla drugi krog lige veteranov v športnem ribolovu.
Foto: Viki Ivanuša
Luka Ploj v družbi župana Alojza Soka, ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec in Nevenke Korpič, ki je razstavo postavila.
V letošnjem letu je tekmovanje športnih ribičev v ligi veteranov premierno, v njej pa tekmuje 11 ekip s po tremi člani iz vseh ribiških družin v Sloveniji. Posebnost tega tekmovanja je, da lahko na njem tekmujejo le ribiči, ki so starejši od 50 let. Gre za rekreativ-no-športno tekmovanje veteranov, oziroma nekdaj uspešnih in zaslužnih športnih ribičev. Sicer pa omenjeno tekmovanje šteje tudi kot kvalifikacija za svetovno prvenstvo veteranov, na katerega pa se uvrstijo najbolje uvrščeni ribiči, ki so stari 60 let in več.
Tekmovanje ob rogozniškem ribniku je potekalo v lepem in rahlo vetrovnem vremenu, sicer pa je zagotovo uspelo, saj je bila udeležba zelo dobra. V ekipni konkurenci je prvo mesto dosegla ekipa RD Kostanjevica Wan den ENDE, ki je ujela 23.940 gramov rib, druga je bila ekipa Ribiške družine Ptuj v sestavi Dušan Horvat, Franc Trbuc in Branko Verdenik, tretje mesto pa je dosegla ekipa RD Maribor 2. V konkurenci posameznikov pa je bil daleč najuspešnejši Branko Verde-
nik iz RD Ptuj, ki je ujel kar 16.000 g rib. Naj dodamo, da je v ribniku na Rogoznici možen športni ribolov vsak dan razen ponedeljka, od zore do mraka, v lovu rib pa se lahko preizkušajo tudi tisti, ki niso člani nobene ribiške družine,
saj si lahko kupijo dnevno turistično ribolovno dovolilnico. Ob omenjenem ribniku pa je tudi lepo urejen ribiški dom, v katerem so ribičem in drugim obiskovalcem na voljo osvežilni napitki in sanitarije.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ob ribniku na Rogoznici se je v nedeljo, 25. aprila, zbralo blizu 100 športnih ribičev-veteranov iz vse Slovenije.
Ptuj • Filatelistična razstava ob pomembni obletnici
150 let železniške proge Pragersko-Nagykanizsa
V prostorih ptujske Pošte 2250 so v soboto, 24. aprila, odprli zanimivo filatelistično razstavo, posvečeno 150-letnici železniške proge Pragersko-Nagykanisza, ki jo je pripravil Zvonko Vertačnik iz Filatelističnega društva Ptuj.
Foto. M. Ozmec
Filatelistično razstavo v prostorih pošte 2250 Ptuj je pripravil Zvonko Vrtačnik iz Filatelističnega društva Ptuj.
Zbirka, ki je posvečena 150-letnici železniške proge Pragersko-Nagykanizsa, je postavljena v treh vitrinah oziroma na 36 razstavnih listinah in prikazuje celovit potek gradnje te proge. Filatelističnega materiala je v njej zelo malo, saj dogodek do sedaj ni bil obeležen na ta način. Seveda pa ne primanjkuje nefilatelistične-ga gradiva; avtor razstave je uporabil predvsem gradivo iz zbornika Zgodovinskega društva Ptuj, povzete pa so tudi tabele in fotografije iz članka Nataše Kolar. Nekaj tekstov in fotografij je povzetih tudi po zloženki Zgodovinskega arhiva Ptuj pod naslovom Zgradili so ga v 33 dneh in nočeh, ki jo je arhiv izdal ob razstavi podarjenih fotografij Dušana Marinška o gradnji železniškega mostu na Ptuju leta 1945.
V zbirki ob 150-letnici železniške proge so prikazane stare razglednice z motivi železniškega mostu v Ptuju, železniških postaj v Ptuju, na Pragerskem in v Moškanjcih, razstavljenih je nekaj fotografij Ptuja ter nekaj drugega gradiva, ki je povezano z omenjeno železniško progo.
Druga zbirka, Tirna vozila, je razdeljena na 20 poglavij, vendar so zaradi prostorske stiske prikazana samo nekatera. Razstavljene so znamke, ovitki, žigi in drugi filatelistični ma-
terial, vezan na vozila, ki vozijo po železniških tirnicah.
Prva vozila na tračnicah, ki so bile sprva lesene, so bili rudarski vagončki, ki so jih uporabljali v 16. stoletju v Angliji in Nemčiji, vlekle pa so jih konjske vprege. Leta 1804 je Anglež Richard Travitzki zamenjal konjsko vprego s parnim strojem, ki je poganjal kolesa vagona, in nastala je prva parna lokomotiva. Konstruktor prvih prototipov moderne parne lokomotive pa je George Stephenson, ki je prvo
tako lokomotivo zgradil leta 1814. Prva železniška proga je bila odprta 1825. leta in je povezovala Stockton z Darlingto-nom. Železnice pa so se hitro razširile iz Anglije po Evropi in na druge kontinente. Prve železniške proge v Sloveniji so bile Gradec-Celje, ki so jo odprli leta 1850, in Pragersko-Nagykanizsa, ki je bila odprta 10 let pozneje, torej leta 1860, progo Celje-Zidani Most-Ljubljana so odprli leta 1849, proga Zidani Most-Sisak pa je bila odprta leta 1862.
Z omenjeno tematsko zbirko, posvečeno 150-letnici železniške proge Pragersko-Nagykanizsa, je avtor Zvonko Vertačnik želel prikazati raznolikost ter razvoj železnice pri nas in v svetu. V Filate-lističnem društvu Ptuj pa so ob tej priložnosti izdali tudi priložnostno osebno poštno znamko s fotografijo stare parne lokomotive, priložnostni pisemski ovitek in priložnostni spominski poštni žig.
-OM
Hajdina • Prvi maj in florjanova nedelja
Počastitev zavetnika gasilcev
Ob prvem maju so v vseh naseljih občine Hajdina postavili majska drevesa. Kupila jih je občina, za prevoz v posamezna naselja in njihovo postavitev so poskrbeli v vaških odborih, za okrasitev pa članice društva žena in deklet.
Tradicionalno pa v občini Hajdina praznujejo tudi florjanovo nedeljo z organizacijo srečanja oziroma spoštovanja v čast sv. Florjana, zavetnika gasilcev.
Gasilci iz petih občinskih društev so se najprej zbrali na platoju pred PSC Hajdina, zatem pa so se skupaj udeležili maše v cerkvi sv. Martina na Hajdini, ki jo je vodil naddekan Marijan Fesel. Ešalon je pot do cerkve opravil ob spremljavi Pihalnega orkestra Talum. Za to priložnost so se gasilci oblekli v svečane paradne uniforme, prinesli so tudi gasilske prapore.
V občini Hajdina deluje pet prostovoljnih gasilskih društev, Hajdina, Draženci, Hajdoše, Slovenja vas in Gerečja vas, ki so vsa, brez izjeme, zelo aktivna. Nekatera so bolj usmerjena v operativno in preventivno
dejavnost, druga v športno-ga-silsko in tudi kulturno dejavnost. Med hajdinskimi gasilci sta tudi župan Radoslav Simo-nič (tudi višji gasilski častnik I. stopnje) in farni župnik naddekan Marijan Fesel, ki vsako leto
tudi z veseljem opravi daritev na florjanovo nedeljo.
Letošnja florjanova nedelja, prva nedelja v maju, je bila že dvajseta skupna, ki so jo proslavili na ta način. Praznovati so jo začeli že v bivši krajevni
Foto: Črtomir Goznik
Na priložnostni razstavi vozil iz petih občinskih gasilskih društev je največ občudovanja vzbudila ročna vprežna črpalka iz leta 1913, ki so jo v PGD Hajdina uporabljali do leta 1955. Leta 1913 so zanjo plačali 2269 kron.
skupnosti Hajdina, zatem v primestni četrti Hajdina, odkar pa imajo svojo občino, jo praznujejo v okviru občine Hajdi-na, ki ima tudi svoje občinsko gasilsko poveljstvo Hajdina, ki ga vodi Janko Merc.
Letošnje Florjanovo praznovanje so obogatili z manjšo priložnostno razstavo gasilskih vozil iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina, na kateri je posebno pozornost vzbujala ročna vprežna črpalka iz leta 1913, ki je ena najstarejših tovrstnih črpalk na Štajerskem, ki so jo gasilci PGD Hajdina uporabljali vse do leta 1955. Za njen nakup v letu 1913 so plačali 2269 kron. Za njen pogon je bilo potrebnih najmanj osem gasilcev. Črpalka še vedno deluje in je popolnoma brezhibna.
MG
Od tod in tam
Prlekija • Prvomajsko srečanje motoristov
Prleško društvo za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Janez Puch iz Ljutomera je pripravilo 14. mednarodno srečanje in 9. prvenstvo starodobnih vozil Slovenije. Na ljutomerskem hipodromu se je zbralo 185 udeležencev s 110 vozili, kjer so prevladovali avtomobili (70). V tekmovalnem delu je nastopilo 48 voznikov, ki so morali premagati pot na relaciji Ljutomer-Veržej-Ključarovci-Mala Nedelja-Ljutomer. Med 11 ekipami je bila najuspešnejša vrsta Stare Gore (306 točk) pred Vipavsko dolino (169) in Veterani iz Murske Sobote (154) - šesto mesto s 57 točkami je pripadlo domačemu društvu iz Ljutomera. Ostali udeleženci so se popeljali po manj znanih krajih Prlekiji v razdalji okoli 65 kilometrov. Najbolj oddaljeno starodobno vozilo je prispelo iz hrvaške Slavonske Požege z motorjem znamke NSU 175 (letnik 1928), najstarejše zastopstvo iz Slovenije pa sta predstavljala avtomobil znamke Ford T (letnik 1908) in motorno kolo Tarotto iz leta 1918.
NŠ
Benedikt • Čistil tudi poslanec DZ
Foto: pa
17. aprila je tudi v občini Benedikt potekala akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na osmih zbirnih mestih se je poleg 250 osnovnošolcev in učiteljev tamkajšnje osnovne šole zbralo še okrog 250 občanov, ki so čistili divja odlagališča in razpršene odpadke ob občinskih cestah. Na zbirni točki pri Sla-tinskih vrelcih se je tako nabralo približno 90 m3 odpadkov, od tega okoli 30 m3 odpadnih avtomobilskih gum. Na enem od zbirnih mest se je prostovoljcem prav tako pridružilposlanec v Državnem zboru RS in župan občine Benedikt Milan Gumzar.
Polona Ambrožič
Sv. Andraž • Občina je čista!
Foto: NS
Foto: pa
Tudi v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah so se 17. aprila aktivno lotili vseslovenske akcije
čiščenja okolja. Sodelovalo je čez 150 ljudi, kar je več kot 10 odstotkov občanov, ki so v petih urah počistili 30 divjih odlagališč in pri tem nabrali čez 200 m3 odpadkov. Na občini ocenjujejo akcijo kot zelo uspešno in tudi dobro organizirano, saj so imeli zbirno mesto, določeno za odlaganje odpadkov, še isti dan počiščeno vseh smeti, ki so bile odpeljane na deponije.
Polona Ambrožič
Ptuj • Ko nastopajo učitelji...
Pozitivno vzdušje in zdrava trema
23. aprila je v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj potekal že šesti koncert tamkajšnjih učiteljev, na katerem je na večino inštrumentov, ki jih v tej ustanovi poučujejo, zaigralo 20 nastopajočih.
Prvi takšen koncert so v omenjeni šoli uprizorili leta 2005, da svoje znanje, ki ga prenašajo na učence, predstavijo tudi javnosti. »V tem času se je naš repertoar spremenil - začeli smo s klasično glasbo, letos pa izvajamo pretežno jazzovsko. Tudi prizadevanja naše šole gredo namreč v to smer, da bi septembra začeli izvajati izobraževalne programe za jazz in zabavno glasbo. Ker je zanju zelo veliko zanimanje med našimi učitelji ter med sedanjimi in bodočimi učenci, smo tudi na tem koncertu uprizorili veliko takšne glasbe,« je povedal ravnatelj šole Štefan Petek, ki se je na dogodku predstavil s klarinetom in saksofonom.
Ker so učitelji ponavadi tisti, ki k vadbi spodbujajo učence, nas je zanimalo tudi, kako je videti, ko morajo vaditi oni sami. »Ko se začnejo priprave na koncert, zavlada posebno vzdušje. Začnemo se dogovarjati, iskati skladbe ter
Koncert se je začel z nastopom Godalnega kvarteta Feguš.
podobno in vzpostavi se pozitivno vzdušje, veliko sodelovanja in pozitivnega adrenalina. Teh koncertov se veselimo, saj se s preigravanjem na odru tudi po strokovni plati pleme-
nitimo in se preizkušamo v zvrsteh, ki jih še ne poznamo tako dobro. In to je dobro za strokovni razvoj naših učiteljev,« je pojasnil ravnatelj.
Priznal je še, da imajo tudi
učitelji pred javnimi nastopi malo treme: »Ampak ker že od otroštva nastopamo, ta ni prehuda, temveč taka pozitivna, zdrava.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Expo 2010 v Šanghaju
Slovenija na svetovni razstavi s kurenti s Ptujskega
V petek, 30. aprila, so v Šanghaju z veličastnimi ognjemetom odprli svetovno razstavo Expo 2010, ki jo organizatorji napovedujejo kot največjo in najboljšo doslej.
Do oktobra naj bi si Expo 2010 ogledalo kar 70 milijonov obiskovalcev, vseh prireditev naj bi bilo 20 tisoč. Na letošnji svetovni razstavi sodeluje okrog 190 držav sveta, med njimi Slovenija, in 50 mednarodnih organizacij. Expo so nekateri poimenovali tudi kot olimpijske igre gospodarstva, znanosti, tehnologije, kulture in umetnosti. Slovenski pavi-
ljon, ki je stal nekaj nad štiri milijone evrov, ima obliko odprte knjige. V njem bodo prikazane in predstavljene glavne slovenske značilnosti in znamenitosti.
Ambasadorji slovenske kulture in dediščine na Expu 2010 bodo tudi člani etnografskega društva Kurent Ptuj, ki so s svojimi nastopi v Ameriki, Kanadi, Belgiji, Srbiji, Italiji, Nemčiji in Luksemburgu že doslej na
najboljši možen način predstavljali in predstavljajo slovensko dediščino in kulturo na tujem. Letos so v Luksemburgu prejeli prvo nagrado za najboljšo predstavitev med tujimi skupinami. Priznanje jim je v toliko večjo čast, ker so ga dosegli med 20 tujimi skupinami od skupno 50, kolikor jih je sodelovalo. Sodelovanje na svetovni razstavi v Šanghaju je neke vrste krona
njihovega dosedanjega dela na področju promocije in popularizacije kulturne dediščine oziroma kurenta, ki jo izvajajo kot skupina vseh generacij, različnih poklicev in različnih krajev. To pa ni samo promocija kurenta oziroma ptujskega kurentovanja kot največje slovenske pustne prireditve, temveč tudi samega mesta oziroma njegove okolice ter Slovenije nasploh. V etnografskem društvu Kurent Ptuj so povedali, da je sodelovanje na Expu zanje zelo obsežen in pomemben projekt. Nastopali pa ne bodo samo na Expu, temveč tudi v 20-milijonskem Šanghaju. Na vseh nastopih bodo dali vse od sebe, da bo čim več ljudi dobilo kar največ informacij o kuren-tovanju, kurentu, Ptuju in Sloveniji, da bi že na Kurentovanju 2011 lahko pozdravili pisano druščino narodov iz Evrope in celega sveta.
Člani etnografskega društva Kurent bodo kot predstavniki Slovenije sodelovali na paradi Evropske unije, ki bo 9. maja, ko ta praznuje svoj dan. V daljno Kitajsko, do koder jih čaka 14-urni let, bodo odpotovali 6. maja, medtem ko so njihove kurentije že varno prispele v Šanghaj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Skupina kurentov etnografskega društva Kurent Ptuj, ki jih vodi Aleš Ivančič, bo slovensko etnografsko dediščino predstavila na EXPO 2010 v Šanghaju na Kitajskem.
Od tod in tam
Ptuj • Alice Andreoli v Galeriji Tenzor
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Tenzor so 21. aprila odprli razstavo Alice Andreoli, slikarke iz Padove, ki živi in ustvarja v Padovi in Benetkah. Po diplomi iz umetnosti se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Benetkah, kjer je končala podiplomski študij iz znanosti spektakla - smer slikarstvo. Doslej je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Italiji in Španiji. Marika Vicari je o njenem slikarstvu zapisala, da je intimno, realistično, včasih virtuozno. Pisano vzdušje v njenih delih odraža močan občutek negotovosti, ki prikazuje trenutno stanje naše kulture. Akterji njenih slik izstopajo iz skladnega ozadja, zunanjih prostorov ali sob, uprizorjeni so kot kraj sprememb in nestabilnosti.
MG
Ptuj • Tretja rimska poroka
Terme Ptuj so že tretje leto zapored poletno kopalno sezono začele z rimsko poroko. Na tretji rimski poroki sta si zvestobo po starorimskem običaju obljubila Milenka Kramberger izPlacarja in Sebastjan Murko iz Janežovcev. Nagradnega natečaja Starorimska poroka sta se udeležila bolj za šalo kot zares, na koncu pa zmagala. »Zelo sva bila presenečena, da sva zmagala,« sta povedala. Poročno slavje sta delila s sorodniki in prijatelji. V tem trenutku si želita najprej dokončati novi dom, ki sta si ga spletla v Grajenščaku, zato sta nekoliko odložila poročno potovanje; bivanje v predsedniškem apartmaju grand hotela Primus pa sta že izkoristila.
MG
Ptuj • Deveti blagoslov konjev
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo, 25. aprila, je Turistično društvo Ptuj v čast sv. Jurija, patrona proštijske cerkve, organiziralo že deveti blagoslov konjev. Potekal je pri cerkvi Leopolda Mandica. Blagoslov 36 konjev iz Ptuja in okolice je opravil brat Klemen Verdev. Zbrane sta ob tej priložnosti pozdravila predsednik TD Ptuj Albin Pišek in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
MG
Foto: MG
Gospodarstvo po svetu
Moskva - Ruski naftni gigant Gazprom je v minulem letu ustvaril 793,8 milijarde rubljev (20,5 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 2,9 odstotka več kot v letu 2008. K temu je največ prispevalo sodelovanje nemškega koncerna Eon na naftnem polju Južno-Ruskoje v Sibiriji, navaja podjetje. Kot pojasnjujejo v Gazpromu, je sodelovanje s koncernom Eon omogočilo boljše izkoriščanje omenjenega naftnega polja, ki je v blagajno ruskega velikana navrglo 105 milijard rubljev (2,7 milijarde evrov). Gazprom se trenutno ukvarja z dvema velikima projektoma v Evropi. Eden od njiju je projekt Južni tok, v katerega je vključena tudi Slovenija in se mu je minuli teden kot zadnja od držav pridružila Avstrija. Drugi projekt pa nosi ime Severni tok. Gazprom je ta naftovod začel graditi v aprilu.
New York - Ameriški naftni gigant Exxon Mobil je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil dobiček za 38 odstotkov. K temu so največ prispevale naraščajoče cene nafte v prvih treh mesecih leta, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
Luxembourg •
Sodba Evropskega sodišča
Soproge
terorističnih
osumljencev
upravičene
do socialnih
dodatkov
Sodišče EU v Luxembo-urgu je danes presodilo, da so soproge domnevnih članov mednarodne teroristične mreže Al Kaida ali talibanov v državah Evropske unije upravičene do ugodnosti iz socialnega zavarovanja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sodišče je tako razsodilo na podlagi pritožbe treh soprog moških, ki živijo v Veliki Britaniji in ki so jim zaradi domnevnih povezav z Al Kaido na podlagi odločitve Združenih narodov zamrznili premoženje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V skladu z britansko proti-teroristično zakonodajo osebam, osumljenim povezav s terorističnimi organizacijami, ne sme nihče neposredno ali posredno izplačevati sredstev. Na podlagi te zakonodaje in odločitve ZN je nato britansko finančno ministrstvo določilo, da lahko soproge osumljencev dobijo za vsakega člana družine le okoli deset evrov pomoči, o porabi pa morajo mesečno poročati finančnemu ministrstvu. Če bi denar dajale soprogom, pa bi zagrešile kaznivo dejanje.
Ženske, katerih družine so prejemale več sto evrov socialne pomoči na teden, zahtevajo odpravo strogih omejitev. Trdijo, da so kljub zamrznitvi premoženja svojih soprogov še vedno upravičene do ugodnosti iz socialnega zavarovanja, kot so otroški dodatki in druge oblike dodatkov.
Potem ko je njihovo pritožbo zavrnilo britansko sodišče, so se obrnile na zgornji dom britanskega parlamenta, lordsko zbornico, ki je nato aprila lani zadevo poslala v presojo Sodišču EU v Luxembourgu.
Sodišče EU je danes presodilo, da so omejitve pretirane. Kot so dejali, si le težko predstavljajo, kako bi lahko ta sredstva uporabili v teroristične namene, glede na to, da je višina socialnih dodatkov določena tako, da pokrije zgolj osnove potrebe upravičencev. Ocenilo je tudi, da plačilo socialnih dodatkov družinam osumljencev ne ogroža prakse zamrznitve njihovega premoženja, ki so jo določili ZN.
Sedaj bo britanska lordska zbornica odločila, ali bo sprejela pritožbo soprog, še navaja AFP in dodaja, da bi lahko razsodba Sodišča EU tudi vplivala na določene protiteroristične zakone v Veliki Britaniji. (sta)
Zagreb • Kaj je
pokazala anketa
Članstvo Hrvaške v EU podpira polovica Hrvatov
Vstop Hrvaške v Evropsko unijo bi na morebitnem referendumu, če ga bi pripravili sedaj, podprla več kot polovica Hrvatov oziroma 53 odstotkov, so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je agencija Ipsos Puis opravila za hrvaško zunanje ministrstvo.
Kot so še pokazali v sredo objavljeni rezultati raziskave, ki jo je agencija na vzorcu tisoč ljudi opravila v aprilu, bi se morebitnega referenduma udeležilo 76 odstotkov državljanov. Med njimi bi jih 53 odstotkov podprlo hrvaško članstvo v EU. 40 odstotkov bi jih oddalo svoj glas proti, sedem odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne vedo, kako bi glasovali, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vstop Hrvaške v povezavo sicer podpira več moških (46 odstotkov) kot žensk (40 odstotkov), več starejših kot mladih, pa tudi več visoko izobraženih kot tistih s srednje ali osnovnošolsko izobrazbo.
Regionalno gledano so vstopu v EU najbolj naklonjeni v Slavoniji (46 odstotkov), nekoliko manj pa v Zagrebu in okolici, severnem delu Hrvaške in v Dalmaciji.
Vprašani so sicer med pozitivnimi pričakovanji od članstva med drugim izpostavili mobilnost, več delovnih mest, odprt trg, reformo pravosodja, boljši standard in manj korupcije. Med negativne pa so uvrstili izgubo politične neodvisnosti, slab vpliv na kmetijstvo, izgubo nacionalne identitete in razprodajo Hrvaške. (sta)
Manila •
Opozorilo svetovne
zdravstvene
organizacije:
Gonoreja bi lahko kmalu bila neozdravljiva
Gonoreja, ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, bi lahko kmalu postala neozdravljiva, če ne bodo kmalu iznašli novih zdravil in sredstev za njeno preprečevanje, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes v Manili posvarila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Po navedbah WHO so zaradi nepravilne uporabi antibiotikov številna sedanja zdravila proti gonoreji, znani tudi kot kapavica, postala neučinkovita. Organizacija zato svari pred vse večjo odpornostjo bakterije, ki povzroča gonorejo, na sedanja zdravila.
Kot so še pojasnili danes na srečanju zdravstvenih strokovnjakov v filipinski prestolnici, ki razpravljajo o odzivu na vse večjo odpornost bakterije na zdravila proti gonoreji, iz Avstralije, Hongkonga in Japonske že poročajo o neuspešnem
zdravljenju z najnovejšimi zdravili proti gonoreji.
Gonoreja je zelo razširjena spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija neisseria gonorrhoeae. Prenaša se s spolnimi odnosi in večinoma prizadene spolne organe.
Moškim se pri okužbi z go-norejo vname sečnica, kar se kaže kot bolečina pri izločanju seča, iz sečnice pa se med urinom pojavlja tudi gnojni izcedek. Pri ženskah običajno ni značilnih bolezenskih znakov, če pa so, se pojavi za izcedek iz nožnice, pekoč občutek pri uriniranju, močneje bolečine med menstruacijo kot običajno ter krči in bolečine v spodnjem delu trebuha.
Po ocenah WHO se s spolno prenosljivimi boleznimi, kot so gonoreja, sifilis in klamidija, vsako leto okuži najmanj 340 milijonov ljudi, starih med 15 in 49 let. (sta)
Washington •
Okoljska katastrofa
Zaradi naftnega madeža razglasili izredne razmere
Foto: dailymail.co.uk
Razmere v ameriški zvezni državi Louisiana, ki ji po eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu grozi okoljska katastrofa, se zaostrujejo. Zaradi vse večjega naftnega madeža, ki se približuje obali, je guverner Louisiane razglasil izredne razmere, ameriški predsednik Barack Obama pa je dal na razpolago »vse razpoložljive vire«.
Odlok o razglasitvi izrednih razmer, ki ga je danes izdal urad guvernerja Louisiane Bobbyja Jindala, daje uradnikom pravico, da v boju proti naftnemu madežu uporabijo državne vire ter zaprosijo za zvezno pomoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Jindala je k razglasitvi izrednih razmer, ki bodo v veljavi najmanj mesec dni, med drugim vzpodbudila napoved ameriških meteorologov, da bo madež dele obale verjetno dosegel še danes. V odloku guverner med drugim navaja najmanj deset naravnih rezervatov v Louisiani in sosednjem Mississippiju, ki naj bi jih madež neposredno prizadel.
Že doslej je bilo v boju proti madežu porabljenih ogromno sredstev in človeških virov, ki pa niso uspeli upočasniti širjenja nafte, ki sega že prek 1500 kvadratnih kilometrov in je od obale Louisiane oddaljen le še približno 19 kilometrov, je opozoril Jindal.
Ameriška obalna straža je sicer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes sporočila, da je v svojem odzivu na razlitje nafte »zelo agresivna«, a da se hkrati že pripravlja tudi na najslabši možni scenarij, po katerem bo madež dosegel kopno. Po ocenah obalne straže naj bi se to sicer zgodilo šele v
petek.
Z dogajanjem v Louisiani se že ukvarjajo tudi v Beli hiši, kjer je predsednik Obama takoj na začetku današnjega posebnega 20-minutnega pogovora z novinarji zatrdil, da so v boju proti morebitni naravni katastrofi na voljo »vsi razpoložljivi viri«, vključno z vojsko.
Ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano pa je med drugim poudarila, da so madežu, ki narašča petkrat hitreje, kot so domnevali pred današnjim dnem, pripisali »nacionalni pomen«, kar pomeni, da se lahko pri njegovem odstranjevanju uporabijo viri iz celotnih ZDA.
Pred tem je namreč prišlo do odkritja novega uhajanja nafte v morje, ki pomeni petkrat večjo izlitje, kot so ga predvidevali, in sicer na kar 5000 sodov dnevno. Če bodo takšne količine nafte dosegle občutljiva mo-krišča Louisiane, polna vodnih ptic in drugih redkih živalskih vrst, jih bo skorajda nemogoče očistiti. (sta)
Rim • Po sporu med Berlusconijem in Finijem:
Razpad italijanske vladajoče koalicije?
Politični spopad med italijanskim premierom Silvi-om Berlusconijem in predsednikom spodnjega doma italijanskega parlamenta Gianfrancom Finijem ima že posledice v obliki obračunov v Ljudstvu svobode. Vse glasnejša so tudi že ugibanja o razpadu italijanske vladajoče koalicije in predčasnih volitvah, čemur vodja Severne lige Umberto Bossi nasprotuje.
Z mesta vodje skupine Ljudstva svobode v italijanskem parlamentu je v četrtek odstopil Finijev privrženec Italo Bo-cchino, ki po pisanju današnje izdaje Primorskega dnevnika trdi, da je njegovo glavo zahteval sam Berlusconi. Ta ga je k odstopu pozval, ko se je Bo-cchino v torek odpravljal na državno radiotelevizijo RAI, kjer naj bi v oddaji Ballaro pojasnil svoja stališča, ki se razlikujejo od premierovih.
Berlusconi naj bi v sredo zvečer tudi zaupal svojim sodelavcem, da je prijateljstvo med njim in Finijem dokončno pokopano, in se vprašal, ali bo Fini sploh še lojalen do stranke. Fini je sicer v priljubljeni oddaji italijanske državne televizije RAI Porta a Porta zatrdil, da ne bo odstopil s položaja. »Na tem položaju nisem po zaslugi Ber-lusconija,« je poudaril.
Dejal je še, da se ne bo ločil od Berlusconija. Po njegovih besedah je Berlusconi vodja Ljudstva svobode in njegov položaj ni ogrožen. »Skupne stranke ne bom zapustil, ven-
dar pa zahtevam spoštovanje in pravico izražanja svojega mnenja,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pojasnil soustanovitelj Ljudstva svobode Fini v televizijski oddaji.
Zaradi spora med Berlusco-nijem in Finijem, ki je izbruhnil, potem ko je drugi prvemu očital preveliko popuščanje zahtevam Severne lige glede reform, ki bi v Italiji uvedle federalizem, so v Italiji vse glasnejša ugibanja, da bi vladajoča koalicija utegnila razpasti in bi razpisali predčasne volitve.
Vodja Severne lige Umberto Bossi sicer tej možnosti ni preveč naklonjen. Njegova stranka, ki je druga največja v državi, se po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA namreč boji predčasnih parlamentarnih volitev, ker tako ne bi imela časa za uresničenje federalistične reforme. »Ne želimo volitev, temveč federalizem,« je po navedbah medijev dejal Bossi.
Po njegovih besedah Italija nujno potrebuje davčni federalizem, da bi lahko dežele same upravljale s svojimi dohodki. »Sicer grozi, da bomo končali kot Grčija,« je še menil Bossi. Po njegovih besedah se s federalističnimi načrti načeloma strinja tudi Fini, vendar pa ta zdaj skuša ublažiti posledice spora z Berlusconijem, zato »včasih reče kaj, česar ne misli resno«. (sta)
Velika Britanija •
Pred volitvami
Cameron zmagovalec zadnjega soočenja
Foto: news.bbc.co.uk
Vodja konservativcev David Cameron je bil najbolj prepričljiv na četrtkovem, zadnjem soočenju pred parlamentarnimi volitvami prihodnji četrtek. Na prvo mesto ga je na soočenju, posvečenem zlasti gospodarstvu, postavila večina javnomnenjskih raziskav, pred liberalnim demokratom Nickom Cleggom in laburističnim premierom Gordonom Brownom.
V raziskavi inštituta YouGov za časnik The Sun je Cameron prepričal 41 odstotkov voliv-
cev, 32 odstotkov Clegg, Brown pa zgolj 25 odstotkov. Zmagovalec je bil vodja opozicijskih konservativcev tudi v raziskavi agencije ComRes za televizijo ITV. Zbral je 35 odstotkov glasov. Tudi tu mu sledi Clegg s 33 odstotkov podpore, medtem ko je Brownu svojo podporo zaupalo 26 odstotkov vprašanih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vendar pa, kot kažejo tudi javnomnenjske raziskave, Brown po sredinem besednem spodrsljaju, ko je užalil neko volivko, to pa so zabeležili tudi mikrofoni, ni uspel pritegniti volivcev na svojo stran, čeprav se je vztrajno trudil izpostavljati dosežke svoje vlade pri soočanju z gospodarsko krizo. »Vem, kako voditi gospodarstvo, v dobrih in slabih časih. Ko se je sesul bančni sistem, sem nemudoma ukrepal, da se recesija ne bi sprevrgla v depresijo,« je izpostavil laburistični premier in pristavil, da je zaradi tega gospodarstvo sedaj na poti okrevanja. V prvi vrsti je konservativnemu tekmecu Cameronu očital, da namerava globoko poseči v javno porabo, da bi znižal rekordni britanski javni dolg. Prav tako je opozarjal na nevarnost v primeru, če bi novo britansko vlado oblikovali konservativci in liberalni demokrati. Oba tekmeca je Brown označil za novinca. Vendar pa je vodja torij-cev Brownove kritike na račun politike konservativcev glede gospodarstva in priseljevanja vztrajno zavračal. Poudaril je, da njegova stranka ponuja svež začetek, potem ko so bili na oblasti laburisti.
Kot v današnjih izdajah pišejo tudi britanski časniki, je bil Cameron najbolj prepričljiv, dober nastop pa je uspel tudi Cleggu, ki volivcem ponuja drugačen način vodenja kot doslej.
»Gospod Clegg ni več novinec, medtem ko je gospoda Browna potegnila dol dediščina 13 let na položaju,« piše Daily Telegraph. »Cameron je bil zelo prepričljiv. Postregel je s svojim najboljšim soočenjem, ko je bilo to najbolj pomembno. Bil je optimističen, prepričljiv in dosleden,« pa so četrtkovo soočenje videli pri Guardianu.
Javnomnenjske raziskave kažejo na izredno tesen izid volitev 6. maja. Večina jih na prvo mesto postavlja konservativce, medtem ko laburisti bolj ali manj zaostajajo, v nekaterih anketah tudi za liberalnimi demokrati. Laburistom naj bi se po napovedih v predvolilni kampanji danes sicer pridružil tudi nekdanji premier Tony Blair. (sta)
Foto: novinite.com
Zeleni Slovenije • Slovenski odpadki kličejo po rešitvi
Ravnanje z odpadki marginalizirano
V okviru aktivnosti ob dnevu Zemlje so Zeleni Slovenije pisali novemu ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniču. V pismu so ga opozorili na problematiko slovenskih odpadkov. Ugotavljajo, da je v Sloveniji ravnanje z odpadki še zmeraj marginalizirano, čeprav gre za reševanje enega od ključnih okoljskih vprašanja sedanjosti in prihodnosti.
Predsednik Zelenili Slovenije Vlado Čuš poudarja, da Slovenija na sistemskem področju ločenega zbiranja odpadkov in preprečevanja divjih odlagališč ter reševanja problematike odpadkov nasploh ni uspešna. Zakonodaja je sicer solidna, šepata pa izvedba in nadzor. Zelenim Slovenije je najbližji koncept gospodarjenja z odpadki, pri katerem se v največji meri zmanjšuje količina odpadkov in na drugi strani povečuje reciklaža odpadkov, sežiganje odpadkov pa je nasproten projekt, ki v bistvu pospešuje proizvodnjo odpadkov in neracionalno rabo naravnih surovin, ki niso neomejene. V razviti Evropi se danes vse bolj nagibajo k temu, da bi čim več odpadkov reciklirali in vnovič uporabili ter na ta način zmanjšali količino odpadkov na deponijah. Za okolje je najmanj škodljivo, če v prvi vrsti sistemsko skrbimo za zmanjšanje količine odpadkov in onemogočamo njihovo ponovno uporabo z recikliranjem, zato v prvi vrsti potrebujemo ukrepe za manj odpadkov, ugotavljajo Zeleni Slovenije. Pri tem bi nam morala biti zgled Nemčija, ki predela polovico odpadkov, v Sloveniji le petino, opozarja predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Za vsako tono papirja, ki bi jo namesto iz lesa proizvedli iz starega papirja, bi energetsko porabo zmanjšali za četrtino, onesnaženost v
Foto: Črtomir Goznik
Zeleni Ptuja so ob dnevu Zemlje izvedli tudi anketo, ki jim bo služila za pripravo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja okolja na Ptuju in v Spodnjem Podravju.
zraku pa za 75 odstotkov. Nujno je, da čim prej uveljavimo osnovno načelo zelene politike in zelene davčne reforme -onesnaževalec naj plača. Zeleni Slovenije ugotavljajo, da so si odgovorni politiki in tisti, ki se imajo za stroko, zapravili zaupanje ljudi z nestrokovnimi rešitvami in zavajanjem, zato tudi toliko odpora pri prostorskem umeščanju novih projektov odlagališč odpadkov. Krivdo nosijo tudi zlobirani poslanci državnega zbora, ki so sprejeli takšno zakonodajo, ki onemogoča zunanji neodvisni nadzor. Slovenija nujno potrebuje tudi dober pravilnik o
embalaži, vključno z odpadno, ki bo uredil razmerje med proizvajalci uvozniki, embalerji in trgovci. Plastenke, pločevinke in steklenice je treba vključiti v sistem vračljive embalaže. Vlado Čuš ob tem spomni, da je bila kavcija za embalažo v letu 2004 napovedana, nato pa umaknjena.
V sklopu aktivnosti ob letošnjem dnevu Zemlje so Zeleni Ptuja izvedli tudi anonimno anketo na vzorcu 500 udeležencev, ki jim bo služila kot pomoč pri pripravi potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja okolja na Ptuju in v Spodnjem Podravju. V njej so ljudi spra-
ševali o tem, kako ravnajo z odpadki, kako skrbijo za okolje, ali bi bili pripravljeni sprejeti višje cene, da bi se varovalo okolje, koliko zaupajo posameznim skupinam pri varovanju okolja oziroma onesnaževanju, če so v zadnjih petih letih podpisali kakšno peticijo v korist okolja, koliko zaupajo institucijam, kot so vlada, sodišče, policija, Zeleni Slovenije, župan, zanimalo pa jih je tudi, katero stranko so volili leta 2006 in katero stranko bi volili, če bi bile naslednjo nedeljo volitve v občinski svet.
MG
Ormož • Študijski krožki za različne interese
Bralni krožek v nemškem jeziku
Na ljudski univerzi v Ormožu letno izvedejo tri študijske krožke. Pravkar gre h koncu bralni krožek v nemškem jeziku, ki ga je vodila animatorka študijskih krožkov Mateja Rajh, sicer pa profesorica zgodovine in nemškega jezika.
Bralni krožki potekajo po navadi v slovenščini, letos pa so v ormoški ljudski univerzi brali v slovenščini in nemščini. Pobuda prišla iz nadaljevalnega tečaja nemškega jezika za odrasle udeležence. Krožek poteka že dva meseca in je pred zaključkom. Obsegal bo okrog 30 ur, vsebino pa so si udeleženke sestavile same. Na prvem srečanju so se pogovorile in poskušale najti tisto, kar bi jih veselilo. Udeleženk je osem in so večji del upokojenke ter dve zaposleni. Skupini je ustrezalo, da so se dobivali zjutraj.
S srečanji so pričeli ob veliki noči in niso se omejile le na branje, ampak so se seznanile s tem praznikom in navadami v nemško govorečih deželah, prebrale so primerne zgodbe. Udeleženke so prinesle tudi velikonočno dekoracijo, ena
pa jih je pogostila tudi z vso hrano tipično za ta čas. V takšnem vzdušju se razvija tudi zamisel študijskih krožkov, kjer poleg pridobivanja novih znanj gre tudi za prijateljsko druženje ljudi s podobnimi interesi. V nadaljnjih sreča-
njih so prebirale pravljice, ljubezenske zgodbe, pa tudi malo zahtevnejšo literaturo. Prebile so se skozi Romeo und Julia auf dem Dorfe Gottfrieda Kellerja, ki je prav letos na seznamu knjig za maturo. Da so lažje brale, so eno srečanje
Pa brez zamere
Živel 1. maj?
Voščila ob prazniku v današnjih časih
Imam znanca, ki ga zelo cenim ter me veseli, da ga lahko imenujem prijatelj. Ta prijatelj je razgledan in inteligenten človek, ki ima tudi dobro in ugledno službo (sicerse marsikateripravovernik in topogledni sledilec javnih manipula-torjev s tem ne bi strinjal, a verjemite, da mi je teh prav malo mar). Pa k stvari - omenjeni prijatelj ima med drugim tudi zanimivo navado, da za vsak praznik dela, 1. maj, na moj (in prepričan sem, da tudi na kak drug) mobilni telefon že zgodaj zjutraj pošlje kratko sporočilo: "Živel 1. maj!"Ne mine leto, da za prvi maj ne bi dobil tega sporočila. In čeprav se s prijateljem vidiva vse poredkeje, saj živiva na različnih koncih Slovenije, sem prepričan, da bom tudi drugo leto na prvi dan meseca maja na svojem mobilnem telefonu v zgodnjih jutranjih urah ugledal sporočilo "Živel 1. maj!" Prav tako sem tudi prepričan, da prijatelj s tem sporočilom misli smrtno resno in da to ni zgolj neka folklorna ter obrabljena fraza. Je namreč ne samo inteligenten in razgledan, ampak navkljub svojemu dobremu družbenemu položaju (ter z relativno visoko plačo) tudi zelo socialno občutljiva oseba. Najbrž zraven tega k resnosti njegovega prvomajskega poziva prispeva tudi to, da je bil rojen v ranjki deželi in v časih, ko so stvari, ki naj bi se jih proslavljalo za prvi maj, dejansko še nekaj pomenile.
In če že govorimo o stvareh, ki naj bi se jih proslavljalo za prvi maj - letos me je voščilo prijatelja prizadelo in se me dotaknilo bolj kot kadarkoli prej. Seveda ne samo voščilo - novic ali sporočil od prijatelja se zmeraj razveselim; to sporočilo je v meni znova prebudilo, oziroma bolje rečeno obudilo spraševanje o sedanjem stanju dela, delavcev in nasploh socialni situaciji pri nas. V luči le-te je namreč letošnje prvomajsko voščilo bolj žalitev kot voščilo; seveda s tem ne mislim na prijateljevo voščilo, ampak na javna voščila, ki smo jih lahko slišali. Čestitati za praznik dela nekomu, ki se s svojim delom komajda preživlja in ki na svoji koži brutalno čuti razvrednotenje in ponižanje dela in delavca, ki ga je do skrajnosti pripeljal moderni kapitalizem s svojim "svobodnim" trgom ter njegovi apologeti in tisti, ki na račun le-tega pridobivajo, ne more biti drugega kot posmeh in žalitev. Če sedanji slovenski delavec ne bi bil tako apatičen in v obup pogreznjen, bi nujno moral vsakemu izmed teh, ki se udobno kopajo v gospodarskem in političnem kapitalu, mastno pljuniti v obraz, če bi se mu drznil izreči kakršnokoli čestitko ali modrovanje ob prazniku dela.
Prazniku dela pa se v angleščini reče tudi "May day", kar pomeni majski dan in označuje prav prvi maj kot praznik dela. A beseda "May day" v luči sedanjega stanja le-tega bolje ponazarja, če jo pišemo skupaj - "Mayday". Mayday je namreč mednarodni izraz oziroma poziv na pomoč, ki ga uporabljajo v letalskem, ladijskem in vsem ostalem prometu pri radijskem komuniciranju, kadar gre kaj hudo narobe in je ta, ki ta poziv izreka, v (eksistenčni) nevarnosti. Mayday namreč izhaja iz francoskega "m'aider", kar v grobem prevedeno pomeni "pomagaj (mi)". Kot tak pa je več kot primeren za označitev praznika dela in njegovega kolektivnega občutenja s strani delavcev, kot smo ga lahko zaznali letos. Mayday!
Gregor Alič
osmislile bolj praktično in si izdelale lična bralna znamenja. Proti koncu so si privoščile tudi ekskurzijo v Avstrijo, kjer so svoje znanje nemškega jezika preizkusile v praksi. Ogledale so si znamenitosti mesta Barnbach, grad Riegers-
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Bralni študijski krožek v nemškem jeziku vodi Mateja Rajh.
Ob veliki noči so se udeleženke posvetile praznikom tudi v nemškem jeziku.
burg, vzrejo lipicancev Pieber in čokoladnico Zotter.
Srečale se bodo le še enkrat v tednu vseživljenjskega življenja, kamor vabijo tudi druge.
Prihodnji teden pa pričenjajo z novim študijskim krožkom z naslovom Spoznajmo naše kraje. Udeleženke so iz različnih krajev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi in bodo ena drugi predstavile vsaka svoje okolje, zanimivosti in znamenitosti. Prvič se dobijo že 5. maja in se bodo spoznavale z okolico Koga in Miklavža odkoder sta dve udeleženki. Tudi ta študijski krožek je namenjen vsem, ki bi jih to zanimalo in je brezplačen
Ljudska univerza Ormož vsako leto izvede tri študijske krožke. Opažajo, da je interes za takšno obliko učenja in druženja prisoten bolj pri starejši populaciji. O teh dejavnostih
pisno obveščajo tiste, ki so se kakšnega krožka že udeležili, sicer pa je še vedno najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust zadovoljnih uporabnikov, je povedala Mateja Rajh.
Viki Ivanuša
! Prostovoljno, | investicijsko, | ter rentno | pokojninsko } zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Sveta Ana • Z Linhartovega srečanja
Glasba, ples in »šusi«
Lenarška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) je 23. aprila v sodelovanju z OŠ in Občino Sveta Ana v tamkajšnjem kulturno-turističnem centru pripravila Linhartovo srečanje - regijsko revijo otroških gledaliških skupin območij JSKD Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
S svojimi predstavami je sodelovalo osem gledaliških skupin osnovnih šol Sveta Trojica, Ormož, Juršinci, Cirkulane-Za-vrč, Stanka Vraza Ormož, Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Gustava Šiliha Laporje ter skupina Slomškovega vrtca Blaže in Nežica Slovenska Bistrica. »Najprej me je v pozitivnem smislu presenetila sama Sveta Ana - tako majhen kraj, pa ima tak kulturni dom. Predstave, ki jih je bilo kar veliko, pa kažejo na nek način vpliv ravnine, ki jo tukaj že malo čutijo, zato so precej tekoče, malo mehkejše v izpovednosti ... Scensko in kostumsko so bile vse zelo dobre, ni pa mi bil najbolj všeč izbor glasbe. Zelo bom pohvalila izjemno sproščenost otrok v igri, imela sem občutek, da uživajo. Napotek za mentorje bo pa zagotovo, da morajo že na začetku vedeti, kaj želijo s predstavo sporočati. Tu se mi zdijo stvari še malo nejasne,« je strnila vtise Simona Zorc Ramovš, selektorica, ki je strokovno spremljala revijo.
S temi predstavami je zaključila oglede letošnje sezone, v kateri je spremljala več kot 60 uprizoritev: »Ugotavljam, da tudi v otroško gledališče prihaja ogromno glasbe in plesa. Nenavadno je, da sem videla precej muzikalov, saj je to težka gledališka zvrst. Letos je najbolj množična produkcija tretje triade, zato bo moj izbor temeljil na želji prikazati najboljše iz te produkcije. Teksti za to stopnjo so zelo šibki ali pa jih skoraj ni, zato se mentorji lotevajo priredb, pišejo celo sami. Tukaj vidim nalogo Javnega sklada - treba je začeti spodbujati avtorje, ki bi pisali tudi za otroke med 13 in 16 letom.«
»V šoli premalo časa za gledališko dejavnost!«
Uspele revije na Sveti Ani je bila vesela tudi koordinatorka lenarške območne izpostave Breda Rakuša Slavinec: »Za nas je zagotovo velik praznik, kajti gostiti tako revijo je privilegij. Vsako leto, ko imamo to možnost, spoznavamo, da pripomoremo k iskanju mladih talentov. Predstav je veliko, kar je dobro, sedaj pa čakamo in navijamo (čeprav nismo v športu, ampak kulturi), da bi se katera z današnje revije uvrstila naprej. Upamo vsaj na eno do dve.«
Za najboljše na regijskih tekmovanjih je namreč naslednji korak uvrstitev na državno srečanje, ki bo 26. in 27. maja v Domžalah. »Koliko jih bo šlo naprej še ne vem, saj se v kulturi vedno vse ustavi pri sredstvih. Zdaj se bova s
strokovnim svetovalcem za gledališko dejavnost Matjažem Šmalcem dogovorila in izbrala okoli 14 predstav iz vse Slovenije, tako da bo izbor izjemno težak. Upam, da bodo izbrane skupine, ki sem jim svetovala še kakšno izboljšanje, imele dovolj časa, da nekatere reči malo bolj izpilijo,« je še povedala Zorc Ramovševa, ki je tudi poudarila, da se v šolskem sistemu za gledališko dejavnost namenja 35 ur po 45 minut, kar je za umetnost, ki združuje glasbo, likovne podobe in literarno dejavnost, vsekakor premalo.
Kulturne sezone še ni konec
Proti več gledališkim uram pa zagotovo ne bi bili tudi mladi igralci, ki uživajo v ustvarjanju predstav. Žiga Matjašič iz 7. razreda Osnovne šole Juršinci nam je opisal svoje igralske
izkušnje: » Mi smo se predstavili s predstavo Pri nas doma. Ta govori o učenki, ki je dobila same »šuse«, pa ni doma povedala . Pripravljali smo se z vajami, danes pa je bilo prisotno tudi malo treme.»
Zdaj ko je tako Linhartovo srečanje pod streho, pa Območno izpostavo Lenart v tej sezoni čaka še nekaj drugih prireditev. »V začetku maja bo revija odraslih gledaliških skupin z našega območja. Tudi tu je letos porast, saj so se prijavile štiri skupine, kar je dosti glede na prejšnja leta, ko smo imeli eno ali dve. Potem bomo gostitelji Orfejeve pesmi - revije odraslih pevskih zborov, konec maja pa bomo zaključili sezono z regijsko revijo odraslih folklornih skupin. To je prav tako zelo lep dogodek, saj prihajajo nanj skupine v kostumih, kot po novem rečemo nošam, in je tako predvsem tudi paša za oči.«
Polona Ambrožič
Apače • Dijak s harmoniko v London
Zotkin zmagovalec Mitja
V lanskem letu smo se srečali z Mitjem Markom iz Nasove v bližini Apač, dijakom poklicno-tehniškega izobraževanja, program Lesarski tehnik, tudi navdušenim glasbenikom, ki je v okviru raziskovalne naloge raziskal vpliv lesa na zvok diato-nične harmonike. Njegova naloga mu je prinesla prestižno nagrado, Zotkin 2009.
Harmoniko je v štirih mesecih s pomočjo izdelovalcev harmonike tudi izdelal. Osnovna surovina je les, ki ga je že od nekdaj privlačil. Les pa je tudi posebej pomemben za ves glasovni del harmonike, je povedal. S svojo raziskovalno nalogo, mentor je bil profesor Karel Žnidarič, je dosegel izjemen uspeh, nagrado Zot-kin zmagovalec leta 2009, ki ga vsako leto na posameznih področjih podeli Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Iz-
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Marko, Zotkin zmagovalec 2009
bran pa je bil tudi med tremi avtorji raziskovalnih nalog v Sloveniji, ki se bodo letos udeležili evropskega tekmovanja v Londonu. Hvaležen je Lesarski šoli Maribor, mentorju Karlu Žnidariču in ravnatelju Alešu Husu, da so mu vse to omogočili. Njegova največja želja pa je, da bi se še naprej ukvarjal z glasbo in se mogoče tudi kdaj preživljal z njo. Intenzivno se pripravlja na maturo iz predmeta Glasba, ki pa je poleg poklicne mature pogoj za vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, na kateri bi rad študiral glasbo. Odločil se je za študij klavirske harmonike in ne dia-tonične. Že nekaj let igra tudi v ansamblu Vzpon, s katerim so si zastavili zelo visoke cilje. Nekoč si želijo nastopiti tudi na Festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju. Glasba je njegovo življenje, zato se ji maksimalno posveča.
MG
Na knjižni polici
Paolo Giordano Samotnost praštevil
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010
Paolo Giordano je rojen leta 1982 v Torinu. Po poklicu je fizik, ki trenutno pripravlja doktorat iz fizike delcev. S svojim prvencem Samotnost praštevil je osvojil najuglednejšo italijansko nagrado »strega«. Roman so prodali v milijonih izvodov in ga doslej prevedli v trideset jezikov. Oblikovno je sestavljen iz na prvi pogled nepovezanih zgodb, ki si ne sledijo kronološko, pač pa so samostojno grajene pripovedi, ki so nastajale v razmaku nekaj let, vendar gre za drugačen in namerno navidezen časovni doga-jalni tok in ustvarjalni postopek. Samotnost praštevil je sodoben roman, v katerem osebe v svoji drugačnosti povsem samosvoje sprejemajo odzive iz sveta, opazujejo kretnje, moti jih dihanje, bližina, hrup, pogledi. Prevladujejo občutki ogroženosti, tesnobe, drugačnosti in osamljenosti.
V ospredju zgodbe sledimo otroštvu in odraščanju dečka Mattie in deklice Alice. Alice Della Rocca se je strahotno bala smučarskih tekmovanj. Trener je ni maral in ona ne njega. Oče odvetnik jo je priganjal. Spustila se je gosta in črna megla, proga je bila zaprta. Ljudje zmrznejo malo prej, ko spustijo dušo. Fizične brazgotine je nosila vse življenje, ena noga je ostala mrtva. Dvojčka Michele in Mattio sta sedela v prvi klopi. Z Michele je bilo nekaj narobe, njeni možgani so bili izkrivljeni, Mattievi so delovali kot brezhiben stroj. Drugi otroci ju niso nikoli vabili na rojstne dneve. Na prvi in edini rojstni dan k Ricardu sta šla peš, Mattia se je sramoval Michele in jo pustil v parku. Ko se je vrnil, Michele ni bilo več tam. Zakaj nekatere stvari potonejo, druge pa ostanejo na površini? Čustvene brazgotine je nosil vse življenje. Alice še ni dobila poljuba, čeprav jih šteje že petnajst. Je šepavka, ki je hujšala samo v trebuh, rit in joške. Rada bi imela tatu. Mattia je zelo nadarjen, učitelji se počutijo nelagodno. Zlobna Viola je bila tako lepa, da je vzbujala pri sošolkah zavist. Znala je pripovedovati namišljene, toda sočne pripovedi. Okrog sebe je zbrala štiri maščevalne koze. Načrt za Alice je že izdelala, za njo je izbrala fanta. Denis in Mattia sta se držala drug drugega bolj za zaščito. Denis si je zasadil nož v roko, obseden je s samokaznovanjem. Soledad si je izmislila vdovstvo, v resnici jo je mož zapustil. Alice pozna njeno skrivnost. Mattia je hodil pritajeno in se vedno pojavil kot kak hologram. Ustvarili so si svoje svetove. Mattia se rad uči, ker samo to zna, kajti gradivo za učenje je že mrtvo, hladno in prežvečeno. Alice in Mattia sta ustvarila med seboj asimetrično prijateljstvo z obilo odsotnosti in molka. Blizu sta si, vendar je njun odnos oropan vsake romantike. Blizu sta si, vendar se ne dotikata.
Praštevila so deljiva samo z ena in sama s sabo. To so nezaupljiva in samotna števila, zato so se zdela Mattiu čudovita. Praštevilski dvojčki se počasi redčijo in potem postajajo vse bolj samotna praštevila, dvojice so zgolj naključje, resnična usoda je pravzaprav samota. Taka praštevilska dvojčka sta tudi Alice in Mattia. Zapisal je njuni praštevili. V štirih letih študija matematike, ga je ta odpeljala do najbolj oddaljenih kotičkov človekovega razuma. Alice se je posvetila fotografiji in ne študiju, bolj kot vse jo je zanimal sam postopek fotografiranja. Mattia je diplomiral iz ničelnih vrednosti Riemannove funkcije zeta. Postal je odrasel človek, ki se bo moral spoprijeti z življenjem. Niha, ali naj sprejme povabilo za podiplomski študij tisoče kilometrov stran. Alice je izbrala pot fotografinje in se poročila. Zdravnik Fabio je vedel, kako pri njej doseči cilj. Alice fotografira na Violini poroki in se maščuje. Mattia je dobil štipendijo na ugledni angleški univerzi. Pisarno sta si delila z raziskovalcem Albertom, in skupaj pisala znanstvene članke, tudi on je pred nečim bežal. Alice in Fabio sta se poročila, ona ne more imeti otroka, je anoreksična, upira se ji hrana. Alice v bolnišnici opazi izginulo Michele. Ta dogodek bi ju naj z Mattiem pripeljal ponovno skupaj, kar pa seveda enostavno ni mogoče, zato izbereta vsak svojo pot. Alice se je spomnila trenutkov, ko je bila zakopana v sneg. Tudi tokrat ne bo nikogar k njej.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ormožani daleč od presenečenja
Stran 12
Nogomet
M. Milec - G. Režonja 4:3
Stran 12
Kolesarstvo
Vrečer najhitreje na Twimbergu
Stran 13
Tajski boks
Toplak znova zmagal v profesionalnem dvoboju Strani 13
Nogomet
V Zlatoličju zmaga ekipe NŠ Poli Drava U-10
Stran 14
Kegljanje
Odlični ptujski slepi in slabovidni kegljači
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Olimpija tretja, Drava na minus tri
Ker je odločitev o novem državnem prvaku padla že v prejšnjem krogu, sta se tokrat vodeča kluba, Koper in Maribor, merila le za prestiž. In ta zagotovo ni nepomemben, saj enemu ali drugemu tekmecu daje dodatno veljavo in samozavest. Koprski trener Nedžad Okčič tokrat na igrišče ni poslal prvega zvezdnika ekipe Mirana Pavlina, ki je svoje delo kot igralec in športni direktor za to sezono že opravil z odliko. Brez nastopa je ostal tudi Aleksander Rajčevič, ki se bo po koncu sezone iz Kopra preselil v Maribor. Kljub temu in dvema izključenema igralcema so novi državni prvaki tekmo končali brez prejetega zadetka, s čimer so postali moralni zmagovalci derbija.
Brez zmagovalca sta se končali tekmi v Celju in Ljubljani, Interblock pa se je z osvojeno točko spet oddaljil od Drave na razdaljo treh točk. Dobro serijo v zadnjih krogih nadaljuje Olimpija, ki se je z zmago v Domžalah povzpela že na 3. mesto. Prav tukaj si zmajčki želijo ostati, saj to še vodi v evropska tekmovanja. To bi bila dobra napoved pred selitvijo na novi stadion v Stožicah, kjer je že položena travnata površina. Domžalčani in Mariborčani so z mislimi delno že na sobotnem finalnem obračunu Pokala Slovenije, kljub temu pa bodo prej še odigrali prvenstvene tekme, ki so na sporedu v torek in sredo.
V sredo Drava v goste Prašnikarju
Nogometaši ptujskega Laboda Drave v sredo gostujejo pri velenjskem Rudarju, ki v zadnjih krogih izgublja stik z vrhom. Po menjavi na trenerski klopi, ko je začasnega trenerja Francija Oblaka zamenjal Bojan Prašnikar, so knapi v štirih tekmah zabeležili dva poraza in dva remija. To seveda ne pomeni, da proti Dravi v sredo ne bodo popolni favoriti, saj imajo na lestvici kar 13 točk prednosti. Franci Fridl v sredo ne bo mogel računati na kaznovana Roškarja in Filipoviča; prvi mora odslužiti rdeči karton s tekme proti Gorici, drugi je v spomladanskem delu nabral štiri rumene.
"Proti Gorici nismo pokazali tega, kar sem si pred tekmo želel. Na to je po mojem mnenju precej vplivala 'psihološka zavora', predvsem pri mlajših igralcih je bilo to opazno. Verjamem, da se lahko za sredino tekmo bolje pripravimo in v Velenju odigramo boljšo tekmo. Tam smo v zadnjih tekmah vedno igrali dobro, zato močno upam, da bomo nadaljevali ta trend," je povedal Franci Fridl.
JM
1. SNL - rezultati 33. kroga:
Interblock - Nafta 1:1 (0:0); strelca: Berič 82./11-m; Mujakovič 88. CM Celje - Rudar 0:0
Luka Koper - Maribor 0:0; R. K.: Bubanja 49., Kovačevič 74./oba Luka Koper
Domžale - Olimpija 1:2 (1:2); strelci: Salkič 15./ag.; Škerjanc 6., Kašnik 25.; R. K.: Filipovič 79./Domžale
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	33	20	10	3	55:28	70
2. MARIBOR	33	16	7	10	55:43	55
3. OLIMPIJA -2	33	14	7	12	46:31	47
4. HIT GORICA	33	13	7	13	62:56	46
5. NAFTA	33	13	7	13	47:48	46
6. CM CELJE	33	13	7	13	49:53	46
7. RUDAR VELENJE	33	13	4	16	39:47	43
8. DOMŽALE	33	11	8	14	46:54	41
9. INTERBLOCK	33	9	6	18	34:56	33
10. LABOD DRAVA	33	7	9	17	32:49	30
Pari 34. kroga - torek, 4. 5., ob 20.00: Maribor - CM Celje; sreda, 5. 5., ob 17.00: Nafta - Domžale, Olimpija - Luka Koper; ob 18.00: Rudar Velenje - Labod Drava; ob 20.00: HIT Gorica - Interblock.
Najboljši strelci: 20 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov:
Dragan Jelič (Maribor); 11 zadetkov: Miran Pavlin, Mitja Brulc, Dalibor Raduj-ko (vsi Luka Koper), Dalibor Volaš (Nafta); 10 zadetkov: Slaviša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Sebastjan Cimirotič (Olimpija); 8 zadetkov: Ivan Brečevič, Goran Cvijanovic (oba HIT Gorica), Dare Vršič (Luka Koper), Marko Drevenšek (Domžale).
Rudar Velenje - Labod Drava, sreda, 5. 5., ob 18.00 na stadionu v Velenju
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 33. krog
Nova zamujena priložnost na domačem stadionu
Labod Drava -Hit Gorica 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Cvijanovič (13), 0:2 Brečevič (36), 0:3 Osterc (47), 1:3 Ekpoki (59), 2:3 Ekpoki (78), 2:4 Galešič (84)
LABOD DRAVA: Fink, Sku-bic, Medved, M. Balažic, Filipovič, Stepanovič (od 26. Kulčar), Kelenc, Zajc (od 46. Kurež), Ogu, Roškar, Zilič (od 46. Ekpoki). Trener: Franci Fridl.
HIT GORICA: Simčič, Širok, Kršič (od 72. Fratina), Zarifovič, G. Balažic, Rakušček, Cvijanovič, Galešič (od 87. Velikonja), Demirovič, Osterc, Brečevič (od 62. Mevlja) Trener: David Peršič.
RUMENI KARTONI: Roškar (25), Rakušček (51), Filipovič (65), Zarifovič (91), Širok (94)
RDEČI KARTON: Roškar (83. - 2. rumeni karton)
Foto: Črtomir Goznik
Po zmagi v Ljubljani proti Interblocku so Ptujčani zaostanek zmanjšali na samo dve točki in so zato optimistično pričakali nogometaše Hita Gorice. S to tekmo bi lahko precej pridobili, z zmago bi celo skočili na 9. mesto, vendar se je razpletlo drugače.
Volje, želje in borbenosti nogometašem ne moremo očitati. V srečanje so krenili odločno in tudi prvi resneje zapretili gostom. Ob izteku sedme minute je po levi strani Goričanom pobegnil kapetan Kelenc, ki je žogo podal do Ziliča, slednji je iz bližine in težkega položaja streljal mimo vrat vratarja Hita Gorice Simčiča. To je očitno na goste delovalo kot opomin in pričeli so igrati svojo igro. Večina akcij je v nadaljevanju potekala enosmerno - proti vratom Laboda Drave. Tokrat je bil za igro izjemno razpoložen prvi strelec državnega prvenstva Milan Osterc, ki je bil nerešljiva uganka za domačine. Kaj hitro je pričelo »dišati« po zadetku v domači mreži: v 9. minuti je Osterc lepo podal do Brečeviča, ki pa ni bil dovolj natančen. V 13. minuti pa so Goričani povedli: kot z desne strani je izvajal Kršič, Cvijano-vič pa je bil v kazenskem prostoru sam in je žogo neoviran poslal v mrežo vratarja Finka - 0:1. Ta zadetek je dal gostom še dodatna krila in v 21. minuti so imeli ponovno priložnost za
»Lahko igramo bolje«
Franci Fridl, trener Laboda Drave: „Tekma za nas ni bila dobra, saj se tako ne more boriti za obstanek v ligi in dejstvo je, da smo na tem srečanju pokazali premalo za uspeh. Sicer pa se bomo borili do konca, dokler še obstajajo teoretične možnosti. Verjamem, da bomo preostale tekme odigrali veliko bolje kot proti Hitu Gorici."
David Peršič, trener Hita Gorice: „Tekma je bila zelo zanimiva in razburljiva. V prvem polčasu smo odigrali zelo dobro in dosegli vodstvo. Škoda je, da nismo iz naših priložnostih zabili še kakšnega zadetka. Fantom čestitam za požrtvovalnost in borbenost.«
Veteran Milan Osterc (Hit Gorica, beli dres) je bil osrednja oseba petkove tekme.
zadetek. Prosti udarec z desne strani je izvajal izkušeni Demi-rovič, žogo je vratar Laboda Drave kratko odbil in nastala je gneča, vendar se je za Ptujčane vse dobro izteklo. Sledile so še priložnosti Brečeviča in Oster-ca, oba pa sta zgrešila cilj. Slednji se je za spodrsljaj »odkupil« v 36. minuti, ko je lepo prodrl v domači kazenski prostor in podal do Brečeviča, ki je brez težav potisnil žogo v mrežo - 0:2. Razlog za takšno premoč gostov je bil v tem, da so domači nogometaši stali preveč stran od tekmecev, s tem pa so jim ponudili možnosti za mirno organizacijo napadov. Odhod na odmor je bila v tistem trenutku rešitev za domače nogometaše, s katero so dobili možnost, da se zberejo in v nadaljevanju strnejo vrste.
Ti upi so hitro padli v vodo, saj je v prvem nasprotnem napadu žoga prišla do Osterca, ki je stekel v domači kazenski prostor, se poigral z domačo obrambo in nazadnje žogo poslal v mrežo ter svoji ekipi prinesel visoko prednost - 0:3. Domači strateg je ob polčasu naredil dve zamenjavi in v igro poslal Kureža namesto Zajca in Ekpokija namesto Ziliča. To se mu je obrestovalo, saj je temnopolti ptujski napadalec v 59. minuti znižal vodstvo gostov, ko je bil višji v skoku od vratarja
Hita Gorice in žogo mirno poslal v prazno mrežo - 1:3. Isti igralec je v 78. minuti poskrbel za žarek upanja za morebitno izenačenje, ko je po strelu iz kota dosegel še drugi zadetek na tekmi - 2:3. Vsi upi ptujskih nogometašev pa so splavali po vodi, ko je po mnenju sodnika Vinčiča mladi Roškar na robu kazenskega prostora Drave naredil prekršek in dobil drugi rumeni karton - po mnenju številnih nekoliko prestrogo. Iz prostega strela, ki je sledil, je Galešič po kratki podaji Demiroviča z levico zadel sam desni zgornji kot vratarja Laboda Drave in tako samo potrdil zasluženo zmago gostov - 2:4. Domačini se po tem prejetem zadetki niso več vrnili v igro.
Po vsem videnem so nogometaši iz mesta vrtnic zasluženo osvojili nove tri točke, ki jim bodo veliko pomenile v borbi za 3. mesto na prvenstveni
razpredelnici. Domačinom še ostaja upanje, da bi v zadnjih treh krogih le bili uspešnejši in bi si izborili 9. mesto, kar pa bo zelo težka naloga. Vsekakor pa je treba omeniti, da je gostujoči trener Peršič štiri minute pred koncem poslal v igro mladega napadalca Etiena Velikonja, ki je bil zaradi poškodbe odsoten več kot pol leta.
Danilo Klajnšek
^tá	i		
1 AL d.o.o. 1			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0V IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani daleč od presenečenja
Jeruzalem - Cimos 28:36 (11:20)
JERUZALEM: S. Žuran, Belec (3 obrambe), Vujovič (3 obrambe); Korpar 3, Krabonja 4, Melnjak 3 (2), Rajšp 3, Bogadi, Bezjak 3, B. Čudič 1, Ivanuša 1, Sok 1, Hebar, R. Žuran
3,	Hud 6, Planine. Trener: Saša Pra-potnik
CIMOS: Podpečan, Stanič (1 obramba), Jeraj (13 obramb - 1 x 7m), Skoko 6, Dobelšek, Praznik 6, Brumen 3 (1), Elezovič 9 (4), T. Po-klar 2, N. Poklar, Mlakar 1, Konečnik
4,	Laluska, Rapotec 1, Gorenac 3, Jo-vičič 1 (1). Trener: Fredi Radojkovič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/3; Cimos 6/6.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Cimos 6 minut.
IGRALEC TEKME: Uroš Elezovič (Cimos Koper)
Po pričakovanjih so koprski rokometaši prišli do novih točk na Hardeku, ampak na precej lažji način, kot so predvidevali v Cimosu, ki je nastopil brez poškodovanih Špilerja in Do-belška (slednji si je tekmo ogledal s klopi za rezervne igralce). Gostje so hitro povedli s 5:1, do odmora pa svojo prednost povišali celo na 9 zadetkov. Mrežo Ormožanov so rešetali Elezovič (7 zadetkov v 17. minutah), Skoko in Praznik. Obramba Jeruzalema je bila katastrofalna in je do odmora prejela kar 20 zadetkov. Za Ormožane je bila usodna serija gostov 5:0, ko je Cimos vodstvo z 11:8 povišal na 16:8. V teh trenutkih je
1. A SRL - m (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 28:36 (11 :20), Celje Pivovarna Laško - Slovan 41:33 (21:13), Trimo Trebnje - Gorenje 31:39 ( 16:17).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 26	21	4	1	46
2.	CIMOS KOPER 26	19	3	4	41
3.	GORENJE 26	19	3	4	41
4.	SLOVAN 26	11	4	11	26
5.	TRIMO TREBNJE 26	11	3	12	25
6.	JERUZALEM ORMOŽ26	7	5	14	19
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani še vedno čakajo na prvo zmago v Ligi za prvaka (na sliki z žogo Primož Krabonja).
blestel vratar Jeraj, ki je sredi 1. polčasa zamenjal nerazpol-oženega Staniča. Obdobje najboljše ormoške igre je trajalo le šest minut 2. polčasa, ko je Ormožanom uspela serija 3:0. Še uspešnejšo serijo je z nekaj odličnimi obrambami preprečil Jeraj in trener Radojkovič, ki je hitro nazaj v igro poslal glavne može. Dobrih deset minut pred koncem je prednost Cimosa znašala 27:22. Zaklju-
Alen Melnjak (Jeruzalem):
»Ne vem, kaj se dogaja z nami. Obramba ni na takšnem nivoju, kot je bila v rednem delu in prejemamo veliko število zadetkov, s tem pa igramo na visoko postavljene obrambe. Še vedno verjamem, da bomo izpolnili svoj cilj in dosegli vsaj eno zmago v Ligi za prvaka.«
Uroš Rapotec (Cimos): »Lažje od pričakovanega smo prišli do novih točk. Nismo se odrekli še 1. mestu in do konca prvenstva ciljamo samo še na zmage.«
ček tekme pa je spet pripadel Koprčanom, ki so brez večjih težav pripeljali tekmo k visoki zmagi.
UK
Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 38:27 (15:14)
OLIMPIJA: Zec, Leder, Puš 2, Gojkovič 3, Čečkova 11, Irman 4, Čulibrk, Mitruševska 8 (1), Jeriček 8, Zrimšek 2, Stančin, Černicec. Trener: Robert Beguš.
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 5, Majcen, Korotaj 6, Prapotnik 5, Ciora 3 (1), Strmšek 2, Močnik 1 Bolcar 1, Brumen 3 (2), Sivka, Erhatič 1, Belec. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Olimpija 1 (1), Mercator Tenzor Ptuj 3 (5)
IZKLJUČITVE: Olimpija 8, Merca-tor Tenzor Ptuj 6 minut
V tem dvoboju so za favori-tinje veljale rokometašice ljubljanske Olimpije, ki so nastopile z vsemi svojimi najboljšimi
Nogomet • 2. SNL
M. Milec - G. Režonja 4:3
Aluminij - MU Šentjur 7:0 (3:0)
STRELCA: 1:0 Režonja (8), 2:0 Milec (14), 3:0 Milec (15), 4:0 Režonja (47), 5:0 Milec (68), 6:0 Režonja (85), 7:0 Milec (90)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec (od 54. Pokleka), Bingo, Krajcer, Milec, Rotman, Režonja, Djokič (od 58. Baj-lec), Vračko (od 58. Kmetec), Rešek, Medved. Trener: Bojan Flis.
MU ŠENTJUR: Vrejič, Umek,
Aluminij že na 3. mestu
V 24. krogu je bilo kar nekaj zanimivih srečanj. Nogometaši vodečega Primorja so gostovavil v Slovenskih Konjicah, kjer so po sredinem težkem domačem porazu le osvojili pomembno točko. Po zadnjih šokih (beri porazih), ki so jih doživljali nogometaši Triglava, so tokrat končno zmagali, in sicer pri Muri. V obeh preostalih srečanjih, kjer se med temi ekipami bije težek boj za obstanek, pa so vsi (ne)zadovoljni, saj so osvojili točko. Goliada je bila prikazana v Kidričevem, kjer so se nogometaši Aluminija razigrali in gostom iz Šentjurja, ki so zaenkrat zadnji in najres-
Centrih, Kuljanac (od 76. Dirnbek), Cic, Omerovič, Podbrežnik, Horjak, Gašperšič (od 60. Belak), Dimc (od 74. Krašovc), Popovič. Trener: Oskar Drobne.
RUMENI KARTONI: Vračko (37), Režonja (58), Horjak (60), Kuljanac (62), Umek (76)
Minuli teden je bil za nogometaše Aluminija naravnost sanjski, saj so še tretjič zapored zmagali, tudi tokrat z visokim izidom. Njihov napad je bil v
nejši kandidat za selitev v nižji rang tekmovanja, nasuli sedem zadetkov.
REZULTATI 34. KROGA: Aluminij
-	MU Šentjur 7:0 (3:0), Bela krajina
-	Krško 1:1 (0:0), Mura - Triglav Gorenjska 0:2 (0:0), Dravinja Kostroj
-	Primorje 0:0, Garmin Šenčur - Livar 2:2 (2:1).
1.	PRIMORJE 24 13 9 2 46:14 48
2.	TRIGLAV GOR. 24 13 4 7 31:23 43
3.	ALUMINIJ 24 11 4 9 51:30 37
4.	BELA KRAJINA 24 10 6 8 26:33 36
5.	MURA 05 24 9 6 9 34:44 33
6.	DRAVINJA KOS. 24 9 5 10 35:30 32
7.	GARM. ŠENČUR 24 7 10 7 29:27 31
8.	KRŠKO 24 5 9 10 22:36 24
9.	LIVAR 24 6 5 13 23:38 23
10.	MU ŠENTJUR 24 5 6 13 26:48 21
igralkami. Ptujčanke so z dobro igro v obrambi, predvsem v prvem polčasu, presenetile svoje nasprotnice, ki si nikakor niso mogle priigrati večje prednosti ter so na odmor odšle s prednostjo samo enega zadetka.
Drugi del je bil nekoliko drugačen, saj so domačinke izkoristile nekaj napak ptujskih igralk in v 40. minuti povedle s šestimi zadetki prednosti (22 :16) in potem tekmo mirno pripeljale do nove zmage.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - ž (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 7.KROGA: Olimpija -Mercator Tenzor Ptuj 38:27 (15:14), Celeia Žalec - Krim Mercator 18:30 (11:15), Zagorje GEN I - Krka 32:30 (17:13)
1.	KRIM MERCATOR 7 7 0 0 58
2.	OLIMPIJA	7 6 0 1 51
3.	ZAGORJE GEN-I 7 5 0 2 46
4.	CELEIA ŽALEC 7 1 1 5 34
5.	MER. TENZOR PTUJ 7 1 1 5 26
6.	KRKA	7 0 0 7 24
ša lahko tako »pridno« polnila mrežo Šentjurja, so jima odločno pomagali soigralci, ki so igrali zares nesebično.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Dve izključitvi, poškodba in ... 2. liga
Ajdovščina - Mo-škanjci Gorišnica 33:24 (12:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA; Petek 6, Mesarec 3, Zorli 8, Vesenjak, Bračič 1, Arnuš 1, Balas 1, Lozinšek, Golob 1, Cvetko, Lukaček, Vincek 1, Korez, Prejac, Dimec 2, Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so v predzadnjem krogu 1. B slovenske moške lige v Ajdovščini doživeli poraz ter tako izgubili tudi teoretične možnosti za obstanek v ligi. Gostje so vedeli, da jih samo zmaga ohranja v borbi za želeni cilj, vendar so se zavedali težavnosti naloge, saj je Ajdovščina na 3. mestu lestvice. Igra in rezultat v prvem polčasu sta bila izenačena, obe ekipi pa sta prikazali "trd" rokomet. V zadnji minuti prvega polčasa je rdeči karton dobil Matej Bračič, po mnenju gostov nezasluženo. To se je na koncu pokazalo za prvo pomembno prelomnico tekme. Do 40. minute so se gostje še borili za vsako žogo, rezultat pa je bil takrat izenačen na 15:15. Sledil pa je še en šok za goste, in sicer poškodba Dimca, ki je dobil udarec v obraz. Po prvih informacijah naj bi šlo za zlom
1. B SRL (m)			
REZULTATI 21. KROGA: Ajdovščina - Moškanjci Gorišnica 33:24, Grosuplje - Alples Železniki 25:22, Krka - Radeče MIK Celje 34:28, Sevnica - Grča Kočevje 27:27, Šmartno 99 - Celje Pivovarna Laško B 25:33, Istrabenz plini - Sviš Pekarna Grosuplje 34:28.			
1. KRKA 21	20	0	1 40
2. ŠMARTNO 99 21	16	0	5 32
3. AJDOVŠČINA 21	11	4	6 26
4. SEVNICA 21	10	2	9 22
5. CELJE P. LAŠKO B 21	10	2	9 22
6. PEKAR. GROSUPLJE21	10	2	9 22
7. GROSUPLJE 21	7	4	10 18
8. GRČA KOČEVJE 21	7	3	11 17
9. ISTRABENZ IZOLA 21	6	3	12 15
10. ALPLES ŽELEZNIKI21	6	2	13 14
11. RADEČE CELJE 21	5	3	13 13
12. MOŠKANJCI - G. 21	5	1	15 11
nosne kosti. Očitno v Ajdovščini ni bil dan Gorišničanov, saj so v 45. minut ostali še brez tretjega igralca - direktni rdeči karton je prejel Korez. Po teh šokih se gostje niso več uspeli vrniti v igro, domačini pa so pridno višali svojo prednost, ki je bila v 50. minuti že 23:18.
Rokometaši Gorišnice se bodo tako po srečanju z novomeško Krko poslovili od 1. B slovenske moške rokometne lige.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL (m)
Jadran Hrpelje 2009 - Drava 21:24 (8:8)
DRAVA: Bedenik, Toš 1, Ferk 2, Tomič 2, Čeh 4, Fridrih 6, Sabo 3, Do-kša, Jovič 1 Bedrač 5, Požar. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši ptujske Drave so se od sezone 2009/10 poslovili z zmago. Uspešni so bili v Hrpeljah, kjer so premagali domačo ekipo. V tekmo so krenili odločno in vodili 4:7, vendar so jih do odhoda na odmor domači rokometaši uspeli ujeti.
V drugem polčasu je bil do 39. minute rezultat izenačen, nato pa so rokometaši Drave povedli s tremi zadetki razlike
2. SRL (m) -od 9. do 14. mesta
REZULTATI 8. KROGA: Jadran Hrpelje 2009 - Drava Ptuj 21:24 (8:8), Radovljica - Arcont Radgona 34:34 (18:17), Pomurje - Aleš Praznik 10:0 b.b.
1.	ARCONT RADGONA 6 5 1 0 19
2.	RADOVLJICA 6 4 1 1 15
3.	DRAVA PTUJ 6 1 1 4 7
4.	POMURJE 6 3 12 7
5.	ALEŠ PRAZNIK 6 114 6
6.	JADRAN HRPELJE 6 114 5
in ob dobrih obrambah Maksi-miljana Dokša in Žiga Bedeni-ka uspeli zadržati to prednost in zmagati.
Danilo Klajnšek
teh tekmah zelo razpoložen, saj so dosegli 17 zadetkov, na drugi strani pa prejeli samo dva. Proti ekipi iz Šentjurja, ki se bori za obstanek, so veljali za favorita in to vlogo so tudi upravičili. Krenili so od samega začetka zelo odločno in vprašanje zmagovalca je bilo hitro razrešeno; Kidričani so namreč z zadetkom Režonje in dvema Milca v 15. minuti povedli 3:0. Do konca prvega polčasa so si priigrali še nekaj priložnosti za povišanje vodstva, vendar so ostale neizkoriščene.
Že v drugi minuti nadaljevanja je Režonja dosegel četrti zadetek za Aluminij. Gostje kljub prejetim zadetkom niso igrali obrambno, ampak so nadaljevali v enakem ritmu - kot da se ni nič zgodilo. Takšna igra je ustrezala domačim nogometašem, ki so do konca srečanja zadeli še trikrat v polno. Klubski strelski dvoboj Milec-Režonja je dobil mlajši Martin, ki je dosegel štiri zadetke, Gregor pa se je moral »zadovoljiti« s tremi. Da pa sta ta dva nogometa-
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec (Aluminij, levo) je v nedeljo dosegel kar štiri zadetke za svojo ekipo.
Tajski boks
Toplak znova zmagal v profesionalnem dvoboju
V Brežicah je 24. aprila potekal večer tajskega boksa, na katerem je nastopil tudi Ptuj-čan Tadej Toplak. Zabeležil je novo profesionalno zmago, saj je s tehničnim knockoutom v 4. rundi po sistemu pravil K1 premagal izkušenejšega borca Sandija Borojeviča. Po mnenju poznavalcev je šlo za najboljši dvoboj večera. Borojevič ima za sabo več kot 50 dvobojev in gre za enega boljših evropskih borcev, saj je v svoji dosedanji karieri nanizal kar nekaj osvojenih lovorik.
Tadej je v vseh treh rundah močno napadal in sodnik je tekmecu dvakrat štel zaradi knockdowna. Tik pred koncem dvoboja je tudi Tadej prejel tudi zaskrbljujoč udarec, ki mu ga je z obratom zadal Boro-jevič, sledilo je štetje sodnika, vendar udarec ni bil tako zelo
močan in Tadej je dvoboj nadaljeval in na koncu zmagal. Tadej je tako zabeležil v svojem četrtem profesionalnem dvoboju četrti knockout in skupaj osmo zaporedno zmago. S tem je dokazal, da gre za zelo talentiranega borca, ki že sedaj sodi med boljše evropske borce.
»Tadeja sedaj čakajo že nove priprave in težki treningi, saj se bo že konec maja (od 25. do 30. maja) udeležil evropskega prvenstva v Rimu, kjer bo poskušal naskakovati naslov evropskega prvaka v tajskem boksu. Pot do morebitnega naslova bo zelo težka, saj se bodo v Rimu zbrali najboljši borci iz cele Evrope. Tadej je sedaj v vrhunski formi in menim, da mu lahko uspe doseči tak podvig,« je povedal Tadejev trener Matjaž Tomažin.
UR
Tadej Toplak (v modrih hlačkah) je dosegel četrto profesionalno zmago.
Strelstvo • Liga VK
Ptujcani v letošnji sezoni tudi v disciplinah na 25 m
Preteklo soboto je v avstrijskem Jagerbergu potekal 2. turnir lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra, v kateri bodo v letošnji sezoni svoje znanje natančnosti streljanja na 25 metrov med številnimi ekipami iz Slovenije in Avstrije preizkušali tudi ptujski strelci. Posebnost letošnje sezone je znova vrnitev na stari sistem seštevka skupnih rezultatov, kjer se ne točkujejo več rezultati, temveč samo seštevajo krogi iz turnirja v turnir.
V	disciplini s pištolo je na drugi tekmi sezone slavil Andrej Fingost s 193 krogi pred Bojanom Miklavcem na 2. in Jankom Gorinškom s 190 krogi na 3. mestu. Med ptujskimi strelci je najvišjo uvrstitev s 177 krogi dosegel Alojz Raušl, Zlatko Kostanjevec in Franc Simonič pa sta s 165 in 154 krogi osvojila 40. in 48. mesto. Ekipno: 1. SK Maribor 563, 2. SD Policist II 559, 3. SD Policist I 557, 14. SK Ptuj 496 krogov.
V	drugi disciplini, v streljanju z revolverjem, je zmagal Boris
Peršak s 194 krogi, pred Andrejem Brunškom s 193 in Marjanom Krašovcem s 192 krogi. Od Ptujčanov je bil tudi v drugo najboljši Alojz Raušl s 179 krogi, Franc Simonič in Zlatko Kostanjevec pa sta s 172 in 165 krogi osvojila 37. in 44. mesto. V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa SD Dušan Po-ženel s 564 krogi, 2. SD Policist I 562 krogov, 3. SK Maribor I 561 krogov, 12. SK Ptuj 516 krogov.
Na prvem turnirju sezone v Rečici pri Laškem je za Ptujčane s pištolo najbolje streljal Alojz Raušl in s 181 krogi osvojil 24. mesto, 31. Borut Kimovec 177 in 39. Borut Sagadin 169 krogov. Z revolverjem je najvišjo uvrstitev dosegel Borut Ki-movec, ki je s 187 krogi osvojil 13. mesto, Alojz Raušl in Borut Sagadin pa sta s 181 in 174 krogi osvojila 27. in 33. mesto. V ekipni razvrstitvi s pištolo so s 527 krogi osvojili 10. mesto, z revolverjem pa so s 542 krogi zasedli 9. mesto.
Simeon Gonc
Nogomet • Turnir v Veržeju
Na tradicionalnem, že 45. prvomajskem turnirju za pokal občine Veržej je v tekmi za 1. mesto domača tretjeligaška vrsta Tehnostroja premagala tekmeca iz sosednje občine - Ljutomer 3:0. Strelci: Sunčič, Pučko in Grah. (NŠ)
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Vrečer najhitreje na TWimbergu
Organizatorji dirke po Črni gori so prejšnji teden v zadnjem trenutku odpovedali dirko po poteh kralja Nikole in vnesli precej slabe volje med ptujske hribolazce. A jim je dobra priprava ob koncu tedna prišla prav na dveh enodnevnih dirkah na avstrijskem Koroškem. V soboto so v Wolfsbergu vozili na krožni 156 kilometrov dolgi cestni dirki, v nedeljo na gorski dirki, dolgi 20 kilometrov. Oba dneva je bil najboljši perutni-nar Robert Vrečer, ki je v soboto zaostal le za Kranjčanom Matejem Staretom in osvojil drugo mesto, v nedeljo pa ni imel konkurence in je prepričljivo slavil zmago. Med deseterico se je na obeh dirkah uvrstil Matej Mugerli (peto in deveto mesto), Matej Marin je bil na cestni dirki osmi, Makolčan Gregor Gazvoda v dresu avstrijskega moštva ARBO KTM pa na gorski dirki četrti.
V soboto se je na startu dirke Lavanttaler Radsporttage pojavilo 132 kolesarjev, ki so morali prevoziti devet krogov v skupni dolžini 156 kilometrov. Trasa je bila zelo razgibana in tehnično zahtevna, v prvem delu kroga vožnja na vzpon, v drugem hitri spusti s hitrostmi nad 90 kilometrov na uro. Tekmovalci so s pobegi na klanec poskušali skozi vso dirko, a so bili na hitrih spustih vselej ujeti. Uspelo je le četverici, ki je napadla v zadnjem krogu in uspešno pripeljala do cilja. Na prvem vzponu v krogu je napadel Robert Vrečer, ki so mu sledili Matej Stare ter češki in avstrijski kolesar. Prednost pred prvo zasledovalno skupino dvajsetih kolesarjev je hitro narasla na pol minute, vendar se je proti cilju pričela hitro topiti. Zdržali so pičlih sedem sekund in med seboj odločili o zmagovalcu. V sprintu je imel najmočnejše noge Stare, Vre-
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je slavil na nedeljskem vzponu na Twimberg.
Foto: Marjan Keiner
čer je bil boljši od Čeha Adama Homolke, Avstrijec Michael Knopf pa je prečkal ciljno črto med ubežniki in glavnino, na čelu katere je pripeljal Matej Mugerli. Dirko je uspešno zaključilo 69 kolesarjev. V glavnini, ki je zaostala štiri minute, je kot sedmouvrščeni mlajši član pripeljal Tomaž Bauman.
Nedeljska dirka je potekala zgolj v eno smer - navkreber. Kolesarji so se morali povzpeti na 1200 nadmorske višine, na hrib Twimberg. Ptujčani so že od starta narekovali tempo glavnine in pripravljali teren svojemu najboljšemu hribo-lazcu. Po uvodnih desetih ravninskih kilometrih se je proga pričela vzpenjati. Matias Kumar in Matej Marin sta v prvih štirih kilometrih položnejšega vzpona dodobra razredčila prvo skupino, nato je pomagal še Matej Mugerli in v zadnjih petih kilometrih sta Robert Vrečer in avstrijski gorski specialist Harald Totschnig pripe-
ljala sama. Vrečer, ki je bil zelo močan, je prvič neuspešno, drugič pa uspešno poskušal s pobegom in si do vrha nabral dobre pol minute prednosti pred prvim zasledovalcem. »Na te dni smo tempirali formo, saj smo se pripravljali na dirko po Črni gori. Že prvi dan smo
želeli zmagati, a se v sprintu ni izšlo. Mislim, da smo lahko zadovoljni z obema rezultatoma. Sicer pa poskušamo iz vsake dirke izvleči čim boljši rezultat in se z mlado ekipo naučiti kaj novega,« je ob četrti zmagi v sezoni povedal Vrečer.
UG
Sobota, dirka Lavanttaler Radsporttage, 156 km
1.	Matej Stare (Slo, Sava) 3;41:28
2.	Robert Vrečer (Slo, Perutnina Ptuj)
3.	Adam Homolka (Češ, Union-Radland Karnten) vsi isti čas
4.	Michael Knopf (Aut, Arbo KTM) +0:04
5.	Matej Mugerli (Slo, Perutnina Ptuj) +0:07
6.	Jure Zrimšek (Slo, Sava)
8.	Matej Marin (Slo) Perutnina Ptuj, vsi isti čas 31. Tomaž Bauman (Slo, Perutnina Ptuj) +4.58
Nedelja, Lavanttaler R. Bergrennen, 20,3 km
1.	Robert Vrečer (Slo, Perutnina) 34.10
2.	Harald Totschnig (Aut, Tirol)+0.30
3.	Michael Pichler (Aut, Arbo Wels)+0. 49
4.	Gregor Gazvoda (Slo, ARBO KTM) +0.51
9.	Matej Mugerli (Slo, Perutnina) +1.06 30. Matej Marin (Slo, Perutnina) +2.28
Kikboks • Tekma za državno prvenstvo v Murski Soboti
Odlični Ptujcani - devet prvih mest
V soboto, 24. aprila, je v Murski Soboti potekal 2. turnir državnega prvenstva v kik-boksu v disciplini semi in light kontakt ter glasbenih formah. V športni dvorani 3. Osnovne šole se je zbralo 266 tekmovalcev iz 23 slovenskih klubov, med njimi tudi 26 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so spet postali drugi najuspešnejši klub na tem turnirju v disciplini semi kontakt. Najboljša ekipa na tekmovanju v disciplini semi kontakt je postala ekipa iz Zagorja. Ptujčani so osvojili devet prvih mest, 11 drugih mest in 12 tretjih mest. Predvsem je razveseljivo, da so na tem turnirju osvojili odličja nekateri, ki na prvem turnirju niso nastopali (Aleksander in Sabina Kolednik).
Rezultati:
1. mesto so osvojili:
Patrik Šulek (dečki nad 135 cm do 10 let), Timi Sitar (dečki do 28 kg), Luka Vin-diš (kadeti nad 69 kg), Tilen Abraham (mladinci do 74 kg), Anej Štrafela (mladinci do 79 kg), Filip Janžekovič (člani do 63 kg), Izidor Janžekovič
(člani do 74 kg), Aleksander Kolednik (člani do 79 kg), in Sabina Kolednik (članice do 55 kg).
2. mesto so osvojili:
Nik Leskovar (dečki do 135 cm do 10 let), Tomaž Pogel-šek (dečki nad 145 cm do 10 let), Nejc Popošek (dečki do 42 kg), Vito Čurin (kadeti do 52 kg), Žan Dobrajc (kadeti do 57 kg), Simon Kaisersber-ger (kadeti do 63 kg), Tilen Abraham (kadeti nad 69 kg) Filip Janžekovič (mladinci do
63 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg), Izidor Janžekovič (člani do 79 kg) in Adriana Korez (članice do 60 kg).
3. mesto so osvojili: Niko Ritlop (dečki do 135 cm do 10 let), Gašper Polanec (dečki do 145 cm do 10 let), Jakob Štrucl (dečki do 32 kg in 37 kg), Nejc Popošek (dečki do 37 kg), Vito Čurin (kadeti do 47 kg), Alen Selinšek (kadeti do 47 kg), Simon Kaisersber-ger (kadeti do 57 kg), Žan Dobrajc (kadeti do 63 kg), Matic
Kung fu klub Ptuj
Tekmovanja so se udeležili tudi člani Kung fu kluba Ptuj, ki so branili barve KBV Ptuj. Pod vodstvom trenerja Karla Šau-perla so na borišče stopili: Iztok Šauperl, Mitja Potrč, Bojan Kujavec in Adnan Hasanagic (vsi v disciplini light contact).
Še posebej sta se izkazala Bojan Kujavec, ki je pokazal popolno premoč nad tekmecem (žal je bil zaradi premočnih udarcev diskvalificiran) ter Adnan Hasanagic, ki je po odličnih borbah v četrtfinalu in polfinalu zaradi poškodbe in predaje v finalni borbi osvojil odlično 2. mesto.
Najmlajši tekmovalci Ptuja v Murski Soboti
Foto: Franc Slodnjak
Bedenik (člani do 69 kg in 74 kg) in Aleksander Kolednik (člani do 84 kg).
Na tekmovanju sta sodila tudi sodnika iz Ptuja Franc Vr-bančič in Milan Breg.
Zadnji finalni turnir bo potekal jeseni na Ptuju, ko bo Klub borilnih veščin Ptuj tudi uradno praznoval 35 let obstoja.
Izhodišče za zadnji, finalni turnir imajo Ptujčani odlično in pričakujemo veliko končnih prvih mest, kar bi bilo eno najlepših daril klubu za veliko obletnico.
Franc Slodnjak
Hajdina • S srcem za ljudi
Igrali za sončke
V	Športnem parku Hajdina je 27. aprila potekala že druga športno-humanitar-na prireditev S srcem za ljudi. V igranju nogometa se je za dober namen pomerilo šest ekip, duhovniki Pax, ženska nogometna reprezentanca, ekipa slovenskih županov, slovenski glasbeniki, ekipa politikov in ekipa športnikov.
V	vsaki ekipi, igrali so v dveh skupinah, je skupaj z vratarjem nastopilo sedem igralcev. Čeprav so izide beležili, zmagovalcev niso uradno razglasili, saj so bili zmagovalci vsi, ki so se udeležili te prireditve. Za vsako ekipo pa so po dveh odigranih tekmah kljub temu pripravili priložnostna darila, iz vsake pa tudi izbrali igralca, ki se je še posebej izkazal s katero od potez. Za najboljšega strelca so razglasili Andreja Šeruga iz ekipe duhovnikov Pax, najboljša vratarka je bila
Alenka Murko iz ženske nogometne reprezentance, med slovenskimi župani je bil najbolj borben Alojz Podgoršek, župan iz Šmartnega ob Paki, med športniki je bil najbolj srčen Janko Streher, ki je kljub 80 letom še lahko zgled za številne ljubitelje igre z žogo, z najbolj modro potezo se je med politiki izkazal dr. Marjan Leber, Milan Pečovnik - Pidži pa je med glasbeniki prejel priznanje za najbolj atraktivno potezo.
Pobudnik športno-huma-nitarne prireditve S srcem za ljudi in vodja organizacijskega odbora mag. Stanko Glažar je povedal, da so se vabilu za sodelovanje odzvali vsi, ki so jih povabili. Vse ekipe so nastopile v popolni sestavi, nihče ni manjkal od tistih, ki so sodelovanje obljubili. Tudi to govori o veliki pripravljenosti pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč. Zadovoljni so tudi z izkupičkom prireditve, zbrali so 1600
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar, pobudnik in vodja organizacijskega odbora športno-humanitarne prireditve S srcem za ljudi je ček v vrednosti 1600 evrov predal predsednici Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigiti Pulko.
evrov, ki so jih po odigranih tekmah predali predsednici Društva Sonček, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigiti Pulko, ki se je v imenu društva in vseh, ki jim bodo s temi sredstvi pomagali, zahvalila za dragoceni prispevek.
Za dober namen bodo letos
v podobni oziroma razširjeni sestavi igrali še enkrat v jeseni, ko bodo v večji meri tudi vključili glasbenike. Prireditev bodo organizirali v eni od ptujskih športnih dvoran, izkupiček prireditve pa podarili eni od humanitarnih organizacij.
MG
Nogomet • Turnir selekcij U-8 in U-10 v Zlatoličju
V kategoriji U-10 zmaga za NŠ Poli Drava
V ponedeljek in torek, 26. in 27. aprila, je v Zlatoličju potekal zanimiv in kakovosten turnir mlajših nogometašev. V vsaki kategoriji je nastopilo po 12 ekip, ki so bile v pred-tekmovanju razdeljene v skupine A, B in C. Turnirja sta se
udeležili tudi selekciji NŠ Poli Drava Ptuj.
V selekciji U-8 so mladi Ptujčani nastopili v skupini C, kjer so nogometne spretnosti preverjali še Starše, Veržej in Pekre. Pod vodstvom trenerja Roberta Hojnika so modro-
beli svoj zmagovalni pohod v skupini pričeli z zmago nad Staršami (5:0), naslednjega tekmeca, Veržej, so premagali s 3:1, v tretji preizkušnji pa so s Pekrami slavili 2:1. S tem so dosegli 1. mesto v skupini C in so napredovali v polfinale.
Tam so izgubili z domačinom, ekipo Zlatoličja (1:2), nato so se v boju za 3. mesto kosali z Dobrovci ter po dobri igri in izenačenem izidu po enajstmetrovkah klonili z rezultatom 3:4. Dosegli so nehvaležno četrto mesto.
Ptujska »desetka« se je pod vodstvom trenerja Gregorja
Beraniča po opravljenem žrebu prav tako znašla v skupini C, med ekipami Mure, Dobrovc in Imena. Z vsemi so se odlično odrezali ter v predtekmovanju nanizali tri zmage: z Imenom 5:2, z Dobrovci 3:0 in z Muro 3:2.
V polfinalu, ki je sledil, so se dravaši znova pomerili z Muro, tokrat v rednem delu remizi-rali ter jo po enajstmetrovkah premagali s 7:6. V končnici so premagali še NK Maribor z rezultatom 2:0 ter osvojili pokal za prvo mesto. Najboljši strelec turnirja je bil Jaka Vajda.
UR
NŠ Poli Drava U-8: Matevž Bezjak, Niko Gonza, Dario Ivančič, Miha Kokol, Nino Kokol, Gašper Krajnc, Miha Magdič, Timotej Modrič, Niko Pavalec, Simon Rogina in Rene Vidovič.
NŠ Poli Drava U-10: Urška Bratuša, Tomaž Brumen, Timotej Krajnc, Patrik V. Mohorko, Jure Perger, Timotej Pernat, Marko Šegula, Tadej Tkalec, Jaka Vajda, Marko Hozjan in Niko Šalamun.
Zmagovalna ekipa turnirja U-10 v Zlatoličju: NŠ Poli Drava Ptuj
Karting
Aleš Jurjec zmagal, AMD Ptuj ekipno drugi
V Ljubečnem pri Celju je bila II. dirka za državno prvenstvo, ki so jo s številnimi pomanjkljivostmi pripravili športni delavci AMD Orjaki iz Ljubljane. Nastopilo je le 41 voznikov iz Slovenije. Letošnje tekmovanje je dvotirno: eno tekmovanje poteka pod okriljem AMZ Slovenije, drugo pa v organizaciji Sportstila. To ni ravno najbolj posrečena kombinacija, saj so eni razredi pri enem, preostali pa pri drugem organizatorju. Že tako se čuti - na račun recesije - upadanje števila voznikov, sedaj pa se ob dvotirnosti nekatera tekmovanja siromaši-jo.
Na tej dirki je vozilo pet voznikov članov AMD Ptuj. V razredu KZ 2 je zmagal Blaž Pod-lesnik (AMD Šlander Celje), 5. mesto sta si privozila Darjan Klobasa, 10. mesto Jože Šeru-ga, 14. mesto Matjaž Dominko (vsi AMD Ptuj). V razredu KF 2 pa je zmagal Aleš Jurjec (AMD Ptuj) pred klubskim kolegom Jakom Šerugo. V ekipni uvrstitvi je premočno zmagalo AMD Šlander - Celje 45 točk, II. mesto pa si delita AMD Ptuj in AMD Moste s 24 točkami. Naslednja dirka čaka voznike sredi maja v Krškem.
anc
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
1. liga MNZ Ptuj: presenetljivo visoka zmaga Markovc
REZULTATI 17. KROGA: Središče - Gorišnica 3:2, Markovci
-	Oplotnica 5:1, Zavrč - Rogoz-nica 6:2, Hajdina - Dornava 2:6, Pragersko - Videm 1:5, Apače
-	Skorba 2:1.
1. ZAVRČ	17	15	1	1	91:14	46
2. APAČE	17 12		2	3	44:26	38
3. OPLOTNICA	17	8	5	4	27:19	29
4. ROGOZNICA	17	8	4	5	44:39	28
5. HAJDINA	17	6	5	6	34:49	23
6. DORNAVA	17	6	4	7	33:31	22
7. GORIŠNICA	17	6	3	8	35:35	21
8. VIDEM	17	6	3	8	36:43	21
9. SKORBA	17	4	4	9	40:54	16
10. SREDIŠČE	17	4	4	9	30:52	16
11. PRAGERSKO	17	3	5	9	28:57	14
12. MARKOVCI	17	3	2	12	31:54	11
skava 0:1, Grajena - Lovrenc 3:1, Leskovec - Tržec 0:7. V tem krogu je bila prosta Spodnja Polskava.
1.	LOVRENC	16	10	3	3	36:16 33
2.	GRAJENA	16	10	1	5	56:31 31
3.	ZG. POLSKAVA	15	10	2	3	39:23	31
4.	TRŽEC	16	9	1	6	47:32	18
5.	MAKOLE	15	7	4	4	40:26 25
6.	SLOVENJA VAS	15	8	1	6	25:22	25
7.	HAJDOŠE	16	7	4	5	29:32	25
8.	PODLEHNIK	15	7	2	6	22:14	23
9.	SP. POLSKAVA	15	3	3	9	23:39	12
10.	CIRKULANE 15 2 2 11 13:38 8
11.	LESKOVEC 16 0 1 15 17:74 1
Danilo Klajnšek
2. liga MNZ Ptuj: derbi v Grajeni domačinom
REZULTATI 17. KROGA: Hajdoše - Makole 1:1, Slovenja vas - Cirku-lane 3:2, Podlehnik - Zgornja Pol-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Grajene (beli dresi) so v derbiju ugnali Lovrenc.
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 34. KROGA - TOREK ob 20.00: Maribor - CM Celje; SREDA ob 17.00: Nafta - Domžale, Olimpija - Luka Koper; SREDA ob 18.00: Rudar Velenje - Labod Drava; SREDA ob 20.00: HIT Gorica - Interblock.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
V sredo ob 19. uri bodo v 7. krogu rokometašice Mercatorja Ten-zorja iz Ptuja v športni dvorani Center na Ptuju gostile ekipo Celeia Žalec. Preostala para sta: Krim Mercator - Zagorje GEN I in Krka - Olimpija.
Kegljanje
Kegljaški klub Drava bo organizator 3. odprtega prvenstva Ptuja - Ptuj 2010, ki bo potekalo od 6. do 22. maja na kegljišču DETA Center na Ptuju. Tekmovanje bo potekalo:
ob četrtkih: 6., 13. in 20. maja od 17.00 do 21.00, ob petkih: 7., 14. in 21. maja od 17.00 do 21.00, ob sobotah: 8., 15. in 22. maja od 10.00 do 21.00, ob nedeljah: 9. in 16. maja od 10.00 do 21.00.
DK
Triatlon • 9. ptujski triatlon Ptujski triatlon idealen za družine
Tekaški klub maraton in Terme Ptuj v nedeljo organizirata že 9. Ptujski triatlon. Tekmovalci se bodo letos pomerili v štirih različnih disciplinah, najmlajši v akvatlonu (do devet let in nad devet let), starejši na dveh razdaljah triatlona. Prijave so možne le do torka izključno preko spletne strani tekaškega kluba www.tkm-ptuj.si.
Prireditev se bo z dvigom čipov za merjenje časa in zapestnih trakov v amfiteatru Term pričela ob 7.30 oziroma že popoldne prejšnjega dne. Prvo tekmovanje, start najmlajših v akvatlonu, bo na sporedu ob 10. uri, ob 10.30 se bo na progo podala najbolj starostno mešana skupina v super sprint triatlonu, ob 11.50 pa bodo startali še star(e-j)ši v osrednji disciplini dneva - sprint triatlonu. Organizatorji za letos niso pripravili revolucionarnih novosti, se pa vseskozi trudijo odpraviti nekatere pomanjkljivosti, da tekmovanje poteka čim bolj tekoče. V tem duhu so spremenili zaključni del tekaške proge, da ne bo prihajalo do križanja s tekmovalci, ki prihajajo iz bazena. Sicer pa so ohranili tisto, kar dela ptujski triatlon nekaj posebnega. Kolesarska proga po mestni vpadnici v sprint triatlonu je zagotovo ena najbolj atraktivnih v slovenskem prostoru in ostaja nespremenjena v letošnjem letu. Zaradi boljše varnosti bo zaprta za promet.
Tekmovanje spada pod okrilje Triatlonske zveze Slovenije in je skupaj s štirimi drugimi uvrščeno v Triatlonski pokal. Organizatorji na uvodnem triatlonu sezone pričakujejo okrog 300 udeležencev vključno z vsemi najboljšimi Slovenci. »Naš cilj je, da se čim več ljudi preizkusi v tej zanimivi športni panogi. Zagotovo se marsikdo ne bi, če tekmovanja ne bi organizirali na Ptuju. Trenutno nas je okrog deset, ki se v okviru triatlonske sekcije tekaškega kluba redno udeležujemo tekmovanj, veliko več je simpatizerjev in takšnih, ki se poskusijo občasno, večinoma le na Ptuju. Kot zanimivost naj omenim, da se je lani tekmovanja udeležila družina iz Italije, letos pa se je prijavila družina iz Nizozemske,« je povedal vodja organizacijskega odbora, Rado Ači-movič, ki se vsako leto tudi sam poda na progo.
Za varnost ob progi bo skrbelo okrog 40 redarjev, dijakov ptujskega srednješolskega centra in članov kluba. Da bi nekaj privarčevali, so se v ptujskem klubu odločili izšolati sodniško službo. »S skrajnimi napori nam je uspelo tekmovanje spraviti pod streho, nekaterim darilom udeležencev smo se morali zato odreči. Veliko težav smo imeli s finančnim pokritjem projekta, letos je bilo še težje kot lani. No, upam da bo v prihodnjih letih šlo na boljše,« je dejal Ačimovič. Vsak udeleženec triatlona bo deležen toplega obroka na cilju in okrepčila med progo. Najboljše tri v vsaki kategoriji čakajo medalje, najboljša posameznika v sprint triatlonu bosta prejela pokale. Skupno bo razdeljenih 28 kompletov medalj v ženski in moški kategoriji. Sedem evrov bodo za startnino odšteli udeleženci v akvatlonu, petnajst tekmovalci v super sprintu in petindvajset v sprint triatlonu. Tekmovalne discipline: Akvatlon:
A (do devet let) - 50 m plavanja in 400 m teka; B (10-11 let) - 100 m plavanja in 800 m teka Super sprint triatlon:
300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka Sprint triatlon:
750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka
UG
Laško v znamenju namiznega tenisa
Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite v Laškem že šestič organizira mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide. Turnir bo od 5. do 8. maja 2010 potekal v športni dvorani Tri lilije vsak dan med 9. in 20. uro.
Letošnji turnir je rekordni tako po številu tekmovalk in tekmovalcev (296), po številu sodelujočih držav (38) kot po sami kvaliteti. Nastopilo bo pet trenutnih paraolimpijskih zmagovalcev iz leta 2008, devet svetovnih prvakov iz leta 2006, skupaj 38 nosilcev medalj na obeh omenjenih tekmovanjih, med njimi tudi Mateja Pintar z bronasto medaljo tako na PAOI kot SP (zmagovalka PAOI 2004), 14 vodilnih na svetovni lestvici itd. Kot že nekaj let nazaj bodo tudi tokrat »aktivno« sodelovali trije Ptujčani, in sicer Silva in Andreja Razlag kot članici organizacijskega komiteja ter Marijan Zafoštnik, mednarodni sodnik.
Gre za največji športni dogodek v Sloveniji za invalide, ki je vsekakor vreden ogleda. Vabljeni!
Silva Razlag,
Tiskovno središče Thermana Open Laško 2010
Kegljanje • Prvenstvo Slovenije za slepe in slabovidne
Odlični ptujski slepi in slabovidni kegljači
Planinski kotiček
Izlet na Snežnik
Sobota, 15. 5. 2010
Zbrali se bomo pred Železniško postajo Ptuj ob 6.00 in se s posebnim avtobusom odpeljali do Planinskega doma na Sviščakih (1242 m) nad Ilirsko Bistrico. Od tam bomo po krajšem postanku nadaljevali pot peš proti vrhu Snežnika (1796 m). Pot nas bo sprva vodila po gozdu in nato med borovci, ki bodo proti vrhu vse redkejši. Tik pod vrhom je Zavetišče na Snežniku, do katerega bom potrebovali 2,5 ure zmerne hoje. Pri zavetišču bo daljši postanek in čas za malico.
Na vrhu Snežnika bomo uživali v prečudovitem razgledu, ki se nam ponuja na vse strani. Pogled se začne na severovzhodu z Kočevskim Rogom in Gorjanci, na jugu vidimo Klek, proti jugovzhodu nadaljujemo preko Male Kapele in Gorskim Kotorjem z Risnjakom, na Kvarner-ski zaliv s Cresom, na zahodu vidimo Dolomite in Julijske Alpe s Triglavom ... Z vrha Snežnika se bomo spustili po isti poti do Sviščakov, kjer nas bo čakal avtobus.
Odhod: 6.00 (železniška postaja Ptuj)
Prihod: do 22.00
Skupaj hoje: 5 ur
Oprema za sredogorje. Cena izleta: 36 € (v ceno je vključen prevoz, vodenje in organizacija). Prijave z vplačili so možne do torka, 11. 05. 2010, v pisarni PD Ptuj med uradnimi urami (torek: 14.00 do 16.00; petek: 17.00 do 19.00). Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. številki 051 259 469 (Bojan Kolednik).
Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2010. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj. Vabljeni!
Šah
Mladi sahisti nadaljujejo borbe za naslov prvaka
Twirling • Državno prvenstvo
Tekmovalno-plesni konec tedna
V	prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuj se je z drugim krogom nadaljevalo tekmovanje za naslov društvenega prvaka za dečke in deklice za leto 2010. Ponovno se je odlično odrezala mlada Alja Janžeko-vič iz OŠ Gorišnica, ki je v absolutni konkurenci osvojila drugo mesto.
Tokrat se je zbralo 16 mladih ša-histk in šahistov iz OŠ Mladika, Gorišnica, Hajdina, Videm in Leskovec. V absolutni konkurenci je zmagala Lara Carli iz OŠ Mladika, druga je bila Alja Janžekovič iz OŠ Gorišnica, tretji pa Klemen Kovačec iz OŠ Haj-dina.
V	skupini starejših (do 15 let) je zmagala Lara Carli, drugi je bil Andraž Šuta (oba OŠ Mladika), tretji pa Matjaž Zupanič iz OŠ Hajdina.
V	skupini mlajših (do 12 let) je bila najboljša Alja Janžekovič iz OŠ
4
Gorišnica, drugi Klemen Kovačec iz OŠ Hajdina, tretji Tomaž Šuta OŠ Mladika.
V	skupnem seštevku dveh turnirjev si v absolutni konkurenci prvo in drugo mesto s 35 točkami delita Alja Janžekovič in Lara Carli, tretji je David Zagoršek, 14 točk.
V	konkurenci do 15 let vodi Lara Carli s 30 točkami, drugi, David Zagoršek, jih je zbral 13, tretji, Andraž Šuta, 10. V konkurenci do 12 let vodi Alja Janžekovič, 30 točk, drugi je Klemen Kovačec, 18, tretji Tomaž Šuta, 15.
Naslednji, tretje kolo, bo 22. maja 2010 ob 9. uri v prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuju, Dravska ulica 18. Vabljeni tudi tisti, ki v prvih dveh kolih niste sodelovali.
Silva Razlag
V Novi Gorici je pred dnevi potekalo prvenstvo Slovenije za slepe in slabovidne v avtomatskem kegljanju. Letošnje tekmovanje je bilo rekordno, saj so se ga prvič udeležili predstavniki vseh trinajstih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih (MDSS).
Skromna tričlanska zasedba MDSS Ptuj je dosegla enega največjih uspehov, saj je osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo. Brata Marjan in Mitja Žalar sta veljala za favorita v kategoriji B3 in sta to s prvim in drugim mestom tudi upravičila, za največje presenečenje pa je poskrbel Jože Cestar v kategoriji
Twirling, plesni in mažo-retni klub Lenart je skupaj z Mažoretno in twirling zvezo Slovenije (MTZS) 17. in 18. aprila izvedel že 10. Odprto državno prvenstvo MTZS. Finale je potekalo kar v dveh občinah - prvi dan je bilo v Benediktu tekmovanje v twirling športu, drugi dan pa v Lenartu v mažoretni dejavnosti.
4. Z doseženimi 691 keglji je za kegelj prehitel drugouvršče-nega in osvojil zlato medaljo, ob tem pa dosegel tudi osebni rekord. S tem dosežkom bi osvojil celo bronasto medaljo v skupni kategoriji B3 in B4.
Z uspehi članov ptujskega MDSS je bila izredno zadovoljna njihova trenerka, prav tako pa tudi trenerka državne reprezentance Andreja Razlag, ki bo čez tri tedne z reprezentanco nastopila na 12. EP za slepe in slabovidne kegljače na Slovaškem in je v sedemčlansko odpravo uvrstila tudi brata Žalar.
Silva Razlag
Celotnega tekmovanja se je udeležilo okoli 850 tekmovalcev iz 25 društev. »V finalnem delu twirling športa se je pomerilo 300 tekmovalcev v različnih kategorijah in 158 tekmovalcev do 10 let v Basic Strut tekmovanju. Prvenstvo je veljajo tudi kot kvalifikacija za svetovno prvenstvo v twirlingu, ki bo avgusta v norveškem Berg-nu. Dovolj točk za uvrstitev so
z najboljšimi doseženimi mesti osvojile Maša in Živa Kovač iz Nove Gorice ter Sara Pečkaj iz Logatca. V kategoriji pari se sta se uvrstili na svetovno prvenstvo Živa Kovač in Andreja Rija-vec iz Nove Gorice, v kategoriji Team pa bo Slovenijo prav tako zastopala Nova Gorica,« je sporočila Nada Skuk, predsednica MTZS.
Članici domačega kluba iz
I L^ggj »a ■g p	I
—
j^ll; Hi


Lenarta, Maxime Emeršič in Petra Rokavec, sta v kategoriji Free Style, srednji nivo, osvojili prva srebro in druga bron, prav tako sta odličji dosegla dva para iz Lenarta v kategoriji pari, nižji nivo.
V nedeljo pa je bil dan za mažoretke, ki so se pomerile v solo, parih, figurativi in klasični paradi na prostem, pri čemer so mesta najboljših veljala kot kvalifikacija za uvrstitev na evropsko mažoretno prvenstvo. »Med skupinami so prva tri mesta v kategoriji kadeti osvojila društva iz Radeč, Komende in Radovljice, v kategoriji junior pa skupine iz Horjula, Trebnjega in zopet Radeč. Pravico do udeležbe na evropskem prvenstvu v kategoriji senior skupin pa so osvojile mažoretke iz Laškega, Logatca in Trebnjega. Na evropsko prvenstvo bodo lahko odpotovale tudi najbolje uvrščene skupine iz pom-pom kategorije, te so iz Sevnice, Laškega in Hrastnika,« je še pojasnila Nada Skuk, ki je na prireditvi podelila posebna priznanja vsem športnicam, ki so že desetkrat tekmovale na teh prvenstvih.
Ob zaključku so zastavo zveze prevzeli naslednji soorgani-zatorji državnega prvenstva, ki bo leta 2011 za twirling šport potekalo v Logatcu, za mažo-retke pa v Trebnjem.
Polona Ambrožič
EUR: 1. Leonidas OZ (Hanže-kovič) 1:16,9, 2. Alain Delon (Zorko, oba Ljutomer) 1:17,7, 3. Jo HV (Gregorc, Domžale)
Foto: Jože Voglar
Najboljši po dveh nastopih (z leve): Alja Janžekovič, David Zagoršek in Lara Carli
V OŠ Leskovec uspešno izvedli šolsko šahovsko tekmovanje
V	Osnovni šoli Leskovec že drugo leto uspešno deluje šahovski krožek, ki ga vodi priznani šahovski sodnik in tudi sam odličen šahist Jože Voglar. Tako so letos izvedli že 2. turnir za prehodni pokal šole. Udeležilo se ga je 13 učenk in učencev, kar je izredno lepo število glede na velikost šole.
V	absolutni konkurenci je zmagal David Drevenšek, drugi je bil Blaž Lovenjak, tretji Dominik Voglar, osemletna Lucija Voglar pa je zasedla osmo mesto. Prehodni pokal je tako osvojil David Drevenšek, ki se je skupaj z ostalima dvema najboljšima, ki sta prejela pisna priznanja, uvrstil na turnir za prvaka Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Med mlajšimi je prvo mesto osvojil Luka Lovenjak, Lucija Voglar je bila druga, Aljaž Ber pa tretji.
Vsi udeleženci so prejeli praktične nagrade, za kar gre zahvala podjetju Merilo kakor tudi vodji podružnične šole Leskovec Marjani Serdin-šek.
Silva Razlag
Tekmovalke med nastopom.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Vse zmage ostale doma
Na ljutomerskem hipodromu je okoli 800 gledalcev spremljalo nastop 42 kasačev v drugem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone. Zaradi skromnega števila prijav je bilo izvedenih le šest dirk, odpadla je najatraktivnejša - mednarodna dirka. Zmagovalci v vseh šestih preizkušnjah so bili domači tekmovalci, ob tem pa je najboljši kilometrski čas postavil Rene Hanžekovič z Leonida-som OZ (1:16,9). Vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi za konje v starosti od 3 do 14 let.
REZULTATI: 1. dirka, zaslužek do 150 EUR: 1. F. Sasi (Ja. Sagaj) 1:20,0, 2. Rosabela (Šonaja) 1:21,5, 3. Frčafela SP (Kukolj, vsi Ljutomer) 1:23,3. 2. dirka, zaslužek do 500 EUR: 1. Meggy (Babič) 1:18,7, 2. Franja I (Ja. Sagaj) 1:19,1, 3. Perry Joe (Hanžekovič, vsi Ljutomer) 1:21,2. 3. dirka, zaslu-
žek do 2.000 EUR: 1. Menelik (Antolin, Ljutomer) 1:19,1, 2. Richy Rich (Zakrajšek, Komenda) 1:19,4, 3. Play Catch (Dolin-šek, Ljubljana) 1:19,5. 4. dirka,
zaslužek do 4.500 EUR: 1.
Rambo (Seršen) 1:19,5, 2. Arisa (Šonaja) 1:19,8, 3. Frnikula AS (S. Slavič, vsi Ljutomer) 1:20,0. 5. dirka, zaslužek do 20.000
1:17,8. 6. dirka, zaslužek do 8.000 EUR: 1. Prince November (J. Osterc) 1:18,1, 2. Hand Right (Šadl, oba Ljutomer) 1: 18,3, 3. Profit (T. Slavič, Slov. Gorice, Lenart) 1:18,3.
NŠ
Rambo (Branko Seršen, Ljutomer - v ospredju, št. 1) je dobil četrto dirko.
Foto: NS
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, reportaže
torek • 4. maja 2010
Videm pri Ptuju • Ob petletnici zbora Osti jarej
Pet let mladosti in petja
Čeprav mešani mladinski pevski zbor Osti jarej tudi v svojem imenu pravi »ostani mlad«, pa leta tečejo tudi njemu. V letošnjem aprilu jih je tako dopolnil že pet, kar je primerna priložnost za sprehod skozi njegovo zgodovino.
Foto: PA
Na koncertu ob petletnici so pevci, ki so v zboru že od vsega začetka, tudi prejeli bronaste Gallusove značke, priznanja za več kot petletno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Osti jarej iz Vidma pri Ptuju združuje 35 pevk in pevcev, predvsem dijakov in študentov, ki jim je skupno veselje do druženja, glasbe in petja. Na pobudo študenta ljubljanske akademije za glasbo Dejana Rihtariča, ki zbor vodi že od vsega začetka, so se člani na prvi vaji sestali 9. aprila 2005, kmalu pa sta sledila prvi nastop in samostojni koncert. »Pet let je za marsikoga kratko obdobje, vendar ko preletim v mislih, kaj vse smo v tem času doživeli, se mi zazdi, da je za nami veliko več kot samo pet let. Prijetno se je spominjati začetkov in kako smo se skozi čas kot skupina razvijali, iz majhnega zborčka smo po številu članov in nastopov zrasli v enega največjih, najdejavnejših in najprepoznavnejših na tem območju. Zanimivo se je prav tako spomniti kakšnih začetniških spodrsljajev, včasih se je zgodilo tudi, da so bile ambicije prevelike, vendar kdor dela, tudi greši in iz izkušenj se največ naučimo. Ponosni smo na vse, kar smo v teh letih naredili in doživeli,« se je po spominih sprehodil Rihtarič.
Septembra 2006 so ustanovili tudi Mladinsko kulturno društvo Osti jarej. »To smo storili zgolj iz preproste želje po boljši organiziranosti in trdno sem prepričan, da je bil to ključni trenutek v razvoju pevskega zbora. Nikakor pa to ni bil lahek in samoumeven korak. Da nam je uspelo, ima velike zasluge
Občina Videm z županom Friderikom Bračičem na čelu, ki nas vsa ta leta podpira in nam stoji ob strani. Zasluge za ta prelomni dogodek ima tudi Klub ptujskih študentov (KPŠ) s takratnim predsednikom Lukom Žižkom. Ta je bil edini predsednik KPŠ, ki je iskreno sodeloval z nami,« je pojasnil Videmčan.
Nastopili tudi s Tinkaro Kovač
Peti rojstni dan so osti-jarejevci »proslavili« s koncertom, poimenovanim Pet let mladosti in petja, ki je potekal 10. aprila v amfiteatru ptujske Gimnazije. Da je bila glasbena poslastica še okusnejša, se jim pridružilo tudi nekaj glasbenih prijateljev. »Koncert smo si zamislili kot spomin na vsa ta leta. Želeli smo goste, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali - povabilu sta se odzvali zanimivi ženski vokalni skupini Evter-pe iz Žižkov in A Cappela iz Rač. Pet let delovanja smo predstavili tudi prek kratkih filmčkov; skladbe, ki smo jih izvedli, pa nas spominjajo na razne nastope. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni in skupaj smo si pričarali zares lep večer spominov,« je vesel vodja zbora.
Ta dogodek se bo tako pridružil že mnogim nepozabnim iz njihove preteklosti, na primer koncertom Na svetu lepše rožce ni, Božična glasbena skrivnost, Glasbene raz-
glednice, Thank you for the music na Ptuju in v Ljubljani, nastopom na reprezentančnih košarkarskih tekmah v mariborski dvorani Tabor, v oddaji Spet doma, z Orkestrom slovenske policije in Tinkaro Kovač v Gallusovi dvorani na osrednji državni slovesnosti ob 20-letnici akcije Sever ...
Sodelovali so z ogromno zanimivimi ljudmi. Predvsem lansko leto je bilo zanje res posebno, saj je bilo polno številnih doživetij. Med drugim so izdali tudi svojo prvo zgoščenko, na kateri
so posnetki v živo s koncerta Thank you for the music, ki se je zgodil 11. julija 2009 v Termah Ptuj: »Na zgoščenki so skladbe legendarnih skupin, kot so Abba, Beatles, Beach Boys, Queen v izvedbi našega zbora in The String Effect Orchestra.«
Na obzorju že novi zanimivi projekti
»Vsekakor imamo želje in ambicije, vsi si želimo, da je tista najvišja stopnička še zelo, zelo daleč in da bomo skupaj še doživeli veliko prijetnih trenutkov. Za letos pri-
pravljamo projekt Thank you for the music vol. 2, ki bo svojo premiero doživel na Ptuju v juliju. V naslednjih treh mesecih se bomo povsem in samo posvetili pripravi tega projekta. K sodelovanju smo tokrat povabili vsestransko nadarjenega glasbenika Vida Žgajnerja, ki bo napisal priredbe skladb, in že zdaj sem prepričan, da bo ta projekt še bolj zanimiv in nabit z energijo, kot je bil lanski. Torej, tretji vikend v juliju si lahko že rezervirate za nepozabno glasbeno doživetje,« je napovedal 25-letni Rihtarič,
ki ga glasba spremlja že celo življenje: »Na Akademiji za glasbo v Ljubljani se trenutno pripravljam na diplomo iz fagota, sem pa se v letošnjem šolskem letu tudi vzporedno vpisal na smer Glasbena pedagogika, prav tako na tej akademiji. Zanima me veliko stvari, moj glavni in največji hobi pa je vsekakor zbor Osti jarej.«
Njihov repertoar je na splošno zelo pester. »V petih letih smo peli slovenske ljudske in umetne ter skladbe iz sveta zabavne glasbe. V zadnjem času smo se povsem posvetili zabavnemu programu, saj smo se v tem najbolj prepoznali. Tudi trend pevskih zborov gre v tej smeri, sploh takih z mlajšo zasedbo. Čeprav se pri zabavnem programu končen izdelek sliši večkrat enostavno in preprosto, pa ni tako. Da te skladbe pridejo do izraza in zazvenijo atraktivno, je treba pri izvedbi vložiti veliko energije, tudi način petja je zelo drugačen,« je poudaril sogovornik.
Za tiste, ki vas je ob vsem tem zaščemelo, da bi se jim pridružili, pa pravi takole: »Pridruži se nam lahko vsak, ki ga veseli petje in nastopanje. Načeloma sprejemamo nove pevce na začetku sezone, to je septembra in po novem letu, ko poteka tudi uradna avdicija, ampak naredimo tudi pri tem večkrat izjemo. Tako da, če se nam želi kdo pridružiti, naj kar piše na pz.ostijarej@gmail.com.«
Polona Ambrožič
Fotoreportaža • Po Bosanski in Srbski krajini
Kozara - spomenik, ki opozarja
Poročevalci časopisnih, radijskih in televizijskih hiš iz Prekmurja in Prlekije so pripravili enodnevno popotovanje z avtobusom po predelih Bosanske in Srbske krajine. Pot jih je vodila mimo zloglasnega koncentracijskega taborišča Jasenovac na Hrvaškem do Prijedora v Bosni in Hercegovini, tretjega mesta po velikosti v Bosanski krajini.
Osrednja točka z daljšim postankom in ogledom znamenitosti je bil narodni park Kozara, ki se nahaja v severozahodnem delu BiH. Na nadmorski višini 938 metrov, med rekami Una, Sava, Sana in Vrbas je postavljen mogočen spomenik, ki ga je leta 1972 slavnostno odprl tedanji predsednik takratne skupne države Josip Broz Tito. Namenjen je spominu in opominu vojnih grozot iz 2. svetovne vojne (1941-1945), ko je potekala legendarna bitka za Kozaro. Na spominskem zidu ob spomeniku je vklesanih 9.922 imen padlih borcev, ki so morali umreti v povprečni starosti komaj 22 let! Nekaterih dogodkov se spominja tudi 80-letna domačinka, ki je kot takratna 12-letna dekli-
ca opravljala kurirsko službo, in kot je dejala, se gre zahvaliti le srečnemu naključju, da je preživela ... O vojnih dogodkih nazorno priča tudi stalna razstava v muzeju, ki je postavljen v neposredni bližini spomenika. Z izvirnimi dokumenti, fotografijami in ohranjenimi predmeti je prikazan štiriletni boj tamkajšnjega naroda za svobodo.
Sicer pa območje Kozare zajema 2.500 kvadratnih kilometrov, z več kot 300 vasmi ter štirimi mestnimi središči. Okoli 50 kilometrov oddaljena Banja Luka je z 250.000 prebivalci največje mesto Republike Srbske in drugo (za Sarajevom) po velikosti v Bosni in Hercegovini. Predstavlja politično, administrativno, univerzitetno in kulturno središče. Zaradi deževnega vremena je bil za udeležence na voljo le panoramski ogled mesta z lokalno vodičko, ki je razkazala najpomembnejše poslovne, kulturne in športne objekte. Menda Banja Luka slovi po lepih dekletih, zanimivost pa predstavlja struktura naseljene populacije, ki v razmerju kar 7:1 pripada nežnejšemu spolu! Ob skisanem
vremenu je prijetno vzdušje popotnikov nekoliko skazilo carinsko osebje na hrvaškem prehodu Nova Gradiška pri po-vratku v Slovenijo. Zahtevali so izpraznitev avtobusa in identifikacijo vsakega posameznika z ustreznim osebnim dokumentom pri carinskem okencu. Vse se je srečno izteklo, že itak pozen večerni čas pa je nadaljevanje poti podaljšal še za kakšno uro ...
Niko Šoštarič
r
g Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem {varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Okoli sveta (36) • Piše: Filip Kovačič
Na koncu še Amerika...
Foto: Filip Kovačič
Seattle in znamenit stolp Space Needle
Seattle, mesto Boeinga, Billa Gatesa, Jimija Hendrixa in Nirvane, če naštejem le nekaj znanih imen, ki so ponesli to mesto na svetovni globus, me je pričakalo v aprilskem hladu. Zvečer je celo snežilo. Da pa le ni bilo hladno, sta dokazala dobra prijatelja in potovalna kolega Vince in Earl, ki sta me pričakala na letališču. Seattle mi je že kar domač, prvič sem ga obiskal leto prej v mesecu maju in je pravzaprav netipično obmorsko ameriško velemesto s povprečno izredno izobraženim in liberalnim prebivalstvom. Na severozahodu Amerike se počutim super, vse je tako drugačno kot na Floridi na primer. Vince in Earl sta imela že pripravljen načrt, kam gremo v nočni Seattle proslavit in se skupaj spominjat na čudovit Madagaskar, ki smo ga pred meseci skupaj prepotovali. Nedeljska noč se je že zdavnaj prevesila v ponedeljek, ko smo zapuščali zadnji pub.
Naslednja dva dneva sem preživel v hiši oziroma posebni depandansi za goste pri prijatelju Vincu. Njegova družina, žena Danielle in štiriletna hčerkica Charlotte so me prisrčno sprejeli. Pri njih se res zmeraj počutim kot doma. V torek sva se z Vincem z avtom odpravila čez ameriško-kanadsko mejo proti enemu najlepših mest na svetu, Vancouvru, kjer imata z ženo stanovanje s čudovitim pogledom na središče mesta ter morje in gore v ozadju. Vancouver je svetovljansko mesto in je že nekaj let zaporedoma bil izbran med najboljša tri mesta na svetu po lepoti in kvaliteti življenja. Ce bi le bil vsaj
kakih dvajset geografskih stopinj južneje, bi bil tudi zame eno najidealnejših mest. Tako pa so mi še vedno bližje vroča in temperamentna obmorska mesta ...
Trije dnevi so minili v hipu in že sem se moral posloviti od ameriških prijateljev in se ponovno odpraviti na letališče, od koder sem letel proti Kaliforniji in mestu San Jose, ki je znano po Silicijevi dolini in od tam naprej proti San Franciscu, za katerega so mi vsi pravili, da je med najlepšimi ameriškimi mesti. Vnaprej sem si preko interneta rezerviral hostel v centru mesta za zelo ugodno ceno
22 dolarjev na noč v skupinski štiriposteljni sobi. Mesto ima nenavadno klimo, tako drugačno od Los Angelesa. Ponavadi je v megli oziroma oblakih, poleg tega pa piha hladen veter. No vsaj v začetku aprila je bilo takšno, precej hladno vreme. Center dvomilijonskega mesta sem prepešačil in si ogledoval njegove razgibane strme ulice, pristaniške nasipe, bivšo hipi-jevsko četrt, znamenite tramvaje, slavni most Golden Gate in otoček z nekdanjim zaporom za največje ameriške zločince Alcatraz. Slednjega sem si želel tudi od bližje ogledati, vendar so bili ogledi že za tri dni vna-
prej razprodani. Zanimivo, da sem se po centru San Francisca brez kakšnih slabih občutkov sprehajal tudi ponoči sam, kar bi bilo na primer v Los Angele-su prav neumno in zelo nevarno dejanje.
Sedmi april, ko se je moje popotovanje zaključevalo, je bil vedno bližje. Čakal me je le še skok nazaj v Los Angeles in nato skoraj dvanajsturni polet proti Londonu, kjer se je v začetku decembra moja pot okrog sveta tudi začela. Potem je bila Slovenija že skoraj na pragu.
Obdajali so me nasprotujoči občutki. Vedno ko zaključujem svoja potovanja, si seveda želim domov v Slovenijo, zlasti ker jo od daleč vidiš le še lepšo in idealnejšo. Po drugi strani pa vem, da s tem, ko dosežem konec potovanja, zapuščam kraje in ljudi, ki jih verjetno ne bom nikoli več videl. In to me žalosti. Koliko lepih trenutkov, čudovitih ljudi in krajev sem v relativno kratkem času doživel, spoznal ... Koliko tujcev, ki so postali moji prijatelji, pa čeprav samo za kratek čas ... Koliko otroških nasmehov, koliko nenavadnih živali in rastlin . In tokrat je bilo potovanje še daljše, bolj eksotično kot običajno, dolgo 130 nepozabnih dni ... To je bila moja pot zaradi poti in ne zaradi dokaza samemu sebi, da je svet res okrogel, kot bi lahko kdo sklepal iz moje popotniške spletne strani www.okrogsveta.si.
Popotniki se včasih na potovanjih, kot inspiracija, spomnimo izrednih ljudi, ki so pustili pečat s svojim življenjem, zgledom in dejanji. Eden teh je bil tudi velik človek in alpinist Nejc Zaplotnik, ki je med drugim v svoji knjigi zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Kako res!
Bančni kotič€k
Zamenjava banke
Banka je naša spremljevalka skozi vse življenje. Zaupanje, navezanost, pripadnost in domačnost so najpogostejši razlogi, zakaj smo običajno vse življenje zvesti eni banki. Vendar, kot smo že nekajkrat v naši rubriki poudarili, da je potrebno ponudbe različnih bank primerjati, saj so razlike lahko precejšnje.
V današnjem »bančnem kotičku« bomo govorili o zamenjavi banke. Podali vam bomo informacije o samem postopku zamenjave, katere pravice in obveznosti vam pripadajo, koliko zamenjava stane in druge koristne informacije. Enotna pravila veljajo za prenos tran-sakcijskega računa fizične osebe iz banke v banko (velja seveda tudi za hranilnice). Članice Združenja bank Slovenije so leta 2007 na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije pripravile pravila in postopke za zamenjavo banke. Za mnenje smo tedaj povprašali tudi Banko Slovenije in Urad za varstvo konkurence. Evropska komisija in Evropsko bančno združenje sta v letih 2008 in 2009 pripravila temeljne smernice za zamenjavo banke, ki skrbi predvsem za lažjo zamenjavo le-te.
Pravila pomagajo k hitrejši in preprostejši zamenjavi banke oziroma računa, naj pa takoj na začetku poudarimo,
da ta pravila veljajo samo za zamenjavo računa, na katerem imate poravnane vse obveznosti. Če imate na račun vezane še druge storitve (npr. plačilne kartice, kredite), ki jih banka plačuje samodejno z računa, vas je banka, če izrazite interes, da bi jo zamenjali, dolžna seznaniti, da se po ukinitvi računa pogoji za te storitve lahko spremenijo (npr. višja obrestna mera za kredit ipd).
Pri zamenjavi banke vam mora nova izbrana banka poleg informacij o pravilih in postopkih (ki so navedeni v zloženki) posredovati tudi dodatne informacije o postopku, torej vas seznaniti z navodili za ravnanje ob zamenjavi računa, kaj lahko pričakujete v času trajanja zamenjave banke, kdo je odgovoren za posamezen del postopka, koliko časa traja in kaj morate narediti sami. Nato vam bo izbrana banka odprla nov račun v največ petih delovnih dneh od trenutka, ko
ste podali vlogo za zamenjavo. Zahtevo za odstop od pogodbe o vodenju računa prejšnji banki lahko podate v obliki podpisanega obrazca (ki je sestavni del vloge za zamenjavo) osebno ali pa ji ga posredujete prek izbrane banke.
Prejšnja banka, to je tista, kjer zapirate račun, vam bo najpozneje v petih delovnih dneh od prejetja vašega pisnega zahtevka (vloge za zamenjavo) pripravila informacije o vaših kreditnih in debetnih pooblastilih (npr. trajnih nalogih). Če boste želeli, bo te podatke posredovala vam in/ali novo-izbrani banki. Poleg tega pa bo prejšnja banka opravila zamenjavo v največ 40 delovnih dneh, če so izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje računa. Vi pa boste morali v prejšnji banki končati poslovanje v skladu s pogodbo o vodenju računa, kar pomeni poravnati vse obveznosti.
Novoizbrana banka vas je dolžna opozoriti, da pozorno
pregledate seznam direktnih obremenitev in trajnih nalogov prejšnje banke in da z novoizbrano banko čim prej skupaj določite morebitne potrebne spremembe na novem računu, povezane s trajnimi nalogi. Pogoji za vzpostavitev in cene posameznih neposrednih obremenitev in trajnih nalogov se med bankami namreč lahko razlikujejo. Novoizbrana banka vam bo na vašem novem računu odprla trajne naloge, potem ko bo od prejšnje banke prejela seznam in se z vami dogovorila oziroma izbrala za vas najboljši način poravnavanja obveznosti. O odprtju direktnih oziroma neposrednih obremenitev bo obvestila upnike.
Nekaj osnovnih informacij o zamenjavi banke smo predstavili, želimo pa vam (z novo ali z »staro« banko) veliko uspešnih dogovorov. Do prihodnjič pa lep pozdrav!
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 4. maj
Danes goduje Cveto.
Florijan - Sveti Florijan je zavetnik gasilcev. Danes je svetovni dan gasilcev in svetovni dan astme. 1904 so inženirci ZDA začeli kopati Panamski prekop.
1928	se je rodil egiptovski predsednik Mohamed Hosni Said Mubarak.
1929	se je rodila v Bruslju ameriška filmska igralka Audrey Hepburn. 1948 je bila ustanovljena neodvisna država Izrael.
2008 je v dvodnevnem divjanju tropskega ciklona v Mjanmaru bilo
okoli 100.000 mrtvih, na tisoče ljudi pa so pogrešali.
1802 so v Avstriji skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let.
1848 so bile v Trstu volitve v nemški parlament. Izvoljeni so bili trije
poslanci, ki naj bi v Frankfurtu zastopali Trst in avstrijsko Istro.
Sreda, 5. maj
Danes goduje Angel.
1379 se je v fažanskem zalivu razvila huda pomorska bitka, v kateri so bili Benečani katastrofalno poraženi. General Pisani je izgubil 18 galej in 2.400 mornarjev.
1818 se je rodil nemški filozof, družboslovec, politični publicist Karl Marx.
1821 je umrl v izgnanstvu na otoku Sv.Helene Napoleon Bonaparte, ki je bil dokončno premagan v bitki pri Waterlooju leta 1815. 1889 so odprli v Parizu Eifflov stolp.
1955 so ZDA, Velika Britanija in Francija uradno končale zasedbo Zahodne Nemčije. Že čez 4 dni je postala Zvezna republika Nemčija tudi članica NATA.
1789 se je rodil v Škofji Loki narodni buditelj, časnikar Ivan Nepomuk Cerer. Napisal je prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini. 1847 so Novice objavile članek, v katerem so pozivale slovenske fante, naj se prenehajo izogibati vojaščini. Četrtek, 6. maj Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan medicinskih sester in babic.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximilien
Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija.
1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev.
1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.
1915 se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Petek, 7. maj Danes goduje Stanko.
1824 je bilo na Dunaju prvič izvedeno Beethovnovo delo Oda radosti,
oziroma njegova deveta simfonija v d-molu, opus 125.
1840 se je rodil veliki ruski skladatelj Pjotr Iljič Čajkovski.
1915 je nemška podmornica torpedirala britansko potniško ladjo
Lusitanio. Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da so ZDA vstopile v 1.
svetovno vojno.
1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu prvič podelila oskarje, zlate kipce za najboljše umetniške dosežke na področju filma.
1792 se je rodil v Ljubljani nabožni pisec, pesnik in pripovednik Janez Cigler, ki je napisal prvo slovensko povest z naslovom Sreča v nesreči.
Sobota, 8. maj
Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa. 1828 se je rodil v Ženevi humanist Jean Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa.
1884 se je rodil 33. predsednik ZDA (1945-53) Harry Truman. 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihailo Pupin v New Yorku prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.
1903 se je rodil nepozabni francoski komik Fernandel.
1906 se je rodil režiser Roberto Rossellini, eden najbolj vplivnih
ustvarjalcev Italijanskega filma po drugi svetovni vojni.
1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških
oboroženih sil.
Nedelja, 9. maj
Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom. 1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello, avtor okoli stotih oper, med katerimi je najbolj znana Seviljski brivec. 1867 so na konferenci v Londonu priznali samostojnost Luksembur-gu, vendar pod pogojem, da ostane nevtralen. 1873 so začele naglo padati vrednosti na dunajski borzi. Paniko, ki je nastala, so imenovali »črni petek na dunajski borzi«. 1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki je kmalu postal najbolj razširjen pogonski agregat.
1926	sta Američana Byrd in Bennett z letalom prvič preletela severni pol.
1927	je postala Canberra glavno mesto Avstralije. Ponedeljek, 10. maj
Danes goduje Izidor.
Danes je svetovni dan možganske kapi.
1497 se je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v novi svet. Po njem je dobila Amerika svoje ime. 1526 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana I. zavzeli Budimpešto.
1878 se je rodil nemški politik Gustav Stresemann, v letih 1923 do 1929 nemški zunanji minister, leta 1925 dobitnik Nobelove nagrade za mir.
1933 so na Opernem trgu v Berlinu po zgledu inkvizicijskega sežiganja krivovercev na velikanski grmadi sežgali 25.000 knjig, ki so jih razglasili za nenemške.
1940 je Nemčija napadla Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, istega dne je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill.
AvtoD£OM
A8 postal avto za voznika
Aprila je na slovenske ceste zapelj ala največja Audijeva limuzina tretje generacije, ki s kar 5,13 metra dolžine, bogato in inovativno opremo ter dinamičnimi voznimi lastnostmi velja za avto presežnikov. A8 so zasnovali tako, da bi postal najšportnejša limuzina v visokem avtomobilskem razredu, že tretja generacija pa je večinoma narejena iz aluminija, s čimer so privarčevali 200 kilogramov skupne mase vozila.
V tako prestižnem razredu so kupci izjemno zahtevni in natančno vedo, kaj hočejo, ob tem pa cena vozila z dodatki ne igra osrednje vloge. Take avtomobile po navadi kupujejo tudi podjetja, ki na tak način predstavljajo svojo uspešnost in položaj na trgu. Večina se jih ozira za tremi najožjimi rivali, in to so BMW serije 7, mercedes razreda S ter audi A8.
Tokrat so Audijevi oblikovalci očitno prevzeli Volkswagnovo zadržanost, ker o kakšni oblikovni revoluciji ne moremo govoriti, ampak zgolj o logičnem nadaljevanju prejšnje generacije. Res je tudi, da največji audi zaradi vseh oblikovnih detajlov v živo izgleda bolje kot na fotografijah, sploh če na primer pogledate luči, ki v celoti svetijo s tehnologijo LED-diod in dajejo avtomobilu nezamenljivo podobo. Bočna linija ne prinaša nekih posebnosti, tako da o športnosti, ki so
jo snovalci skušali prikazati, ne moremo govoriti. Prej o umirjenosti in veliki meri elegance, zapakirane v Audijeve poteze.
Po informacijah lokalnega trgovca je za slovenske kupce del serijske opreme celo usnjeno oblazinjenje, o prestižu v notranjosti pa ni smiselno izgubljati besed, kar je vidno tudi po kakovostni izdelavi in izbiri materialov, saj so leseni deli vselej dokončani ročno. Sprednja sedeža sta nastavljiva v 12 smeri, proti doplačilu je na voljo celo 22 različnih operacij z ledveno opremo, masažo in sedežno ventilacijo. Namesto zadnje klopi sta v avtomobilu lahko dva enako nastavljiva sedeža, kar bo še posebej dobrodošlo pri podaljšani različici, ki k nam prihaja oktobra.
Operacijski vmesnik MMI je dobil posebno površino (na prenosnih računalnikih nadomešča uporabo običajne miške), ki se nahaja na spodnjem delu volanske-ga obroča in predstavlja večjo Audijevo novost. Taka tehnična rešitev omogoča hitro upravljanje navigacijskega sistema,
ker pišemo kar s prsti. Aktivna površina omogoča pisanje besed, številk, brisanje in potrjevanje vnesenih podatkov, tudi sprehajanje po zemljevidu s kar 98-od-stotno stopnjo pravilnega prepoznavanja napisanega. Tako kot vsaka tehnična novost tudi ta naprava zahteva določeno privajanje, a kot pravijo pri Audiju, jo bo voznik lahko uporabljal, ne da bi pogledal s ceste. Naj še dodam, da so nemški strokovnjaki prvič združili navigacijsko napravo z računalniškim programom Google Earth. Če voznik išče recimo bližnje kopališče, v iskalnik vpiše ključno besedo in preko svetovnega spleta dobi možne lokacije z naslovi, ki se prenesejo v navigacijo, pri čemer žarometi prepoznavajo pot in dodatno razširijo snop svetlobe v križiščih, menjalnik pa pred zavojem samodejno ustrezno prestavi in zmanjša hitrost vozila! Ker med seboj »sodelujejo« tudi tipala za sistem ESC, ki vozilo v primeru zdrsa obdrži v smeri vožnje, posebne, tudi infrardeče kamere za prepoznavanje ovir v temi, radarji, tem-pomat ter sistem, ki zbira podatke o delovanju motorja, zna novi audi A8 pogojno voziti kar sam, res pa je, da so vozniku prepuščene ključne odločitve pri vožnji.
Trenutno A8 poganjata dizelski in bencinski osemvaljnik z neposrednim vbrizgom goriva. 4,2-litrski FSI (375 KM) se brez težav zavrti v visoke vrtljaje, dizelski osemvaljnik po drugi strani navdušuje s prožnostjo in zalogo navora pri nizkih motornih vrtljajih. Čez nekaj mesecev bo na voljo še izvedba s 3,0-litrskim šestvalj-nim TDI motorjem z 250 KM in 550 Nm navora, ki se ravno tako izkaže s prožnostjo, ugodno porabo goriva (po podatkih tovarne le 6,6 litra na 100 prevoženih kilometrov) ter z ugodnejšo ceno.
Ne glede na motorno različico je pogon preko mehanskega quattra s sredinskim diferencialom Thorsen speljan na vsa štiri kolesa, za doplačilo pa si je mogoče omisliti tudi športni diferencial med zadnjima dvema kolesoma.
Čeprav je novi A8 večji od predhodnika, je po zaslugi uporabe sodobnih materialov lažji. Tudi tokrat so večinoma uporabili aluminij, le da je sedaj v ogrodju kar 13 različnih trdot te litine, zaradi varnosti potniške celice sta jeklena le srednja stranska stebrička.
Domači zastopniki nameravajo letos prodati 32 audijev A8, kar je tudi celotna razpoložljiva kvota, ki jo bodo pripeljali iz Ingolstadta, kjer poteka proizvodnja velike limuzine.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Skrb za otrokove zobe
Naloga oz. dolžnost vsakega zobozdravnika v otroški ambulanti je skrb za zdravo in lepo zobovje ter poučevanje, kako jih zdrave tudi ohraniti. V veliko pomoč pri tem so sami starši.
Znano je že, da se je pojav zobne gnilobe v mnogih državah sveta močno zmanjšal, medtem ko v nekaterih še ne dosegajo želene ravni. Vendar ne glede na to, kje živimo, skušamo zobno gnilobo preprečiti in zadovoljni smo v vsakem primeru, ko nam to uspe. Vse, kar moramo storiti, je, da upoštevamo nekaj enostavnih pravil in pridobimo nekaj dobrih navad. To se imenuje preventiva.
Preventiva se prvotno začne s poučevanjem staršev. Podučimo jih o pomembnosti ustne higiene,
o zdravi prehani, o škodljivih razvadah in o pravilnem umivanju zob.
S pravilno prehrano se izogibamo nastanku zobne gnilobe - kariesa. Zobno gnilobo povzročajo bakterije, ki živijo v ustni votlini ter se hranijo s hrano, ki jo mi uživamo. Pri tem tvorijo kislino, ki napada skleni-no, zaradi česar ta izgublja minerale in tako se začne razvijati zobna gniloba. To lahko preprečimo,če zobe najmanj dvakrat na dan pravilno umijemo. Hkrati je to najpomembnejši ukrep, ki zagotavlja zdrave zobe v odrasli dobi in skozi vse življenje.
S pravilno tehniko umivanja, uporabo ščetke in zobne nitke odstranimo delce hrane, ki so se prilepili na zobe, odstranimo bakterijske obloge in nane-
Foto: Črtomir Goznik
Lejla Kusanovič, dr. dent, med.
semo fluor iz zobne paste. Fluor je snov, ki pospešuje obnavljanje zobne sklenine in jo dodatno zaščiti.
Zelo pomemben je tudi zgodnji prvi obisk pri zobozdravniku. Starši morajo obisk otroku predstaviti kot nekaj pozitivnega, tudi če so ga sami kot otroci sovražili. Časi so se spremenili. Starši morajo otroka spodbujati, da bi gledal na zobozdravnika kot na pri-
jatelja. Zobozdravnika je potrebno obiskovati redno in tudi takrat, ko ni nič narobe.
Redne kontrole, fluori-ranje ter tako imenovano zalivanje fisur pripomore, da otrok z veseljem hodi v našo ambulanto. Pri zalivanju fisur gre za zaščito globokih jamic na griznih ploskvah ličnika in kočnika. Poseg je povsem neboleč, kar pripomore k manjšemu strahu pred zobozdravnikom.
Cilj našega dela je preventiva, ohraniti čim več zob brez zalivk in preprečiti puljenje stalnih zob. Po mojem mnenju pa je najpomembneje, da s skupnimi močmi in lastnim vzorom poskrbimo, da se bodo naši otroci še naprej veselo smejali in živeli brez neprijetnosti, ki jih povzročna nesanirano zobovje.
Lejla Kusanovič, dr. dent. med.
Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
i	.,-r
MSL
'1
Nekateri že prosijo za dež
Konec tedna je prinesel tudi temperature, primerne za kratke rokave. Nekateri pravijo končno, drugi pa si že želijo nekaj dežja, saj je na vrtovih že potrebno zalivanje, posebej na novo presajenih ali posejanih rastlin. V globini zemlje je zaenkrat vlage še povsem dovolj.
Lončnice
V	tem vikendu vas je prav gotovo večina že poskrbela za cvetoče balkone in okenska korita. Ker pa je bilo hladno praktično do tega tedna, se mnogi verjetno še niste lotili urejanja lončnic. Vse tiste, ki ste jih kupili na novo, je treba presaditi, saj so po večini v slabo hranljivi zemlji. Vedno jih tudi preglejte, da na njih ni nezaželenih gostov - škodljivcev. V trgovinah lahko kupite naravne pripravke tako za boj z ušmi, tripsi ali pršicami, kakor tiste, s katerimi se lahko borimo proti kaparjem in ščitastim, vatastim ušem. Vedeti je treba le, da moramo tretiranja rastlin s temi pripravki izvesti vsaj trikrat v pet- do desetdnevnem presledku, pa so pripravki učinkoviti. Zato ni potrebno, da svoje zdravje in tudi naravo ogrožamo z nevarnejšimi fitofarma-cevtskimi pripravki.
Pozimi cvetoče kalana-hoje in božične zvezde najprej skrajšamo. Mnogi radi ohranijo tudi stare rastline. So prav lep okras sobe tudi, če se v naslednjih letih njihovo cvetenje ne ponovi tako bujno. Pa tudi zahtevne niso prav nič. Zdaj jih po' " i režemo vsaj za polovico, Foto: Miša pušenjak da se bodo lepo obrasle in imele več vrhov. Samo ti se namreč obarvajo v času, ko so dnevi najkrajši. Nato jih presadimo v večje lonce in hranljivo prst. Potem jih je najbolje prestaviti na prosto. Najbolje se počutijo zunaj, saj so to v naravi rastline gozdnih robov Mehike in nekaterih drugih držav Južne Amerike. Postavimo jih nekam v senco grmičevja, kjer pa je še vedno zelo svetlo. Seveda ne smemo pozabiti na zalivanje. Na prostem naj bodo do takrat, ko bodo nočne temperature spet pričele redno padati pod 10 oC.
Kalanhoje porežemo manj. Nekateri bolj kakor hranjenje starih rastlin priporočajo narediti potaknjence, ki naj bi bolj bujno cveteli. Vendar sama menim, da ravno tako lepo cvetijo, če rastline najprej porežemo, skrajšamo vse poganjke, nato pa presadimo v humusno prst in večje lončke. Tudi kalanhoje se bodo bolje počutile poleti na prostem, le da naj bodo na nekoliko bolj sončnih mestih - ne pa na polnem soncu. Tudi božične kaktuse sedaj razmnožimo, preprosto v zemljo potaknemo posamezne segmente. Starih rastlin ni potrebno presajati vsako leto, vse novo kupljene v letošnji zimi pa obvezno presadimo. Kupljeni zemlji je dobro dodati nekaj peska, dobro uspevajo tudi v rahlejši, vrtni zemlji.
Balkonsko cvetje
Večinoma smo vsi praznike izkoristili za sajenje novih korit. Mnogi ste se odločili za novejša korita z vodno rezervo. Njihova prednost je v tem, da vanje lahko sadimo večje število rastlin, poleti pa v vročini rastline ne trpijo žeje. Ne pozabite, da morajo taka korita stati čim bolj vodoravno, da je izkoriščena vsa njihova prednost.
Da boste z njimi tako zadovoljni kakor jaz, je treba vedeti o njih nekaj stvari.
V	začetku rasti - to je sedaj, korenine seveda še ne morejo do te rezervne vode, zato zalivamo povsem enako, kot smo bili vajeni do sedaj -, ko vidimo, da se je prst izsušila, zalijemo preko zemlje. Pri tem pa kljub temu preverimo, ali je napolnjena tudi vodna rezerva. To nam pokaže indikator, ki ga mora imeti vsako korito.
Pomembno pa je, da tudi poleti korita in rastline v njih zalivamo preko zemlje, ne pa v tulec za rezervno vodo. Tako bodo korenine ves čas enakomerno preraščale substrat in ne bodo silile samo v globino. Tako oponašamo tudi naravo - dež, kar veliko bolj ustreza vsem rastlinam. Vedno pa preverimo, če je napolnjena tudi vodna rezerva. Ta bo služila rastlinam kot rezervna voda v vročih dnevih in seveda temu, da se bo substrat izsuševal počasneje in zalivanje vsak dan ne bo potrebno. Zato vsaj v začetku pred zalivanjem vedno preverite, kako mokra je še zemlja v koritih in ali je zalivanje resnično potrebno.
Takoj po presajanju vsaj tri tedne rastline posebnega dognojevanja ne potrebujejo. Dovolj hranil je še v substratih. Lahko pa vodi za zalivanje dodamo pripravke na osnovi alg ali aminokislin, da bodo bolje prenesle stres. Prehitro gnojenje bo spremenilo pH substrata in s tem naredilo zemljo manj ugodno za rastline. Zato v želji po čim bujnejših koritih ne naredite te napake.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Mednarodna nogometna zveza FIFA je izbrala uradno skladbo letošnjega Svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki. To je skladba z naslovom Waka Waka (This Time for Africa), ki jo izvajata Shakira in zasedba Freshlyground. Pod skladbo se je podpisala sama Shakira, refren pa so si izposodili iz tradicionalne skladbe afriške republike Kamerun. Kolumbijski pop zvezdi so se pridružili člani
afriške zasedbe Freshlyground, skladbo bodo skupaj predstavili v živo na svečanem odprtju svetovnega prvenstva. Celotni prihodek od te skladbe bo doniran FIFA humanitarnemu fondu za izgradnjo zdravstvenih, izobraževalnih in športnih centrov v Afriki, Skladba Waka Waka (This Time for Africa) bo objavljena na uradnem albumu Listen Up! The Official 2010 FIFA World Cup Album.
Te je že kdaj zanimalo, kdaj boš umrl, oziroma kdaj se bo iztekel tvoj čas na Zemlji? Ne sprašuj se več, saj je pred tabo izredno inovativna aplikacija, ki ti bo glede na vnešene osebne podatke izračunala verjetni čas tvoje smrti. Seveda pa še ni prepozno, da se prihodnost spremeni, če glede na napoved spremeniš svoje navade.
Pošlji: TD URA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Death Clock je zabavna aplikacija in ne podja točnih rezultatov.
To je to
Shakira
®@®
Super zvezdnica Lady GaGa bo v sklopu svoje aktualne glasbene turneje The Monster Ball tour nastopila tudi na Hrvaškem. Koncert bo 5. novembra v zagrebški Areni. Da gre za izjemen koncertni šov, potrjuje tudi dejstvo, da Lady Gaga prihaja v Zagreb z več kot 70 tonami produkcijske opreme. Pevka, ki že uživa kultni status, je trenutno ena izmed največjih in najbolj inova-tivnih izvajalk na svetovni glasbeni sceni. Interes za njene koncerte je izjemen, saj so razprodani po celi Evropi. Turneja The Monster Ball tour se bo pričela 7. maja v Stockholmu.
Neka raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je album skupine U2 Achtung Baby najboljši album v zadnjih 25 letih. Pri izboru so sodelovali bralci in novinarji magazina Spin, ki letos praznuje 25 let obstoja. Na drugo mesto se je uvrstil Prince z albumom Sign Of the Times, tretji so The Smiths z albumom The Queen Is Dead. Top 5 zaključujeta Nirvana z albumom Nevermind ter zasedba Radiohead z albumom OK Computer. Med najboljšimi albumi v zadnjih 25 letih so tudi albumi skupin, kot so: Public Enemy, Guns N'Roses, Sonic Youth, Oasis, Metallica...
Top 10:
1	U2 - Achtung Baby
2	Prince - Sign O' the Times
3	The Smiths - The Queen Is Dead
4	Nirvana - Nevermind
5	Radiohead - OK Computer
6	Public Enemy - It Takes a Nation of Millions to Hold Us Back
7	Guns N' Roses - Appetite for Destruction
8	PJ Harvey - Rid of Me
9	Pavement - Slanted and Enchanted
10	Nine Inch Nails - The Downward Spiral
®®®
Bivša članica zasedbe Destiny's Child in "sodelavka" Davida Guette v veliki uspešnici When Love Takes Over, Kelly Rowland, je najavila svoj novi samostojni sin-gel. Pod skladbo z naslovom Commander so se podpisali že omenjeni David Guetta kot producent in Rico Love, ki je avtor skladbe. Lowe je znan po delu s Beyonce in Usherjem. Kelly Rowland bo svoj tretji studijski album izdala letos poleti.
®@®
Ameriška filmska in glasbena najstniška zvezdnica Miley Cyrus bo 22. junija izdala novi album. To bo že njen tretji studijski album in bo nosil ime Can't Be Tamed takšen pa je tudi naslov prvega singla. Novi album bo, kot pravi pevka, sama veliko bolj zrel in vsebinski. Miley Cyrus je lani izdala svoj zadnji samostojni album The Time of Our Lives.
Enrique Iglesias bo kmalu izdal novi singel. 34-letni latino zvezdnik je svoj zadnji studijski album Insomniac izdal leta 2007. Sedaj pa znova napoveduje naskok na vrhove svetovnih glasbenih lestvic s skladbo pod naslovom I Like It. Na svoji spletni strani je pevec že napovedal, da bo skladba v na-
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
2.	RUDE BOY - RIHANNA
3.	BREAK YOUR HEART - TAIO CRUZ FT. LUDACRIS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ONCE - DIANA VICEKRS
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	UNTIL YOU WERE GONE - CHIPMUNK FT. ESMEE DENTERS
NEMČIJA
1.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
2.	REAL LOVE - MARK MEDLOCK
3.	ALORS ON DANSE - STROMAE
Ja kaj pa ta dela...
Preklemano! Ta Kalanova bi lahko bila slovenski politik. Mešanje zraka in govna ji gre odlično od rok. Sem videl, kako so ji po obrazu polzele solze, ko je člane zdravniške zbornice naprošala za podporo in jim razlagala, kako je pripravljena nositi to grozno breme, čeprav menim, da bi bilo bolje, če bi povedala, da je pripravljena še naprej nositi to težko denarnico. Ob teh njenih zla-ganih solzah mi je šlo kar na bruhanje. Če bi takšne solze le točila, ko sta jo starša Bora Nekrepa rotila, naj ukrepa. Ne, takrat je bila hladna; morda je od groze obnemela. Jokati zna očitno le, ko gre za njen prestol in njeno denarnico.
Pa ne bi imel nič proti, če bi na tem položaju vsaj kaj naredila. Kolikor sem videl do sedaj, je na tem položaju le, da ščiti svoje in da nesnago pometa pod preprogo. Upam le, da se mi kdaj ne bo zgodilo kaj, zaradi česar bi moral pisati na zdravniško zbornico. Tam se ne premakne prav nič. In zakaj bi tudi se? Saj jih nihče ne nadzoruje, nihče jim ne gleda pod prste. Bog si ga vedi, čemu je Miklavčič spremenil svoje mnenje glede nadzora zdravnikov in zdravniške zbornice. Pa tako zagret je bil za to ...
Meni osebno se bi edino zunanji nadzor zdel pravilna odločitev. Slovenija je absolutno premajhna, da bi lahko za nadzor izbrali slovenskega zdravnika. Saj se vendar vsi poznajo. Kdo pa bi zašil svojega znanca, kolega, oziroma prijatelja? Normalno bi bilo, da v primerih, podobnih Nekrepovemu, za nadzor pokličemo tuje specialiste, na primer kakšnega Avstrijca, Italijana, Nemca in tako naprej. Sploh mi ni jasno, zakaj do tega ni prišlo. Kalanova in njena zdravniška zbornica mi delujeta kot en velik monopolist, ki mu nihče nič ne more. No, saj jim tudi res nihče nič ne more. Vendar ne bi smelo biti tako . Igrajo se bogov in nedotakljivih, vodi jih ledena kraljica, potem pa se čudijo, zakaj ljudje izgubljajo zaupanje v zdravnike.
Matic Hriberšek
slednjih dneh doživela tudi radijsko premiero. Skladba I Like It, v kateri boste lahko prepoznali veliko uspešnico Lionela Ritchiea All Night Long, bo posneta v angleščini in španščini.
®®®
Valižanska pevka Duffy v studiu v New Yorku pripravlja material za svoj novi studijski album. Pred nekaj dnevi pa se je na prireditvi Music Week Awards v Londonu pojavila na odru kot glavno presenečenje večera. Na prireditvi je premierno predstavila skladbo Don't Forsake Me, eno izmed novih 12pesmi, ki bodo del prihajajočega albuma. Duffy se med drugim v zadnjem času
ukvarja tudi z iskanjem novega menedžerja, saj se je januarja sprla z Jeanette Lee, ki jo je spremljala od samega začetka njene kariere.
Avstralska mini pop zvezdnica Kylie Minogue je predstavila prvi singel All The Lovers z novega albuma Aphrodite. Pod skladbo sta se podpisala Jim Eliot in Mima Stilwell iz londonske elektropop zasedbe Kish Mauve. Omenjena trojica je že sodelovala skupaj leta 2007 v skladbi 2 Hearts. Produ-cent albuma, slavni Stuart Price, je povedal, da bo album Aphrodite uradno izšel 5. julija.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	GIPSY - SHAKIRA
2.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
3.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
4.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
5.	FIREFLIES - OWL CITY
6.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
9.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
10.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
11.	SOLDIER OF LOVE - SADE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Ajdovfjuhai
TOREK
ajdova juha s prekajeno vratovino* SREDA
testenine z omako iz šampinjonov** ČETRTEK
zelenjavna enolončnica s
hrenovkami
PETEK
zelenjavni polpeti, solata
SOBOTA
bograč
NEDELJA
špargljeva kremna juha, cordon bleu,
krompirček, solata
PONEDELJEK
zelena solata z jajci, kompot
*Ajdova juha s prekajeno vratovino
Sestavine: 2 litra vode, 150 g prekajene šunke ali vratovine, 400 g krompirja, 100 g ajdove kaše, 100 g kisle smetane, 50 g masla, 1 žlica moke, 1 čebula.
Ajdovo kašo skuhamo v vodi. Krompir in na kocke narezano prekajeno šunko posebej skuhamo v dveh litrih slane vode. Čebulo v posodi prepražimo na maslu, dodamo česen, pomoka-
mo in zalijemo z vodo, v kateri kuhamo krompir, ter to prilijemo h kuhanemu krompirju. Začinimo s svežim majaronom in dodamo kislo smetano. Dobro premešamo in nazadnje dodamo še kuhano ajdovo kašo. Juho lahko po okusu tudi okisamo, če želimo.
**Testenine z omako iz šampinjonov
Sestavine: 350 g polžkov, sol, 1 čebula, 300 g šampinjonov, sončnično olje, 2 stroka česna, 200 ml sladke smetane, 50 g kisle smetane, 70 g gorgonzole, peteršilj.
Testenine skuhamo v slani vodi in jih nato dobro odcedimo. Med kuhanjem testenin sesekljamo čebulo. Šampinjone operemo in narežemo na lističe. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo. Dodamo še strt česen in gobice. Kuhamo toliko časa, da gobice spustijo tekočino in da ta tekočina povre. To je približno 5 min. Gobice nato še malo solimo. V drugem lončku pripravimo omako. V lonček zlijemo sladko smetano, dodamo kislo smetano in na majhne kocke narezano gorgonzolo. Kuhamo toliko časa, da se gorgonzola stali, približno 3 min. Smetanovo omako prilijemo k šampinjo-nom, dodamo sesekljan peteršilj in dobro premešamo. Omako nato razdelimo po testeninah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o hudiču?
Čehi: "Hudič največ ulovi v samoti."
Rusi: "Hudič se po zadnji modi oblači." -k-k-k
Kaj pravijo o hvaležnosti?
Rusi: "S svojim 'hvala' ne varčuj, tujega ne pričakuj."
Slovaki: "Hvaležnost in pšenica rasteta samo na dobri zemlji."
•k-k-k
Kaj pravijo o kockanju?
Nemci: "Kockarji nosijo drug k drugemu svoje denarnice."
Italijani: "Ne izgubi tisti, ki izgubi, ampak tisti, ki hoče izgubljeno povrniti." -k-k-k
Kaj pravijo o imetju?
Čehi: "Kdo nima nič, si želi nekaj; kdor nekaj ima, si želi vse."
Nemci: "Vsak prinaša tistemu, ki že ima." -k-k-k
Kaj pravijo o iskanju?
Nemci: "Svinja hitreje najde drek kot biser."
Danci: "Mnogi iščejo to, česar ne bi radi našli." -k-k-k
Kaj pravijo o izdajalcih?
Stari Rimljani: "Rad imam izdajo, sovražim pa izdajalce."
Španci: "Po izdaji je izdajalec odveč."
Smeh ni greh
"Zakaj mali prašički še ne vidijo, ko se skotijo?"
"Zato, da ne bi videli, da je njihova mati svinja."
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
RED MORSKIH ČLENO-NOŽCEV
NEMŠKI SKLADATELJ (JOHANNES)
HRVAŠKI PISATELJ LOVRAK
I KLARIČ
LOMLJENJE
SREDINA DNEVA
(REDKO)
PREBIVALCI SELA
UKRAJINSKI MOŠKI PLES
ALKOHOLNA PIJAČA
UMETNOSTNI ZGODOVINAR
ŠAHIST
HOKEJIST (MIROSLAV)
OLGA JEZ
AMERICIJ
ČISTINA KOVANCEV
KRAJ PRI SEVNICI
ZIMSKA PADAVINA
UŽITNI PLODOVI
DOLENJSKO RDEČE VINO
OPTIMISTIČNA ŽENSKA
MAJDA CAPUDER
SPODNJI DEL OBRAZA
RENIJ
ŠVEDSKA SKUPINA
ČLOVEKOVA NARAVA
NAŠ IGRALEC
(ALI)
ZASAVSKI RUDAR
VAS PRI SODRAŽICI
LIKOVNA TEHNIKA NADREALIZMA
PRIGANJALEC TLAČANOV
KITAJSKA GLINA
TIRNI AVTOBUS
KRAJ PRI TREBNJEM
APETIT
NADLEŽNA ŽUŽELKA
PETER ERŽEN
MIRNO SOŽITJE
PREROK KRALJA DAVIDA
ALKALOID V TOBAKU
RUDI TROJNER
JI GLAS
IVAN TAVČAR
celo noč sem jo ščipal, pa se je šele zdaj, zjutraj zbudila!"
»In vi si domišljate, da ste kot ustvarjeni za delo nočnega vratarja?« vprašajo brezposel-neža na zavodu za zaposlovanje. - »Se razume! Najmanjši hrup me zbudi!«
Žena ima presenečenje za moža: "Ljubi, jutri potujem za nekaj dni k moji mami! Ali kaj potrebuješ?"
"Ne hvala, bo zadostovalo!"
"Veš kaj, draga ženka, če se bo pot slučajno zavlekla, ti bom poslal telegram."
"Ga sploh ni potrebno pošiljati, dragi. Vsebino sem že prebrala na listku v tvojem žepu."
"Imel sem pivo, zrezek, krompir in solato," našteva gost natakarju, ki piše račun.
"Solate vam ne bom računal. Tisto so bile rože."
"Oh, kako sem srečen, da vas imam!" je rekel filmski producent, ko je pogledal ribice v svojem akvariju. "Le ve ste tiste, ki ne zahtevate višjega honorarja, ko odprete usta!"
Profesor slovenščine učencem vrne šolsko nalogo.
Peter vpraša profesorja: "Ne znam prebrati, kaj ste napisali na koncu moje naloge."
Profesor vzame njegovo nalogo in prebere: "Peter, bolj razločno in lepše piši!"
Nemci so kopali 50 metrov globoko v zemljo in našli zrn-ca bakra. Takoj so oznanili vesoljnemu svetu: "V Nemčiji smo imeli pred 2.500 leti zgrajeno podzemno telefonsko omrežje!"
Rusi pa se niso dali. Ko so izvedeli novico, so tudi oni začeli kopati v zemljo in v globini 100 metrov naleteli na drobce stekla. Javnosti so seznanili: "V Rusiji smo imeli pred 5.000 leti zgrajeno optično omrežje!"
Ko so to prebrali Bosanci, so tudi oni zavrtali v zemljo. Kopali so in kopali, prišli do globine 1.000 m, toda ničesar niso našli. V bosanskih časopisih pa je izšla novica: "V Bosni smo imeli pred 10.000 leti zgrajeno omrežje za brezžični telefon!"
Prijatelja, ki sta taborila na morju, sta se prebudila.
Prvi reče: "Grozne sanje sem imel. Tlačila me je mora in občutek sem imel, da me nekdo celo noč ščiplje po stegnu!"
Drugi: "Tudi jaz sem slabo spal. Noga mi je odrevenela in
"Se je tu rodilo mnogo velikih mož?" vpraša turist vodič-ko.
"Ne. Kot vem, se tudi tu rojevajo le majhni dojenčki."
"Mami, kaj je to impoten-ca?" je vprašal mali Bojanček, ki je to besedo slišal v družbi vrstnikov.
"To je tako, kot da bi hotel s kuhanimi špageti igrati mikado!" mu je pojasnila mama.
Ugankarski slovarček: DRINK = alkoholna pijača; KRAČALI = vas pri Sodražici; KURATELA = uradno varuštvo; PRAŽA = užitna drobovina divjačina; RADNA = kraj pri Sevnici; RANER = slovenski gledališki igralec (Ali, 1934-); ŠINOBUS = tirni avtobus.
'uejeN 'H93IA0 '^edan 'e|p 'suneuj '!ue|9s 'H3 'Bismol 'aup -|odo 'ein|od 'ojouefiv wo| 'Jernej 'eqqv 'Huup Td '^jugo 'jam 'cqeiAi 'snqoius 'e^js 'swqejg 'e^jg 'deu>i 'ipeAjso '^¡ujeluo^ 'leap! 'oSuei 'ezoid '^ojqo :ou -AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjiíztiil
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
PISMENKA
EVA HREN
Govori se ...
... da tudi prvomajske proslave niso več to, kar so bile. Osrednjapoetovionska, kije bila tokrat na Ranci, je baje bila dobro obiskana šele ob kresovanju in po njem.
... da so se graditelji ptujskih krožišč tokrat vendarle držali obljube, saj so promet po Potrčevi in Ormoški sprostili še pred prazniki. V tretje gre rado.
... da je treba v najstarejšem mestu sedaj poskrbeti le še na dokončanje javnih stranišč, ta pa bodo zaradi žličkarjev odprli z dvoteden-skozamudo. Morali pa bodo pohiteti, saj ga nekateri naši
politiki že pošteno s........
... da bodo imeli po novem predlogu zakona o delovnih razmerjih novinarji z območje holermuške upravne enote odslej beneficiran delovni staž; baje po zaslugi tamkajšnjih veleumnih po-
litikov.
... da v neki hudo bogati občni niže Ptuja baje ni več pomembno samo to, v kateri stranki si, ampak tudi to, v kateri družini si.
... da želijo žogobrcarji iz Šterntala v zadnjih krogih nadomestiti vse zamujene priložnosti, ki so jih zapravili doslej. Zaenkrat jim to (še) odlično uspeva!
. da ne bi bilo nič narobe, če bi se v šterntalsko šolo
žoborcarjev vpisal tudi kakšen poetovionski; morda bi potem lažje zadeli.
Vidi se ...
. da si potencialni kandidati za župane v posameznih občinah (za sedaj) še medsebojno pomagajo: Na Hajdini sta zaenkrat dva (še vedno) prijatelja. Kako si sicer razlagati, da je imel eden oblečen dres svojega bodočega nasprotnika.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Brigita Hergan
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Fotografija je nastala lani v jeseni pri Žunkovih iz Šikol, ko sta se psička posedla na vhodu na stopnicah. Črni psiček je labradorec Don, star 3 leta, in zlata prinašalka Kaja, stara 5 let, ki je sosedova psička. Pazita drug na drugega in sta nerazdružljiva, prijazna prijatelja.
Nagrado podarja	
sreča za majhne in Ai -r^tgp^"	Wi fH www.DikaDolonica.com
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
					1		e	7
S	2					s		
	S			e		2		
	e	7		i				
					s			e
				4	2			
			S	2	e		4	
		e		7		S		i
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	CCC	O
Bik.	VV	©	CC	OOO
Dvojčka	VVV	©©	C	OO
Rak	V	©©©	CC	O
Lev	VVV	©	CC	OOO
Devica	V	©©©	CCC	O
Tehtnica	VV	©©	C	OOO
Škorpijon	V	©©©	CC	OOO
Strelec	VV	©©©	C	OO
Kozorog	VVV	©©	C	OOO
Vodnar	VV	©©©	CC	O
Ribi	VVV	©	CCC	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. maja do 10. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. maja, pošljite na naslov: Ra-dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti).
Nagrajenka je: Lara Šamperl Šodl, Spodnja Hajdina 53, 2288 HAJDINA.
Anekdote slavnih
Ko je nekoč angleški pisatelj Rudyard Kipling odhajal iz slabega hotela, je potožil direktorju: »Vaš hotelje beden. Sobe so temačne in žalostne, hrana je slaba, še slabša je postrežba. Gospod direktor, za svoj posel ste popolnoma nesposobni.« Cez nekaj minut mu je direktor izročil račun, v katerem je
bila tudi postavka: »Žalitve - tri dolarje.«
***
Neki slikar se je pri italijanskem likovnem kritiku Ugu Ojettiju pritožil zaradi njegovih ostrih kritik: »Gospod Ojet-ti, saj ne mislite, da bi moral slikati stvari takšne, kakršne vidim?«
»To ne,« je odgovoril kritik, »formalnih predpisov, ki bi to prepovedovali, ni, stvar pa bi postala strašna, kadar bodo
stvari videti takšne, kot jih vidite.«
***
Mlada igralka se je potožila ravnatelju gledališča, igralcu in dramatiku Johannu Nepomuku Nestroyu: "Gospod ravnatelj, ne verjemite podlostim, ki jih razširjajo o meni! Pravijo, da imam šest nezakonskih otrok!" Nestroy jo je pomiril z besedami: »Nikar se ne razburjajte,
saj vem, da je pri govoricah navadno le polovica resnična.« ***
Med številnimi obiskovalci, kijih je nemški pesnik, pisatelj in dramatik Wolfgang Goethe sprejemal v Weimarju, je bila tudi francoska pisateljica de Stael, s katero je Goethe kramljal. Ko so ga vprašali, o čem sta se pogovarjala, je dejal: »Saj sploh nisem prišel do besede. Madam lepo govori, toda veliko, veliko.«
Madam de Stael pa je na isto vprašanje odgovorila: »Komaj sem našla priložnost, da sem lahko končala kak stavek. Goethe je govoril skoraj neprenehoma, toda tistega, ki tako
lepo govori, človek rad posluša.«
***
Ko je ameriški pisatelj Ernest Hemingway nekoč zbolel, mu je zdravnik priporočil, naj počiva in tudi čim manj govori. Pisatelj je to komentiral z besedami: »Človek potrebuje dve leti, da se nauči govoriti, sedemdeset let pa ni dovolj, da bi znal molčati.«
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 4. maja 2010
Žetale • Zadruga Grča Haloze pred izdajo gradbenega dovoljenja
Sistem ogrevanja morda že konec leta
Zadruga Grča Haloze je bila ustanovljena točno na martinov dan lani, da bi vzpostavili sistem ogrevanja na lesno biomaso za središče žetalske občine. Ustanovni člani zadruge, ki jo kot prvi predsednik vodi Izidor Štajnberger, se po dobrega pol leta ukvarjajo s pridobitvijo zadnjih potrebnih dokumentov za zagon zahtevnega projekta.
»Zaenkrat lahko rečem, da zadeve tečejo po načrtih, čeprav je tudi res, da nismo pričakovali toliko administrativne vojne s papirji. Izvedli smo že izbiro ponudb za izvajalca; med več prispelimi ponudbami je bila le ena takšna, ki nam je odgovarjala, saj predvideva celovit koncept izgradnje sistema na ključ z vso potrebno infrastrukturo, od kurilnice, preko cevnega razvoda, računalniškega krmiljenja sistema itd. Gre za podjetje KVB, d. o. o., iz Gornjega Grada. Finančna ocena projekta pa se giblje od približno 400.000 do 520.000
evrov ob priklopu vseh prvotno predvidenih gospodinjstev, vendar bo slednjih najverjetneje nekaj manj, kar pomeni toliko nižjo ceno izvedbe,« je najprej povedal Štajnberger in še dodal, da se v teh dneh pridobivajo zadnja soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja, potem pa se bodo kot zadruga prijavili na razpis za sofinanciranje tovrstnih ekoloških projektov iz naslova Programa razvoja podeželja, ki naj bi bil objavljen v prihodnjem mesecu: »Upamo, da bomo do takrat uspeli pripraviti vse potrebne dokumente.«
Cven • 10 let turizma
Posadili trto z Lenta
Turistično društvo Cven v občini Ljutomer je ob številnih prvomajskih dogajanjih - kmečka tržnica, setev koruze, postavitev mlaja ... - obeležilo prvih deset let izjemno uspešnega in pestrega delovanja. Za nameček so prav ob praznovanju jubileja posadili vinsko trto žametno črnino, pridobljeno z mariborskega Lenta.
Potomko stare trte z Lenta je posadil skrbnik društva Danilo Lih-tenvalner.
Čast protokolarnega opravila je pripadla skrbniku društva Danilu Lihtenvalnerju, sicer pa so ob obletnici pripravili razstavo s kronološkim prikazom aktivnosti v društvu in izdali publikacijo Naših 10 let. V društvu, ki mu predseduje Janko Horvat, so še posebej ponosni na svoj Grünt (posestvo) - društveni prostor, ki je bil s prostovoljnim delom in prispevkom vaščanov v materialu zgrajen v pičlih 186 dnevih (15. 3.-17. 9. 2005). Na Grüntu potekajo vsi najpomembnejši dogodki, ki jih skozi vse leto prirejajo neutrudni člani. Najpogosteje oživljajo stara kmečka opravila in običaje - oranje
in brananje s konjsko vprego, ročno sejanje in pobiranje poljščin, kožuhaje (ličkanje), koruzna poroka, domače koline ... »Želimo ohraniti kulturno dediščino prednikov, hkrati pa tudi promovirati naš kraj z okolico in cvenske ljudi kot pristne Prleke,« pravi Janko Horvat. Na njegovo pobudo je bilo društvo 5. februarja pred desetimi leti tudi ustanovljeno.
TD Cven uspešno sodeluje s sosednjimi društvi in se udeležuje številnih družabnih dogodkov v okviru občine in zunaj nje.
NŠ
Prodaja temnega in svetlega piva tudi na terenu, dostava šankomatov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. DegustacIJe In ogledi po predhodnem naročilu.
rTUl
d.O.O. Minister a zdravja opozarja:"
Tel.: 041 595 753, www.gastra-ptuj.si
ihomflrni pitja alkohola ikodgji zdravju!"_
Ključnega pomena je nepovratni denar iz razpisa
Uspešna kandidatura na omenjenem razpisu je ključnega pomena za zagon projekta sistema ogrevanja na lesno biomaso; po doslej znanih kriterijih je možnost sofinanciranja do 50 odstotkov vrednosti projekta oziroma do največ 200.000 evrov: »Nam takšno merilo kar ustreza, saj računamo, da se bo realna vrednost projekta gibala okrog 400.000 do 450.000 evrov. Seveda bi bili veseli višjega odstotka sofinanciranja oziroma višjega maksimalnega zneska, vendar moramo biti zadovoljni tudi s tem. Dejstvo pa je, da če na razpisu za nepovratna sredstva slučajno ne uspemo, se projekta izgradnje ne bomo lotili, saj bi bil v tem primeru nerentabilen. Če dokumentacija v času razpisa še ne bo celovita, se bomo pač prijavili na enega od prihodnjih razpisov.«
Finančno konstrukcijo izgradnje sistema ogrevanja, ki bo zajel središče občine Žetale, so namreč zadružniki že dodelali. Pol potrebnega denarja tako nameravajo pridobiti iz nepovratnih sredstev oz. primernega razpisa, na katerega se bodo kot zadruga lahko prijavili, drugo polovico pa si bodo za začetek zagotovili z ugodnim kreditom: »S krediti je pa kar precejšen 'križ', sploh ko gre za slovenske banke. Moram reči, da smo nad njimi v zadrugi precej razočarani, saj sploh niso zainteresirane za tovrstne projekte, kot je naš; očitno jih tudi ne poznajo dovolj dobro. Smo pa takoj našli dobre sogovornike pri dveh avstrijskih bankah, kjer ni nobene težave za najetje kredita. Z obema smo zdaj v dogovoru, in ko bo vse pripravljeno, bo ena od njih tudi izbrana. Doba kredita bo predvidoma do deset let, je pa to spet deloma odvisno od števila priklopov individualnih gospodinjstev.«
Po prvi anketi pred približno letom dni se je za priklop na skupni sistem ogrevanja z lesno biomaso zanimalo kar 23 gospodinjstev oz. domačij v širšem središču občine, pred izvedbo pa je resnih interesentov precej manj. Nekateri so izpadli zaradi tega, ker bi bil daljši cevni razvod do ene domačije predrag za zadrugo, drugi pa so si očitno premislili ali pa še preračunavajo, kako in kaj. »Problem je v tem, da se pri takšnem dokončanem sistemu naknadno izjemno težko kdo priključuje oz. je v tem primeru potrebno zgraditi dodatno cevno napeljavo, ki pa je potem strošek interesenta, kar je lahko precej drago. Cevnega razvoda 'na zalogo', za morebitne kasnejše priključke, pa se ne splača graditi vnaprej, saj bi s tem imeli prevelike izgube,« pojasnjuje Štajnberger, ki je na svoji kmetiji ogrevanje z lesno biomaso uvedel že pred štirimi leti in pravi, da je bila to ena najboljših naložb: »Ogrevanje domačije in seveda vode imam zdaj zastonj, če bi pa moral se-kance kupovati, bi me pa to stalo okoli 500 evrov letno.«
Odjemniki ne potrebujejo več peči in dimnikarjev
Ne glede na število individualnih hiš pa se bodo v sistem ogrevanja na lesno biomaso
Predsednik zadruge Grča Haloze Izidor Štajnberger: »Trenutno smo v fazi pridobivanja dokumentacije, prijavili se bomo na razpis, in če bomo uspešni, se bo gradnja začela hitro, saj je izvajalec že izbran.«
povezali vsi javni in cerkveni objekti v središču občine: šola, bodoči vrtec, dvorana, občinska zgradba, župnišče in cerkev. Biomaso bodo v veliki večini predstavljali sekanci, ki jih bodo dobavljali člani zadruge sami, iz svojih gozdov, računajo pa na porabo približno 1500 kubičnih metrov nasutih sekancev letno.
Če bo zadruga Grča uspešna na pričakovanem razpisu, naj bi se izgradnja sistema začela že septembra letos in po besedah predsednika bi morala biti končana v treh mesecih, kar pomeni, da bi nov sistem ogrevanja lahko preizkusili že letošnjo zimo.
»Naš sistem so zasnovali na osnovi številnih ogledov podobnih mikrosistemov v tujini,
Center občine Zetale z javnimi resiranimi gospodinjstvi naj bi biomaso.
in cerkvenimi objekti ter zainte-se v prihodnje ogreval na lesno
po vsej Evropi in nekaj pri nas ter izbrali najoptimalnejšo varianto. Izdelali smo tudi približne preračune za posamezna gospodinjstva; tako računamo, da bi ogrevanje enega zasebnega uporabnika s povprečno veliko hišo stalo letno med 900 in 1400 evri, kar je odvisno predvsem od tega, kakšno oz. kako visoko temperaturo hoče imeti kdo v stanovanju. Nekdo je zadovoljen z 19 stopinjami Celzija, nekomu je še 25 premalo. Vsak posamičen odjemalec si namreč lahko sam določa višino temperature v svojem stanovanju, enako velja tudi za vodo. Stroški ogrevanja so tako izjemno nizki, saj je treba upoštevati še več dejstev; vsak, ki je priklopljen na sistem, ne potrebuje svoje peči, nima stroškov z ogrevanjem vode, ne potrebuje in ne plačuje več dimnikarskih storitev itn. Odjemnik ima na hiši le svojo toplotno postajo, vse pa si lahko uravnava po svojih željah.«
Tisti, ki se bodo priklopili na sistem ogrevanja, pa bodo morali poravnati stroške priklopa, ki bo znašal med 150 in 250 evri po kilovatu (za eno hišo v velikosti približno 150 m2 je v povprečju potrebnih 20 kilovatov). Priključnino bo zadrugi lahko poravnal v enem obroku ali pa na več obrokov, ob mesečnem plačilu ogrevanja.
SM
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: SM
Foto: NS
Foto: SM
OSNOVNA SOLA GORISNICA GORIŠNICA 83 2272 GORIŠNICA
RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
Vsa delovna mesta razen pod zaporedno številko 6 so razpisana za DOLOČEN čas od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011.
1.	DIPLOMIRANI/-A VZGOJITELJ/-ICA PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž - VII. stopnja izobrazbe (4 delovna mesta)
-	polni delovni čas (samostojno delo v skupinah od 1. do 6. leta starosti otrok)
PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	overjeno potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu,
•	kandidat/-ka mora tekoče razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku in obvladati osnovna programska orodja,
•	delovne izkušnje zaželene.
2.	POMOČNIK/-ICA VZGOJITELJA/-ICE PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž - V. stopnja izobrazbe (4 delovna mesta)
-	polni delovni čas (delo v skupinah od 1. do 6. leta starosti otrok, pomoč vzgojitelju/-ici)
PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	overjeno potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu,
•	kandidat/-ka mora tekoče razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku in obvladati osnovna programska orodja,
•	delovne izkušnje zaželene.
3.	POMOČNIK/-ICA VZGOJITELJA/-ICE PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž - V. stopnja izobrazbe (1 delovno mesto)
-polovični delovni čas (delo v jaslični skupini, pomoč vzgojitelju/-ici) PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	overjeno potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu,
•	kandidat/-ka mora tekoče razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku in obvladati osnovna programska orodja,
•	delovne izkušnje zaželene.
4.	SAMOSTOJNI/-A KUHAR/-ICA - M/Ž - IV. stopnja izobrazbe - (1 delovno mesto)
-polni delovni čas (priprava, kuhanje in razdeljevanje hrane za otroke v vrtcu, dietna prehrana, samostojna priprava jedilnikov, vodenje naročil, vzdrževanje reda in čistoče v centralni in razdelilni kuhinji) PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	kandidat/-ka mora razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku,
•	potrebno obvladati osnovna programska orodja,
•	delovne izkušnje zaželene.
5.	ČISTILEC/-KA - M/Ž - najmanj OSNOVNOŠOLSKA izobrazba (1 delovno mesto)
-	polni delovni čas (čiščenje vrtca, notranji prostori in zunanje površine
-	delo v popoldanskem času)
PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	kandidat/-ka mora razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku,
•	delovne izkušnje zaželene.
6.	RAČUNOVODJA/-KINJA + POSLOVNI/-A SEKTETAR/-KA
-	najmanj VI. stopnja izobrazbe (80 % zaposlitev)
-polni delovni čas (opravljanje vseh računovodskih, knjigovodskih, administrativnih, pisarniških poslov za potrebe vrtca) PROŠNJI s krajšim ŽIVLJENJEPISOM je treba priložiti:
•	overjeno potrdilo o izobrazbi ustrezne smeri,
•	kandidat/-ka mora tekoče razumeti, govoriti in pisati v slovenskem jeziku,
•	delovne izkušnje: 6 let in 6 mesecev,
•	poskusno delo: 3 mesece. Rok prijave: 8 dni (do 12. 5. 2010)
Naslov: Osnovna šola Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica Prejemamo samo pisne prijave z vsemi potrebnimi dokazili v zaprti kuverti s pripisom »Prijava na razpis - prosta delovna mesta«, poslane po pošti ali vročene osebno v tajništvo šole najkasneje do srede, 12. 5. 2010, do 14. ure.
Nepopolnih PROŠENJ ne bomo obravnavali.
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
Prireditvenik
Torek, 4. maj
20.00 Maribor, SNG, balet, Watching Others - Gledati druge, VelDvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
-	Ormož, Mladinski center, prijave za začetni tečaj rolanja
-	Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenček in malčke
Sreda, 5. maj
17.00
19.30
Ptujska Gora, v balziliki, koncert mladih glasbenikov - učencev in dijakov Srednje glasbene in baletne šole Maribor Ormož, dom kulture, Moda pred korakom (poučno-šaljivi večer) z Sašom Županekom, prekmurskim bontonologom
Četrtek, 6. maj
16.30 Ptuj, Mestno gledališče, Regijska revija otroških folklornih skupin 17.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka,
pravljična ura z jogo 17.00 Majšperk, Tovarna umetnosti, razstavi Nagrajenci Extempora Žetale
in Iz Talumove umetniške zbirke -	Majšperk, 6. Mednarodni glasbeni sejem, traja vse do 9. maja
Petek, 7. maj
11.00 Slovenska Bistrica, telovadnica, srečanje turističnih podmladkov
osnovnih in srednjih šol 18.00 Ormož, dvorana na gradu, predstavitev knjige Umetnost preživetja 19.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje, S kolesom okoli sveta - Nova
Zelandija, z vami bo Simon Eržen 19.00 do 20.00 Kog, pilates
19.00 Slovenska Bistrica, grajsko dvorišče, 35. območna revija odraslih pevskih zborov
Mali oglasi
STORITVE
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
VIŠINSKO obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih. Hidus d.o.o., Gorišnica 3 a. Telefon 031 513 503.
INSEKTI- STOP Učinkovite električne naprave za uničevanje insek-tov (muhe, komarji, vešče, mušice, ose) v vašem domu, gostinskem lokalu, skladiščih, vrtnarijah, hlevskih objektih, kamp prikolicah, pokritih terasah ... Potenca, d. o. o.; tel. 041 563 886.
DOM STAN OVANJE
V FILIP JAKOVU oddamo dva apartmaja za štiri do šest oseb, moderno opremljena, 200 m od plaže. Tel. 0049 171744 3331.
NEPREMIČNINE
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda, ob asfaltu, s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28000 evrov. Telefon 041 245 054. V OKOLICI PTUJA (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Telefon 041 906 617.
PRODAMO gradbeno parcelo v izmeri 8 arov, 10 km iz Ptuja. Telefon 040 382 644.
POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Študentska je težka
2.	DOMEN KUMER S PRIJATELJI - Nekoč bom jaz tvoj angel
3.	Ans. VIHAR-Še čakam te
4.	VESELI SVATJE - Ljubim ženo poročeno
5.	Ans. D0NAČKA ■ Vem da nisem sama
6.	Ans. NAVEZA-Pa naj ji bo
7.	Ans. LISJAKI - Zdaj ko je daleč dom
Zmagovalec meseca APRILA: KATBCA - Mamica
Še eno moinost v MAJU imajo: NAVIHANKE - Študentska je težka
A t
POP 7 TOP
1.	Ans. ROKA ZUNDRE & KALAMARI - Narodnozabai
2.	ČUKI-Sto na uro
3.	MATEJA MALNAR- Pridi pridi
4.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
5.	EXSPL0SI0N -Čar poletja
6.	ANDREJA-Brez besed
7.	DJ SVIZEC FT BRENDI - Gasilci smo
Zmagovalec meseca APRILA: NATAUJA VERBOTIN - TI edini Še eno moinost v MAJU ima: Ans. R. ŽUNDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
w
MALBINB« PROMOTION
Prodamo gostinski lokal z dodatnimi uporabnimi prostori v Lovrencu na Dravskem polju. Kontakt: 041 350 890, 02 761 97 00.
KMETIJSTVO
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
PREDLOGI ZA MAJ
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
8 prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v majski številki med ostalim preberete o cvetenju in opraševanju jagod, o delih v vinogradu, o enološki praksi, v prilogi
Vrtnine pa o varstvu zelenjave pred boleznimi in o pridelavi paprike.
Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek.
(Dante)
V SPOMIN
4. maja 2010 minevata dve leti, odkar nas je za večno zapustil
Branko Resnik
Z MESTNEGA VRHA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi tvoji
PRODAM gostinski lokal z dodatnimi uporabnimi prostori v Lorencu na Dravskem polju. Kontakt 041 350 890 ali 02 761 97 00.
UGODNO oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, primerne za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
UGODNO PRODAMO hišo na Ugl-janu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000,00 evrov. Tel. 041 245 054.
OB Ptujskem jezeru v Zabovcih prodam dve gradbeni parceli. Inf. na tel. 051 354 707.
PTUJ CENTER PRODAMO bivšo staro gostilno z dvoriščem in veliko teraso s pogledom na grad. V nadstropju možno ureditev sob za goste ali več stanovanj. Ugodno možni vsi dogovori. Telefon 041 245 054.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. a ostala je tišina, ki močno boli.
SPOMIN
1. maja je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, teta, babica
Julijana Šmigoc
MALA VARNICA 7
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prinesete cvetje ter prižgete svečke.
Tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Ivana Krajnčiča
IZ GAJEVCEV 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala osebju internega oddelka SB Ptuj, dr. Darji Pribožič in ge. Katji iz Patronažne službe Ptuj ter svaku Janezu Horvatu iz Muretincev, ki so mu lajšali dneve v bolniški postelji.
Iskrena hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, govornikom ge. Simoni Cvetko, g. Tomažu Petku in g. Slavku Rižnarju, ge. Mariji Bezjak za molitev, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem - članom PGD Gajevci-Placerovci in pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki so ga od blizu in daleč pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi najdražji
PRODAM obnovljene motorje Lam-borgini za kosilnice Gorenje ter kupim kosilnico Gorenje Muta v ne-delovnem stanju. Tel. 051 376 732.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM obračalnik pajek, širine 4,80 m, štirivretenski. Tel. 031 422 067.
PRODAM luščeno koruzo iz koru-znjaka. Tel. 02 719 85 18.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
JEDILNI KROMPIR prodam, po 0,7 €, Ormož. Tel. 041 276 306.
UGODNO prodam suho seno v kockah, balah. Tel. 041 645 875.
MENJAM koruzo za drva. GSM: 031 582 488.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
RAZNO
PRODAM mladinsko posteljo 90 x 200 cm s predalom za posteljnino. Tel. 031 273 700.
IŠČEM MOJSTRA za izdelavo vodnih vrtnih vrat. Tel. 031 530 065.
SAMSKI MOŠKI z lastno hišo išče starejšo žensko za družbo in ostale pogovore. Franc Murko, Pobrežje 59, Videm.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 4.5.
8.00 Otroška folklorna revija 1. del 9.20 Polka in majolka 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Gimnazija Ptuj praznuje 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 5.5.
8.00 Mat. dan z ans. Ekart v Skorbi 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Srečanje pevcev v GerečJI vasi 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 6.5.
8.00 Kronika občine Dornava 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Dornava - V objemu šole 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 7.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL
18.00 Oddaja Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ljubljana • Turizmu pomaga lastna glava
Mladi z izvirnimi idejami bogatijo kulturni turizem
Tudi letošnji festival Turistične zveze Slovenije TUrizmu pomaga lastna glava, ki je v 24. letu potekal pod naslovom Moj kraj - moj ponos, je prinesel lepe rezultate za mlade iz osnovnih šol s Ptujskega. Zlata priznanja sta na delu festivala, ki je 13. aprila potekal v Mercatorjevem centru Super mesto na Ptuju, prejela OŠ Ljudski vrt iz Ptuja in JVIZ Destrnik-Trnovska vas, ki je prejel tudi posebni zlati priznanji za najboljšo turistično nalogo in najboljšo turistično tržnico.
Četrto zlato priznanje pa so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas kot najboljši med najboljšimi prejeli na zaključni prireditvi letošnjega 24. festivala Turizmu pomaga lastna glava, na super finalu, ki je bil 20. aprila v Ljubljani. Priznanje super finala jim je še posebej dragoceno, ker so ga prejeli kot edini od vseh 32 prejemnikov zlatih priznanj.
Učenci 8. in 9. razreda JVIZ Destrnik-Trnovska vas so prejeli zlato priznanje za sodelovanje, zlato priznanje za raziskovalno nalogo, zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico in zlato priznanje za najboljšo turistično stojnico po izboru strokovne komisije. Med najboljše so se mladi Destrničani uvrstili že dvakrat zapored, odkar festival poteka v obliki turističnih stojnic. Raziskovalno nalogo Haronia - park antičnih gomil so učenci 8. in 9. razreda JVIZ Destrnik-Trnovska vas pripravili v okviru interesnih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Na
projektu so delali vse od septembra 2009. Tudi za letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal pod naslovom Moj kraj - moj ponos, so izbrali temo, ki ni običajna, ki ni splošno znana in uveljavljena. Kot se je izkazalo, se je tveganje izplačalo.
Haronia je ime, ki je povezano s pogrebnimi običaji Rimljanov. Ime je dobila po antičnem bajeslovnem bitju Haronu, ki je v zameno za zlati novčič čez reko Stiks v onostranstvo prevažal duše umrlih. Že samo ime pove, da v njej potekajo dejavnosti, povezane z antiko in umrlimi, so v predstavitvi povedali avtorji raziskovalne naloge. V Haronii - parku antičnih gomil, ki leži v gozdu v vasi Gomilci (občina Destrnik), ob glavni cesti Lenart-Ptuj, v avtentičnem najdišču antičnih gomil, si je mogoče ogledati najdišče gomil v obliki krožne podzemne poti, ki povezuje tri večje gomile. Na Haronio so vezani tudi nekateri dogodki, med
Foto: Črtomir Goznik
Učenci turističnega krožka OŠ Ljudski vrt so zlato priznanje prejeli za raziskovalno nalogo z naslovom Rimska opekarska peč - nit preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Destrniška turistična stojnica je bila nekaj posebnega, skoraj resničen prikaz antične gomile.
Mala Nedelja • Požigalec na delu
Kdo je zanetil požar?
Minulo soboto pol ure čez polnoči je zagorelo pri Mali Nedelji v ljutomerski občini.
Ognjeni zublji so zajeli starejšo stanovanjsko hišo, kjer je bivala Antonija Vrbnjak, in bližnje gospodarsko poslopje. Žrtev ni bilo, ogenj pa je povsem uničil ostrešje obeh zgradb, saj so bili kljub hitremu posredovanju gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Mala Nedelja, Radoslavci in Ljutomer brez moči. Po policijskem ogledu dogodka je bilo ugotovljeno, da je šlo za požig, storilca pa še iščejo. Nastala škoda se ocenjuje na okoli 30 tisoč evrov.
drugim prikaz rimskih Lemurij in Larentalij, prikaz darovanja za pomiritev duhov umrlih med 9. in 13. majem, orientacijski tek Lov na Haronov zaklad ob prazniku občine Destrnik in konec avgusta tudi raziskovalni tabor za učence iz OŠ Destrnik-Trno-vska vas in ostalih osnovnih šol v Sloveniji. Ob antičnih gomilah z območja Destrnika in tudi drugih delov Slovenskih goric, njihovih značilnosti, je mogoče več izvedeti o legendi o Atilovem zakladu, so povedali nadebudni učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki poskrbijo tudi za organizirano vodenje po Haronii. Upajo, da bo njihov projekt živel naprej, svoj del so opravili, zdaj pa je na lokalni skupnosti, da ga naredi živega in širše prepoznavnega, kar bo zagotovo prispevalo tudi k večji turistični privlačnosti tega dela Slovenskih goric. Župan Destrni-ka Franc Pukšič pravi, da podporo imajo. Tudi destrniška stojnica je bila v okviru letošnjega festivala nekaj posebnega, zunaj klasike, v bistvu je šlo za skoraj realni prikaz antične gomile.
V ekipi najboljših med najboljšimi 24. festivala Turizmu pomaga lastna glava so sodelovali Aljaž Krajnc, Teja Gašparič, Tjaša Oman, Anja Gabrovec, Larisa Pu-kšič, Katja Kramberger, Maja Plo-hl, Damjana Žampa in Aleksandra Milošič. Vodil jih je mentor Aleš Mardjetko. Po vrnitvi iz Ljubljane so jim v Destrniku pripravili nadvse slovesen sprejem, kot se velikim zmagovalcem pritiče. K doseženemu izjemnemu uspehu jim je čestital tudi destrniški župan Franc Pukšič. Mladi so skupaj z mentorjem hvaležni za lepe trenutke in za vso podporo ter pomoč, ki so jo imeli pri tem projektu.
Z zlatim priznanjem za raziskovalno nalogo so se letos okitili
tudi učenci, ki obiskujejo Turistični krožek na OŠ Ljudski vrt. 13. aprila so na Ptuju prejeli zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Rimska opekarska peč - nit preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svoje ideje, kako
z rimsko zgodovino še izboljšati kulturni turizem Ptuja, so predstavili na stojnici v obliki rimskega svetišča. Opazni pa so bili tudi na zaključnem srečanju v Ljubljani.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Klavdija Majcen, Dornava 82 b - deklica Hana; Karolina Orešek, Tavčarjeva ulica 16, Ptuj - deklica Maja; Lidija Fras, Hlaponci 25 a, Juršinci - deklica Lucija; Klementina Belšak, Turški Vrh 71 a, Zavrč - deklica Neli; Mateja Jurgec, Orešje 96, Ptuj
-	deklica Ema; Milena Perko, Koračice 18, Sveti Tomaž -deklica Žana; Brigita Kokot, Volkmerjeva cesta 24, Ptuj -deček Žan; Leonida Ladinek, Kicar 89, Ptuj - deklica Sofija; Sabina Fras, Dolga Lesa 5, Ormož - deklica Selina; Alenka Dovečar, Ptujska Gora 100 a - deček Timon; Monika Horvat, Hajdoše 43 g, Hajdina
-	deklica Neža; Patricija Bub-njar, Veličane 13, Ivanjkovci -deklica Tiana; Janja Vindiš Bo-žičko, Kungota pri Ptuju 114, Kidričevo - deček Jan; Irena Hrga, Dornava 129 - deček Maj; Nataša Pihler, Pacinje 3 a, Dornava - deklica Iva; Aleksandra Murat Breznik, Mestni Vrh 88 I, Ptuj - deklica Enya; Lidija Caf, Janežovci 6 d, Destrnik - deček Maj; Nataša Viher, Nova vas pri Ptuju 106 a, Ptuj - deček Bastian. Umrli so: Stanislav Petrovič, Stojnci 133, rojen 1931 -umrl 22. aprila 2010; Mihael Emeršič, Volkmerjeva cesta 22, Ptuj, rojen 1944 - umrl
22.	aprila 2010; Anton Pola-jžar, Nadole 49, rojen 1921
-	umrl 28. aprila 2010; Ana Kozel, rojena Vnuk, Draženci 46 a, rojena 1923 - umrla
23.	aprila 2010; Alojz Kokot, Hrastovec 3 a, rojen 1941 -umrl 26. aprila 2010; Rozalija Zmajšek, rojena Bevc, Zavče-va ulica 5, Ptuj, rojena 1934
-	umrla 19. aprila 2010; Ivan Krajnčič, Gajevci 28, rojen 1923 - umrl 24. aprila 2010. Poroka - Lenart: Mitja Oblak, Koračice 14, Sveti Tomaž, in Tatjana Gajšek, Vinta-rovci 73 a, Destrnik.
Foto: Črtomir Goznik
Učenci JVIZ Destrnik-Trnovska vas naj udeleženci 24. festivala Turizmu pomaga lastna glava z mentorjem Alešem Mardjetkom.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno, dež bo od zahoda ponovno zajel večji del Slovenije. V severovzhodni Sloveniji bo povečini suho. Ob morju bo še pihal šibak jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 14 do 19, v severovzhodni Sloveniji do 21 stopinj C.
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodn i polovici Slovenije. V vzhodni Sloveniji bodo daljša obdobja suhega vremena. V četrtek bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo.
Foto: NS