Št. 48 (819) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 2. decembra 1965 DOLENJSKI LIST Rdeče rute ža 1000 cicibanov V okviru proslav ob dnevu republike so pionirji Po šolah v novomeški občini sprejeli v svoje vrste 1000 novih članov. Cicibani so po častni obljubi dobili pionirske kape, rdeče rute in značke, starejši tovariši pa so jim povsod pripravili kulturni Program in pogostitev. Na te prireditve so povabili tudi starše in prijatelje ttovosprejetih pionirjev. V »Litostroju« bodo kuhali kavo Ker nočejo ali ne smejo piti mleka, bo poslej vseh štirinajst delavcev v trebanjskem obratu LITOSTROJA, ki delajo tam. kjer je potreb-osvežilna pijača, dobivalo črno kavo. Mojster Ivačič pride v Sevnico .Delavska univerza v Sevnici napoveduje v decembru tri obiske kuharskega IjUojstra ivana Ivačiča iz Ljubljane. Tega povabila Se bodo gotovo razveselite vse gospodinje. Za prvič ima mojster Ivačič na programu praktično pripravo treh preprostih in hitrih kosil, ki jih bodo rade uvrstile v domači jedilnik zlasti zaposlene žene. Za naslednja ^va obiska bodo prisotni i^^o izbrali kuharske pri-no želu. Vreme °*> 2. DO 12. DECEMBRA Okrog 4. decembra izboljšanje in hladneje — Slcer do 9. decembra ne-stalno s pogostnimi pada-v,nami, po večini sneg do J^žin. Po 9. decembru suho in mraz. Dr. V. M. Kolektivu BETI v Metliki prisrčne čestitke za delovno zmago! BETI izpolnila plan 26. novembra 1965, na dan občinskega praznika, so v Belokranjski trikotažni indu. strijd BETI izpolnili finančni plan za 1965. 760 članski kolektiv, ki dela v obratih v Metliki, Črnomlju, Dobovi in Mirni peči, je od 1. januarja do 26. novembra 1965 ustvaril 3 milijarde 281 milijonov din finančne realizacije, s čimer je letni plan presegel za 6 milijonov. V istem času so izvozili na klirinško področje za 333.500 dolarjev, na konvertibilno področje pa za 125.000 dolarjev izdelkov. Let nd plan izvoza na klirinško področje je predvideval 100 tisoč dolarjev (dosegli so ga 30. aprila 1965), letni plan na konvertibilno področje pa 55 tisoč dolarjev (dosegli so ga do 3. junija 1965). V tem času so v BETI predelali 1,423.000 tekočih metrov sintetičnega blaga, 129 ton sintetične preje, 50 ton volnene preje in 245 ton bom. bazne preje. Iz tega so izde-lalii 711.000 kosov sintetičnega perila, 378.000 kosov bom baznega in 87.000 kosov volnenega perila. 2.642.000 tekočih metrov čipk in 7071 kg čipkastega b'aga. Kolektivu BETI k veliki delovni zmagi iz srca čestitamo! S SOBOTNE PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE V SEVNICI Dipiome vzornim sevniškim voznikom V počastitev dneva republike je bila 27. novembra zvečer v domu Partija osrednja proslava. £a program sta pokrbela ^veza kulturno prosvetnih ^ruštev ter občinski svet ?a kulturo, prosveto in te-lesno vzgojo. Sodelovali so pionirji sevniške osnovne šole, kitaristi in harmonikarji glasbenega oddelka pri delavski univerzi, mladinski zbor konfekcije LISCA ter telovadci TVD PARTIZAN. Članice so nastopile na gredi, člani pa na bradlji. KOČEVSKI ŠPORTNICI: ČETRTI V JUGOSLAVIJI! Na minulem itegljaSkenn prvenstvu Jugoslavije v parih so Kočevske zastopnice dosegle ^Pet zavidljiv uspeh. Med 33 ^rt iz vse Jugoslavije jo za-8Jdol par K. K. Kočevje v postavi Marija Andolšck in Dra-Bj Sercer z 820 podrtimi keg-jNl (vsaka po 100 lučajev) ^stno 4. mesto! Kvaliteta tekmovanja je bila na visoki rav-S*» saj je preseglo težavno levilo 400 podrtih kegljev kar r* tekmovalk, med njimi tudi '»tKlolskova (s 438 keglji). ^ g to znamko je dosegla An-piskova tudi nov dolenjski rekord na 100 lučajev, katere-H le dosedaj imela Sercer-,eya z 437 kegiji. .9? P* bi imele le malo več >r(*e, posebno Sercerjeva, bi Marija Andoljšek .aliko dosegli še boljše mesto, saj sta bili z razliko samo 7 kegljev za tretje plasiranim parom, pustili pa sta za seboj vse favoritinje. Za velik uspeh jima iskreno čestitamo! Kot marljivi in vztrajni športnici sta svetal zgled vsem mladim športnikom Kočevja! A. Arko Na proslavi so odlikovali vzorne voznike in jim podelili značke ter diplome. Diplomo vzornega voznika je izdala komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve številnim sevniškim šoferjem. Predlagala jih je občinska prometna komisija; to so: Jože Žitnik iz obrata METALNE V Krmelju, Janez Novak iz Trgovsega podjetja Sevnica, Štefan Lešnik iz Kopitarne in Drago Mesojedec iz,Mizarske zadruge. Za požrtvovalno delo pri prometni vzgoji je bilo pohvaljenih 8 tovarišev: Vili Jeraj, Jože Papež, Franc Lisec, Jože Hafner, Ida Brelih, Alojz Kostrevc, Mirko Fugina in Rudi Mlinaric ml. Proslava je potekla v prijetnem vzdušju in Sev-ničani so bili zadovoljni z izborom zanimivega sporeda. Prepričani so, da zanimanje za kulturne dogodke le ni čisto zamrlo in da so to že večkrat dokazali. ZA SODELOVANJE BREZ OBČINSKIH MEJ Proti obveznemu zavarovanju Predsedniki občinskih skupščin iz Črnomlja, Brežic, Krškega, Metlike, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega o nadaljnjem medobčinskem sodelovanju Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja Na skupno pobudo predsednikov dolenjskih in spodnjeposavskih občin je predsednik ObS Krško inž. Franc Dragan sklical v to- rek, 23. novembra, v Kostanjevici medobčinski posvet, na katerem so sodelovali predsedniki občinskih skupščin Črnomelj, TREBNJE: primerjava i Obrenovcem Na pobudo predstavnikov obrenovske občine je prišlo do tesnejših stikov med to srbsko in trebanjsko občino. V minulih dneh sta občini izmenjali delegaciji, v katerih so bih predstavniki občinske skupščine in občinskih političnih vodstev. Trebanjska delegacija je med obiskom v Obrenovcu in obiskom obrenovske delegacije v Trebnjem ugotovila, da je področje pristojnosti v trebanjski občini neprimerno bolj razvito kot v tistih občinah, ki so še združene v okraje. Izkušnje ene občine bodo ko- ristile tudi drugi občini, zato želijo tako v Trebnjem kot v Obrenovcu področje sodelovanja še razširiti. 20 let »Jedinstva« v Sisku 27. novembra je izšla jubilejna številka časnika JEDINSTVO, glasila SZDL okraja Sisak, posvečena dvajseti obletnici izhajanja glasila Banije in Siska. S tednikom je združena radijska postaja Sisak, samostojna ustanova JEDINSTVO pa se peča tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Brežice, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Razpravljali so o tem, kako uskladiti dejavnost naštetih občin pri urejanju gozdov po novem zakonu, kako uskladiti davčno politiko, dejavnost pri reševanju vprašanj borcev, v stanovanjski reformi itd. Glede medobčinskih služb (zavodi za prosvetno pedagoško služb), za zaposlovanje delavcev, za socialno zavarovanje itd.) so sklenili še razmis-liti in se pogovoriti na posebnem posvetu. Soglasno so zavrnili predlog za ob-vezno zavarovanje živine na kmetih kot nesprejemljiv, o uvedbi razširjenega kmečkega zdravstvenega zavarovanja pa so menili, da je za to še prezgodaj. Zaenkrat bi v vseh spodnjeposavskih in dolenjskih občinah ostali pri enostavnem kmečkem zdravstvenem zavarovanju, pač pa bi morali prispevek v sklad odvajati vsi posestniki zemlje, ne pa le tisti, ki se preživljajo samo s kmetijstvom. \ Pravijo, da dimnikar prinaša srečo... (to drži ali pa ne!) ...res pa je, da Vam poštar VSAK ČETRTEK prinese na dom DOLENJSKI LIST SamO 20 novih .dinarjev bo znašala celoletna naročnina za leto 1966 S to ceno in s 24 stranmi zanimivega branja bomo NAJCENEJŠI TEDNIK V SLOVENIJI! Zato, roko na srce: za najnižjo naročnino — vsak četrtek NAJVEČ VESTI IZ VSEH KRAJEV v občinah Brežice, Krško in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Črnomelj in Metlika ter Trebnje In Novo mesto! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE O nekaterih vprašanjih statutarnih določil novega statuta SZDL Jugoslavije V razpravah pred VI. kongresom Socialistične zveze Slovenije in nato kongresa Socialistične zveze Jugoslavije proučujemo in analiziramo izkušnje ter učinkovitost oganizacije v razdobju med obema kongresoma. Ocenjujemo,' kako se v praksi uveljavljajo ustavna načela o položaju in vlogi občana v našem družbenem življenju, kako se temu ustrezno utrjuje in poglablja samoupravljanje v družbenih političnih skupnostih, v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in koliko so samoupravni organi postali nosilci gospodarskega in družbenega razvoja. Obrav na varno vsebino in oblike sodelovanja med Zvezo komunistov in Socialistično zvezo ter kako se razvijajo družbene organizacije in društva kot specifične tribune in orodje obča nov. Ocenjujemo aktivnost članov Socialistič- S proslav v Birčni vasi, Podhosti in Škocjanu V soboto popoldne so počastili 29. november, državni praznik, z lepo proslavo tudi domačini in mladina v šoli v Birčni uasi, kjer je sodelovala tudi skupina vojakov novomeške garnizije JLA. V" Podhosti so v nedeljo popoldne odprli novo dvorano družbenih organizacij in hkrati počastili državni praznik z lepim sporedom, ško-cjan je praznoval v znamenju nove delovne zmage: v Hrastuljah so odprli nov lokalni vodovod, gasilci pa so imeli društvene vaje. Popoldne je bila akademija, na kateri so sodelovali tudi pripadniki garnizije JLA iz Novega mesta. ne zveze in oblike v katerih se ta izraža. (Povzetek iz predkongresnih tez) Ko razpravljamo o predkongresnih tezah, ki zajemajo vsa delovna področja, na katerih se člani Socialistične zveze udejstvu-jejo, moramo opozoriti na predlog novega stauta, ki izhaja iz dejstva, da je Socialistična zveza del samoupravnega mehanizma v najširšem smislu in da sistem brez te politične osnove ne more učinkovito delovati. Predlog prinaša vse tiste koristne dosežke, ki so se izoblikovali v štiriletni praksi, v obdobju med dvema kongresoma Uzakoniti hoče vso to prakso in prijeme, ki so pripomogli, da se je organizacija razvila do današnje stopnje. Omejili se bomo na dve bistveni vprašanji: član-svo in članarina ter volitve v vodstva SZDL. ■ Ali je članarina osnova pripadnosti Socialistični zvezi? Prevladuje mišljenje, da članska pripadnost ni vezana na plačevanje članarine (poznamo tudi predlog, da bi članarina ostala kot faktor političnega odnosa do organizacije), drugi predlog pa pravi, naj bi občani s svojimi prispevki zbirali sredstva za funkcioniranje svojih oganizacij. O predlogih bomo še razpravljali. Financiranje Socialistične zveze je vprašanje sistema. Po sedanjih znanih predlogih prideta v po štev samofinanciranje ah pa avtomatsko izdvajanje dela narodnega dohodka v ta namen. Tako ali drugače: rešitev nikakor ne- sme biti pogojena t orientacijo organizacije in ne sme krniti samostojnosti in vloge organizacije v našem družbenem sistemu. ■ Za volitev vodstev imamo predlog, naj bi volili neposredno vodstva krajevnih in občinskih organizacij, v vodstva repub- Niso se še polegle govorice o zaroti, ki so jo odkrili v leopold-vilskem Kongu in v katero je bilo baje vmešano belgijsko vojaško odposlanstvo, ki so ga brž poklicali domov, češ da je storilo nekaj »po. klicnih« napak, že je prišla iz Konga nova vest: Mobutu je od,stavil Kasavubuja in samega sebe' okli-cal za predsednika republike. To je že drugi državni udar, ki ga je v petih letih kongoške neodvisnosti izvedel general Mobutu. Še pred petimi leti je bil novinar v nekem vojaškem časopisu. Dvignil ga je Patrice Lumumba, ki ga je imenoval za državnega sekretarja pri predsedništvu vlade. Julija 1960 je Mobutu prevzel dolžnost načelnika štaba kongovske vojske ter postal polkovnik pod generalom Victorjem Lundulo. No, Mobutu ju je kmalu zrasel greben in se je spri z Lumumbo, uspel pa si je že pridobiti kontrolo nad vojsko potem, ko je zaprl generala Lundulo. Takoj nato pa je izvedel svoj prvi državni udar, politično oblast je prepustil Kasavubu-ju, sam pa je obdržal položaj v vojski. Na volitvah leta 1961 so dobili pristaši Lumumbovega naslednika Gizenge več poslanskih mest kot pa Kasavubujeva stranka, vendar je Kasavubu še vedno ostal na ob-lasti, predsednik vlade pa je postal Cyril Adoula — ne za dolgo, saj je Kasavubu kmalu nato poklical v Kongo Čombeja ter mu dal mesto predsednika vlade. Najnovejša kriza se je začela 13. oktobra letos, ko je Kasavubu odstavil čombeja. Le-ta bi moral po ustavi in običajih odstopiti ta- koj po parlamentarnih volitvah. Tega pa ni storil, češ da bo pre-mier vse do predsedniških volitev, ki bi morale biti januarja prihodnjega leta. Za premiera je postavil Evharista Kimba, ki pa ni dobil podpore parlamenta, ker so prišli na sejo vsi poslanci Čombejeve stranke, na kar Kasavubu ni računal, saj so sejo sklicali nenadno. No, Kasavubu ni odnehal in je tudi v drugič zaupal sestavo vlade Kim-bi. Ta je že izjavljal, da bo vlado Mobutujev udar v Kongu kmalu sestavil, da bo to vlada »nacionalne enotnosti«, vse to pa je preprečil državni udar. Parlament je dal generalu, Mo-butuju široka pooblastila, odobril državni udar in že izglasoval za. upnico novi vladi, ki jo je sestavil po Mobutujevem naročilu polkovnik Leonard Mulamba. Za vlado je glasovalo več kot 250 poslancev, 40 pa jih ni bilo na zasedanju, med njimi tudi vrženi predsednik Kasavubu. Čombe je glasoval za zaupnico vladi, saj se nekaj članov njegove stranke nahaja v vladi. Notranje ministrstvo je dobil pristaš Čombejeve stranke, zunanje pa bivši zunanji minister Bomboko. Nen-daka in Kamitatu, člana prejšnje Kimbove vlade, sta ostala tudi v njej, Mobutu pa je zadržal obrambno ministrstvo v svojih rokah. Seveda je zdaj precej ugibanj okrog tega, na katero stran se je zdaj nagnila kongoška politika. Skok vrednosti delnic kongoških rudnikov na bruseljski borzi je bržčas kaj zanesljivo znamenje, kako si v Belgiji razlagajo nastale spremembe po državnem udaru. Nemara tudi ni napak spomniti, da je belgijsko časopisje že nekaj dni kar odkrito pozivalo Mobutuja, naj napravi red v deželi. Očitno je Kasavubu odjadral za nekdanje lastnike Konga predaleč, ko se je začel pogajati s sosednjo deželo Kongo Brazzaville ter navezovati z njo prijateljske stike. Mobutu je sicer v svoji deklaraciji, ki obsega 13 točk, naznanil svoj politični program, v katerem je rečeno, da bo novo politično vodstvo tudi v prihodnje odločno za krepitev afriške enotnosti, za sodelovanje s sosednjimi deželami, dalje da ne bodo trpeli vmešavanja od zunaj, obljublja spoštovanje ustavnih pravic, osvoboditev političnih zapornikov in odpravlja cenzuro. Komentatorji pa vidijo v tej deklaraciji bolj politično kretnjo, s katero naj bi si Mobutu pridobil zaupanje afriških dežel, da ne bo več kamen spod-tike na skoraj vseh zasedanjih organizacije afriške enotnosti. Nekaj je Mobutu le storil: odredil je, da predsedniških volitev ne bo in da bo on na oblasti na» daljnjih pet let, pa straže pred hišo, v kateri je bil zaprt Lumumbov sodelavec Gizenga, ni več. Eden izmed voditeljev kongoškega upora pa pravi o udaru, da je vse skupaj le dobro režirana burka. Nemara ima prav. liških in zveznih organizacij pa bi volili po delegat-isfkem sistemu. Neposredne volitve bi uredili tako, da bi občani pediagali kandidate, izmed teh pa bi na tajnih volitvah izvolili člane odborov. Ta način je podoben volitvam v skupščinska telesa, ki so se v preteklem letu izredno uveljavile. Samo ali ne bi bilo to nekoliko preveč zamotano? Zahtevalo bi več dela in več finančnih sredstev. Morda pa je bil dosedanji način dovolj demokratičen in dokaj enostaven. Tudi na to važno vprašanje želimo javen odgovor naših občanov. Sd. V Pišecah, na Veliki Dolini, v Artičah in Cerkljah najboljše konference Izredne konference SZDL v brežiški občini so pokazale, da se občani zelo zanimajo za delo krajevnih skupnosti, komunalna vprašanja, delo družbeno "političnih organizacij in društev, še prav posebej pa za zakon o gospodarjenju z gozdovi in osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. V Dobo vi in na Bizelj-skem so se še za ta teden dogovorili za sestanek, na katerem se bodo podrobneje seznanili z vsemi variantami plačevanja prispevka za kmečko zavaro- vanje. Sestanke bodo sklicali tudi v drugih krajih. Konferenca je izredno dobro potekala v Pišecah, kjer so pripravila vsa društva in organizacije poročila o delu. Uspešne so bile tudi konference na Veliki Dolini, v Artičah in Cerkljah ter po drugem sklicu v Kapelah in Dobo-vi. Najslabše so se odrezali občani krajevnega odbora SZDL Brežice-okolica. Tudi v mestu obisk ni bil zadovoljiv. Na vaškin* konferencah je bilo po 50 do 80 udeležencev. TEDENSKI NOTRANJEPOLITiCNI PREGLED O TITO O TEHNIŠKI VZGOJI OTROK IN MLADINE. Predsednik republike Tito je nodolgo tega sprejel delegacijo sveta za tehniško vzgojo otrok in mladine Jugoslavije, v kateri so bili učenci osnovnih šol iz mnogih mest, predavatelji za tehniško vzgojo in delavci iz nekaterih naših večjih podjetij. Delegati so seznanili tovariša Tita z doseženimi uspehi na tem področju, potožili pa so se mu tudi zaradi mnogih težav, na katere zadevajo pri svojem delu. Tako so mu povedali, da je še zmeraj premalo opremljenih šolskih delavnic, strokovnih predavateljev in strokovne literature. Pogosto imajo opravka z nerazumevanjem pomena tehniške vzgoje za vsestranski razvoj osebnosti in za pripravljanje mladega človeka na to, da aktivno sodeluje v proizvodnji. Predsednik Tito je ocenil pojav, da po reformi zmanjšujejo ali celo ukinjajo teh-niški pouk, kot škodljiv. Tehniška vzgoja je po njegovem mnenju zelo važna in ji je treba dati vso možno podporo. Gospodarska refornaa ne sme negativno vplivati na tehniški pouk v šolah. ® HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ZIDANEM MOSTU. Zgodilo se je v ponedeljek okrog šeste ure zjutraj. Potniški vlak, ki je peljal s hitrostjo 70 kilometrov na uro, se je zaletel v tovorni vlak. Očividcem se je pp trčenju nudil tako grozljiv pogled, da kaj takega sploh ne pomnijo. Iz pokve-čenih vagonov so potegnili sedem trupel, ena potnica pa je umrla kasneje v trboveljski bolnišnici. V obeh bolnišnicah — trboveljski in celjski — je še devet ranjencev, ki pa so že prestali najhujše in niso več v smrtni nevarnosti. Vzroke nesreče še raziskujejo. Predvide-vajo, da je strojevodja potniškega vlaka spregledal signal ali pa so mu odpovedale zavore. • KRIVCI ZA KAKANJSKO NESREČO PRED SODIŠČEM. Pred senatom ^krožnega sodišča v Sarajevu teče razprava proti krivcem za nesrečo v kakanjskem rudniku. 2e nekaj dni zaslišujejo priče in tako prihajajo na dan vse podrobnosti in ozadja nesreče. Iz dosedanjega poteka razprave je že očitno, da v rudniku niso storili vsega, da bi zavarovali življenja rudarjev. © NENAVADNO VPRAŠANJE PRED ZVEZNO SKUPŠČINO. Poslanec je v zvezni skupščini vprašal, kako lahko kolektiv »Crvene zastave« informira javnost o resnic-nem stanju zadeve. Beograjski časopis »Po- VSO PODPORO TEHNIŠKI VZ00JI litika ekspres« je namreč objavil vest, da so fičke, namenjene za izvoz na Poljsko, zaradi neustrezne kvalitete vrnili tovarni. To pa po mnenju kolektiva ni res. — Poslancu so odgovorili, da naj kolektiv postopa po zakonu o tisku. 9 O DELITVI DELA V INDUSTRIJI KMETIJSKIH STROJEV. Pobudo za pogo-vor o praktičnih možnostih za delitev dela v industriji kmetijskih strojev je dalo poslovno združenje industrije kmetijskih strojev. Le.to je pripravilo tudi osnutek programa proizvodnje. Sedaj je v Jugoslaviji kar 30 tovarn, ki izdelujejo kmetijske stroje v majhnih serijah, kar zmanjšuje ekonomičnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Traktorje izdelujejo štiri tovarne, kombajne tudi štiri, pluge šest itd. © SIMPOZIJ O HE TRNOVO. Organiziral ga je republiški sekretariat za urbanizem v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi ustanovami, podjetji in organizacijami. V razpravi, ki se je odvijala v polni dvorani kluba poslancev v Ljubljani, so turistični delavci in domačini nasprotovali graditvi hidrocentrale in poplavitvi čezsoče, medtem ko so se predstavniki elektrogospodarstva izrekali za HE Trnovo. © REPUBLIŠKI IZVRŠNI SVET O SLA-BEM STANJU CEST. Ko je IS razpravljal o stanju prometne varnosti, je menil, da je treba v prizadevanja močneje vključiti tudi druge činitelje. Predvsem pa je treba čimprej sanirati neprimerno zgrajene dele cest, ki so pogosto vzrok nesreč. O GOSPODARSKI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE O DELU ZBORNICE. Poslanci so menili, da so zbornice potrebnje, toda ne takšne, kakršne so sedaj. Zahtevali so, da je treba še bolj prilagoditi organizacijo in metode dela potrebam članstva. V tej zvezi so menili, da bi bilo morda bolje, če bi od-' pravili obvezno članstvo, ker bi se tako zbornice bolj potrudile. © VIDA TOMŠIČ OB DNEVU REPUBLIKE. V uvodniku »Dela« je med drugim zapisala, da ni mogoče sprejemati uspehov revolucije in hkrati odklanjati današnjega človeka, v katerem bodo prihodnji rodovi videli titanskega ustvarjalca novih družbenih odnosov. Izročilo revolucije se lahko uresničuje le v procesu, ki v njem človek tak. kakršen je, prevzema stvari v svoje roke, gradi deželo in sebe. Zato obujati spomin na 29. november pomeni nenehno obnavljati živo izročilo revolucije, predvsem pa njeno vero v ustvarjalne sposobnosti in moč ljudskih množic. ■ DANI ODSTAVLJEN ~Z Predsednik Sukamo je odstavit komandanta indonezijskega v o/-nega letalstva vicemaršala Oma*' ja Danija ter na njegovo mesto imenoval Danijevega namestnik? vicemaršala Herlambanga. Daru je zdaj na Nizozemskem, kjer s* pogaja za nakup letal za indonezijsko vojsko. Tja je odšel že nekaj dni po izjalovljenem udar"' ■ AIDIT UBIT? — Japonski časopis »Asaki Sundav« poroča, da so predsednika indonezijski komunistične partije Aidita ubi'1 32. oktobra, ko je skušal pobegniti iz zapora v Surakarti. ■ PRVI FRANCOSKI UMETNI SATELIT — S francoskega vojaškega oporišča v Sahari so P1*' tekli teden izstrelili prvi francoski satelit. Utihnil je že po dveh dneh, ker so se pri izstrelitvi P0' kvarile radijske antene. Potisna moč rakete »niamant«. s kater" so izstrelili satelit v vesolje, znaša .10 ton, vtem ko ima raketa, ki .je ponesla ladjo »Gemini« * vesolje, 900 ton potisne moči. * Franciji so bili nad izstrelitvijo navdušeni in je novico objavi' sam predsednik de Gaulle. Predvidevajo, da bodo lahko čez Pet ali šest let poslali v vesolje prvega Francoza. 89 McNAMARA V VIETNAMU — Ameriški obrambni minister Robert McNamara si je osebno ogledal bojišča v Južnem Vietnamu. Na tiskovni konferenci v Saigonu je povedal, da bodo n» hitro sestavili posebno vojašk0 enoto ter jo poslali v Vietnam. sploh pa bodo Američani v Vietnamu ostali »še dolgo«. Zunai'J* minister Rusk pa je pretekli P*" tek povedal, da so ZDA »vrdn° In povsod« pripravljene se pogajati glede ureditve vietnamske?* problema, samo ne na osnovi Ijg nojskih točk. Tudi o njih i>' g pogovarjali, je dejal, toda *•' "e smeio biti pogo.i za pogajan'a . a JOHNSON POJDE V VI**' NAM? — Ameriški sicer dobrp obveščeni časonis »Nc\vs\veek<' še. da bo predsednik ZDA LVjJj don Johnson sam ohiskal Ju?n> Vietnam. B SILOVIT PORAZ — Ameriške in saigonske čete so doživel« pretekli leden enega najhujših "°/ razov v vietnamski vojni. Par.l! zani so uničili cel saigonski P°1K ter polovico ameriških svetovalcev v tem polku. Hi IZPUŠČENA AMERISK*. NAREDNIKA — Južnovietnams*' partizani so izpustili dva lIJ ameriška narednika, ki sta n-t izjavila, da bosta izstopila '. vojske ter sc vneto borila Pr°' vojni v Vietnamu. Med saig0"' sitimi poveljniki pa je zbudi'* velik preplah novica, da so P3.!, tirani izpustili čez 20 saigonsk' vojakov. Boje se namreč, d*kjr bodo odslej mobiliziranci K množično vdajali. V Globokem: nič premoga! V rudniku lignita in kremenčevih peskov v Globokem za letošnjo zimo niso nakopali nič premoga. Tokrat so celo rudarji ostali brez njega. Z izkopom so Prekinili le začasno, ker je jama od 1957 leta nedostopna, za ponovno otvoritev pa še ni izdelan in vesticijski program. V Podjetju ga pripravljajo in ko bo urejena vsa tehnič-Qa dokumentacija, se bodo sPet lotili izkopavanja premoga. USRANE KRAVE — POSLOVNA TAJNA precL kratkim je neki kme-"tiki inženir na našem podaju nekomu zaplenil slike krav, ki so (kot se ie dalo r'letno še nikjer na svetu niso ugotovili, da krave bolj u$Pevajo, če so pognojene! (Toda spet enkrat nismo UsPeli ohraniti poslovne taj-nosti!) Daneo se za Kratek čas po-mvu. no pri kmečkem gospodarju Martinu Kržanu iz Cundrovca pri Brežicah. V lepo urejenem domu živi z ženo m štir otroki. Najmlajši ima 7 mesecev, najstarejši pa obiskuje 4. razred osnovne šole. Do letos, so na kmetiji gospodarili po starem ko pa so zvedeli za ugodne oblike kooperacije z zadrugo, so poskusili z novim načinom. Kako so zadovoljni, bo povedal Martin Kržan sam, ki ~u je bil tokrat lamenjen naš obisk: »Kdaj ste navezali stike z zadrugo?« »Letos pred štirimi meseci. V rejo sem vzel 2.000 piščancev in 110 malih prašičkov, starih 7 do 8 tednov. Piščancev zdaj nimam več, svinj pa sem tudi že polovico oddal i v hlevu jih imam še 56. Bedim jih do teže 90 do 110 kg.« »Kdo vas oskrbuje s krmili?« »Vse dobim od zadruge in sam prispevam le delo.« »Koliko vam plačajo za prirastek?« »Z zadrugo imam sklenjeno pogodbo, po kateri do bim po 50 din od kilograma prireje.« »Bi lahko povedali, kolikšna je bila do sedaj količina pri vas vzrejenega prirastka?« »S piščanci vred bom po štirih mesecih oddal 12.000 kg mesa. Z uspehom sem zadovoljen.« »Kako torej kot kmet ocenjujete pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo?« »Mislim, da je ta oblika zelo napredna in da bo sčasoma spodrinila zasebno živinorejo. Prepričan sem, da je napredek samo v specializaciji. Na naših kmetijah se z dosedanjim načinom gospodarjenja ne moremo dvigniti. Verjerr1 " mi, da je us-jpeh veliko slabši, če ima č1r>vek vsakega po nekaj: malo koruze, malo krompirja, malo pšenice, v hlevih pa konje, krave, svinje in še pemtnino vseh vrst. Takšna razdrobljenost zahteva veliko dela, pokazati pa ni kaj. Naši kmetje so za modernejše načine gospodarjenja premalo izobraženi in ne bi škodilo, če bi jim včasih priredili kak dober tečaj. Gotovo jih je polovica, ki nimajo niti najosnovnejšega znanja in tako svojih posestev ne znajo pravilno izkoristiti. Vsakdo izmed nas bi moral poznata strukturo svojih zemljišč, vedeti, kaj na njih najbolje uspeva in kako med rastjo zaščititi rastline. Kmete bi morali z vseh strani spodbujati k napredku in agronomi bi se morali pogosteje srečevati z nami na poljih, ne v pisarnah!« J. TEPPEY POVPREČJE — Mama, stari ata me že spet straši s povprečjem! LABOD: OD odvisni od storilnosti V tovarni perila LABOD v Novem mestu so se bolniške zmanjšale za 43 odstotkov zaradi spodbud pri nagrajevanju — Pospešeno delo, izpopolnitev strojev, serijska proizvodnja, organizacija dela in specializacija bodo pripomogli k 25 odst. povečanju osebnih dohodkov KMETIJSTVO TUDI RENTABILNO LeP uspeh kmetijstva pri Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje pripomoglo tudi kmetijstvo, ki je letos prvič ustvarilo primerne sklade, medtem ko je lani ustvarilo le minimal. ne sklade, predlanslum pa sta bila rentabilna celo šele prva dva kmetijska obrata (Mlaka in Draga). 11 .odst. povečanje storilnosti je pripomoglo, da so v tovarni perila LABOD v Novem mestu presegli konec septembra plan proizvodnje za 13 odst. Vzroki so v večji storilnosti, pa tudi v spod-budnejšem nagrajevanju. Precej je vplivalo 43 odst. zmanjšanje bolniških. Delovne enote, ki so zmanjšale bolniške na manj kot 4 odst. so dobile več za OD. Le dve izmed 18 delovnih enot nista fimianjšali bolniške do te meje. Zamrznjenje cen 22. marca letos je sicer povzročilo za- Vesela vest sevniških mizarjev Spiska zadruga lz Sevnice »oiSr^8 dosedanjo usmeritev 6otrrI0sega lepega, kar nudi narava, zato so me vrstice v predzadnji številki Dolenjskega lista o privezanem srnjaku še bolj prizadele. Koliko je moral ubogi obstr cijeni srnjak pretrpeti zaradi lovske prireditve! Da, da, dober lovec je bil ta Lojze, ki je šel samo z enim nabojem nad srnjaka za omako na lovski prireditvi, ki je bila tik pred vrati. Omaka je bila že na programu, srnjak pa v hosti! Lojze je bil tako živčen, da je pozabil doma lovski nož in tako se je ob- streljena žival mučila. Sama sreča, da je imel lovec Lojze pri hlačah pas in je ranjenca lahko privezal za drevo! Srečo pa je imel Lojze, da mu hlače niso zdrknile do kolen, ko je pritekel na bojišče lovec Janez. Kako sta srnjaka naposled pokončala, ne piše, na koncu je le povedano: ».. no, in tako so na lovski prireditvi le postregli s srnjakom v omaki.« Tolaži me, tovariš urednik, da je ta dogodek verjetno opisan s precejšnjim navdihom lovske latinščine in da srnjak le ni toliko trpel, če je zadeva resnična, je v njej zelo veliko elementov »raub-šicarskih« navad. Dobro, da se je to zgodilo pred tremi leti. saj so nekatera kazniva dejanja od takrat že zasta rela. . . ANDREJ ARKO Kočevje Malomaren odnos do ootnikov Tovariš urednik! Rad bi opisal dogodek na delavskem avtobusu, ki vozi vsak dan iz Podbočja v Stražo. 24 novembra se je zgodilo tole:- Avtobus je pripeljal na Oto-čec z nekaj zamude. Ker ni bil polno zaseden, je hotela trinajstorica čakajočih vstopiti. Sprevodnik tega ni dovolil, ter brž, ko ie vstopila potnica za Stražo, pognal avtobus in zakričal »čakajte rezervo!« Čakali smo. toda rezervnega avtobusa ni bilo niti do 6. uri, tako da smo se odpeljali lahko šele ob 8.15. V Novem mestu smo zvedeli od neke tovarišice. ki ie nekaj časa v Otočcu z nami čakala, potem pa se v mesto odpeljala s kolesom, da ie srečala rezervni avtobus pri mostu na Lešnici. Opomnila ie sprevodnika, da čaka nanj v Otočcu 13 ljudi, a sprevodnik je le zaklel, obrnil prazen avtobus in odpeljal nazai v mesto Podoben primer se je zgodil le dva dni kasneje, ko prvi avtobus ni vzel potnikov, češ da bo prišla »rezerva«, a je podjetje Gorjanci ni poslalo Spet smo ostali na cedilu! Podjetja so na splošno uvedla red v svojih kolektivih in zamude kaznujejo z denarnimi kaznimi ali kako drugače, zato upravičeno zahtevamo od podjetja Gorjanci, naj bolj odgovorno vzdržuje svoje avtobusne proge — oz. napravi konec morebitni samovolji Šoferjev! MARJAN GREGORČIČ in drugi jutranji potniki te OTOČCA vodja gradnje novega doma telesne kulture, ki ga je Kočevje dobilo leta 1963. čeprav je upokojen, Se vedno pomaga kot strokovnjak pri podjetju »Zidar«, kjer je bil do upokojitve v službi, dopisuje več redakcijam (tudi naši) in še vedno dela povsod, kjer se kaj zanimivega dogaja- S svojo dobro voljo in humorjem zna težke stvari napraviti lahke, zaradi česar je še posebno priljubljen. Znanci, prijatelji in sodelavci mu ob jubileju kličejo še na mnoga leta! Le 160 Krčanov je oddalo kri Pred kratkim je bila v Krškem krvodajalska aK.uja ki jo je organiziral Ob.Vnski odbor Rdečega iriža. Kljub prizadevanju odbora, da bi pridobili čimveč kr/^dajal-cev, je akcija ie delno usre-la. Kri je oddalo le 1(.;0 Krčanov in prebivalcev okoliš, leih vasi. Pohvaliti ,,c treba edinole dijake fSŠ, medtem ko je bil slab odziv v tovarni papirja, posebno med us-lužbenci, sij je kri daroval le direktor podjetja. Tudi v kovinarskem podjetju in na občinski upravi ni bilo dosti boljše, zato lahko trdimo, da krvodajalske akcije v zadnjem času nazadujejo. MOKRONOG: samo dve stvari zanimata občane Predzadnji petek zvečer je bila Mokronogu letna kon ferenca Socialistične zveze Iz predsednikovega poročila je bilo v da je organizacija opravila svoje naloge, sprejete pred letom dni, le svet krajevne skupnosti še ni začel delati Po poročilu se je razvila razprava, v kateri so občani pokazali zanimanje predvsem za dve stvari: dogra ditev vodovoda in obrat Iskre. Predsednik rešijskega odbora za gradnjo vodovoda je ugotovil, da so doslej zbrali le tretjino samopri spevka Imajo ljudje prazne denarnice ali gre za pomanj. Klub kočevskih u-*ok.oiew-ev Upokojenci kočevske podružnice so dobili svoje društvene prostore, s čimer se jim je izpolnila dolgoletna želja. Pridno m tiho so se pripravljali na to, dokler se niso predzadnjo soboto zbra li pri otvoritvi. Med gosti so bili predsednik občinske skupščine Drago BenMna. sekretar obč komiteja ZKS Miro Hegler in drugi. Predsednik društva tov Gole se je zahvalil delavske, mu svetu KGP. ki je dal za klub tri sobe nekdanje am bulante v podjetju, zah/alh pa se je tudi vsem, ki so upokojencem pomagali prit »^oi otrok ie drugačen« Pred kratkim je Društvo za pomoč dušene nezai'»st no razvitim ose nam --»h Slovenije izdalo knjig t dr Ma rie Egg »Moj trok je dru gačen« V knjigi avtor..;a na zelt poljuden način obravnava, kaj duševn^ nerazvitost, kako ravnamr z manj -.-azvi tirni osebami in zlasti otroki od detinstva dalje in kak šne možnosti ima; o manj razviti judje za uveljavitev v živi jen m V uvodnih besedah pravi dr Irena Arko: »Cas je že. da se zavzamemo za duševno nerazvite v prav takšni To pa je naša Švica ali, če hočete, tudi naš nedotaknjeni, pravi »divji Zapad«: čudovita pokrajina ob Kolpi (Foto: J. Prime) Odprte seje ribniških upokojencev Ribniški upokojenci so sfl odločili, da bodo imeli * prihodnje odprte seje upravnega odbora in j in bo lahko prisostvoval vsak član. Prva taka seja je že bila minulo nedeljo v Dolenjk vasi. Ugotovili so, da člani lahko tako zvedo marsikaj, o čemer se je do zdaj govorilo le v manjšem krogu* Druga odprta seja bo ta mesec v Grčaricah. V. Zakaj so komisije ? Pred dnevi je komisija z3 spomeniško varstvo v Ribnici obravnavala okoliš spomeni' kov, obeležij in grobišč ter ugotovila, da je na splošno kar dobro vzdrževan, četudi ni kdove kako veliko denarja v ta namen. K urejanju okoliša so nedvomno poklicani vsi, ki bivajo okoli spomenikov, grobišč in obeležij, če tega ne zmorejo, naj ob" veste komisijo pri krajevni organizaciji ZB Obravnavan je bil tudi »opomin« v V0" lenjskem listu. Pripomnili; so, naj bi dopisnik najpreJ poskusil pri komisiji, če t° ne bi zaleglo, pa obravnaval primer v »jar tribuni«-Komisija ne more nadzorovati vseh spomenikov. z»W naj jo člani ZB opozarjajo na nepravilnost. V VarBu j" in vlagaj pri kanje kolektivne zavesti? Ali so uporabniki vodovoda sorazmerno in pravično obremenjeni s prispevki? Ta vprpašanja so precej razburjala občane. Udeleženci konference so z velikim zanimanjem prisluhnili izjavam vodje ob rata Iskre ker je usoda ob rata tesno p ssana z usodo marsikaterega občana. Izvedeli smo, da je bodočnost mokronoške Iskre res odvisna od" več »če«, vendar zaenkrat ni razlogov za paniko Tuji strokovnjak- so ugotov i, da je tehnična oprema v tem obratu zaosta. la za 30 let za evropsko rav do mirnega kotička Upokojencem je k temu uspehu čestital predsednik obč skupščine in poudaril, ua so bili prostori zasluženi z njihovim delom v družbi Orne nili so da ie nad 10f' upo kojencev tudi v Zvezi borcev V toviriškem pogovoru />o otvoritvi so se upokojenci pomenili o nadaljnjem delu društva in dejavnosti, med drugim o kegljaški in šahovski sekciji, želijo pa ustanoviti še . sko druš tvo Veliko želja imajo in jih bodo uresničili z vztrajnim in požrtvovalnim de. lom. A. ARKO meri in prav tako. kot se za vzemamo za slepe in gluhe.« kar je vsekakoi res Zavzeti pa se moramo zšd in ne samo posamer.ue organizacije ali ustanove vendar moramo imeti jasn > začrtano pot kaj sploh bočomo doseči. Knnga »M n otrok je drugačen« nam da vse potreb-rt nap T*V.e in je lajlepši f.riročnik *akr za starše etri k, motenih ? raz/o ju ki. t 7^ prosvetne delavce in druge, ki se z otrok- ukvarjajo. Izvod tov ge stane 250 au 350 nin. .naprodai pa lir Smihelu pri Novem mesti ni jo, zato namerava Iskra v Mokronogu uvesti vsaj del no mehanizacijo proizvodnje, ki pa na število zapo slenih ne bu vplivala - Na konferenc so oili izvoljeni tudi delegati za občinsko konfer >nco te; Kandidati za občinski odboT SZDL. < A. 2. Izdanih je 1200 izkaznic Na rednih letnih konferencah ZB, ZVVI in ZROP bodo v metliški občini razpravljali letos o mnogih stvareh Predvsem bodo morale vse organizacije govoriti največ o pro blemih borcev, o aktivnosti članov svojih organizacij v družbenem Sv • še pose bej pa bo treba razpravljati o zgodovinsko-spomeniški dejavnosti organizacij in o tem, kakor prenašati tradicije iz nara-jrir>oswoKndjihega boja na mladi rod V vseh borcev skih organizacijah bodo mo- rah pospešiti uveljavljanj posebnega zdravstvenega varovanja za nekdanje WrC. - kmete. V metliški občin-je doslej izdanih okoli 1W| izkaznic za zdravstveno j** varovanje borcev — kmet°v' vendar pa je še nekaj PrejQ valcev, ki imajo pravico tega zavarovanja Vse organizacije naj zate-?* delj razpravljajo na konfere cah tudi o borcih — kmetij ki svojih pravic glede •#*r?J stvenega zavarovanja še ni uveljavili Zlata značka Ivu Celeri« V petek, 19. novembra, je občinski odbor RK Brežice v sodelovanju s krajevno organizacijo RK priredil krvodajalsko akcijo na Bizeljskem Iz Brežic, Dobove. Kapel in Stare vasi je krvodajalce peljal na Bizeljsko avtobus Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Med krvodajalci je Wj tudi znam Brežičan IVO ČELHAR, bivši vodja zem i.jiške knjige na občinske171 sodišču, ki je letos slavi1 40-letnico sodne službe prihodnje teto pa bo star 60 let. Kot zaveden Slovenec je bil v Sentlenartv o Slov Goricah med usta novitelji OF Pri ilegalnem delu so ga gestapovci ujeli in odpeljali v taborišče Dachau, kjer je d°' čakal osvoboditev Iz taborišča smrti je prinesel več spominčkov kot taboriščni denar, žare s pepe' lom ter s temi predme** obogatil naše muzeje 2e v Mariboru se je uvrsti med krvodajalce, zadnji 10 let pa se je udeleževal krvodajalskih akcij v B1* žicah. Za požrtvovalnOst in stalno oddajo krvi * prejel zlato krvodajalsk značko. D. * Delavski univerzi ukazane pred vrata BETI in HOVOTEKS sta dala naiveč Dijaški dom v Črnomlju je letos že dvakrat zahteval od Delavske univerze, da zapusti prostor, v katerem gostuje njena uprava že od leta 1962. Delovna skupnost dijaškega doma je na sestanku 27. oktobra sklenila in tako obvestila Delavsko univerzo, da bo poklicala na pomoč »pristojne organe«, če prostor (12 kvadr. metrov), ki ga internat potrebuje zase, ne bo takoj izpraznjen. Leto se nagiba h kraju, uprava Delavske univerze pa je še vedno tam, kjer je bila zadnja leta. Predvsem je že vsa ta leta na tesnem. Ne bi naštevali inventarja, ki napolnjuje prostor kot vžigalice škatlico. To naj bo NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE komandni center za pošol-sko in izredno izobraževanje? In vendar je! Prav tu se snujejo delovni "programi, zbirajo poročila in °cene. Sredi tolikšnega dela v tako majhnem prostoru se človek mora slej ko Prej zadušiti. Toda drugega izhoda ni, ker menda v vsem Črnomlju ni večjega razpoložljivega prostora. Izhod so predlagali gostitelji, ki hočejo na vsak način, zlepa ali zgrda, prisiliti Delavsko univerzo, da se poslovi, zaveže stvari v popotno culico in gre čimdlje od internata. To pa ni rešitev. Težko jo je dobiti, ker gre za prostor, ki je internatova last in ker je tisti prostor hkrati edino' domovanje Delavske univerze, dokler drugega izhoda ne najde. Ampak take zadeve bi morali tehtati z razumevanjem, tega pa internat v zadnjem letu ni veliko pokazal; vsaj grožnja s prisilno izselitvijo daje to vedeti. V času, ko lahko vsak trenutek pričakujemo, da bo Delavski univerzi uka- zano pred vrata, nam tako, često prihajajo pred oči* podatki o delu in načrtih, I uspehih in težavah tei ustanove. Zasluga Delav- 3 ske univerze je, da je od-1 delek večerne ekonomske s šole v Črnomlju dal že 361 diplomantov, da je bilo j lani v okviru njenega dela -2.808 izobraževalnih ur za občane, zlasti za proizvajalce in upravljavce v delovnih organizacijah, da si vsako leto pridobi primerno izobrazbo in razširi obzorje znanja toliko in toliko občanov in podobno. Tudi letošnji načrti so lepi in obsežni ter jih namerava Delavska univerza uresničiti, četudi ne bi dobila občinske dotacije in četudi ji vedno trda prede, kadar gre za predavatelje. Kaj bi torej dosegli, če bi upravo Delavske univerze tebi nič meni nič postavili pred vrata, ji pritisnili iz-gnanski žig in rekli: »Zdaj pa lahko živiš, kakor želiš!« Devetkrat premisli, preden kaj narediš, pravi pregovor in velja tudi pri odločanju usode črnomaljske Delavske univerze. SE^10: krajevna skupnost se je uveljavila Krajevna gkupmaT. in organizacija SZD1 sta v ne drljo skV'oali .ti'u: občanov, kauitga se je udeležilo pre. kn U" prebivalcev Somiča, razen teh pa ljudski poslanec Viktor Zupančič in pred-sednik občinskega odbora SZDL Franc štajdohar. Jule Koče var predsednik krajevne skvp-j osti, je v delovnem poro 3"'u navedel, da s?: a s tehtnico, po-oravili sro na Štrekljevcu itd. V prihodnjem letu name ravajo popraviti srednjo pot, cesto od »Snočk? luže« na Vrtačo, urediti pekarijo in postaviti bencinsko črpalko Razprava je bila zelo živahna. Ker so občani spet povedali, da bi bilo treba takoj popraviti še nekatera vaška pota, za katera pa ni sredstev v občinskem proračunu, so menili, da bi bilo najbolje spet uvesti kuluk, kakor je bil včasih V razpravi so tudi kritizirali nemogoče pogoje za nabavo fcosilnic ter pretresali predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Kmetovalci menijo, da visokih dajatev za socialno zavarovanje kmetje ne bi zmogli, zato so predlagali, naj osnovni prispevek plačajo tudi posestniki zemlje, ki so v službah. Ljudski poslanec je oblju. bil vse predloge občanov in njihove želje po-redovati pristojnim organom. F. D. Isak krnel se bo moral odločiti Občinska skupščina Črnomelj je pre tekli petek razpravljala o položaju kmetijstva v novem gospodarskem si stemu ter o predlogu zakona zdravstvenega zavarovanja kmetov. Obrav navali so tudi gospodarske uspehe v doseganju planskih nalog v 9 mesecih letošnjega leta in sprejeli več odlokov -Izčrpen referat predsednika občinske skupščine uv/. Rada Dvoršaka o kmetijski proizvodnji v zasebnem in družbenem sektorju je bil osnova za živahno Razpravo odbornikov. Položaj in bodočnost zaseb: n^ga kmetovalca sta v no vcm gospodarskem sistemu povsem jasna, zato se bo moral vsak gospodar odločiti: za sodelovanje z zadrugo, za naprednejšo in večjo proizvodnjo, ki zagotavlja višje dohodke, ali l>a se 'bo ogradil in skrbel sam zase. Tudi tokrat je več odbornikov načelo vprašanje nabave drobne mehanizacije, ob tem pa so zahtevali še boljšo semensko službo in dovolj umetnih gnojil. Poslanec Viktor Župan- je pred kratkim ugotovil že svet za industrijo pri °hčiuski skupščini Črnomelj, enakega mnenja pa so bili tudi odborniki na 2adnji seji občinske skupščine. Zmogljivosti so v BELSAD precejšnje, vendar so bile letos le 20 odstot-bo izkoriščene. Zaradi ukinitve regresa je moral kolektiv dvigniti cene svojim proizvodom, zavoljo tega pa težko najde kup-?e. Podatki nadalje kažejo, da je rentabilnost tovarne zelo majhna, saj 7 din vloženih sredstev daje J£ 1 dinar neto produkta. Ker ni prav nobenega upanja, da bi tovarna lahko v doglednem času rentabilnost povečala, je skupščina sprejela priporočilo kolektivu BELSAD, naj resno razmisli o svoji bodočnosti ter pravočasno preusmeri proizvodnjo, cenijo, da je povsem sprejemljiva ponudba to- varne BETI, ki želi sedanje prostore BELSAD preurediti v novi obrat, saj je pripravljena zaposliti vso sedanjo delovno silo. čič jim je v marsičem pritrdil, med drugim pa je poudaril zlasti to: — Sedanje kritične preskbe mest ne b.o rešilo razdrobljeno kmetijstvo v zasebnem sektorju, temveč se bo treba odločiti za gojenje posameznih kultur na večjih površinah hkrati pa si prizadevati za učvrstitev in večjo proizvod-1 njo družbenega sektorja. [ Ko so nadalje obravnavali vse 4 možnosti zdravstvenega zavarovanja f kmetovalcev, ki jih novi zakon predvideva, so se črnomaljski odborniki ogrevali za stališča, naj prispevek plačajo vsi lastniki zemlje, tudi tisti, ki so v službah. Na področju metliške občine so z zbiranjem moči za poplavljence zaenkrat končali. Občani so tako po vaseh kot v kolektivih, poka zali lepo razumevanje za družine, ki so bile prizadete v elementarnih nesrečah. Vsega je bilo zbranega nekaj več kot 2,700.000 dinarjev ter nekaj oblačil. Po vaseh so krajevne organizacije RK zbirale skupno z odborniki Socialistične zveze, zato je imela akcija toliko večji uspeh. Krajevni odbori RK Rosalnice, Jugor-je in Gradac so bili najbolj delavni, medtem ko sta med kolektivi največ prispevala — enodnevni zaslužek BETI in obrat Novoteks v Metliki 16 naselij v okolici Jugorja in Radovljice, katere je po letna toča hudo prizadela, GOSTINSKE CENE IN SLOVENŠČINA V metliškem hotelu je ob sobotah in nedeljah ples. Poskočne više igra glasbeni ansambel iz Karlovca. Temu primerno so v hotelu povečali cene. Cenik je zdaj sestavljen iz dveh delov: v enem so cene »brez GLAZBE« (tako je napisano), v drugem pa cene »ZA ČAS GLAZBE« .. Metličani upajo, da se bo na ceniku pojavila še rubrika: cene »za čas učenja slovenskega jezika«! ... Do prihaja beseda glasba od1 besede glas. bi pa že lahko vedeli in pisali glasba pravilno! -ni Na črno se seka na debelo Med prebivalci Gradca povzroča mnogo hude krvi sekanje lesa, ki roma preko Kolpe. Skoro vsak dan lahko vidimo sosede z one strani Kolpe, kako proti večeru s sekirami, žagami in vozmi hite v gozd, od koder se vračajo s polno naloženimi vozmi hlodovine. Lastniki gozdov se vedno bolj pritožujejo, da jim je čez noč izginila najlepša smreka ali drugo drevo. Ce hoče lastnik sekati na svojem, mora imeti sečno dovoljenje in še kup drugih stvari, medtem pa nekateri sekajo na čmo, a jim nihče nič noče. Odgovorni naj ukrepajo! J. K. bo deležnih pomoči iz skup. nih sredstev, zbranih pri Glavnem odboru RK. Pomoč v prehrani, predvsem konzervirane testenine in fižol, je že prišla. Občinski odbor RK bo živila razdelil šolskim kuhinjam na prizadetem področju Prav tako je pred dnevi prispela v Mehiko tudi večja pošiljka oblačil in 3 sodi jedilnega olja, katere bodo (v kratkem razdelil: najpotrebnejšim družnam v vseh 16 naseljih v o tfini, kjer ;'e večino pridelkov uničila toča. Medvedje v okolici Mravić? Pred kratkim je bila v Do-bravicah izredna konferenca SZDL, katere se je udeležilo 28 občanov. Predsednik občinskega odbora SZDL Ivan Žele je spregovoril najprej o rasti gospodarstva vse od vojne dalje in o današnjem položaju delovnih kolektivov, zatem p-, so se k besedi ogiašali donnčiru. Ugotovil so da ie največji problem cesta od vasi Grm do Gor. Dobravic ter od tu dalje do Frnr.ostka. Vaščani so *a uredil v ceste pripravljeni prispevati svoj delež v obliki samoprispevka, upajo pa, da bodo »d skupnosti dobil: vsaj gramoz. O vsem tem bodo odločali na prvem zboru vo-1'vnev. Ko so razpravljali o kmetijstvu, so omeni' i pogozdovanje steljnikov. Ker bodo steljniki, porasli z drevjem, čez čas segaii vse do njiv, se ljudje boje škode, ki jo povzroči d \jad. Menijo, da je že zdaj v ok->lici Dobra-ViC 5 ali 6 medvedov. Zanimali so .;e še <:a kooperacijo z zadrugo ter obravnavali sadjarstvo. Kot je bilo videti, si kmetovalci žele strokovnih predajanj, predvsem o nuđenju p:ve pomoči živi. ni n prašičem, ter nasvetov za sadjarje. To željo, bi jtim zadruga lahko uresničila. Na sestanku so razen tega prosili, naj bi občinska skupščina posredovala pri podjetju za železniški promet, da ne bi UKinili postajanja vlakov v/ ")obravicah, kakor nam .av<\;0. Občani menijo, da jim vlaka ne bi smeli vzeti, ke je tc edino prevozno sredstvo, ki jih povezuje s svetom. METLIKA: pritekla je voda V okjvšru praznovanja občinskega praznika Metlike, je bila 26 novembra ob 10 slavnostna seja občinske skupščine. Udeležila so se je področni poslanci, predstavniki družbeno političnih organizacij in odborniku skupščine. Po seji so odšli na Veselico, kjer je sledii3 pomembna svečanost: namenu so iizročli belokranjski vo. VSEM NI MOGOČE USTREČI! ČRNOMALJSKI DROBIR 22. novembra s*a se v Metliki sestala Svet za socialno varstvo in konvoja /a zađe. METLIŠKI TEDNIK ve borcev in invalidov ter na skupni seji pretresala številne pritožbe glede priznavalnin, socialnih podpor in priznavanja bolniSkin stroškov. Obravnavali so več kot 4G pritožb občanov, ki menijo, da se jim godi krivica, žal mnogi nimajo pogojev za dodelitev priznavalnin in dragih oblik družbene pomoči zato so na skopni seji pre-nekatero pritožbo dokončno ravnili. Zaradi tolikega števila pritožb, ki šo čakale na rešitev, tokrat nioi mogli razpravljati o drugi problematiki s tega področja. a GLAVNA CESTA PROTI POSTAJI je precej jamasta, zato se ob deževnem vremenu nabira jo v jamah luže. Nekateri vozni -niki motornih vozil tega prav nič ne upoštevajo in včasih, kot nalašč, s polnim plinom vozijo mimo pešcev In jih poškrope do vratu. To je brezobzirnost! O GOSPODINJE SE PRIT02U-ŽUJEJO, da v samopostrežni trgovini večkrat ob 14. uri zmanjka kruha, ko bi ga rade '.kupile zaposlene žene, ki tedaj z dela odhajajo domov. Da so police s kruhom prazne, se dogaja tudi pekariji zato bi morali vsaj ob semanjih dneh, ko lahko računajo na večjo potrošnjo, več na-pečl. Izgovor prodajalk: — pa bi dopoldne prišli, ko ga je bilo dovolj, res ni na mestu, saj zavoljo nakupa kruha nihče ne more zapustiti delovnega mesto. D V VSEH TRGOVINAH opažajo, da je potrošnike spet »aje- la nakupovalna mrzlica. Trgovine so polne kupcev, ki spet zapravljajo denar za vse, kar je mogoče dobiti! Največ pa gredo v promet razni gospodinjski stroji, pohištvo in televizorji. Strah, da bo blaga zmanjkalo, je povsem odveč, ker imajo tovarne polna skladišča neprodanega blaga. B V PETEK ZJUTRAJ je bila v Črnomlju poledica, tako da so ljudje padali na pločnikih ln na glavni cesti skozi mesto. Hujših nesreč menda ni bilo, vseeno pa bi lahko ceste pravočasno posipali. B KMETOVALCI ŽE TRI LETA niso bili v tolikem zaostanku s plačili družbenih dajatev kot letos. Zaradi izredno kritičnega položaja občinskega proračuna bo občinska uprava prisiljena zlepa ali zgrda Izterjati dolg, v kolikor davkoplačevalci ne bodo kmalu poravnali svojih obveznosti. POD Milili NEBOM Pred prihodom vsakega avtobusa v Metliki čaka vse polno odraslih, pa tudi otrok, pred bifejem ali na oni strani ceste. Odkar je mraz in sneg, stopic-ljajo potniki gor in dol, kajti pod vedrim nebom pozimi ni prijetno. Pa sta ondan dva Čakajoča takole modrovala: — Pod arkadami, kjer stoje avtomobili, bi se dalo lepo urediti čakalnico za potnike. O tem je bilo svojčas že govora. Vsaj del arkad naj bi zaprli, da bi lahko vsaj matere z dojenčki čakale pod streho. Ali naj gredo z majhnimi otroki v zakajeni bife? še dvakrat sta možaka premerila pot in ker avtobusa še ni bilo — imel je zamudo — sta zavila čez cesto na kozarček gorkega. Starejša ženska iz Vranovič pa je pripomnila: — Tako bi naredil vsak, če bi imel denar. Bila sem pri zdravniku. Imam samo za avtobus ... Resda je bil to vsakdanji pogovor med občani, kaže pa morda le na uresničljivo zamisel? dovod, katerega gradnja se je začela že pred 36 leti. Po uvodnih besedah podpredsednika ObS Metlika tov. Franca Jakljeviča, ki je opisal zgodovino gradnje tega pomembnega vodovoda in njen potek skozi več kot tri desetletja, je predsednik občinske skupščine Metlika tov. Franci Vrviščar obrnili ročico na hidrantu, nakar je pritekla voda. Novi vodovod je za metliško občino veliika pridobitev, saj omogoča nadaljnjo izgradnjo industrije, ki se brez primerne oskrbe z vodo ne bi mogla razvijati. S tem je rešena oskrba z vodo na metliškem in gorjanskem področju, v prihodnosti pa bo treba zgraditi vodovodno omrežje z zbiralniki še na gradaškem, podzemskem in dobrovšksm koncu. Svečane otvoritve vodovoda so se udeležili tudi, predstavniki investitorja in projektantov. GRADAC: iahko bi bilo lepše! Ko je bila urejena nova asfaltirana cesta do Črnomlja, od katere pričakujemo, da bo odprla pot turizmu, so uredili ob cestišču čez naselje Gradac bankine in jih zasejali s travo: Bilo je tudi več opozorilnih tabel: »Prepovedano hoditi in voziti po bankinah,« a table so izginile. Nihče ne upošteva, da je bilo v ureditev bankin vloženega nemalo dela. Prej lepo zeleni pas ob cesti izginja pod kolesi vozov in nogami živine, kar je še posebno vidno prav v naselju Gradac. Ali ne bi bilo bolje čuvali zeleni pas ob cesti in lepšo podobo Gradca? Vsi nas sodijo po zunanji podobi kra-Ja'- J. K. 5 š*. 48 (819) DOLENJSKI LIST V Podzemlju žele odkupno postajo Krajevna organizacija SZDL v Podzemlju je imela 21. novembra izredno konfe renco, s katero so bili občani zelo zadovoljeni. Živahno so razpravljali o vseh vaških problemih, predvsem o popravilu potov, o reformi na področju kmetij, stva in gozdarstva ter o položaju zasebnega kmetovalca v novem gospodarskem sistemu. Na mnoga zastavljena vprašanja so občanom odgovarjali predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar. direktor zadruge Franc Jak-ljevič in drugi. Ker je okolica Podzemlja vsa v nižinskem predelu, so kmetje pokazali veliko zanimanja za strojno obdelav) polj. Hkrati so izrazili željo, naj bi kmetijska zadruga v Podzemlju organizirala odkup prašičev, živine in poljskih pridelkov, po možnosti pa še osemenjevalno postajo. IVAN BUTA L.\ KOČEVJE: na rešetu družbene službe Na krajevni konferenci SZDL za mesto Kočevje so bile na rešetu predvsem družbene službe, že poročilo je nakazalo, da zclravstvena služba kljub novemu zdravstvenemu domu ni napredovala, kot je bilo pričakovati. Posebna anketa SZDL o zdravstveni službi je pokazala, da so pacienti najbolj zadovoljni z delom zdravstvene administracije, manj s sprejemom medicinske sestre (20 %> nezadovoljnih), najmanj pa s sprejemom zdravnika (40 % nezadovoljnih). Precej anketirancev je menilo, da imajo nekateri pacienti neupravičeno prednost, 27«/o pa jSh meni, da kljub novemu zdravstvenemu domu ni napredka pri nuđenju pomoči. Z delom bolniškega oddelka so bili anketiranci zadovoljni. Vendar pa rezultati ankete verjetno niso povsem realni, ker je zajela le manjše število ljudi V razpravi so člani SZDL poudarili, da stalež ixđn&ov še narašča in da vseh težav ne more rešiti ie zdravstvo, ampak naj bd mu pomagale tudi delovne organizacije. Opozorili so tudi, da samoupravni organi naše podružnice socialnega zavarovanja lahko vplivajo le na 30% stroškov (ker ostalih 70°/o sredstev odteka v zdravstvene ustanove izven občine) in še na te le delno. Ko so govorili o šolstvu so menili, da je nujno dograditi ne le prvo, ampak tudi drugo fazo nove osemletke v Kočevju. Zato so predlagali, naj bi tudi v prihodnjem letu uvedli krajevni samoprispevek, ki pa naj bi bil nekoliko nižji kot letos. Razen tega naj bi ga plačevali tudi obrtniki in svobodni poMici, ki ga doslej niso. Nadalje so člani Socialistične zveze menili, da kultura občutno Zaostaja za ostalimi dejavnostmi, ker dajemo zanje v primerjavi z drugimi občinami premalo sredstev. V bodoče je treba posvetiti kulturi več skrbi. Razen tega naj bi zaradi zniževanja stroškov združili uprave nekaterih kulturnih organizacij NEKAJ TURISTIČNIH • Turistična pisarna je imela lotos skoraj 2,5-krat večji finančni promet kot lani. Člani odbora, ki bo že pred nekaj meseci menili, OBj bi turistično pisarno predali ▼ upravljanje podjetju SAP, so ■đaj đklenlli, da bodo pisarno Se wxđno obdržali t sklopu društva. * • VodnlSka služba Je leto« 6e MlM dobro delala, za kar gre nasluga predvsem Petru Sobarju 1» Tonetu Obranovlču. Izletnike sta rodila po mestu in t kraje, saano ia MOB, največ pa na Ba-ao 20. * • Letos Je obiskalo Kočevje največ izletnikov in lovcev. Pri turističnem prometu Je opaziti, da (lonvua turizem šs naprej stagni-ra, medtem ko inozemski le počasi narašča. • Pričakovati jc, da se bodu v kratkem sestali dolenjski in kočevski turistični delavci. Dogovoriti se nameravajo predvsem o skupni propagandi, usmerjanju turistov, investicijah in o.stalih stičnih točkah, kot sta Kolpa in Baza 20. * N • Na seji TD so člani sklenili tudi, da je treba opozoriti nekatera podjetja (kemično tovarno, Trgopromet, Komunalo, mlekarno itd.), naj odvažajo razne odpadke na posebna določena mesta. Zdaj jih vozniki (morda tudi na lastno pobudo) stresajo povsod okoli mesta in celo v mestu. Nekateri Jih v gozdu zažigajo, kar je še posebej prepovedano. Skupščina občine naj bi določila, kam je treba odvažati posamezne odpadke (smeti, proizvodni ostanki, gnojnica itd.). Obe potrošnji zaostajata Ha sestanku s predstavniki de lovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb, ki ga je sklicala občinska skupščina Kočevje predzadnji petek, je bilo ugotovljeno, da osebna in splošna potrošnja občutno zaostajata za predvidevanji reforme, medtem ko so cone presegle predvideno raven. Po reformi so osebni dohodki t občini porastll aa okoli 18%, medtem ko naj bi samo zaradi podražitev v zvezi s reformo za 23 odstotkov, razen tega pa bi morali porasti za določen odstotek So na račun večje produktivnosti. Zaostajanje osebnih dohodkov v gospodarstvu vpliva slabo na doseganje občinskega (republiškega in zveznega) proračuna in na dohodke družbenih služb (šolstvo, kultura itd.), ki so financirane iz občinskega proračuna. Zaostajanje osebnih dohodkov v gospodarstvu pa ima Se več negativnih posledic. Zaradi zmanjšane osebne potrošnje zaostaja v nekaterih tovarnah blago, podjetja znižujejo proizvodnjo itd. Do vseh teh posledic v kočevski občini ni prišlo, vendar bi lahko, če ne bi t bodoče izplačevali osebnih do- hodkov v skladu s predvidevanji reforme (in seveda produktivnosti). Zdaj so finančni rezultati v podjetjih za prvih devet mesecev že znani, zato je pričakovati, da bodo v marsikaterem podjetju ugotovili, da so zaradi bojazni pred posledicami reforme pretirano skromno izplačevali osebne dohodke. Na konferenci SZDL v Polomu so člani menili, da je na njihovem območju najnuj-neje elektrificirati vas Seč in vzpostaviti telefonsko zvezo. Za oboje so pripravljeni prostovoljno delati. Iz teh krajev je posebno pozimi, ko so poti zasnežene, težko priklicati zdravnika. Menili so, da Je treba oboje urediti čimprej. Poudarili pa so, da DROBNE IZ KOČEVJA ■ UPRAVA PEKARIJE se je preselila v nove poslovne prostore, t. J. v adaptirano bivšo prodajalno' knjigarne. S tem so pridobili pri delavnicah prostor, katerega bodo preuredili in premestili sem slaščičarsko delavnico. Tako bodo končno pridobili poseben prostor za skladišče oz. ohlajevanje kruha, da ga bo ob sobotah dovolj na zalogi in da ga ne bo zmanjkalo že v dopoldanskih urah. Ko nam je direktor pekarne pojasnjeval preurejanje prostorov jo tudi omenil, da so težave zaradi velilie nestabilnosti kupcev. Velikokrat kruha zmanjka, pogosto pa tudi ostaja, posebno te dni, ko je slabo vreme in ni kupcev is okolice. Sedaj gospodinjstva več kurijo, pa pečejo nekateri kruh tudi doma. Tako proda peksrija trenutno do 200 kg na dan manj kakor ga je v jesenskih dnevih. H V KOČEVJU NI OPAZITI KAKE NAKUPOVALNE MRZLICE, le v trgovinah za obutev je precej gneče. Vzrok: slabo vreme in pri-četek zime. Trgovine so dobro založene, težave so samo v tem, ker nekaterih številk (tako moških kakor ženskih) čevljev prehitro zmanjka. Poslovalnica Borovo ima neka.) moških čevljev še po starih cenah. Upravnica nam je z nasmehom povedala, da »se tt čevlji prodajajo kar sami«, samo žal zaloga bo kmalu pošla. ■ NOVI SNEG JE IZNENADIL MARSIKOGA. S čiščenjem pločnikov še nismo pričeli, ker vsak po stari navadi čaka, da bo sneg sam - izginil. . . Poledice ne posipamo itd. Kakor rečeno: smo šele na začetku zime, pa še ne vemo, kdo naj bi za to poskrbel! Ker je tako. si pešci iščejo bližnjic preko vseh zelenic. Vsepovsod so že uho j ene steze, kar gotovo ne bo blagodejno vplivalo na rast še onih okrasnih sadik na gredicah, ki smo jih rešili pred stalnim uničevanjem. Kako borna stopnja srčne kulture In smisla za skupno odgovornost lepe podobe mesta! ■ POSTNA UPRAVA se je odločila odstraniti javno telefonsko govorilnico v parku pred kavarno »Zvezda« verjetno zaradi ekonomski razlogov. Govorilnica le bila na »udaru« nočnih pohajkačev ta ra7,a družbeno ekonom, ske odnose. Vsaka komisija šteje 7 članov. Sestajale se bodo po potrebi. KOČEVSKE NOVICE DRAGA: so lovci pravično ocenili škodo? POLOM: elektrika in telefon razumejo, če ne bo sredstev za rešitev vseh ostalih problemov, ki jih je tu precej. Tako bi bilo nujno urediti: kilometer ceste med Polomom in Hinjami, pokopališče (kamor sedaj zahaja celo živina KGP), klub oziroma družbeni prostor (zavese in drugo v njem) itd. Marsikatero vprašanje bodo verjetno rešili s pomočjo KGP, kot so jih tudi doslej. Kaj bodo obravnavali v Sodražici? Ta mesec bo v Sodražici zbor volivcev, na katerem bodo obravnavali problematiko INLESOVEGA obrata GALANTERIJE, ki dela skoraj vse za izvoz. Prebivalstvu gre predvsem za to; kakšne so perspektive obrata, ki zaposluje domače delavce. So-dražiški obrat INLES ima povprečni osebni dohodek 38.459 din na mesec, kar je 15.000 din manj kot v INLE-SOVEM obratu ▼ Dolenji vasi. Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini in hvaležni vara bodo za pozornost! Konferenca SZDL v Dragi, ki je bila sklicana za 31. oktobra, ni bila sklepčna, zato so jo preložili na 14. november, ko je bila spet precej slabo obiskana. Vzrok je morda, ker so že na sestanku, ki je bil pred nekaj tedni, obravnavali zanje najzanimivejša vprašanja kot: prevoz šolskih otrok v Starem kotu, vodovod v Pod-peski in usoda žage v Pod-peski. Vendar bi bilo prav, da bi občani v večjem številu prišli na konferenco SZDL, saj je bila v Dragi doslej vedno na vseh sestankih zadovoljiva udeležba. Člani socialistične zveze so na konferenci menili, da je kmečko zavarovanje za njih le nova davščina. Pojasnjeno jim je bilo, da se za kmečko zavarovanje porabi več sredstev, kot jih kmetje prispevajo. Obravnavali so tudi socialne probleme in ugotovili, da je pri njih tričetrt odraslih zaposlenih ali u-pokojenih, razen tega pa imajo nekateri še zemljo in gozdove. Preostalo če- trtino (okoli 50 kmetov) pa bi bilo potrebno podrobneje proučiti in ugotoviti, če se lahko preživljajo s kmetijstvom. To naj bi bila med drugim tudi ena bodočih nalog krajevne skupnosti. Razpravljali so še o kmetijstvu in gozdarstvu, vendar so sklenili, da bodo o tem sklicali še poseben sestanek, na katerega bodo povabili tudi predstavnike KGP. Ko so govorih o škodi po divjadi, so podvomili, če --lovci pravično ocenijo škodo. VEZ MED ZADRUGO IN ZADRUŽNIKI NAJ SE OKREPI! Upoštevajte želje sodraških kmetov! Prebivalstvo Sodcražace hoče čistega vina ob nadaljevanju zadružne politike, ker z dosedanjim delom zadruge niso zadovoljni. O tem so spregovorili že na konferenci Socialistične zveze. Trdijo, da je imela nekdanja so-dražiška zadruga boljši po-isluh za kmetijske pridelovalce in je bila bližja zadružnikom kot ribniška. Vez med zadrugo in njenim članstvom je prerahla. Odsotnost zadruge je čutiti v marsičem, na primer pri strojnih storitvah. Prej so imeli v Sodražici tri trak tor je in tovornjak, zda, pa je vse osredotočeno v Ribni ci. Na Gori bi kmetje radi prodajali mleko, pa ni n>i kogar, ki bi organizira] od kup. Ljudi je razburila no vica (mogoče je iz trte izvi ta?), da bo v Sodražici u ki njen kreditni odsek. p-u tudi ni skrita tista zem'ja ki je 3>-la pred le+i še privatna in obdelana, zdaj. fc.) je gospodar zadruga, p% ie v pužči. Vse to dela -/ So Iražici ne- voljo, zlasti še, ker se šarijo neutemeljeni g'aswi, da bi tu zaživela samoi -'jrta za diuga. Krajevni zadružni svet bi lshko precaj pripo- REŠETO L ._:_:_■ '' J bih doseženi predvsem pri odkupu živine. Poštenim željam sodražiških zadružnikov pa bo morala zadruga kljub temu prisluhniti. EM JURJEVICA: gozdarstvo in poti V Jurjevici pr: Ribnici so na krajevni konferenci Socialistične zveze njveč razpravljali o novem zakonu o gozdarstvu. Ljudi zelo ^sanma, kako bo odslej s prodajo lesa, hkrati pa so povedali, da se bojijo, ker cene za hlodovino niso najboljše. Precej je bilo govora o neusklađenih cenah kmetijsk'h pridelkov pa tudi razprave o komunalnih vprašanjih svojega področja so se lotili. Med drugim so omenili gozdno pot, ki vodi v gozdove Velike gore in predlagali, naj bi sredstva za popravilo te poti prispevali uporabniki. K. O. mogel, da bi se odpravile razne pomanjkljivosti, pa je ostal samo pri besedah. Me" nijo, da bd moral čimprej zastaviti svoje delo! Sodražiški obrat potrebuje tudi kmetijske strokovnjake, teh pa še v Ribnici nimajo dovolj. Zadruga bo morala štipendiranju kadrov posvetiti večjo skrb. L-azen tega je potreben za ibmočje zadruge program perspektivnega kmetijskega pispoševa-nja, o katerem bodo m> rali svoje povedati tudi kmetijski pridelovalci. Zadruga je dolžna nuditi zadružnikom storitve bolj kot do zdaj, predvsem dajati strokovne nasvete. Nekaj uslužbencev na obrati, ki redi tudi živino, ne more biti kos vsem nalogam, -e veda bi bili krivični, ko bi navajali pomanjkljivosti ribniške zadruge. Pomanjkljivosti so pospeševali objektivni razlogi. Lepi uspehi so Bojevniške organizacije se združujejo 16. novembra so na plenumu zdiiiženja v Ribnici obravnavali organizacijska vpra.ša-oja pred 'združ.iUijo ZB, ZROP in ŽVVI v enotno občinsko združenje D >govorili so se tudi, da bodo občni zbori krajevnih organizacij do 15. februarja. '36 marca nrihodire leto pa bo občinska konferenca združenih organizacij Do-loč-n 1 j > tudi že ključ, '"o ! »,-terem bodo volili delegate za Bbčinsko 1 n-'n r-'co TjI1e*» : h bodo v Ribnici izvolili 31. Sodražici 13 Loš'en potoku Wi Dolenii n in Grčsricah I 2. torej 67 IJo volitev vodstva 7''ružc;iih bojevniški'' r-ja-izacii rzi-oma do občin k<" k«nfH-^rP ho dni« ZB t"nP in ZVVl v občini vodil U" £I>»»cki kon^dinue-iski odbor, katerega nr^dspdnit? je S'a"e Nos«n i» "i*>ni,-e. \a nlpivnv' so r/vMi'i tu''i delegate M bodo boVvniš'-« organizac''e zastoji! na občinsl.-i fconfe--enci Socialistične nec DROBNE IZ SODRAŽICE ■ MLADINA V SODit.iZ.Cl po-gMOB prostor, kjer bi se lahko zbirali ob razvedrilu ali izobraževanju. V zadružnem doni« bi bil primeren prostor, lu je zdaj navadno prazen. Vodstvo mladinske organizacije naj bi se pogovorilo s Kmetijsko zadrugo v Ribnici, saj beseda ni konj! B KNJIŽNICA NE DOBI skoro nobenih sredstev za svojo dejavnost, zato tudi nI zaživela, kakor bi želeli. Nujno potrebno bi jo bilo obogatiti z novimi knjigami, lahko pa ba poizkusili tudi s potujočo knjižno zbirko. ■ KRAJEVNA SKUPNOST JE zelo delovna, saj je pobudnik vsake akcije v Sodražici, prav tako zbiranja sredstev za posta- vitev televizvj^sega pretvornika na Travni gori. Težave so v tem, k& zmanjkuje denarja. Z zbiranjem sredstev pri občanih bodo nadaljevali v bodoče tudi za ure-jevanie komunalnih problemov D LETOS JE BILA gradbena dejavnost bolj skromna in posebno v stanovanjski izgradnji mnogo zaostaja za Ribnico. Zadnja gradbena dela so zamrla ob pričetku B NA ZADRUŽNEM PAŠNIKU na Travni gori že nekaj let pastirska koča čaka na dograditev-Zadruga je "dala kočo v najem znanemu lovcu iz Novega mesta, : "->-a?r«va ko preurediti, tako da bo imol od nje korist ves ■ -rlnm in tudi člani zelene bratovščine Lesna industrija je glavna panoga gospodarstva v ribniški občini, najpomembnejše podjetje pa je INLES (Foto: Drago Mohar, Ribnica) ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČ. SKUPŠČINE V BREŽICAH Zaostriti vprašanje odgovornosti vodilnih V četrtek; so se redne seje obeh zborov občinske skupščine udeležili tudi predstavniki delovnih organizacij, saj je večji del razprav potekel o poročilih, kako so uresničene naloge 9 mesecev. Tov. Mimica Avsec, načelnica za finance in družbeni >lan, je obsežnemu poročilu dodala Še uvodne misli, da so odborniki lažje sodelovali v razpravi. — Na seji so sprejel; skK-p o ustanovitvi stanovanj, ekega podjetja, potrdili so statut KZ in statute krajevnih skupnosti Velika Dolina, Jesenice na Dol., Dobova in Skoplce. Nalog, ki jih je družbeni pla.i ohčme postavil letos pred delov« ne organizacije, so za 9-me.->ećno obdobje v glavnem uresničene. Značilno zanjo je, da ne pred stavljajo zaključeni' celote, saj so v njih elementi gospodarjenji Pred reformo, ki se prepletajo °z. dopolnjujejo z ekonomsko-ad-•flinistrativnimi ukrepi in posledicami reforme ter njenih zaostrenih nalog. — Podjetji Kovina Jj'zeljsko in Gostinsko podjetje Brežice sta medtem pokrili precejšnjo izgubo, predvsem z niž-i"Ui osebnimi dohodki in boljšo HBtemisacija delu. Obstaja pa bojazen . da podjetja nimajo izdelanih in sprejetih delitvenih aktov. ' V tovarni pohištva ji' polož.ij ■* vedno resen in zaskrbljujoč. T?"a.na je za razliko od picjš-promela, ko Je izvažala do 5 dost. letne proizvodnje, pre-s';l zaradi dogodkov na svetov-n,,'» trgu v t:>k polnžaj. da j? Preusmerila proizvodnjo na do-trg. Zdaj kaže, da bo Ie'os prodala 70 odst. proizvodov doma. Vzrok za to so res tudi razmere fza 35 odst. višje cene osnovnega materiala, neugodni pogoji za izdelovalce končnih izdelkov v lesni industriji itd.), toda hkrati je treba povedati, da se tovarna pohištva ni pravočasno prilagodila svetovnemu tržšču. Njena bodočnost je prav go:o vo izvoz! Hkrati niso uredili v podjetju notranjih odprtih vprašanj glede delovne sile oz. strokovnih kadrov. Podobne težave so se v z.td-njem času pokazale tudi v Mestni pekarni. V podjetju za popravilo vagonov v Dubovi proizvodnja raste, problemi pa nastaj ijo v podjetjih, katerih sedež je izven občine. Tako je zlasti v obratu IM V v Brežicah, kjer zara di slabe prodaje motornih vozil matičnega podjetja (Novo me-mesto) odpuščajo delavce. Proizvodnja v obratu je zdaj usmerjena samo v izdelovanje delov za avtomobile IMV, čeprav omogočajo univerzalni stroji veliko pestrejšo in neodvisno proizvodnjo. Na seji so sklenili, da se bodo v kolektivu pomenili s predstavniki matičnega podjetj.i in občine Brežice. Obljub je dovolj in odnose med podjetjem ter obratom bo treba urediti drugače. V prometu smo plan dosegli, investicije pa ne zadovoljujejo. Trgovina je tudi dosegla predvideni plan. nikakor pa ni v redu i. REŽIŠKE ESTI struktura njenega prometa. Obnovljeni bodo trije lokali, še vedno pa zaostaja promet s sadjem in zelenjavo. V obrtno servisnem podjetju FOSAVJE v Brežicah npr. se vedno niso uredili notranje odnose. Podatki s seje povedo, da smo v občini v zadnjem obdobju odpustili z dela nekaj nad 20.) ljudi, kar pa prav gotovo ni bil namen reforme. Hkrati pa nismo izkoristili vseh notranjih rezerv: še vedno imamo nad polovico takih podjetij, kjer delavci niso nagrajevani po učinku. Močno bo treba zaostriti tudi vprašanje odgovornosti, zlasti vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, kar so pravtako znatne rezerve! Polepšan zadružni dom na Bizeljskem Na Bizeljskem je kmetij ska zadruga obnovila pročelje zadružnega doma, ki je bilo poldrugo desetletje neprepleskano. Kraj je dobil zdaj mnogo lepšo podobo. Na pomlad bodo uredili tudi okolico in prebarvali okna. To delo je veljalo kmetijsko zadrugo, ki je lastnik doma, 3,5 milijona din. Zvedeli smo, da bo zadruga izpeljala vsa dela z lastnimi sredstvi, saj tudi njej ni vseeno, kakšen vtis napravi dom na ljudi, ki hodijo tod mimo. ZBIRAJO ZA ŠOLO IN MOST Slm od bizeliske šole - drugega imm Delovna sktipnost osnovne šole na Bizeljskem se je nedavno tega poslovila °d svojih dveh članov, učiteljice Olge Lipe) in snažilca Jožeta Gregla. Na Poslovilnem večeru so ji-nia zaželeli miren pokoj. Olga Lipej je začela učiteljsko pot v bizeljski šoli leta 1929. Ves čas je poučevala samo na Bizeljskem, kjer je našla tudi življenjskega tovariša, in postala je prava Bize-lanka. Poučevala je v v$eh razredih, več kot 15 let samo v prvem. V zadnjih letih je učila v dru-tfem razredu, ker ji je navajala bolezen. Zdravje se ji je letos sicer izboljšalo, toda »36 let službe je dovolj za upokojitev«, kot je dejala. V šoli je bila dobra svetovalka, vodnica in tovarišica. Z mlajšimi kolegi in kolegicami se je rada družila in bila z njimi vred rada razpoložena. Olga Lipej se je rodila v učiteljski družini. Dekliško ime Kenda je med ljudmi še danes znano. Vse šole z učiteljiščem je opravila v škofji Loki do 1928. Leta 1941 je morala bežati pred okupatorjem v Zagreb, nato v Ljubljano, kjer je živela pri materi. Po osvoboditvi je vzgojo bizeljskega rodit nadaljevala. Tudi slovo Jožeta Gregla je bilo prisrčno. Na poslovilnem večeru je priznal: »Rad sem delal v šoli, kjer sem se počutil mladega, šola pa mi je bila drugi dom. Skrbel sem zanjo, kot bi bila moja!« Kdor ga pozna, mu verjame, da je res tako. Upokojencema želi delovni kolektiv zaslužen pokoj ter da bi se še kdaj vrnila v šolo. Zahvaljuje se jima za nesebično in požrtvovalno delo tudi v imenu staršev ter delovnih in družbenih organizacij na Bizeljskem! Rk. He zadovoljimo se s sedanjimi dohodki! ObOni zbor sindikajiegi sveta JJ na«;o bliža, Mto je bd 12. v^'o:aora v Brežicah MStaoBk z predsedniki sindikalnih ^niz.nic v občini. Pogovorili rj10 se o reelekciji v delovnih .faiiiiizac.ja.ah in o pripravah sui-JT^^nih organizacijah na občni s7°r- Sprejete sklepe na tem se- ';inku smo posredovali vsem po-t?£užnieam sindikata, hlcrati pa SS Poročilo o delu sindikata v J^ini v pretekli mandatni dobi, počilo o finančnem in material-jj*11 poslovanju občinskega sindi-- O društvu že dolgo ni bilo javnosti nič slišati, tokrat pa je gttBravllo prijeten klubski večer, '^ni društva so razpravljali o društva t zadniih letih in -Preieli smernice za bodoče udej-^v<>vanje. f,^ PRVI SNEG IN MRAZ STA OBNESLA TRGOVINAM Z "ITvijo velik promet. Ljudje SL,* hoteli oskrbeti z zimskimi Vlii in ni je bilo trgovine, ki bi z- bila brez kupcev. V poslovanioi »Ljudske potrošnje« z obutvijo so bili se posebno dobro založeni in so v zadnjem času prodali za okoli 2 milijona din čevljev na dan. V dneh od 1. do 23. novembra so Imeli v tej trgovini že 22 milijonov prometa. El V NOVEM NASELJU gradi stanovanjski sklad četrti stano-vun)ski stolpič. V njem bo prostora za 12 družin. Gradnjo je prevzelo SGP PIONIR iz Novega mesta. Po pogodbi bi moral biti stolpič dokončan do 16. junija prihodnjo loto. Zdaj so komaj pri zemeljskih delih in bodo v kratkem začeli betonirati temelje, če ne bo pritisnila ostrejša zima. njimi oddelki zaposluje v Žalcu le 5 uslužbencev. Na zadnji seji sveta za šolstvo v Brežicah je bilo na predlog komisije sklenjeno, da prične 1. Januarja 1966 poslovati v sklopu osnovne šole Bratov Ribarjev računovodski servis za področje vseh šol. Osrednje osnovne šole bodo prihodnje leto opravljale le še tajniške posle, ki jih bo vodil upravitelj ali kak drug član kolektiva, šoli pa se priznajo sredstva za opravljeno tajniško delo Da pa vodij šol ne bi tajniški po-ili preveč obremenjevali in jim jemali čas za pedagoško delo, so na seji predlagali, naj zavod za prosvetno pedagoško službo ugotovi, katera poročila so nujna in katera bi lahko opustili. Vse priprave za ustanovitev servisa vodi upravna služba pri občinski skupščini. Obširen prikaz o razvoju OF in NOB na Dolenj. skem in v Spodnjem Po-savju imate v DOLENJSKEM ZBORNIKU 1963! — Dobite v knjigarnah. Zbornik ima 300 strani in veliko slik; stane samo 1.500 din. Komunalni sklad ima vsa. ka občina, toda v krški ima posebno vlogo: v,njem združujejo sredstva za splošne družbene potrebe. Letos bi se moralo steči vanj 380 milijonov din iz posojil, dotacij, prispevkov delovnih organizacij in iz drugih virov. Podpredsednik ObS Krško, ■tov. Tone Javorič je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj: — Tovariš podpredsednik, kakšno posebno vlogo odigrava vaš komunalni sklad? — Drugod se stekajo v komunalni sklad sredstva iz proračuna, uporabljajo pa jih za drobno komunalno ureditev, medtem ko namenjajo za večje objekte proračunska sredstva neposredno. Naš proračun zadošča komaj za osebne dohodke proračunskih potrošnikov in za osnovno funkcionalno de- javnost služb, zato odigrava komunalni sklad čisto drugačno vlogo: v njem zbiramo predvsem neprorocunska Hi JE TO REŠITEV? Na delovni konferenci Socialistične zveze na levem bregu Krškega, ki je bila predzadnji petek, so razpravljali predvsem o šoli in varstveni ustanovi. Sest šolskih učilnic je v nedograjenem stanovanjskem bloku tovarne papirja, v isti stavbi pa je tudi varstvena ustanova. Do nedavnega je 18 otrok bivalo v 16 kv. m veliki sobi, primerni za največ 6—8 otrok. Ker ni denarja za gradnjo paviljona pri šoli, so rui konferenci predlagali krajevni samoprispevek, o katerem bo dokončno odločil zbor volivcev. Vprašanje pa je, če se bodo ljudje odločili zanj, ker v Krškem kljub tarnanju o pomanjkanju družbenih sredstev gradijo gasilski dom. Videmčani tudi niso pohvalili poslovanje trgovin in mesnice, ker z izbiro niso zadovoljni. Potrošniki kupujejo drugje, kar pa je velika škoda. Na konferenci je bilo izvoljenih še 9 delegatov za občinsko konferenco SZDL. ki bo ta mesec. K. PAVLIHA mm »Zavoljo revščine v proračunu smo prisiljeni iskati sredstva drugje,« nam je povedal Tone Javorič sredstva in jih uporabljamo za gradnjo objektov ej-losno družbenega pomena, ker v ta namen nimamo v našem revnem proračunu denarja — Koliko bi se moralo zbrati letos in za kaj bodo sredstva porabljena? — Delovne organizacije naj bi prispevale za jaivna dela 190 milijonov. Do kon-Ca septembra je bilo iz raznih virov zbranih 45 milijonov, s posojili in dotacijami pa 120 mihjonov, skupaj 165 milijonov. Po predračunu naj bi sklad razpolagal s 380 milijoni din iz dotacij, prispevkov del. organizacij, posojil Id sredstev iz drugih virov. Z nabranim denarjem smo kar se da skoparili in smo porabili žeto malo za ureditev stavb ka s^mljašč, za odškodnine, za vzdrževanje in preureditve komunalnih naprav in objektov, spomenika v, za ko stanje viški grad, za prispevek v medobčinski sklad za šolstvo itd. — Za kaj torej hranite glavni del sredstev? — Za brestaniško šolo ta za novi krški most! Za šolo v Brestanici potrebujecno letos 63 milijonov, za most Pa najmanj 85 milijonov. Letos bo torej treba za oboje zbrati v skladu 148 mifflyb-nov. V kolikor ne borno naredili tega letos, bo treba dati prihodnje leito toliko več (za most potrebujemo prihodnje leto novih 100 milijonov!), če ne bomo speljali združevanja sredstev za oba namena, bo nastala velika gospodarska škoda, saj sedanji krški most naše gospodarstvo hromi). Po drugI strani pa je treba priznati,, da pomenijo prispevki đe-lonrndh organizacij za oba objekta veliko žrtev, ld jo zaradi težav, v kakršnih smo, prispevajo v splošno družbeno korist). —cm ?rijaw pa od nikoder! Počastili smo dan republike V domu Svobode v Krškem je bila v petek zvečer proslava dneva republike z naslovom »KORAKI V SVOBODO«. Prireditev sta pripravili krajevni organizaciji SZDL mesta Krško in DPD Svoboda. Kulturni program so izvedli člani prosvetnega društva LOJZE KOŠAK iz Kostanjevice na Krki. v. n. Delavska univerza v Ktš-ikem je upoštevajoč velike potrebe, razpisala v sezoni 1%5 — 1966 naslednje sole in tečaje: v Krškem, na Še* novem in v Kostanjevici os. novno šolo za odrasle, tečaj za pripravo absolventov večerne ekonomske srednje šole na diplomo, tečaj za polaganije izpitofv na srednji dopisni šoli, tečaj iz stenografije za začetnike, tečaj »debatno pismo« za napredovanje v stenografija, tečaj slovenskega jezika, osnovne in nadaljevalne tečaje iz angleškega, italijanskega, nemškega, francoskega in ruskega jezika, knjigovodske tečaje I.. IT. in m. stopnje VESTI IZ KRŠKE olkl.M. KOSTANJEVICA: vse poletje in jesen brez vode Kostajevica, ki se že celih osemdeset let zaman ozira po zdravi, pitni vodi, je tudi letos vse poletje in vso jesen vzdihovala brez vode. Vbd- 30 strokovnjakov v AGROKOMBI-NATU V AGROKOMBINATU v Krškem dobro vedo, da bodo kmetijske organizacije v bodoče potrebovale vedno več kmetijskih strokovnjakov, ki se bodo aep >sredno ukvarjali s proizvodn..«) na družbeni posesti in v koupo raciji pri zasebnem kmetu Treba je reči, da imajo že sedaj, brez on h. ki še študirajo, kar lepo število strokovnjakov. V AGROK MBI NATU je zanos»?nih 7 kmetijskih inženirjev, 3 agom-mi, 5 zaposlenih pa študira izredno na višji agronomski šoli; imajo 20 kmetijskih tehnikov, 2 študenta štipendirajo na agronomski takul. teti, 2 na srednji kmetski šoli, 12 deklet in fantov pa na nižji sadjarski šon Za 11000 hektarov družbenih zemljišč in za 14.500 ha obdelovalne z«mlje v za?ebni lasti je tolikšno šte/'.o strokovnjakov vjaj za začetek kar precej. njaki so onesposobljeni, denarja za asanacije nikjer. Skoraj nerazumljivo je, da je spričo vsestranskega razvoja naših naselij Kostanjevica še vedno brez pitne vode. Letošnje poletje so ljudje uporabljali vodo iz Kolpe, ki pa je vse prej kot zdrava in snažna. Kako kratkovidni so ob vsem tem tisti, ki govore o razvoju turizma v Kostanjevici, kjer še vedno niso rešena osnovna življenjska vprašanja! In kar je najbolj žalostno je to, da se nihče ne zmeni za te probleme, saj je že dvajset let vsa stvar samo pri pomenkih. Nova številka »Otrok svobode« Za dan republike je Pionirski odred »Milana Majcna« iz osnovne šole na Raki izdal 2. štev. glasila »Otroci svobode«. V številki so objavljena najboljši prispevki učencev, ki so pisali naloge po temah, ki jih je v času lanskega dneva republike razpisal pionirski odred. Šle. volka je zelo bogata, obsega 15 strani, največ pa je vredno to, da prizadevni pionirji z Rake vse sestavke napišejo sami, sami narišejo vse ilustracije in svoje glasilo tudi sami razmnožijo 2 raz-množevalcerri. ter tečaj iz tehničnega risanja. Čeprav so bile vse delovne organizacije s posebnimi dopisi obveščene o programu, ki ga pripravlja đa-Javsfca uniiverza, in najproSene, naj pošljejo prijave ta čeprav so opozarjali na raapis letaki, ima Delavska univerza v Krškem ob koncu zaa-pisa samo 3 prijave za tečaje tujih jezikov. Mar v krški občini teobrar zevanje res ni potrebno? Seminar za blagajnike in tajnike 6. decembra se bo začel w dvorani Celuloze v Krškem enodnevni seminar za blagajnike in tajnike ter predsednike nadzorndlh ođboror/ sindikalnih podružnic k krške občine. Pobudo za seminar je dal občinski sindikalni svet Krško, priredila pa ga bo Delavska univerza. Udeleženci se bodo podro2> neje sezriandli z blagajniškim in s tejniškim poslovanjem, predsednike nadzornih odbo-trov pa* so pritegnili zato* ker morajo kot nadzorni ar. gan poslovanje kar nojbdTJ poznati. Predavali bodo stnov kovnjaM z republiškega sveta sindikatov Slovenije k Ljubljane. V cerkvi svetega Duha ni fresk Strokovnjak Zavoda za spomeniško varstvo SRS Jb ob nedavnem pregledu cerkvice sv. Duha v Krškem ugotovil, da stene niso poslikane s freskami. Razen nepomembnih rastlinskih dekoracij po stenah ni našel ndč posebnega. Petčlanski odbor, v katerem so predstavniki občinskega odbora SZDL, občinske skupščine ta turističnega društva, je do 15. novembra zbiral tehnično dokumentacijo za obnovitev cerkvice, nato pa se je udeležil razpisa pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS_ Slednji bo zagotovil sredstva] s katerimi bodo cerkev preuredili v galerijo. Nato bodo s sodelovanjem delovnih organizacij, ki bodo prispevale gradbeni material in usluge ter a prostovoljnim delom cerkev preuredile, do prihodnjega občinskega praznika v njej odprli galerijo. Cerkev sv. Duha je tretji zgodovinski spomenik, ld ga bodo začeli urejati in obnavljati po letošnjem spomladanskem plenumu o spomeniškem varstvu. NOVO V BREŽICAH »TUDI NA MENI JE DOKAZANO, KAKO SE MRTEV OBUDI!« JOŽE LONČARIČ ŽIVI Z UMETNIM SRCEM! »Sem četrti v Jugoslaviji z umetnim srcem,« je pred dobrim tednom rekel Jože Lončarič, 62-letni rezervni kapetan v pokoju iz Šentjerneja in dostavil: »Mogoče bi koga zanimal tudi moj primer!« O svoji bolezni, operaciji in sedanjem početju je tovariš Lončarič v pogovoru povedal: »Več let sem imel visok krvni pritisk, zadnji dve leti pa sem čutil čedalje hujše bolečine v glavi. Zdravili so mi jih v šent-jernejski ambulanti. Ko sem se 31. maja letos s kolesom vračal domov, mi je nenadoma postalo slabo in sem padel. Pri padcu sem si tako poškodoval glavo, da sem moral iskati pomoč pri zdravniku. Pri pregledu je šentjemejski zdravnik dr. Jože Podobnik ugotovil, da mi je nujna klinična pomoč. Takoj me je z rešilnim avtomobilom poslal v novomeško bolnišnico, na interni oddelek, kjer so me nemudoma sprejeli. Cel mesec sem nepremično ležal pod kisikom. V novomeški bolnišnici sem bil še dva meseca pod strogo zdravniško kontrolo. Ker se miv stanje ni zboljšalo, se je primari j dr. Kosec odločil, da me pošlje v LJubljano. Pred tem mi je rekel, da je treba srce operirati. Odločil sem se težko, vendar sem naposled pristal na operacijo. 4. septembra so me pripeljali na kirurško kliniko v Ljubljano. Po devetdnevnih pripravah in pregledih, ki jih je vodil kirurg-speoialist za srčne bolezni dr. Miro Košak z asistenti, so mi spet povedali, kako je z mojim zdravjem in mi predlagali operacijo. 14. september je bil za- me zelo pomemben dan. Tega dne — kot da sem se znova rodil in začel živeti, vendar pod pogojem, o katerem se ljudem včasih še sanj ado ni! Pri raciji zavedel, sem čutil, kako mi srce enakomerno bije, in nisem se več one-sveščal. Zdaj, ko sta minila že dva meseca od operacije in živim pravza- cialistu dr. Miru Košaku iz kirurške klinike v Ljubljani za vso skrb in požrtvovalnost, ki so mi jo izkazovali med zdravljenjem. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi kakorkoli pomagali med hudo boleznijo.« Tovarišu Lončariču želimo, da bi se še nadalje počutil kot prerojen, hkrati pa prav njegov primer navajamo zato, da se ljudje ne bi več »bali« bolnišnic in zdravnikov. POLDE MIKLIČ SPET TIGRI LJUDOŽERCI Tigri ljudožerci strahuj e-jo prebivalce naselbine Naraijanapatnama v indijski državi Orissa. V desetih dneh so usmrtili 26 ljudi. Menijo, da se v okolici tega mesta potikajo štirje pari teh zveri, ki zasledujejo ljudi. 24 STRANI Dolenjskega lista bomo tiskali spet prihodnji četrtek, današnja številka pa je zaradi prazničnega oddiha v tiskarni malo tanjša. Vsem bralcem in naročnikom hkrati sporočamo, da bo poslej naš tednik izhajal redno vsak teden na 24 straneh Priporočite ga svojcem, znancem in prijateljem — hvaležni vam bodo za prijetno presenečenje! VSAK ČETRTEK: NAJVEČ NOVIC IZ DOMAČIH KRAJEV V DOLENJSKEM LISTU! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Prepovedan uvoz kitajskih lasulj Mnogo žena iz ameriške odlične družbe ncsi na glavi kitajske lase. Toda finančno ministrstvo je temu napravilo konec: uvoz lasu j iz človeških las iz LR Kitajske (obrt, ki ima tam že zelo dolgo tradicijo) je sedaj prepovedan. V zadnjih letih je uvoz 13" sulj dosegel vredno>r23 mili' jonov dolarjev (nad 36 mili' jard dinarjev). Kitajske lasulje so prihajale čez Hong Kong. N Papež je stradal v Nevv Yorku Lačen je vstopil papež Pa' vel VI. 4. oktobra zvečer na newyorškem letališču Kenne-dy v svoje letalo, da bi pole; tel nazaj v Rim. Pred dnevi so objavili, da je bil spored papeževega štirinajsturnega bivanja v New Yorku tako pično odmerjen, da Pavel Vini imel časa, da bi vsaj nekaj prigriznil. Šele v letalu je bilo po njegovem štirinajstur nem postu zanj pripravljeno kosilo, je izjavil monsignore Flynn, eden organizatorjev papeževega obiska v Ne^ Yorku. »Ivanka Kraševec najbolj priljubljena!« »Neizmerno sem hvaležen vsem zdravnikom in njihovim sodelavcem, ki so mi rešili — in znova podarili življenje!« pravi Jože Lončarič. operaciji so mi odrezali del srca in na tamkajšnje mesto vstavili aparat pei-smoiker, ki poganja kri po žilah." Aparat, ki je prav tako vstavljen v telo, poganjajo baterije. Ko sem se takoj po ope- Novo slikanico ki bo pritegnila zanimanje mladih in starih bralcev, bomo začeli objavljati čez nekaj tednov! Ne zamudite njenega začetka: čimprej si naročite DOLENJSKI LIST na svoj domači naslov! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša, lahko pa si naš pokrajinski tednik naročite tudi z dopisnico, ki jo pošljite na naslov: Uprava Dolenjskega lista, NOVO MESTO, p. p. 33. prav dva meseca novega življenja, se počutim kar dobro, novo srce v redu dela, samo od prestanega trpljenja si še nisem opomogel. Moral bom pač še nekaj časa počivati in uživati močno hrano, če bom hotel še kdaj delati. Po vsem tem, kar sem prestal, se čudim, kako je mogoče, da sem sploh še živ! Danes se čudim dosežkom v medicini in občudujem sposobnost in človekoljubje zdravnikov, ki so prav n? meni spet dokazali, da se da tako rekoč tudi mrtev človek obuditi. Izredno sem vesel, da se lahko po dveh mesecih novega življenja zahvalim dr. Jožetu Podobniku iz Šentjerneja, primariju dr. Koscu, šefu internega oddelka v Novem mestu ter spe- — Glej, novo Ivanko imajo! de šolar kakih štirinajstih let prijatelju, s katerim sta v dneh pred prazniki čakala avtobus, medtem pa opazovala gramofonske plošče v izJložbi Opreme. — Bom takoj povedal mami, odgovori drugi. — Gotovo jo bo kupila. Ona Kraševčovo pozna. Pogovor med fantičema se je še nadalje odvijal okoli pevke zabavnih melodij Ivanke Kraševec, katero je pred leti iz rodne Metlike življenjska pot zanesla v svet. Nato smo v trgovini pri prodajalki Kristini Urbasovi zvedeli, da gredo vse plošče Kraševčeve sproti v denar. — Kolikor smo imeli njenih plošč, smo vse prodali. Pred nedavnim smo dobili v prodajo Ivankino najnovejšo ploščo »Rimski večeri«. V nekaj dneh smo jih 20 že prodali. — Za katere plošče je med metliškimi poslušalci zabavne glasbe še zanimanje? — Starejši ljudje imajo radi domačo narodno-zabavno glasbo z ansambli Slak, Avsenik, Kovačič in Kreže. študentje sprašujejo samo po Beatlesih. Ker teh ni, gre namesto njih v promet plošča z domačim ansamblom Elipsa in Perico Stojančičem. Med kramljanjem je prodajalka odprla gramofon in zavrtela novo ploščo priljubljene pevke — domačinke. Moram reči, da je njen prijeten alt godil tudi mojim ušesom. V Opremi so pri priči prodali 21. Ivankino ploščo. Ra. pismonoša, J°y?i še Ti vsem ljudem, ^ Hm nudim vsak četrtek: Nveč vesti iz njihovega } k|,aja! ' *a najnižjo naročnino — j Nvečji obseg! ^nimivo branje — za Vsakogar nekaj! *— 4. brezplačno prilogo: URADNI VESTNIK DOLENJSKE! 5. brezplačne številke DL do konca decembra 1965 za vse nove naročnike! Zato: vsak četrtek A^Postrežnica v : d*1 ™estu Puldi ti\ ^stičen način, da (Jftjo °%>sala tatove, ki Polic različne •ZS! fl JE 8. ŠTEVILKA VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA PO'* * VIHARNA PnMI an »Tudi mene zanima lahka glasba,« na111 i je povedala Kristina Urbas, prodajalk* v metliški trgovini Oprema. J* nmn\ most Ljubljana Letnik I November-december 1965 Šl. 8 Cena 50 dinarjev I je tukaj je prazen prodor Zakaj7 ' IŠČEMO NOVO IME Zfi NAŠ MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! ukradle. Toda tožilstvo in tisk sta obsodila to zasebno »pravo spelje«, ker »spominja na srednjeveške sramotilne ste bre« Neka štiriinštirideset letna ženska, ki je v prodajal ni ukradla vrečico bonbonov, je poskušala napraviti samo mor, ker se je bala sramote, ki bi jo doletela, če bi obja vili njeno ime na črni plošči Kit napadel ribiško ladjo MOSKVA. — Besen kit, ki je bil harpuniran, je pred kratkim napadel neko sovjetsko ribiško ladjo in jo skoraj potopil. Sovjetska agencija TASS poroča o dogodku, kot so ga povedali člani po sadke. Le-ti so soglasno iz javili ,da se jim kaj takega še ni zgodilo. Dvanajst me trov dolgega kita so harpuni-rali v severnem Pacifiku Ko je udaril ladjo, se je ta sko raj prevrnila. Stroji so pre nehali delovati, kit pa je eno stavno odplaval. Poškodovano ladjo so morali privleči v Vladivostok. Osemnaistkrat ločena zaradi svojega jezika Sod'šče v Los Angelesu je pred kratkim ločilo Nino Avverrv od njenega osemnaj stega moža. Nedvomno ima ta ženska svetovni rekord v ločitvah. Imela Je soproge se dmih različnih narodnost: Njen zadnji mož je nmrinar jem izjavil, da Nina prav go tovo ni slaba zakonska druž' ca, a da ne more več prena sati njene strahovite brblja vosti. »Znano je. da jezik dva inštiridesetletne Nine. moje bivše žene, ne m;ruje niti pet minut.« OSLO. — »Kdor sedi za ■Automobilskim krmilom, ne sme kaditi, kadar vozi skozi mesta ah druga strnjena naselja.« Tako se glasi odlok norveških prometnih oblasti. Utemeljitev voznik, ki prižiga cigareto, odvrne svojo pozornost s ceste in dogod kov na njej in s tem se zmanjša njegova reakcijska sposob nost. STOCKUOLM - Na vseh cestah z izjemo odsekov na avtomobilskih cestah smejo od novembra do marca voziti Švedi z največjo hitrostjo 90 kilometrov na uro. Oblasti so izdale ta ukrep zato, ker se v jesenskih in zimskih mesecih zgodi največ prometnih nesreč. Samo v lanskem novembru ie zaradi megle, listja in poledice število prometnih nesreč zelo naraslo in je zahtevalo 124 smrtnih žrtev. SMEH STOLETI § RNA POMLAD 189. — Piloti so negibno ležali na bregu in čakali. Na oni strani je nemška patrola načrtno preiskovala breg, korak za korakom, grm za grmom. Na cesti so Nemci postavili zasedo, da ujamejo vsakogar, ki bo morda poskusil pobegniti od iieke v hrib. Vseh šest pilotov je želelo s srcem in razumom, da bi Noč in Rudi srečno ušla, kajti če bi onadva padla Nemcem v roke, so bdi izgubljeni tudi oni, 190. — Več kot pol ure so Američani čuli na nasprotnem bregu samo tihe klice Nemcev, ki so preiskovali ves pas med železnico in obrežjem. Potem je nenadoma zašumelo grmovje za njihovimi hrbti in za njimi je stal Noč z Rudijem v naročju. Od obeh je curljala voda. »Nisem vedel, da ne zna plavati. Toda brzostrelka je šla. Obeh, fanta in brzostrelke, nisem mogel rešiti,« je sam zase mrmral Noč. 191. — Američani niso razumeli niti besedice tega, k»r je govoril, toda videli so ju in uganili, kaj se je zS0' dilo. Eden izmed pilotov je vzel še vedno nezavestne^3 Rudija v naročje. Tiho so se odplazili za upehanim k° rirjem, ki je puščal za seboj široko mokro sled. še»e ko so bili dovolj daleč od reke in spet v gozdu, so W ustavili. Eden izmed pilotov je pokleknil k Rudiju W ga preiskaL p^ljj,01« ki je preiskal Rudija, je z nasmeškom | I* Arj-Sačel z umetnim dihanjem. Po nekaj minu. j)jj Počasi odprl oči in začudeno pogledal na-Nra!!i v °t)raz- Potem se je spomnil, kaj se je puli; Slo je segel za pas in si olajšano globoko t^&l |eSova pištola, čeprav mokra, je še bila ****So»n p0 čokoladi, ki mu jo je ponujal pilot, 14 zasadil zobe vanjo. Romantični pesnik Schiller se je v mladih letih ukvarjal z glasbo in je prav dobro igral na harfo. Njegov sosed pa pesnikovemu igranju ni bil posebno naklonjen. Ob neki priliki mu je zafrkljivo dejal: »Gospod Schiller, vi igrate kot David, samo ne tako lepo.« Toda vsaka palica ima dva konca. »Vi pa govorite kot Salomon, samo ne tako modro!« ga je zavrnil Schiller. Vojvoda Karel August Weimarski se je peljal s pesnikom na sprehod. Prišla sta do mostu, kjer je bilo treba plačati mostnino. Segla sta v žep, toda nobeden ni imel pri sebi niti vinarja. Vojvoda je v zadregi, Schiller pa se znajde in pokliče mostninarja: »Kočijaž bo plačal!« Vojvoda je vesel, da ga je pesnik rešil iz zadrege in reče mostninarju: »Da, da, ljubi moj, naš gospod pesnik ni tako neumen, kakor se zdi.« Schiller pa mu s tihim nasmehom odvrne: »Visokost, to je pa tudi edina razlika med nama.« K znanemu zdravniku Hufelandu je prišel neki knez in mu dejal: »Slaven zdravnik ste in človeško telo po znate tako natanko, da bi morali pravzaprav ozdraviti sleherno bolezen.« »Zdravniki smo taki reveži, kakor nočni čuvaji,« je skromno odgovoril Hufeland. »Ceste poznajo zelo natanko, kaj se dogaja v notranjosti hiš, pa samo slutijo.« Pisatelju in kritiku Lichtenbergu je bil nekoč predstavljen mlad baron, ki je bil sila ponosen na bogastvo svojih staršev. Ko ga je Lichtenberg vprašal, s čim se ukvarja, je mladi baron odvrnil: »Privatizirani.« »Kot moj kužek,« ga ošvrkne pisatelj. Saj res — če hočeš priti k vojašnicam, moraš čez Mar-tovo polje, čez prostran gol prostor, obdan z nedavno posajenim drevjem, ki se je majalo v vetru. Krenil je po isti uličici, kot je prejšnji večer krenil doktor, po tisti, v kateri je bil ubit Gobillard. Ko je šel mimo neke hiše, je iz drugega nadstropja zaslišal glasno govorico. Gotovo je tam pre bival učitelj Emil Chalus. Več ljudi je strastno razpravljalo, najbrž je nekaj njegovih prijateljev prišlo poizvedovat. Prehodil je Mar tovo polje, obšel vojašnico, zavil po ulici na desni in poiskal veliko razpadajoče poslopje, ki mu ga je popisal prijatelj. Tam je stalo samo eno takšno poslopje v zapuščeni ulici med dvema praznima zemljiščema. Težko je bilo uganiti, kaj je bilo to nekoč, skladišče ali mlin, morebiti majhna tovarna? Zunaj so se igrali otroci. Nekaj manjših se je z golo ritko plazilo po hodniku. Debela ženska, ki so ji lasje padali na hrbet, je pomolila glavo skozi priprta vrata in ta ni nikoli nič slišala o komisarju Maigretu. — Kaj pa iščete? — Gospodično Sabati. — Luizo? — Mislim, da je to njeno ime. — Pojdite okoli hiše in vstopite skozi zadnja vrata. Povzpnite se po stopnišču. Videli boste samo ena vrata Tam je doma. Storil je. kar mu je rekla, zadeval se je ob smetnjake, stopal čez odpadke in medtem poslušal trobente, ki so zatrobile na dvorišču vojašnice. Zunanja vrata, ki mu jih je ženska prejle omenila, so bila odprta Po strmem stopnišču brez ograje je prišel v nadstopje. ki'ni bilo v isti višini kot druga nadstropja, in potrkal na modro pobarvana vrata. Sprva se ni oglasil nihče Potrkal je močneje, zaslišal korake ženske v pošvedranih čevljih, vseeno pa je moral potrkati še tretjič, preden ga je nekdo vprašal: — Kdo pa je? — Gospodična Sabati? — Kaj hočete? — Z vami govoriti. Kar na slepo je dodal: — Zaradi doktorja. — Trenutek. ženska je odšla, gotovo za to, da bi se primerno oblekla. Ko je slednjič odprla vrata, je nosila rožasto domačo haljo iz slabega bombaža pod katero je očitno imela samo spalno srajco. Noge je imela gole v copatih, črne la se nepočesane. —■ Ste spali? — Ne. Ogledovala si ga je od nog iio glave z nezaupanjem. Za njo je bila na drugi strani . zelo kratkega hodnika videti | vsa v neredu soba, v katero ga ni povabila. — Kaj mi sporoča doktor? Ker je glavo obrnila malo v stran, je opazil podplutbo okrog levega očesa. Podplutba ni bila popolnoma sveža Modrina se je začela prevračati v rumeno barvo. — Nič se ne bojte. Jaz sem prijatelj. Rad bi se samo na kratko z vami pogovoril. Najbrž zato ker so prišli pod stopnice dva ali trije otroci-in ju opazovali, se je odločila in ga spustila v stanovanje. Bila sta samo dva prostora, soba, ki jo je videl samo na pol in kjer postelja ni bila postlana, in kuhinja. Na mizi je odprt ležal neki roman poleg skodele, v kateri je še bilo nekaj bele kave, na krožniku pa je ostal košček masi?, Luiza Sabati ni bila lepa. V črni obleki in belem predpasniku je morala imeti tisti utrujeni videz, kot ga ima večina natakaric v podeželskih hotelih. Vendar je bilo nekaj privlačnega, skorajda ganljivega na njenem bledem obrazu, na katerem so bile na moč žive njene temne oči S stola je pospravila reči — Vas je res poslal Alain? — Ne. — Ali ne ve, da ste tukaj? Pri teh besedah se je prestrašena ozrla k vratom in obstala pripravljena na obrambo. —- Nič se ne bojte. — Od policije ste. — Sem in nisem. — Kaj se je zgodilo? Kje je Alam? — Najbrž doma. — Ste prepričani?, — Zakaj naj bi bil drugod? Ugriznila se je v ustnico da ji je kar pobledela. Bila je hudo nervozna, bolestno nervozna. Za hip je pomislil ali ta ženska ne zauživa mamila. — Kdo vam je povedal za me? — Ste že dolgo časa doktor jeva priležnica? — Vam je to kdo rekel? Držal se je dobrodušno. kolikor je le mogel, sicer pa se mu nikakor ni bilo treba prizadevati, da bi ji pokazal naklonjenost. — Ste šele vstali? — jo je vprašal, namesto da bi od govoril. — Ali vas to mar moti? Ohranila je rahel Italijan ski naglas, čisto malo. Mo ralo ji je biti komaj več kot dvajset let in njeno telo pod slabo ukrojeno domačo haljo je bilo čvrsto; samo prsi ki so nekoč morale biti izzi vajoče, so ji že nekoliko osla bele. — Ali bi vam ne bilo orav če bi se usedli poleg mene? Ni zdržala na mestu. Z mr zličnimi gibi si je vzela ci gareto, jo prižgala J — Res sva oba dedca, toda zdi se mi, da vendarle nekai ni v redu v tej najini integraciji! 2__ i - »SRAMOTNI STEBER« SAMOPOSTREŽNICE Živinoreja je v trebanjski občini zadnja leta zelo napredovala, predvsem po zaslugi Kmetijske zadruge. Veliki hlevi za vzrejo bekonov v Martin ji vasi (na sliki) premorejo okoli 1000 glav pitanega goveda. Bckoni gredo pretežno za izvoz. (Foto: Ivan Zoran) Nasvet in naročila delraiim organizacijam Ob koncu razprave o pripravah splošnih aktov v delovnih organizacijah in uvajanju 42-urnega delovnega dne je občinska skupščina v Trebnjem 18. novembra, sprejela priporočilo delovnim organizacijam, kot ga je pripravil svet za gospodarstvo in prebral njegov predsednik Ivan Gričar. Priporočilo svetuje delovnim organizacijam, da do konca decembra tega leta pripravijo osnutke načrtov in programov za prehod na 42-urni delovni teden. Pri tem naj ne pozabijo, da se je treba takega dela lotiti na pod- lagi analiz vseh vprašanj in podatkov, kot jih je zahteval dopis, poslan delovnim organizacijam 24. junija letos. Ko bodo osnutki sprejeti v delovnih organizacijah, jih je treba v treh izvodih poslati občinski komisiji za delovni čas do 15. januarja 1966, v marcu pa naj bi bili načrti in programi za uvedbo skrajšanega delovnega tednika sprejeti po postopku, ki ga določa zakon, če bi se zgodilo, da katera TREBANJSKE NOVICE Statutom dodati načela reelekcije Politični aktiv trebanjske občine je 25. novembra obravnaval naloge, ki jih je treba opraviti po zakonu o reelekciji vodilnih kadrov v delovnih organizacijah. Ugotovil je, da bo treba v trebanjski občini v smislu ustreznega zakona razpisati delovna mesta za direktorje v petih delovnih organizacijah. Na posvetu so opozorili, da je treba statute delovnih organizacij dopolniti z načeli reelekcije najkasneje do aprila prihodnjega leta, ko bo prva izmenjava na vodilnih položajih nekaterih delovnih organizacij v smislu zakona že opravljena. Politični aktiv je tudi sprejel sklep, po katerem naj vprašanja reelekcije pretresejo na skupnem sestanku volilna komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze ter komisija za volitve in imenovanja direktorjev pri občinski skupščini. delovna organizacija ustreznih načrtov in programov do 8. aprila prihodnjega leta ne bi sprejela in tega ne bi znala opravičiti, bo začela ukrepati skupščina. Skupščina prav tako priporoča, naj delovne organizacije najkasneje do konca februarja 1966 dopolnijo statute in druge splošne akte, kot določata temeljna zakona o podjetjih in delovnih razmerjih. Do konca marca prihodnjega leta pa naj opravijo reelekcijo direktorjev, oziroma razpišejo delovna mesta za direktorje v tistih delovnih organizacijah, kjer poteka direktorju štiriletna mandatna doba. Kam bodo šli viličarji ? Delavci Litostrojevega obrata v Trebnjem dokončujejo 60 viličarjev, ki jih bodo prodali na domačem trgu in v tujini. Viličarji so samo ena vrsta izdelkov, s katerimi se trebanjski proizvajalci posredno ali neposredno predstavljajo na domačih in tujih tržiščih. Naj vajenska ista ©stane ali ne? ^artikaj novega za knetovalee Na pravkar končanih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze v trebanjski občini so pretežno razpravljali o TREBANJSKE IVERI ■ SVETOVNO ZNAM Slovenski oktet je gostoval 25. novembra zvečer v Trebnjem, to pa je bila tudi osrednja prireditev v počastitev dneva republike v trebanjski občini. Na sporedu je bilo nekaj najlepših pesmi iz bogatega repertoarja slavnega slovenskega ansambla, ki znova in znova navdušuje občinstvo doma in po svetu. Razen v Trebnjem so bile prireditve v počastitev 29. novem bra tudi v drugih večjih krajih trebanjske občine. Zelo lepo je bila pripravljena med drugim akademija, ki so jo imeli v nedeljo v Mokronogu. ■ ZA DAN REPUBLIKE je če stttala trebanjska občina pred stavnikom obrenov^ke občine. Ob čini sta v minulih dneh izmenjali obiske svojih predstavnikov Najprej so bili v Srbiji predstavnik trebanjske občine, nekaj dni za tem pa so obisk trebanjski občini vrnili predstavniki obrenovske občine. H IT NI SE K POD SNEGOM smo videli orejšnji teden pred trebanjskim obratom MODNIH OBLAČIL, do koder je že asfaltirana cesta 1'rebnje—Mirna, ki jo rekonstruirajo. Sneg je nadaljnje asfaltiranje onemogočil, brez prBvega dela pa so zdaj vsi ostali stroji novomeškega cestnega podjetja in delavci, ki to cesto modernizirajo. Letos bi radi asfaltirali novo traso v celoti. B NOV AVTOBUSNI VOZNI RED so pred kratkim namestili na obcestno steno peka rije poleg springerjeve gostilne. Na njem s« pregledno izpisani prihodi in od hodi avtobusov podjetij GORJANCI, KOMPAS. SLAVNIK in drugih. S tem se je naposled izpolnila želja in uresničilo prizadevanje turističnih ^delavcev in potnikov, ki jun ne bo treba već spra sevati po gostilnah, kdaj pripelje oziroma odpelje iz Trebnjega kakšen avtobus B MEHANIČNA DELAVNICA kiiitt.jske zadruge v Trebnjem je prenehala biti samostojen obrat. Pripojili so jo k posestvu in dela le še za njegove potrebe. a GLAVNI VHOD v prosvetni rtom ?o zazidali in uredili stranskega. Nekaj prostorov so preuredili in povečali. kmetijstvu v pogojih, ki jih je prinesla gospodarska reforma. Domala povsod so v zvezi s tem poudarjali, kako potrebna je zasebnemu kmetu drobna mehanizacija za obdelavo polj in kako neizogibno je boljše sodelovanje med kmetijsko zadrugo in zasebniki, če hoče kmetijstvo napredovati. Tu in tam so se pogovarjali tudi že o novem zakonu o gozdovih in potrebi po razširjenem kmečkem zavarovanju, na vseh konferencah pa so želeli, da bi jim zaživele krajevne skupnosti, ki bi imele nedvomno kaj delati. Konference so bile razmeroma dobro obiskane. Komisija pri občinskem odboru Socialistične \zveze bo analizirala pestro problematiko, obravnavano v posameznih krajih ter ob upoštevanju predlogov in mnenj posameznih krajevnih organizacij pripravila gradivo za obč. konferenco Socialistične zveze. ZAJAMČENA OBNOVA GOZDOV Novi zakon o gospodarjenju v gozdovih bo te dni tudi v trebanjski občini v središču pozornosti. Prve razprave so se že pričele na konferencah krajevnih orga nizacij Socialistične zveze, in čeprav je prišlo do njih mimogrede, so dale vedeti, da občani z zanimanjem pričakujejo, kako bo novi zakon učinkoval. V ospredju dosedanjih razprav je bila bistvena novost zakona — načelo, po katerem je zagotovljena obnova zašel) nih gozdov. Za obnovo bodo skrbela gozdna gospodarstva, ki so dobila od občin razen pristojnosti tudi gozdni sklad, poslej imenovan kot biološka amortizacija. Sredstva v ta sklad se bodo stekala od prodanega lesa zasebnikov, kajti eno med določili zakona tudi pra^i, da gre proda- ja gozdnih dobrin samo preko gozdnih gospodarstev, ki les pošljejo tja, kjer je nujno potreben, tako domači industriji in drugim podobnim potrošnikom. Da bi se les bolj gotovo usmerjal preko gozdnih delovnih organizacij, bo treba z zasebniki sklepati dolgoročnejše pogodile za odkup. Tak način gospodarjenja bo tudi onemogočil kopičenje akumulacija zunaj gozdne organizacije, preprodajo ali črno prodajo lesa komurkoli. Novi zakon prinaša vrsto novosti za gospodarjenje \j družbenih in zasebnih gozdovih. Zasebnim lastnikom v trebanjski občini, kjer so zaloge lesa zelo bogate, bodo zakonska določila obrazložili predstavniki obratov delovnih organizacij, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi v tej občini. Sevničani bi šolo lesne stroke radi obdržali - Mizarska zadruga je pripravljena pomagati in postaviti delavnico za praktični pouk - V šolskem poslopju stanujejo še tri stranke in občina jim bo oskrbela druga stanovanja Danes teden je svet za šolstvo v Sevnici načel razpravo o obstoju vajenske šole. Zadeva je prišla na tehtnico po nedavnem obisku republiške komisije, ki je menila, da šola nima ustreznih materialnih in učnovzgojnih pogojev za nadaljnji obstanek. Vajence lesne stroke bi bilo po njenem mnenju u-mestneje šolati v lesno m-dustrijskem centru v škof-ji Loki. Člani sveta se strinjajo le z nekaterimi ugotovitvami. Menijo, da bi šolo v Sevnici le zadržali in ji 110 krvodajalcev v Krmeiju 10. novembra je v Krmeiju darovalo kri 110 občanov. Akcijo so orga-niz rali krajevni odbori RK v Krmeiju, Šentjanžu in Tržiču. Velik odmev je imela predvsem v obratu METALNI, medtem ko iz obrata LISCE ni bilo nobene krvodajalke. Dobro se je odzvalo šentjan-ško območje, med drugim 10 kmetov in kmetic. Akc'je so se polnoštevil-no udeležili kolektivi trgovskih podjetij, PTT in tržiške šole. Prav na ~c.n, ko so v Krmeiju odvzemali kri, je prišlo iz Ljubljane nujno naročilo zlt kri, ki rešuje življenje. Hvala vam- tovarišice in tovariši! D. B. V Loki se bomo -zbrali to nedeljo Krajevna konferenca Socialistične zveze bo v nedeljo, 5. decembra ob 8,30 v domu prosvete. Razen zastopnikov občinskega odbora SZDL smo nanjo povabili tudi predstavnike občinske skupščine in poslanca tov. Boga Gorjana iz Ljubljane. Razpravljali bomo predvsem o krajevnih vprašanjih in pričakujemo, da bodo člani SZDL povedali svoje mnenje in predloge za to in ono, kar vso teži ali pa je še treba dokončati. 21 slušateljev na večerni šoli Prebivalci Loke, Zabu-kovja, Blance, Boštanja, Studenca in Bučke si bodo ta mesec lahko ogledali naslednji spored potujo čega kina: barvni film iz življenja živali »Boj za obstanek., barvni film »Pasje življenje«, film o vulkanih '"stanek s hudi čem« ter filme »Oko za oko« »Moja draga Kle mentina«, »Enooki Jack« in »Možje«. V kratkem bo sevniška delavska univerza predvajala ozkotračne filme tudi v Tržišču in Šentjanžu, kjer si ljudje zelo želijo takih predstav. Slab most pri Črnem potoku Že večkrat smo pisali o zasilnem mostu na cesti Breg —Sevnica Cesta se je tu usedla že pred približno 6 leti in vse od tedaj dalje leseni provizorij nadomešča most. Ta, zasilna rešitev, pa je nevarna za težja vozila in tudi avtobus. Cestno podjetje v Novem mestu in pristojni v Sevnici se za popravilo mostu sploh ne smenijo, niti na javne kritike občanov v časopisju ne odgovore. Ali so povsem brezbrižni? S. Sk. nudili boljše možnosti za usposabljanje delavcev lesne stroke. Ugotavljajo, da ta šola vzgaja pretežen del vajencev za sevniško Mizarsko zadrugo in zasebne mojstre in da je za tako zaposlitev profil mizarja obrtnika boljši od mdu-strijskega tipa lesnega delavca. Razen tega je šolanje doma cenejše kot bi bilo drugod. Če bo šola v Sevnici ostala, potem je nujno takojšnje ukrepanje, je sklenil svet za šolstvo. Zagotoviti bi bilo treba ustreznejšo kadrovsko zasedbo ter večjo in bolje opremljeno delavnico za tehnični pouk. Skrb za to bo prevzela nase občinska skupščma in z Mizarsko zadrugo že tečejo dogovori, da bi ona nadzidala svojo zgradbo za novo šolsko delavnico. Dodatne prostore bo šola lahko dobila še z izselitvijo strank iz šolskega poslopja. Za sedaj imajo u-čenci v šoli urejeno klubsko sobo, jedilnico in sanitarije, v izpraznjenih stanovanjih pa bi se čimprej moral nastaniti tudi poklicni vzgojitelj, da bodo imeli učenci stalen nadzor. Jt. Vodovod tudi v Spodnjem Šmarju Vaščani iz Spodnjega Šmarja prizadevno kopljejo jarek za vodovod in sproti polagaj vanj cevi. Prostovoljnega dela so se z veseljem lotili, saj računajo, da bo v ta del Sevnice že čez dober teden pritekla voda. Za vse, ki tam prebivajo, bo to velika pridobitev, na katero so čakali že ve_ let. Vozače bo šola le sprej pod streho Na konferenci žena v Sevnici je bila odločno postavljena zahteva po varstvu šol skih otrok — vozačev. Približno 300 jih je, ki se po končanem pouku potikajo po cesti, dokler jih avtobus ali vlak ne odpelje domov. Na šoli smo se pozanimali, zakaj sklep konference še ni uresničen. Zvedeli smo, da je jutranje varstvo že urejeno, akcija za popoldansko varstvo pa je v teku. Svet šole je o tem razpravljal in sklenil urediti varstvo do konca leta brezplačno, po novem letu pa bo treba šoli dodeliti za to dodatna finančna sredstva. Nekateri člani so se za varstvo otrok med opoldanskim časom že odzvali in Nevarno postajališče na ovinku Podjetje IZLETNIK iz Celja ima po levi strani Save že vpeljano avtobusno progo Brežice— Celje. Avtobus vozi skozi Loko, zato se ljudje radi poslužujejo te proge do bližnjih in tudi daljnjih krajev, ker v tem času ni zvez po železnici. Avtobus pa ima v Loka postanek prav na ovinku blizu trgovine, kar res ni primemo, saj se lahko oh izstopanju ali vstopanju zgodi nesreča, če naglo pripelje mimo kako drugo vozilo. Občani menijo, naj bi postajališče premestili na trg pred občinsko hišo, kjer je mnogo boljši pregled po cesti. Potniki bi lahko tudi tu čakali pod streho, če ne drugje, v veži občinske hiše. Obeti potujočega kina za december V Sevnici so to jesen spet odprli oddelek osnovne šole za odrasle. Obiskuje ga 21 slušateljev, ki so vsi zaposleni. Med njimi so le štiri ženske. Vsi imajo resen namen, da bi si pridobili tisto osnovno znanje, brez katerega le težko napredujejo na delovnem mestu. svet kolektiva pričakuje, da bo prostovoljcev še več. Zima je pred vrati m ouwy~n šola res ne bi smeia odreći sirene. Vaščani Zabukovja so popravili cesto Pred krackim so prebivalci Zabukovja uredili okoli 1,5 kilometra cestišča od odcepa Sevnica-Planina. Zelo hud in oster klanec so vaščani ublažili največ ■ s prostovoljnim delom, nekaj pa s pomočjo družbenih sredstev. Morda se jim bo posrečilo doseči še to, da bi šolski avtobus vozil otroke v šolo in domov prav do vasi. Zdaj hodijo šolarji peš do gostilne Pipan ob glavni cesti, do koder pa je več kakor uro hoda. Zabukovčani se lotevajo še nove akcije: v središču vasi nameravajo urediti vodovod. SEVMŠKI VESTNI K Krvodajalci so se izkazali V občini Sevnica je bila 10. in 11. novembra krvodajalska akcija. V Krmeiju, Šentjanžu in Tržišču se je 10. novembra javilo 130 krvodajalcev, dan kasneje pa jih je prav toliko prišlo na odvzem krvi v Sevnico. Osnovne organizacije RK Sevnica, Zabu-kovje, Blanca, Boštanj, Studenci in Bučka so svoje krvodajalce poslale v Sevnico. Osnovna organizacija RK Razbor in Loka bosta na razpolago transfuzijski postaji Celje, ki bo odvzemala kri februarja ali marca. S. Sk. Mladina Boštanja in Primoža brez priznanja Na občinski konferenci v Sevnici so pozabili dati priznanja tudi tistim mladincem, ki delajo na terenu. Boštanjski mladinski aktiv si je moral pošteno prizadevat1, da je uresničil program. Izvedel je več predavanj, ustanovil moški vokalni oktet, ženski pevski zbor, mladin, mešam* zbor. instrumentalni ansambel, dramsko skupino itd. Tudi mladina Primoža nemara nd gledala križemrok. saj je pri gradnji . šole in ceste prispevala nad 1200 prostovoljnih delovnih ur. Delo so v aktivih vodili posamezniki, ki bi zaslužili vsaj javno pohvalo in skromno pismeno priznanje. Mar so lahko pohvaljeni samo člani občinskega komiteja ZMS? M. -ERNOVŠEK Dobra konferenca v Zabukovju Krajevne organizacije SZDL v občini Sevnica se pripravljajo na konference, ki jih bodo sklicale v začetku decembra. Do sedaj so imeli konferenco le v Zabukovju. Uspela je zelo dobro., Razprava je tekla o komunalnih zadevah, in udeleženci "so ugodno ocenili delo krajevnega odbora SZDL. Obravnavali so tudi naloge krajevne skupnosti, medtem ko o delu občinske skupščine niso veliko govorili. Z IZVOZOM SE NISMO ZADOVOLJNI Devetmesečni proizvodni plan je presežen — Izvoz ne gre po predvidenem tiru — Storilnost edino merilo za povečanje osebnih dohodkov Do 30. septembra je novomeška občina izvozila za 2,777.227 dolarjev industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. To je 61 odstotkov plana in 7,5 odstotka več, kot je občina izvozila v enakem obdobju lani. Najboljši izvoznik je kmetijstvo, ki se je s 86,9 odstotki že ob tričetrtletju močno približalo planu izvoznih nalog, za njim pa je industrija. V prvih devetih mesecih letos je industrija izvozila manj, kot je predvidel plan, kaže pa, da ustrezni plan ne bo izpolnjen tudi do konca leta. Najboljši izvoznik je bila KRKA, takoj za njo pa Kmetijska zadruga v Novem mestu. Med večjimi izvozniki je zlasti »zatajil« NOVOTEKS. To so ugotovili na skupni seji zbora delovnih skupnosti in občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu 26. novembra, ko je bil na dnevnem redu pretres opravljenega gospodarskega poslovanja občine v prvih devetih mesecih letos. V razpravi so se strinjali, da »rudnik de viz« preko izvoza še ni izčrpan in da prav stanje po reformi od gospodarskih organizacij zahteva, da se hitreje vključujejo v mednarodno delitev dela in mednarodno potrošnjo svojih dobrin. Devetmesečni plan družbe, ne proizvodnje je bil s 76,8 odst. v novomeški občini izpolnjen, saj so gospodarske organizacije dale vse od sebe, da uresničijo naloge te vrste. Todi marsikatera je z'as ti v drugem polletju ob- čutila na lastni koži, da samo z odkritimi notranjimi rezervami in podobnim ne bo splavala iz kalnih voda. Potrebno bo narediti več — in na seji so poudarili, naj bodoče poslovanje temelji na primerni, vendar popolni organizaciji dela. Potrebno bo pravilnike, statute in dru. ge samoupravne akte delovnih organizacij tako prikrojiti, da bodo spodbudno vplivali na proizvajalce. V razpravi na skupni seji so omenili, da so delovne organizacije zelo previdno, skoraj oporrnnistačno reševale vprašanje več;ih osebnih prejemkov, predvsem za voljo bojazni, da se ne bi pregrešile zoper »splošno načelo«. Tako pot so ubrali tudi tam, kjer so :meli sredstva da bi osebne dohodke lahko povečaV. Seveda pa ni Odgovor Gozdnega trW$M lovo wmk Na članek »Je to propaganda za obisk Gorjancev?« nepodpisanega pisca v 45. Številki Dolenjskega lista daje Gozdni obrat Novo mesto, na čigar območju se nahajajo Gorjanci, naslednje pojasnilo: Cesta od odcepa na »Vahti« do »Krvavega kamna« je osnovno sredstvo Gozdnega gospodarstva Novo mesto, kar je razvidno tudi iz napisa na cestnem kamnu na odcepu na »Vahti«, kjer piše: Gozdna cesta št. 1. Kljub temu, da je to gozdna cesta, katero vzdržuje le naše podjetje, je promet po njej zelo živahen, toda v pretežni meri ne z vozili našega podjetja, temveč predvsem z osebnimi vozili ožje in širše okolice Gorjancev. Ker se za redno vzdrževanje makadamskih cest vsepovsod uporablja gramoz, ga uporabljamo tudi mi na gorjanski cesti, tega pa dobimo iz kamna lomljenca s pomočjo drobilca. Ker je cesta ozka in v nekaterih delih nepregledna zaradi skal in oštrih ovinkov, pripravljamo kamen ravno tu, da bo cestišče na teh mestih .širše in preglednejše. Zaradi navedenih del, ki jih opravljamo vsako leto, je pisec omenjenega članka prikazal nas obrat oz. odgovorne osebe, ki ta dela vodijo, kot odgovorne za zaviranje turizma na Gorjancih, ker stoji drobilec na cesti in je promet z motoTnlmi vozili otežkočen. Glede gornjih navedb moramo opozoriti na naslednja dejstva, katera je pisec članka verjetno preiti: 1. Zaradi del na cesti pri lomljenju kamna in drobljenja je bila na -Vahti« postavljena zapornica z napisom, -da je promet med tednom zaprt, ki pa so jo žal pogosto polomili prav vozniki osebnih vozil. ti. Z delom na cesti smo začeli namerno v pozni jeseni, ker smo menili, da bo tokrat promet najmanjši. V letošnji lepi jeseni pa OBVESTILA 3 in 4 Izšli sta 3. in 4. številka OB VESTIL, glasila občinskih političnih organizacij v Novem mestu. V 3. številki je obravnavana problematika kmetijstva v novomeški občini, kakor so o njej razpravljali na skupni ;eji občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS in društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Zlasti velja omeniti sklepe te seje, ki med drugim pozivajo pristojne na nerešena vprašanja v kmetijstvu in na potrebno rešitev. OBVFSTIIjA 4 pišejo o bodočih nalogah sindikata v občini, kakor so bile zastavljene na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. List tudi prinaša stališča občnega zbora do nekaterih perečih vprašanj s področja gospodarstva in samouprave. Številko dopolnjuje seznam članov novega plenuma ObSS in nadzornega odbora ter seznam delegatov za občinsko konferenco SZDL, ki jih je izvolil občni zbor sindikatov. Novomeška kronika B SLAVNOSTNA PROSLAVA za dan republike je bila v dvorani prosvetnega doma v petek zvečer. O pomenu 29. novembra je govoril Uroš Dular, predsednik obč. komiteja ZMS, ki je med drugim dejal, da z akademijo v počastitev državnega praznika zaključujemo proslave 600-letnice Novega mesta. Zahvalil se je vsem občanom in delovnim kot družbenim organizacijam, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tako dostojno počastili visoki lju-bilej mesta. Zahvalil se je tudi društvu bibliotekarjev in društvu zgodovinarjev Slovenije, da sta svoje prireditve vključili v okvir, naših proslav, posebej pa se je zahvalil v imenu odbora za proslavo 600-letnice Novega mesta tudi društvom, Studijski knjižnici MIRANA JARCA, Dolenjskemu muzeju. Dolenjski galeriji, Zavodu za kulturno dejavnost. Združenju borcev NOB in Dolenjskemu listu, ki so veliko pripomogli, da je vrsta proslav in prireditev tako pomembno počastila jubilej mesta in 20. obletnico osvoboditve. Na proslavi je zapel več pesmi moški zbor Svobode DUŠAN JE- REB pod vodstvom Toneta Mark-lja, dramska družina Svobode pa je v režiji Alenke Bole — Vrabec uprizorila enodejanko B. Brechta Puške gospe Carrar. — 2al udeležba na proslavi ni bila najbolj-5 ša, saj v dvorani skoraj nismo videli predstavnikov delovnih organizacij, kulturnih m drugih ustanov, pa tudi ne članov in uslužbencev različnih zavodov in javnih služb, ki so (ali pa tudi niso) odvisne od proračuna! Brezbrižnost nekaterih takih zavodov in javnih Institucij do proslav naših največjih praznikov Je v mestu Se kar notorična — in po svoje zanimivo spričevalo! B ŠOLSKA PRIREDITEV »Pokaži kaj znaš!« višjih razredov osemletke Katje Rupena je pretekli četrtek zvečer pokazala izredno zanimanje mladine in odraslih za take nastope Prihodnjič bi se podobne prireditve morale začeti bolj zgodaj, na vsak način pa bi moral biti njihov program In potek tak, da bi bile mnogo krajše! — Veseli smo, da se »mlade moči« javno pomerijo in bi kazalo podobne pobude šolske mladine širše podpreti. prav, da bi ubrali predre-formno pot in dohodek povečali mimo upoštevanja storilnosti, so poudarjali odborniki in člani občinskega sindikalnega sveta. Predstavniki gostinskih or. ganizacij so opozorili na problem, da se premalo investira v gostinstvo in turizem in promet sploh, čeprav so to panoge, ki »pridelajo« devize, ne da bi bile \%zane na uvoz reprodukcijskega materiala. Rudi Hrovatin je med drugim omenil, kako bolj je zdaj spoštovana zakonitost, odkar izvajamo gospodarsko reformo. Vse to preprečuje, da bi kdo še životaril na račun »lukenj« v zakonih in predpisih ter tako izigraval zakonitost. Opozoril je tudi, da čakajo delovne organizacije važne naloge, predvsem na področju usklajevanja notranjih predpisov, pravilnikov in drugih aktov z raznimi zakoni, ki so obveljali nedavno. Dodal je, de zlasti manjše delovne organizacije, takih pa je v občini med 176 kar 99. na;brž ne bodo kos temu in bodo potrebovale s Tokovno pomoč od zunaj. Nr, seji je razpravljalo 18 odbornikov zbora delovne skupnosti in članov ObSS. so bili Gorjanci dalj časa privlačni za obiske kot druga leta. Kljub temu, da smo imeli večje stroške zaradi premikanja drobilca ob sobotah in ponedeljkih, smo gaa redno odmikali s kamioni, da je bil za sobotne in nedeljske obiskovalce Gorjancev mogoč pre hod z osebnimi avtomobili. 3. Promet na gorjanski cesti je omejen s hitrostjo 30 km na uro, kar je razvidno iz cestno prometnih znakov na obel koncih ceste. To velja za vse voznike motornih vozil, zlasti pa še za tuje voznike, ki vozijo po njej na svojo lastno odgovornost. Na koncu pripominjamo, da so naše gozdne ceste na splošno bolj vzdrževane od javnih makadamskih cest in odprte za ves promet, čeprav jih vzdržujemo izključno le s svojimi sredstvi. S tem naše podjetje tudi posredno podpira oz. omogočal avtomobilski turizem in ga nikakor ne zavira, kot je hotel nepodpisani pisec članka prikazati naše podjetje oz. njegove odgovorne osebe. Vlado Pavec, inž. gozdarstva Zadovoljstvo v Straži V nedeljo dopoldne so počastili letošnji dan republike tudi v Straži; posebno veselje je bilo med domačini, ko so v domu Svobode gledali predvajanje filma na novem kinoprojektorju. Izpopolnjena aparatura bo poslej prav gotovo pripravljala v straški dom Svobode še več ljubiteljev lepih filmov. 6 milijonov za vrtec na Mestnih njivah Občinska skupščina v Novem mestu se je na seji 16. novembra odločila najeti 6 milijonov dinarjev za ureditev otroškega vrtca na Mestnih njivah. S posojilom nameravajo odkupiti primeren prostor za vrtec v enem izmed novih blokov. O taksah prihodnjič Odlok o komunalnih taksah v novomeški občini je bil v razpravi 16. novembra, odborniki pa so predlagali, da bi bilo treba besedilo še dopolniti, zato bodo znova o njem razpravljali na prihodnji seji. Odborniki so zlasti ilemi pripombe na olajšave in nekatere dataje. ki naj bi jih predpisal odlok. ENOSTAVEN RAČUN Iščemo rezerve, ki niso rezerve! Zaradi nepravične delitve dohodka v jugoslovanski PTT skupnosti omejujemo poštne usluge in celo zapiramo posamezne oddaljene pošte Dobili smo pisma, v katerih nas prizadeti ogorčeni obveščajo, da je pošta ukinila nedeljsko izdajanje časopisov. Upravnik novomeške pošte tov. Rajko Gerdovič je zadevo pojasnil takole: — Izdajanje časopisov je odpravljeno ob nedeljah v 6 poštah novomeškega PTT podjetja. Te pošte so: Bizelj-sko, Bela cerkev, Gradac' v Beli krajini, Krmelj, Raka in Žužemberk. Ob nedeljah je doslej izdajalo časopise 34 izmed 59 pošt na območju PTT podjetja Novo mesto. Vseh 34 pošt je izdalo ob nedeljah naročnikom 1360 časopisov. — Zakaj pa ste ukinili izdajanje časopisov samo v 6 poštah? — Tudi nas je prizadela gospodarska reforma in začeli smo iskati rezerve. Vsako nedeljo imamo pri izdajanju časopisov vsega 2800 dinarjev dohodkov in 24.000 dinarjev izdatkov. Izdelali smo podrobnejšo analizo in zvrstili pošte po številu časopisov, ki jih izdaje ob nedeljah naročnikom. Na Bizeljskem pride ob nedeljah po svoj časopis na pošto 1 naročnik, v Beli cerkvi jih pride 8, v Gradcu 4, v Krmelju 9, na Raki 8 in v Žužemberku 6. Na vseh omenjenih poštah moramo kljub temu ob nedelj ahv plačati ,dežurnemu uslužbencu 1.5 do 2 naduri. Eno uro mora biti na pošti, pol ure do 1 uro časa pa porabi za pot do avtobusa ali vlaka, ki pripelje pošiljko in za interno delo. Zavoljo izgube smo odpravili izdajanje časopisov ob nedeljah na poštah, kjer dvignejo naročniki manj kot 10 časopisov. Tako je pojasnil upravnik Pred 22. decembrom - praznikom JLA Tudi letos se v novomeški občini marljivo pripravljajo na praznovanje dneva JLA. V ta namen je bil pred dnevi pri občinskem zboru SZDL pogovor, na katerem so se pomenili o programu in sodelovanju. Največjo skrb bodo posvetili sodelovanju mladine s pripadniki JLA, kar je že ustaljena oblika med obemi. Med pogovorom so menili, da bi bilo treba sodelovanje popestriti. V šolah bodo mladinci prispevali pismene naloge o JLA, aktivni udeleženci NOB pa bodo v vseh srednjih in nekaterih osnovnih šolah imeh tradicionalne pogovore. Pripadniki JLA bodo v večjih občinskih središčih utrjevali stike z občani s kulturnimi programi. novomeške pošte. Pojasnilo je na šibkiih nogah, saj so s tem prihranili vsako nedel>jo samo 12 nadur (v najbolj šem slučaju!), ki preračunane v denar, znesejo 3.732 dinarjev. Izguba pri nedeljskem izdajanju časopisov se je torej s tem zmanjšala iz prejšnjih 24.000 dinarjev na 20.268 dinarjev, toda izguba s tem še vedno na odpravljena. Rešitev je treba iskati drugod! Delitev dohodka v Jugoslovanski PTT skupnosti ni pravična in sili posamezna PTT podjetja k takšnemu, pravzaprav smešnemu iskanju rezerv! Prej, ko so bila PTT podjetja in njihove enote udeležene v celotnem dohodku od storitev, opravljenih pri dohodu in odpravi pošiljk, do takšnega problema ne bi prišlo. Zdaj pa so podjetja deležna samo dohodka, ki ga ustvarajo pri odpravi pošiljk in mnoga poslujejo (med njimi je tudi novomeško PTT podjetje) zelo težko in z izgubami. Novomeško PTT podjetje npr. lahko dobi od drugih pošt za naslovnike na svojem področju še toliko denarnih nakaznic, še toliko pisemskih pošiljk, telefonskih pogovorov, brzojavk, zavojev in drugega ter vse to dostavi ali posreduje naslovnikom, toda vzdrževati se mora samo s tem, kar iztrži pri okenčkih na svojih poštah! Prejšnja delitev je bila vsekakor pravičnejša, saj v po- sredovanju domala vseh pošiljk sodeluje več pošt, ki so zategadelj upravičene do udeležbe pri skupnem dohodku. Pošta, ki sprejme pasmo za na^ovnika v Makedoniji na primer, opravi samo del naloge, saj bo šlo to pismo skozi več pošt, naslovniku pa ga bo dostavil pismono-a v Makedoniji. ■ Nepravična delitev dohod- ■ ka v poštni službi je torej ■ glavni vzrok tega, da zara- ■ di »ekonomskih« opravičil ■ omejujemo usluge in celo ■ zapiramo pošte, ki so delo- ■ vaie celo v času Avstroogr- ■ ske ko je bil poštni profil met veliko manjši od dali našnjega! MILOŠ JAKOPEC POSLANCI NA OBISKU Pred dnevi >e nekatere dolenjske občine obiskala skupina poslancev socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine Sestar la se je s kmetijskimi proizvajalci, odborniki v občinski skupščini oziroma • enakimi iz krajevnih vodstev Socialistične zveze. Pogovarjali so se o predvidenem zakonu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Med pogovorom v Novem mestu je bilo precej pripomb na osnutek zakona, pretežno pa je prevladalo mnenje, da 5e treba kmetijske proizvajalce pnstopoma izenačiti z ostalimi zavirovanci Prisnevki za zavarovanje naj bi se določili od katastrskega dobodka in dohodka posameznikov, ne samo od prvega.' Poudarjeno je b'lo, da je sam katastrski dohodek prešibko merilo za ugotavljanje dejanske moči kmetijskega premoženja Primarij dr. Bogo Skalšckv - doktor znanosti Novomeški rojak, primarij dr. Bogo Skalicky, je pred nekaj dnevi slavil dvojni praznik: prav ob svoji 60-let-niči je s podelitvijo doktorata medicinske znanosti dosegel pomembno priznanje za svoje večletno znanstveno raziskovalno delo na področju porodništva v mariborski porodnišnici. Na medicinski fakulteti univerze v Beogradu je uspešno zagovarjal rlok'or-sko disertacijo iz svoje stroke o temi »Prekuženost po- rodnic s toksoplasma gondoii in vpliv te infekcije na potomstvo.« Primarij dr. Bogo Skalicky je proučeval to infekcijo, ki se prenaša iz živali na človeka, na porodnicah v zvezi s posledično patologijo novorojenčkov in stanja 'okvarjenega telesnega in duševnega razvjoja preživetih otrok. Z ozirom na važne zdravstvene, socialno-biološke in družbeno.ekonomske faktorje je v sklepih svojega raziskovalnega dela postavil smernice za pravočasno spoznavanje preteče nevarnosti hi za pndvze-manje odgovarjajočih medi-kamentoznoprofilaJctičnih u-krepov. da bi prevrečli rojstvo otroka s posled'-cami bolezni ki io imenujemo: konaenHalna toksoplasmoza. Priznanemu zdravniku specialistu prtmariju dr Bogu Skalickviu predstojniku porodnišnice v Mariboru, ki se vedno rad vrata v sr>oje rodno mesto — dolenjska metropolo, želimo še veliko uspehov na nienovi nadaljnji živi jen »s VI pot;! Št. 48 (819) DOLENJSKI LIST Skerfj zmagal za dan repiiike V petek, 26. novembra, so se novomeški šahisti pomerili za knjižne nagrade in prvo mesto v turnirju v počastitev dneva republike Igralo je 20 šahistov. Med gledalci je bilo precej pionirjev in mladincev, kar priča, da je novomeški šah na dobri poti in najdelavnejša športna sekcija. Po predtekmoviinjih v dven aitupjnah so se štirje najboljši iz vsake skupine srečali v finalu. V prvi skupini je krepko zmagal (en sam poraz) Djuro Cošič z osmimi točkami, v drugi skupin: pa Jurij Picek s 7 in pol. Oba zmagovalca v predtekmovanju sta se pozneje v finalu slabo plasirala, kar priča o veliki izenačenosti in borbenosti nastopajočih. Presenečenje je bilo tudi, da se v tinale ni plasiral znani novomeški prvokategornik Slavko Sitar, ki Je preobremenjen s službenim delom in se ne more več tako posvečati šahu kot včasih. V finalu se je razvila huda borba za vsako mesto, saj so bile predvidene le štiri nagrade. Krepko, s prednostjo dveh točk pred zasledovalci, je zmagal bivši prvi novomeški mojstrski kandidat Tone Skerlj, ki na nagradnih turnirjih odlično igra. Osvojil je šest točk in ostal edini neporažen. Drugi igralci so se zvrstili tes- Brežičanke za pokal SRS Kakor vsako leto so tudi letos organizirali rokometno tekmovanje za pokal Socialistične republike Slovenije. Zmagovalec tekmovanja ima pravico sodelovati na zveznih tekmovanjih, v katerih sodelujejo vsa republiški pokalni prvaki. Medtem ko tekmovanja v ligah niso bila najbolj uspešna, so se . — v pokamem tekmovanju uvrstile v republiški finale. V polfinalni tekmi so se Brežičanke srečale z ekipo Slovana iz Ljubljane ter premagale nasprotnika z 8:4. V finalni tekmi so igrale s piransko ekipo, kateri pa niso bile kos. Izgubile so tekmo z rezultatom 7:2. O-vič no drug za drugim, tako da je med drugim in zadnjim le točko in pol razlike. Drugo in tretje mesto sta se razdelila tretjekate-gornik Marko Picek in mojstrski kandidat Igor Penko s štirimi točkami, vendar je Picek zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem dobil drugo nagrado. Njego vo drugo mesto je velik uspeh, saj bi po stanju v partijah lah ko nevarno ogrozil tudi škerlja v borbi za prvo mesto. Značilno za Picka je, da skoraj redno premaga mojstrskega kandidata Pen-ka, ki pravi v šali, da je ta nasprotnik zanj »madžarski kompleks«. Tretjo nagrado je dobil Penko, ki je na tem turnirju doživel kar pet porazov. Le delno je presenetil s četrtim mestom bivši zagrebški prvokategornik Tomislav Petkovič, ki je dvakrat premagal Penka in osvojil 3 in pol točke. Peto mesto je osvojil Jurij Picek s tremi točkami, šesto do osmo mesto pa sidele z 2 in pol točke Bogdan Adamič, Tone Sporar in Djuro Cosič. šesto do osmo mesto pa si dele z radi boljšega uspeha proti zmagovalcem. MLADOST, ZDRAVJE, LEPOTA — tri besede, a ena sama misel — skrb socialistične skupnosti velja zlasti še mlademu rodu, ki bo dedič naše revolucije in po-vojne graditve. — Na sliki: požrtvovalne rokometašice brežiškega Partizana, o katerih lani in letos beremo vedno več pohvalnih besed! (Foto: Oskar Gerjevič) KOPALIŠČE V KRŠKEM privablja vsako leto več kopalcev. Ogrevana voda orno-goča prijetno kopanje od maja do konca septembra. Poleg domačih kopalcev je čedalje več gostov zlasti iz Hrvatske, posebno ob nedeljah, ko izkoristijo skok v Krško za prijeten tedenski oddih. Manj pa je motoriziranih gostov, na kar vsekakor vpliva novi bazen v Čateških Toplicah. — Finančni uspeh krškega kopališča, ki ga upravlja sindikalna podružnica tovarne papirja, je zadovoljiv, saj se je letos povečal za dobro četrtino v primerjavi z lanskimi dohodki (Foto: Kristijan Pavliha, Krško) Prvenstvo LCL prekinjeno Zaradi nagle ohladitve vremena je tekmovalna komisija ljubljanske conske lige prekinila prvenstvo v X. kolu. Deseto in enajsto kolo ICL bodo odigrala šele marca 1966. Obisk pri KK »Krka« Člane tega' novoustanovljenega kluba smo presenetili pri treningu na dvosteznem kegljišču pri Vrhovniku, kjer se pripravljajo na prvenstvo v drugi novomeški ligi, ki se bo pričelo te dni. V razgovoru z igralci in vodjo kluba tov. Rožičem smo izvedeli, da za klub nastopajo samo delavci in uslužbenci tovarne zdravil KRKA in da so ga ustanovili s svojimi prispevki. Mladi igralci hitro napredujejo. V tovarni zdravil imajo razumevanje za ta šport, saj je klubu priskočil na pomoč tudi sindikat z denarnimi sredstvi. V klub je vključenih 25 tovarišev, pozneje pa nameravajo ustanoviti tudi žensko ekipo, za katero Je med članicami kolektiva veliko zanimanje. Trenirajo enkrat na teden tri ure, ker je ves ostali čas kegljišče pri Vrhovniku zasedeno. M. G. Šahisti pozor! Br/.o turnir za december bo v torek, 7. decembra 1965. ob 19.30 uri v mladinski sobi na Novem trgu, JEK V X. kola se bodo srečale ekipe: Krim—OUmpija, Radeče— Šentvid in drugi polčas tekme Novo mesto—Hrastnik 14:5). Nepodpisani avtor članka »Rokomet v snežnem metežu« (DL— 18. XI. 1965) je ostro napadel tekmovalno komisijo LCL v Brežicah, češ da je ona kriva . . . itd ... da bi morala izdelovati boljši koledar itd. Pisec članka verjetno ne ve, da bi komisija gotovo prej organizirala tekmovanja in ne šele 21. novembra, če ne bi bilo tekmovanje v ICL odvisno od SRL. Tri zadnje plasirane ekipe iz SRL izpadejo ter igrajo v LCL. V kolikor pa se prvak SRL nterle iz Stare Loke Vozil sta trčili in je škode za blizu 80.000 dinarjev. Enajst nesrečnih pri Ponikvah 24. novembra je bila huda prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Ponikvah. Osebni avtomobil, ki ga je vozil inž. Jože Puc iz Novega mesta, je pri srečanju s tovornjakom zaneslo s ceste na nasip, kjer je obstal, V tem hipu so pripeljala mimo vozila iz Ljubljane in Zagreba. Vozniki so nesrečo opažih in ustavili; tisti, ki so vozili za njimi, so zavirali, zaradi česar je prišlo do verižne prometne nesreče. Trčilo je enajst avtomobilov, na katerih cenijo škodo na 1,500.000 dinarjev, nihče pa ni bil telesno poškodovan Za nesrečo je krivo delovodstvo Cestnega podjetja v Trebnjem, ki kljub nalogu - ni pravočasno posipalo poledenele ceste. Oh, ta poledica! 23. novembra ob 22.50 je Rudi Stare vozil proti Zagrebu tovornjak LJ-340-04 s prikolico. Ko mu je pri Lešnici prišel nasproti neznan tovornjak po levi, se mu je umaknil, pri tem pa zdrsnil s ceste. Gmotne škode ni. Naslednjega dne se je pripetila v istem kraju na mo- Teorija v praksi stu nesreča Antonu Pajku iz Ljubljane in Bojanu Breclju iz Rakeka, ko sta se srečala s tovornjakoma. Na poledeneli avtomobilske cesti je Pajkov tovornjak zaneslo na levo, kjer je trčil v blatnik Brecljevega vozila, ki mu je prihajalo naproti. Gmotno škodo cenijo na 60.000 dinarjev. V poledici po levi Traktorist Kz Trebnje Jože Logar je 24. novembra ob 8. uri peljal traktor s prikolico iz šentruperta proti Prelesju. Na ovinku je peljal po levi strani, v tem pa mu je prišel naproti z osebnim avtomobilom Anton Grebene in trčil v traktor. Na poledeneli cesti je Grebene vozil zelo počasi, zato gmotna škoda ni velika. Avto kot žoga 20. novembra zvečer je na klancu poledenele ceste v Gradcu zaneslo z ovinka osebni avto LJ-418-76, ki ga je vozil Alojz Hudelja iz Ka-nižarice. Vozilo je zdrsnilo v obcestni jarek, zadelo v kostanj, se od njega odbilo proti železni ograji in nato od ograje proti cesti, kjer se je prevrnilo na bok. Na avtomobilu je za okoli 400.000 dinarjev škode, ranjenemu vozniku pa so nudili pomoč v novomeški bolnišnici. Z ledu na travnik S poledenele avtomobilske ceste pri Korenitki je 22. novembra ponoči zapeljal turški državljan Georgio Kosto-pulus, ki se je v osebnem avtomobilu peljal proti Ljubljani. Pri srečanju s tovornjakom je zavil v levo, zapeljal na bankino in se ustavil na travniku. Škode ni. Naslednjega dne ob 10.15 je z zasnežene avtomobilske ceste prj Trebnjem zaneslo osebni avtomobil KN-27-73, ki ga je vozil Ivan Prekrat. Vozilo je zdrsnilo čez rob ceste in se ustavilo na travniku. Škode ni več kot za 10.000 dinarjev Dobre pol ure za tem je s poledenele ceste pri Korenitki zaneslo osebni avto ZG-203-32. ki ga je vozil Branko Stopar iz Zagreba. Vozilo se je prevrnilo na bok in obstalo na travniku, škode je za okoli 90.000 di narjev. Nepregledni ovinek pod ledom V nepreglednem ovinku na poledeneli cesti v Rumanji vasi sta 25 novembra ob 12.25 med srečanjem trčila osebni avto LJ-61-69, ki ga je vozil Blaž Podgoršek iz Kamnika, in avtobus, ljubljanskega podjetja SAP z voznikom Jožetom Kemom. škodo cenijo na ?50 000 dinarjev. Avtobus stop, tovornjak naprej ... Na drugorazredni močno poledeneli cesti pri Prapro-čah sta se 23. novembra popoldne v nepreglednem ovinku srečala avtobus podjetja GORJANCI (voznik Franc Piletič) in tovornjak, ki ga je vozil Pavel Podržaj iz Velike lese. Pri srečanju se je avtobus ustavil, tovornjak, naložen z drvmi, pa je peljal naprej in se ustavil šele, ko je zadel v avtobus. Gmotno škodo cenijo na 300.000 dinarjev Poltovornjak PTT v grmovju Pri Volčji jami, na cesti iz 2u žemborka proti Radohovi vasi, se je 2. novembra okoli 15 ure prevrnil v grmovje poltovornjak PTT iz Ljubljane ki ga je vozil Via dimir Rot, inženir elektrotehnike Vozilo je zaneslo s ceste v gr movie Uim pa se je prevrnilo Hudo je razbit sprednji del avtomobila, tako dn cenijo škodo na pol milijona dinarjev, nihče med potniki pa ni bil ranjen. čeravno ni bilo lahko delo razkačene ljudi uto-lažiti, imela sta vendar ta dva moža toliko veljave, da se je v kratkem času drhal razkropila. Ko se je storila noč, stala je še tam pa tam pred hišami kaka razstavka meščanov, ki so kleli glavarja in ukrepali, kaj se bo iz tega naredilo, ali pa ugibali, kje je bil mestni sodnik, kako je naenkrat med ljudi prišel in zakaj pač ni pustil, da bi bili glavarja pregnali ali potolkli. Sodnik in nekaj veljakov pa je imelo druge pomembne pomenke o istem času v Simonovi hiši. Sumerek se je svoji častni službi odpovedal za ta čas, kar bode Auersperg glavar, in se ni nič udeleževal posvetovanj, kaj bi mesto storilo nasproti svojemu mogočnemu zatiralcu. Nihče ni vedel vzroka Sumerekovega ravnanja razen Grniščaka, kateri je bil za začasnega mestnega sodnika izvoljen. Obenem pa je bilo tudi sklenjeno, da mesto pošlje natihoma tri veljavnejše meščane do vladarja vojvoda Ernesta, kateri naj bi mu potožili, kako novi glavar dela. VIII Auersperg ni mogel pozabiti, kako se je bil poslednji čas ponižal ne samo pred Sumerekom, ampak pred vsemi meščani. Mislil je tedaj, kako bi se dal ta navidezni madež izbrisati. Pokazalo se je bilo, da je preslab, da bi vselej ukrotil svoje podložne. Zato si je zdaj prizadeval, kolikor moči zopet utrditi se, nabiral večje število vojnikov okrog sebe in se preselil iz svoje hiše sredi mesta na utrjeni ljubljanski grad. Sicer pa je vsekakor skušal razdražiti meščane še drugič, da bi jim pri drugem uporu pokazal svojo moč, katere pri prvem ni mogel. Zapiral je iz majhnih vzrokov mestne ljudi, prilastoval si kakor popred sodnijo in na smrt obsodil zdaj tega, zdaj onega. Večkrat bi se bilo ondašnje dejanje ponavljalo, pa mestni vodniki so na vso moč vsako enako početje ustavljali, obetaje si, da kmalu pride poslanstvo od H- r j08p • .JliRM . Mtjk KnHinegasodniKaa vojvoda nazaj, in potem se zgodi pravica in pride pomoč. Kar se tiče glavarjevega obnašanja Sumereku nasproti, bilo je od tistega dne drugačno. Res je Auersperg po svoji misli imel vzrok, sovražiti ga bolj ko vsakega drugega, vendar dal mu je bil svojo pošteno besedo in, dasi je napačno razumel človeštvo in njegove naturne pravice, držal se je vendar kakor ves njegov čas vere in verskih reči, tedaj tudi svoje prisege. Zatorej ga je pustil na miru in je bil trdno namenjen, tudi drugi del svoje obljube izpolniti, namreč hčer mestnega sodnika iz Cirianijeve oblasti očetu nazaj poslati. Nekega popoldneva so se bližali trije možje na konjih gradu Turjaku, Auersperg sam, Sumerek in Grniščak. Danes je imel stari sodnik svojo hčer zopet videti. Pa nikakor ni mogel biti vesel; zamišljen je sedel na konju_in, ker nekaj potov ni odgovarjal Simonu, obmolknil je tudi ta. Grof pa je bil previsok, da bi se bil menil s tem ali onim plebej-cem. Edino, kar jima je od Ljubljane do Turjaka povedal, bilo je to, da, kadar se enkrat oprosti svoje obljube in odda deklico očetu, bo govoril še z obema; zdaj pa se jima ni ničesar bati. Ko so prišli v grad, zagledala sta meščana dobro znanega človeka, Cirianija, kateri je strme gledal, kako je to, da Auersperg pride v tovarišiji teh dveh mož. »Povejte temu malovrednežu, gospod glavar,« dejal je Simon, »da, če je še kaj moža v njem, naj se meni zglasi, kadar ga je volja. Jaz bi rad ž njim besedo govoril.« Poglavar ni odgovoril meščanu nič, ampak poklical je Laha na stran in mu dejal: »Prijatelj moj, danes morate vi zame nekaj darovati.« »Ničesar vam ne bi mogel odreči, vesel sem, če se vam morem hvaležnega skazati. Morda hočete, da vaša pajdaša shranim?« vpraša Ciriani. »Ne, temveč svojo deklico morate dati očetu nazaj.« Italijan je oči pobesil in obmolknil. Koj pa mu je strast zavrela vročo južno kri, stisnil je pest in dejal: »Terjajte, da svoje življenje zastavim za vas, in ga bom. Tega pa ne zahtevajte, posebno zdaj ne. Brez nje ne morem in nočem živeti. Dva dni in še pozneje, ko sem jo pripeljal sem, dal bi jo bil nazaj; zdaj se mi zdi, da je malo voljnejša, zdaj ne morem.« Tak odgovor je plemenitaša Auersperga tudi razsrdil. Zaničljivo je pogledal Cirianija in dejal: »Veste vi, da sem jaz svojo voljo do dejanja dognal že drugačnim možem nasproti, ko ste vi? Zapomnite si dobro, da imam jaz vam zapovedati, ne vi meni. Vsak berač prevzeten postane, kadar se nasiti, tako tudi vi. To je pa zaradi tega, ker ste pozabili, da ste prišli k meni čisto gole mošnje ter niste prinesli ničesar, razen kar ste na sebi imeli in suhotno kljuse pod seboj.« »Tudi pošten meč in poštene rodovine ime in, če hočete tudi roko, ki zna odgovarjati na enake besede, ko so vaše,« pravi Italijan. »Bomo videli,« odgovori grof ter odide. Znano je, da malokatero očitanje človeka, ki ima še nekaj časti v sebi, tolikanj speče, kakor če se v oči vrže beraštvo in se mu še našteva, kaj in koliko dobrega je po nevrednem od nas prejel. V TEM TEDNU VAS ZANIMA / eiieti&ki kole dat Petek, 3. decembra — Franc Sobota, 4. decembra — Barbara Nedelja, 5; decembra — Stojan Ponedeljek, G dec - Miklavž Torek, 7 decembra — Urban Sreda,' 8. decembra — Marija Četrtek, 9 decembra — Valerija ČESTITKA Kadetu Sločniku, sedaj služi vo jaški rok v Bosni, iskreno čestitamo in mu želimo za 20. roj-tn: dan še mnoga zdrava leta — mama, ata. stara mama in teta Bri-Kita z družino. Ob bridki izgubi naše mame in stare mame ANfc POCRVINA iz Straže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in .prijateljem za podarjene vence in cvet je. Zahvaljujenio se tudi tov šeni-ca za poslovilne besede in vsem. ki so jo spremili na zadnji poti Hvala tudi vsem sosedom, ki so jo obiskovali med boleznijo. Žalujoči sin Jože / ženo. Stane z družino hčerka Anica i možem. Kristini por Bele / družino, Marjana por. .lurkovič z dni žino, Ludva por. Gimpeli 7 družino in sestra Pepca. 1ALI OGLAS! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo ljubo tetko. sestro, svakinjo in sestrično ALBINO TAVČAR poštno uradnico v pokoju v njeni starosti in težki bolezni obiskali, ji lajšali trpljenje, jo spremili na njeni zadnji poti in jI poklonili krasno cvetje. Prav tako se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni smrti pomagali in z nami sočustvovali. Žalujoči: nečakinja Vlasla in družin«- Tavčar. Zagore in Serajnik. CENIK vsaK oglas do 10 besed - J00 din vsaka na daljnja oesedf- tOT din Za na slov v uprav usta pnbitel? 100 din - Redn: sasebni • na ročrnki Doientskega lista ima (o pn vseh malih oglasih osmitnicah zahvalah prekh Jih :n podobnih obiavah 20 °/c oopusta nat« vodp, zdravilo, ki vam ga nudi narava V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK - telefon 21-129 in STAN DA RT — telefon 21-158. 2i6 :% o Brežice: 3. in 4 12. ameriški film »Človek, ki je ljubil vojno«. 5. in 6. 12. ameriški barvni film »Upornik brez razloga« 7. m 8. 12.2sfl.2racno bfskpz bfskpz md 12. francosko-nemški film »Na-bab« Črnomelj: 3. in 5 12 ameriški barvni film »Dobri duh Pariza« 7 in 8. 12. ital film »Osem in pol«. Dol. Toplice: 4 in 5 12 švedski film »Pouk v ljubezni«. Kostanjevica: 5 12 špan barv film »Lažnjivi zakon«. Metlika: 4. in 5. 12 italijanski film »Orientalke« 6. in 7. 12. ru ski film »Pot v vsemirje«. 8. in Ob bridki in nenadomestljivi izgubi najine drage mame ANTONIJE, LISAC iz Kočevju se zahvaljujeva zdravnikom m medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v No; vem mestu, ki so ji skušali re siti življenje Zahvaljujeva se vsem, ki so nama v težkih trenutkih pomagali, posebno pa tov. Nadi Lindičevi in tov. Niku Je/eraskiču. dobrim sosedom iz Mozlja" učencem osnovne šole Mozelj za izraženo sožalje in vence, enaka hvala organizaciji ZB, SZDL in RK iz Mozlja Iskrena hvala kolegicama Francki in Pavli iz Livulda, kolektivu osnovne šole Mirko Bračič iz Kočevja za tolažilne besede in vence. Zahvaljujeva sc cerovi družini iz Kočevja, Društvu upokojencev in občinski organizacij: Zveze borcev in govornikoma tov Goletu in tov. Adamiču za poslovilne besede ob grobu Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jp spremili na zadnji poti! Globoko užaloščena hčerka I led vika in sin Tone. Kočevje. '_'*> novembra 1965 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v upravi lista (1004/65) TOVARNIŠKO NOV Candy 5 su-peravtomatski pralni stroj prodam. Jerebova 20-1. desno. GOSPODINJSKO pomočnico pridno in pošteno sprejme gostilna Cilka Lukež. Brežice POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). GRAVERSTVO, Kečkeš Aleksander, Novo mesto Imena, datume in monodrame vgraviram na prstane, obeske, vžigalnike, nalivna peresa in druge predmete. Izdelujem tudi napisne ploščice za vrata stanovanj in poslovnih prostorov PRIJETNO PRESENEČENJE pripravite sorodnikom, znancem in prijateljem doma in po svetu, če jim še danes naročite Do lenjski list, glasilo 9 področnih Občinskih odborov SZDL naše pokrajine! VSAKDO, KI SE ZDAJ NAROČI na Dolenjski list, ga bo do kon ca decembra 1965 dobival brez plačno — pošljite svoj naslov na upravo Dolenjskega Usta — Novo mesto, p. p. 33. — Polletna naročnina za 1966: samo 10 novih dinarjev! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil! Upo rahljajte vendar rogaško »Do- l REDN1ŠKJ ODBOR DOLENJSKEGA LISTA Novo mesto razpisuje delovno mesto NOVINARJA UREDNIKA ALI SODELAVCA POGOJ: dokončan visokošolski študij; prednost imajo diplomanti VŠPV (katedra za novinarstvo). Kandidati naj pošljejo- pismene ponudbe do 16. decembra 19(55. Zagotovljeno je vseljivo družinsko stanovanje. RADIO LJUBLJANA VS.Ah DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.30 . 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, :i. DECEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansamhli. 10.15 V romantičnem in predromantičnem slogu. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tuogmir Cajnko: Povečanje proizvodnje gozdarstva — skupna naloga proizvajalcev in koristnjkov lesa. 12.40 Iz narodne skrinje . . . 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Poje češki moški zbor »Moravan« iz Prage. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 Kulturne diagonale. 20.00 Priljubljeni napevi iz Suppejevih operet. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 4. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Mladi glasbeniki glarhenih šol pred mikrofonom. 10.15 Odlomki iz oper nemških skladateljev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Glina: Rentabilnost proizvodnje mesa v novih pogojih. 12.40 Igrata ansambla Borisa Franka in trio Vinka Horvata. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugosloavnskih narodov. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz relejnih postaj — studio Koper. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 So ixHni koncert lahke glasbe. 20.30 Zabavna radijski igra — dr. Wal-ter Gerteis: Vozli inšpektorja Brai-na — »Mož, ki je gledal luno«. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 5. DECEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Mirče Šuš-mel: Slon pred magistratom. 9.0» Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Lado Podbevšek: Odhajali jo drug za drugim. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Igtajo Veseli planšarji in trio Jožeta Krežeta. 14.00 do 17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Slavni pevci — znamenite arije. 17 30 Radijska igra — V uri pred zoro. 20.00 Naš nedeljski sestanek. PONEDELJEK. 6. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroška igra s petjem. 9.25 Naš juke box. 10.35 Naš podlistek — F. Kosmač: Iz grške skicirke. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš predno-itl! 12.05 Iz simfoničnega opusa Blaža Amiča. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Letošnje skrbi pri negi vina. 12.40 Po slovenski zemlji . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.20 »Signali«. 19.05 Glasbe- 9 12 švtdsKi film »Divje jagode« Mokronog: 4 in 5 12 norveški film »Mladi grešniki« Novo mesto »Krka«: 3 t do 6 12. ameriški barvni film »Ptiči«. 5. 12 jugoslovanski barvni film »Reka smrti« 6. do 8. 12. ameriški film -V službi Panča-Vile 7 do 9 12 poljski film »Poročna obleka« Predgrad: 5. 12. ameriški film •>Guliverjeva potovanja« Ribnica na Dol.: 4 ln 5 12. jugoslovanski film »Izdajalec«. Sodražica: 4 in 5. 12. angleški film »Okus po medu« Straža: 4. in 5. 12 sovj. film »Ali Baba in 40 razbojnikov«. Sevnica: 4 ln 5. 12 ameriški film »Streljanje v D Cytyju« , 8 12. francoski film »Roke kvišku« Stara cerkev: 4. in 5 12 poljski film »Nedolžni čarovnik«. Šentjernej: 4. in 5. 12 »Gang-sterji« Trebnje: 4. in 5. 12. angleški kriminalni film »Čas brez usmiljenja«. ELEKTRO LJUBLJANA enota KOČEVJE prodaja v KOČEVJU naslednja osnovna sredstva: 1. tovorni avto TAM »Pionir«, 3 t v voznem stanju; 2. Ojačevalec znamke »Iskra« 75 W z magnetofonom, radio sprejemnikom, mikrofonom in zvočniki v brezhibnem stanju. JAVNA LICITACIJA za odprodajo navedenih sredstev bo 4. decembra 1965 ob 9. uri na upravi enote. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. „NOVO MESTO SKOZI ČAS" Razstava fotografij v Dolenjski galeriji V soboto je bila odprta v Dolenjski galeriji razstava fotografij Novega mesta. Več kot 60 tehnično uspelih fotografij priča o razvoju, kulturnem in športnem življenju Novega mesta v preteklem stoletju in iz začetnih let našega stoletja. Ob zaključku proslav 600-letnice Novega mesta in 20-letnice osvoboditve je pripravil kino-klub v Novem mestu razstavo fotografij starega Novega mesta, njegovih duštev (Sokola, gasilske čete, strelcev in drugih) iz materiala, ki sta ga zbrala Rudolf Smola in Ivan Melan-šek. Skoraj leto dni so člani kluba odbirali material, izdelovali negative in pripravljali poskusne posnetke za sedanjo razstavo. V treh dneh sta Polde Grahek in Branko Lukič pripravila iz zbranega gradiva fotografije v formatu 30 x 40 cm, Ljubo 2agar pa je nato v spodnji dvorani Dolenjske galerije aranžiral razstavo z geslom »Novo mesto skozi čas«. Novomeščani ne bi smeli zamuditi tega pogleda v preteklost svojega mesta! Oglejte si zanimivo razstavo! MMitnHiiiai ne razglednice. 30.00 Slovenske zabavne melodije. TOREK. 7. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo. 12.30 Kmetijski nasveti — inž France Lom-berger: Problemi pc-peševalne službe v sadjarstvu. 12.40 Ansambel Milana Vitka in trio Slavka Avsenika. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Zabavni intermezzo 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra — Giinther Weiser.born: Harlemska balada SREDA, 8. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Kako po-jo mladi pevci po svetu. 9.25 V svetu lahke glasbe 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetiiski nasveti — Inž. Jaka Ferjan: Števila prašičev ne zmanjšati! 12.40 Iz narodne zakladnice. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert Wel-ške pihalne godbe. 17.05 Slovenska glasba za komorne ansamble. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 20.00 Melodije mediteranskih dežel igra orkester Frank Chacksfield. ČETRTEK, 9. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 M. Vodo-pivec — Andersen: Palčiča. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Operne melodije. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nnsveti — inž. Ciril Remic: Z nego stoječega drevja' do boljše kvalitete lesa. 12.40 Na kmečki peči. 13.20 Priporočajo vam 14.35 Otroci so pripravili koncert 15.30 S pihalnimi godbam: v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori — dr Jože Pogačnik: Genetična stilistika. 20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov. ČETRTEK. 2. decembra 1965: 19.00-19.30 Mladinska oddaja. - PETEK, 3. december 1965: — 18.00 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami — Naši novi posnetki NEDELJA, 5 december 1965: — 10.20 — Poročila — Z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta — Naša zunanjepolitična rubrika — Stanovanjsko podjetje ln stanovanjska izgradnja v Brežicah — Iz novinarjeve beležnl-oe — Marjan Uratarič: Moja potovanja po Švici, V — Za naše kmetovalce — Poslušajte domače viže v izvedbi tria Dorka Skoberneta in Veselih hribovcev — Pozor, nimaš prednosti — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov — 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 7. december 1965: — 18.15 — Ne smemo pozabiti : Pavel Baloh — Spomini (zaključek) — Novo v knjižnici — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: G. Pnr.cinni, La boheme, IV. dejanje. LASTNIKI DEVIZNIH SREDSTEV! I/, koristite ponovno priložnost, ki vam jo nudi BRODOKOMERC RIJEKA EXPORT — IMPORT RIJEKA, BEOGRADSKI TRG 3 preko svojega predstavništva v LJUBLJANI -POLJANSKA C. 20-C/lll -telefon 314-280 za nakup različnega materiala domače proizvodnje za tuja plačilna sredstva. Posredujemo vam po zelo ugc>dnih cenah veliko izbiro blaga sledečih podjetij: ISKRA — KRANJ: radioaparati, avtoradio, TV aparati, ojačevalci, aparati za gospodinjstvo, telefonski aparati,"električni števci, električni svedri. RR — NIŠ: TV aparati, radioaparati, avtoradio, stabilizatorji, magnetofoni, telefonski aparati RUDI ČA.IAVEC — BANJA LUKA: TV aparati, auto-radio RIZ — ZAGREB: TV aparati, gramofoni GORENJE — VELENJE: pralni stroji, štedilniki (električni, na drva) TOBI-HIMO — MARIBOR: hladilniki, pralni stroji, električni štedilniki in drugi stroji za gospodinjstva KONTAKT — ZAGREB: peči na nafto, električni štedilniki, pralni stroji, bojlerji, Ukalniki, kaloriferji, infrapeči DELIGRAD — NIŠ: bojlerji, električni štedilniki, kopalne kadi, umivalniki, električni mlin za kavo PREPOROD — POŽAREVAC: peči na nafto SLOBODA — CACAK: sesalci, plinski štedilniki, pralni stroji OBOD — CETINJE: hladilniki GEORGI NAUMOV — BITOLA: hladilniki TAM — MARIBOR: tovorni avtomobili MORAVA — POŽAREVAC: kmetijski stroji MEBLO — NOVA GORICA: spalnice in drugo pohištvo OTOC.ANKA — ZADAR: tepihi za stanovanje in avtomobile 15. SEPTEMBER — ANHOVO: cement in salonit LJUBLJANSKE OPEKARNE: zidna opeka OPEKARNA — KUPNJAK: zidna in strešna opeka JUGOKERAMIKA — ZAGREB: strešna opeka, zidna opeka, keramične ploščice, WC školjke, umivalniki, servisi za črno kavo, belo kavo in jedilni servisi SAVA — KRANJ: gume za osebne in tovorne avtomobile, gume za traktorje, mopede in kolesa INLES — RIBNICA: gradbeni les, stavbno pohištvo in TV mizice Poleg navedenih proizvodov lahko kupite preko nas tudi drugo blago raznih podjetij — n. pr.: šivalne stroje, vikend hišice, zlati nakit, razne betonske gradbene elemente in drugo. Informacije o načinu vplačila, dostavi kupljenega blaga, kakor tudi ostale informacije lahko dobite osebno ali telefonsko, pri našem predstavništvu za SLOVENIJO V LJUBLJANI, POLJANSKA CESTA 20-C/III — telefon 314-280. Z nakupom pri BROĐOKOMERCU boste najboljše izkoristili devizna sredstva! KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE Zadnjih m dni so aarovaii uri na novomešiu transfuzij- g ski postaji: Albin llrovat, Jože (joršin, Karel Košir, Franc % Čečelič, Anton Blažič, Marjan Filipčič. Cvetka Knap, PoLIe m Fink, Nežica Cigler, Martina Bračko. Franc Bartolj, Vitla j§ Osolnik, Vida Pucelj, Jože Muhič, Rudi Hrastar, Jože m Medle, Pavla Smuk. Al jjz AS Franc Hančič, Sergcj Sekač a in Ivan štepec, člani kolektiva Pionir Novo mesto Alojz f| Avbar, član kolektiva INIS\ Novo mesto; Alojz Tekstor in g Štefka Jerman, člana kolektiva Novoles Straža; Ivan Pograjc 9 in Albinca Hudo k I in, člana kolektiva Splošne bolnice Novo = mesto; Jožica Hrast, Igor Fajdiga in Anton Kučera, člani J kolektiva Krka Novo mesto; Fani čelič, gospodinja iz M Uršnih sel; Karel čelič, član kolektiva Dinos Novo mesto; g Ana Majetič, gospodinja t Igienka; Karlo Majetič, Alojz 1 Poljane, Anton Bojane, Frane Muhič. Lado Potočar in g Milan Jovič iz Komunalnega podjetja Novo mesto; Franc S Pavlenič in Anton »olenšuk. člana kolektiva IMT Novo g mesto; Jože Zupančič, poses'nik iz Selišč;Alojz Zupančič, s član kolektiva Elektrotehničnega podjetja Novo mesto; Jože Murn, član kolektiva Novoteks Novo mesto. Jože Hribar, Alojz Bevc, Jože Korasa, Ivan Radež, g Jože Seničar, Joža Novak in Jože Lokovšek, člani ko- g lektiva Krka Novo mesto; Ivan Barbo, Marija Kastolie, Vida g Mikec, Ana Cesar, Anton Cesar, Joža Kobe, Marija Golob, g Jože Udovič, Marija Vašič in Marija Korčc, člani kolektiva g Novoteks Novo mesto; Miran Kosec, član kolektiva Avto g Kočevje; Tatjana Sajevic, dijakinja Srednje kmetijske šole g na Grmu; Viktorija Košir, gospodinja iz Straže; Stane Med- =; ved in Janez Dragan, člana kolektiva IMV Novo mesto; g Nada Gašpernik, Sonja Grahek in Tilka Mavrin, dijakinje = novomeškega učiteljišča; Angela Novak, Nežka Nemanič in H Angela Gašperac iz Komunalne banke Novo mesto. fflflllllllll!lffll!!1!!!!ll!!l!IH!IIM DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik) Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Moš kon, Jože Prime, Jožica Teppes in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina za 1965 ' 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva Je vnaprej - Za Inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 521-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavna trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v LJubljani.