UrvdséftkUs uprtvaUkl pte-•torti NIT Lawadal« «v. Offtos «I psbUcation S00? So. Lawailair »v«. IVIephoMt LawsdaW 4030. GUiSILO SLOVENSKE NARODNE PODPJRMr J CD NOTE SSHaSKHW?'*™ "—-^fmmmi^^mmmmmm^m--------—-—-------- ■ '^•sarscg črro^vssirrafc chk*«^ m, pon London. — "Telegraph" je polzel v soboto, da ao . savesniki sklenili okupirati Carigrad valed ponavljajočih se turtkfti napadov lfti Armence. Meato sesedejo an gliKkr, francoske in italijanske #te in xavesnüko bredovje blokira Carigrad od morake it ran i Parla* 7. marea. — "Heko Paris'1 porota, da ie Italijanska vlada poslela jugoslovanski vladi v Belgrad noto, ki vsebuje naj no-, vejAc koncesije Italije v sadevi jadranskega vprašanja. Med koncesijami j« tudi odstop od xshte-ve sa "koridor" mm) Reko in Istro. Jugoslovanska vlada fte ni Odgovoril*. : •' , •" • 477 indivtdujxv LA8TUJE 796,306 AKROV SVETA. t'.í-1' * '^r'srtr'w »--'»a m» , m H ' --«Ji *f>¡- , ,L , j • ji ;] Poljski delavci stradajo in žive iiBSBsV najvačji revščini. r$f< i- M Washington, p. C, — Joaeph Marcus, član "Biroja Združenih držav sa domačo in tujexemako trgovino," je predložil poročilo, v (katerem priporoča, da se im portirsjo portorikanaki delavci, stari nad eedemnajst lét v Združene države, obenem pa poročilo tudi slika strašne razmere, v katerih živi portorikansko ljudstvo.! Marcos je z objavo tega poročila naznanil, da Una obljubo od Joaeph Tumultyja, da bo poročilo predloženo tudi predsedniku, poročilo ibo pa tudi razdeljeno med kongresnllce. ' ^ • . , Markus pravi, da je na Porto-riku več delavcev, kot jih otok potrebuje. Otok meri 1,545,741 a krov. Od tega sveta .laatuje 477 oseb, korporacij ali kompanij 766,396 aikrov najiboljSega sveta. Veliko teli lastnikov ¡prebiva v Združenih državah. Mezda je nizka in delavci prejemajo od 40c do $1.25 na dan. Prehranjuje jo ae večinoma z bananami, fcajti na ka vinih nasadih sade bananino palmo, ker k a vin grm raste v senci. Sg Marcus pravi dalje v svojem hImWUú, da -portortkandki delav-, ci niso leni, kot jih navadno slikajo. ampak at>>»dia ljudje. Ve- 4TEVAJ0 DVAJUT DO MEV POVIŠANJA MBZDfl. ijni itavoi ee tak» redki, da *te»e tiskam ponujajo po $68 maj drže pokonci. Domačini so oropani zemlje in zategadelj priporoča Marcus, da ac »požtouje postava, ie»»tYO 17.00. § -PROSVETA" # KOT i» UwtiA Atw CU-W+ dm -nriÜE ENLIGHTENMENT »pa «# te» fte—fc W»tU—I »—Iii S« j^fjdverilttny rtU«W afMgigg^ Nadzorni odbor. dohodnin davka. Valed v letu davkom ' mm • rsshington, i). 0. ->ke hišne uajemuiiie 19 ae pomnoži število lačevaleev, kajtinhlšna najem^ lina ho ravno tako smatra za do todke, ko't drugi dohodki, n. prj plača, dohodki od trgovine itd. Vsak hišni posestnik, ki ima odt dana stanbvanja, nora navesti v davčni listini dohodke od hišne najemnine. V t* namen naj se po-služi uradne listine št. 1040 ali 1040—A, v katerih je poeebej} oddelek, v katerem se mora ua-vesti dohodke od hišue najemnine. Od računali pa l sme ravna opravila, obrabljenje stanovanja in druge stroške, kater? ima hišni poaesthik s stanova/ vaujem, katerega odda v najemi Kdor odda v najem kako posamezno sobo v svojem lastnem stanovanju, se ta najemnina sma-a i udi kot del dohodkov. Ako ima neoženjeni, udoreli ali ločeni zakonski Mstih dohodkov z hišno najemnino vred ti-sošoČ dolarjev hI i ve«, mora izpolniti tozadevno davčno listino in plačati dohodninski davek. Vsak oženjeni, aii kdor moni skrbeti za nedoletne otroke aH osebe, katere se ne morrugo poroči* lo se glasi, da nameravajo Japonci ostati v Vlsdivostoku in v po-stoiankah ob madžurski meji. Influença je obiskala Vatikan. Rim; — Španske influença je posetila tudi papežev dvor in pobrala Rinaldiriija. zbolelo in o-inrlo je tudi nekaj vojakov papeževe žandarmerije aH takosvane ftvi»arske gardei l'»!** Benedikt se je baje rešil bolezni s tem. da je Veliko šetal po solznih eftovt^JJJJ Vatikana. -— - Ameriški kapitalisti tapnjejo avstrijske tovarne Diriaj. ~ »»ornai" pi- še. da le neki ameriški sindikat kupil Hchoellerjeve Islessme v Ternitr.ii in Bleekmennove Jcklar-ne v N>«*nttuk»ehlapu. Amerik kapitalisti nameravajo kupiti tii-di vašne nrevllllerjeve in Trnove tovarne. ^VKOSOVJET VOV. (Nadaljevanja a 1. atrani.) Ider je bila civilna vojiia, ¡oda zavezniki so ga ubili i modro po. tezo, ko so «e "strste^ičuo umsk-nili" iz Rusije! Tako se pita verni "publrk". Zh one, «ki vse verjamejo, kar vi-dijo zjutraj in zvečer črnega na belem, je to dobro. Ampak resnica, ki je Skrita daleč za lurnalist lenim dimom, jo pa sledeča > Anglija, Francija in Italija morajo imeti ruske surovine, ali pa poginiti. KoUMc in Danikin jih nista mogla dati — in sdaj js treba, da j& dajo boljševiki pod vsakimi pogoji. Kdor čita, kakšno veselje vlada med angleškimi trgovci, da bodo zopet irtteli odprto pot do ruske pšenice, lesa, olja, kovin in kož, navadno prezre eden faktor. Ruski boljševiki so res pripravljeni dati omenjene stvari, ampak samo pod gotovimi pogoji. Rusi ne marajo angleških šter-I i ngo v; francoskih funtov in italijanskih lir, ker vedo, da je ta denar danes vreden komaj odlomek predvojne vrednosti. ^ Ravuo zaradi nizke denarne valute so Angleži, Francozi in l-talijani prenehali kupovali v A-tueriki in zdaj se jim .»udi aa mir z Rusijo, ker mislijo, da tam dobe blago, ItiTfcrege ne morejo kupiti v Ameriki. Ampak ruska vlada se ne bo dala pdtegititl. Ru-si ne morejo jesti papirnatega denarja in tudi zlat cekin ne more vleči vlada is Vratov v Odeso; ruski kmet si ne more zaviti nog angleški štcrling, da gs ne bi zeblo pozni i. Rusijs potrebuje lcfcomotiv m strojev, suknja, usnja, in metli-cin. Kdorkoli pripelje teh stvari v rusko pristanišče, je lahko prepričan, da odpelje svoj • parnlk naložen z rtaklini snrdtinaini. Kdo pa more dati teh iwfc*ib-Hčint 11 u I tj» uiina ničesar, ds bi dala, njenih ničvtodnlh lir pa boljševiki ne marajo, ker ime jo dovolj takega denarja sami. Anglija nekoliko, toda dosti ne. Francija ni nI? ha boljem kot b talija. Nemški -kapitalisti so bili toliko pametni, ds eo se pogodili z rusko vlsdo, ds sprejmejo surove kote, jih ustroje in sprem » ne v čevlje in potem pošljejo v Rusijo «0 odstotkov čevljev, 20 jih ps obdrle sami za kot plačilo za kože Kdo bo torej da4 R-usijl loko-motive in atrojet Amerika je tis država na svetu, ki bi lahko dele dovolj tega bi« ¡za In zato se Hovjetaka vlada loltto trudi še dve leti, da »topi v Zve*o t Ame-ričSni, entfpek državni «lepaH-ment v Wa*hJn#t<*mi ne jlovoli. Zdaj so pe iuglcikl «priciiliBttja. hSk kratikovidnoit, jigflH| vlade na sledeči načiglH ftli so v Kstonijo hi hitro zaa* Lsli večje zaloge kož, pšeuiee, le E lesa iu dragih surovin v Mn-siji pod pogojem, ds plačsJO fe stvari a lokom* i remi in prostor sa večje Število delavcev v nafti isdclovslnkl "storage batteries", delavci morajo biti nad 25 let stari in se morajo isks* /.ati, da so pri volji stalno delo delati b so pri volji pričeti a potrpežljivostjo, dokler ae ne pii-uČc in ae jim plača poviša. Izkušnje v tem delu ae ne zahteva Oglasita se prit Employment department • l VESTA AČCITMUl^ATOR CO. «100 Indians Ave.. Chioago. ■ I" ill, ■■>»., I'" f Liniment « am «» «^MOse asSo « i,«,, ksi !• MsSt aim MwUtvo M toknJSM oUa»*o ta i koWCiu- IV j*,, «t*» a^ L..»U- iiuriifi ce lupiva Severa's Gothard Oil A* . -A. é YOEK YO 88 NINTH S tem naanatijfaimo rojakom, da c4 danes naprej lahko odpotuje vsak potnik, kateri se obrhe do nas v teku 48 ur s najboljšim par-nikom v Evropo, ter vedno po najnižji oeni. New tork—Havre aH Okarbourt |i &proa pa i || Aw York» 90. marša parulk--8L Paul. 20. baroa parnik—Adriatic, ¿7. marca piniik—Philadephia*, 3. a urila maruik—Lanlaud*^ ¡, DOsDUBROV- Kdoh hoče pomagati svoH^ doma, na) pošlje bokso nà naâ, kar mi pošiljamo blage v stari kraj. Teža zaboja do 1000 funtov, ocna 14 Oantov na vsak funt. Zaupajte domačim in ne podpirajte židovskih podjetij. Mtovkâ à Hovak. SVOJ« ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITI V AMERIKO. Priseljsnilks postava oatanejo še smeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobita v Ameriko. Podpisani vam bo dal favorita» kako dobita v kraju potne liste. Pišite, ali še pa oesb-iio obrnite na snanega rojaka Matijo 'Sksnder, Javnega Notarja, 5827 Buttler Street, Pitfteiiurgh, Pa. On Vam bo stvar uredil In pojasni^ <*dv.) r 11 ■*■ "■ .......................n^»".....* ■■ RAD BI IZVEDEL za mojega krat s Joief Primožič, doma is $t. Jurija, I^oka pri Zidanem Mostu. V Združene države jc prišel pred devetimi leti. Cenjene rojake uljudOo prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ako bode pa ssm čital oglati naj ae prijavi, imam mu poročati veliko selo vslnlh stvari. Moj na-slov jet Anton PrlmošlČ, R. R. $, Box 5, Clinton, Ind. ■ m ................■" ' mm .............Mi' i" ii J I" mtmmtmmm Začimbe, šelišča U najrasnovrit-aajia domaOa zdravila , }nvm »rtponäftt m&t tteaipp, imam Padao t aalogt. Pišite po bresplaöal oenik. >p ■ WJÈMTHÎ^ VBSDXR > t. 0. Box 77% NEW york city. . Ixindon. - I* HerMna poročajo o večjih Uvežnlh IzgTrdlh t No nakovem In Htraubingn ~ v«r»kem. Knf osclie je HHe nb.ta in več ranjenih v spopadu meti irredniki in vojaštvom. ■■■■■■■fcBBBBiBftÉBBI I JUGOSLAVIJO. Ne A msrss Ims odpluti psrnlk PANONA ns Dubrovnik v Dalmacijo« To audi potnikom priHko, ds se pripeljejo s psrnlkom prsv v Jufealavllo. , ^eio York — Havre ati C her bur g. maree — Royal Ooorge 17. aprila — Caronie 10. marea — U Touralnc ^m-.|brHe — Hoclmmbean 11. maree y Le Frenes > Í4. aprila — U Tours I ne marca -- Hochs lubeaa M %. maja — ta Urrefcie 29. marek r MsuretAfli. i. maja — Imperator 27, marea — la Urralne | hew York _ TrtL 7 !?y ^iTST.L f 9 msrea—President Wilson 10 iprll« — Im 9§yitt# wrci--rtf|iniiiii U. aprila - Hoyel Georgs V aPrl,u ~ ilk Iprila — u Prance % Sew Yórk — Dubrovnik 17. aprile -- Maurelsnla 30 marea parnlk Panlnia. Navedeni voeni red je podvržen spremembam, seto je dobro, de vsak potnik piše aaprei po pe|aanMa. Potni tUU. — Potnikom preskrblm potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. ' ž*. • . /V; Pr&otWc. — Knašao, udobno i a varno preaošlftše po pri* mernl ceni dobite pri meni zs časa btvanja v New Yorku. It ifmrega kraja. — % psnilkom Le Sevolt so prišli v Ameriko prvi slovenski nesoljene i. ketere sem poslal ksrte. Ako telite tudi vi dobiti «trn evoje sorodnike, mi pišite. I'oil I fante rfesflMf! * % ■ ••> a M8 100 lir os ..........$ 1,11. jf^MiO' Ur ss .»»»»».«»i 20.60 VJPMP JK. - Podporna Jcdnola lahen». IV. )••(!• It07 • Oršesl UitaBMlkM t. apHh OLAVNI IT AN i a08V40 SO, LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOCk. GLAVNI ODBOR ZK DOBO 1919-1922. bmri«valtti odbor. i uraAVMi oosaa. A e Isa Mfail, Pai 140, ( agwikuff, Pâs ei »•!•* Mais TwS. I«|«ts «M.H.. r*l 0»r«« m st«^)»a> Frmmk », T«V*k*r, U^rtvltoti «Util. M* Mkis... "" ¡cpj rosoTNi ooamt. • f 'u'*:.■ à--- IMwvmí »n<»»<«Bi. 40S iUy ai, aprtaalkiia IS . ÈmimmVkmr, Rm ma, smmm. ou* Jss. SMiiuk, •« «u. ¡»«.io,..«, r».. wo A »»H cii»>b>4, OSK eoLNišKi o os ta. ^ ■ I«r«w, »r«e>»s>is. sseMsa.-u«»aii a», cis*o, m Il Ruéolf Plaltrèak, Ws8 4Ü, Pli JUTaono oaaoüi, H%Z îZtj^ÂTBBti s N. P ISmIh Jm. IUIm. loof g. T4ft ^ Tiakovni odbor. é*rw~é Im M«lt r«lf*vU. drulitvoni odbor. IS4 a*. Cnwhré Av«.. Chk.«*. M, MmI lil» l4WltMf% VHl epUMS KMSwmí U...1». MUS. i net a. es. su cuv.im.4, os»- M. IS44 a» s», m» Av.. cstMt* m . r. J. Ktv«. SSSS SI. CM* Av«„ 0««4ImS. OS to. -rsoaVETt-i Jatt kmaa. «si MSâàlAHât p ■ «J . m A.. 11 fc^ ■siisT«! s iwavamaife IbJMIWÍ I« H% I^i An ta. as ss| otMAMta rošlUATva m stvam, m m **té * Tsjaiétv* a n. r. j. amv#t pred svetovno vojno Izpisovala nais densrns pošlljstve «rom avstralske monarhije. lastimo sa vssko denarno pošlljater, toda sa kake mofoše v Ijmlašflu« M bi se povzročile po drofflk, brez nale kHv-rte moremo prevzeti oikake obveznosti, $1 20 800 kron . . ------$ »410 2 2ft 1 000 kfOO • • S 00 ß 000 kron , , JT-W 4 00 . 10,008 ftvio ,f t-i» 00 4s mi t»*!* ši tev (else Isplsls. Pot I ji t a <]»«sf pete« ss«s bsSks, sk« šalita, ds gs tu**«* prajsiaj« vsll f S<*rf Sewevlsl. j'uAlljama šessr as krsettos vleps v vmIia lisnfee sil Ilfssit niro y JsasaJsvlJe, ter v sut prssSrMise krenil»« kuJUtoe lirss trne« š»«s» \*M t»rs«J«*M. apsejs* 9M dolsrja. Ho4|U« dasar feKro Vrake, je bil ujet tekom prve ofenzive na galiŠk fronti leta 1914. In ie bil v Rusiji ves čas do spomladi 1919. BI je priča najburnejših dogodkov obeh ruakih revolucijah. Pričujoči članek o razmerah v Rusiji, ka knŠne je sam videl, je poslal svojemu prijatelju P. B. z namenom da se objavi t našem HiUb I I nikdar ne sgodi. — Zdravnik, verjemi til, ko si mi izbulil zoh — v Kett nisem p*« vemu sistemu, ali pomagsla ulj aič. Boljieviki so že imeli svoje] zakone in z njimi so krotili vse, kakor krotilec leve. Kjer je prišlo Jo uporov in vstaje, so pa nastopili dobro plačani naši ujetniki | Madžari, letiški strelci in tudi Ki-tajci, ki so hitro zadušili odpor. Organizirane so bfle kazenske eks-pedicije in pri teh je bilo uslužbe-iiih tudi mnogo naših ljudi. .Slo vencev, katerim pa ni aameriti, kajti boljševiki ao jim nudili vsega dosti. Na eni strani je bila lakota, na drugi pa dovolj ugodnosti in vsakdo je gledal, da se mu lk>ljše' „ Kazenske ekspedicije so držale strahu nezadovoljne kmete. Ko 40 pričeli boljševiki mobilizirati (spočetka so nabirali le prosto volje*) niso poklicali vseh naen krat, ampak danes eno občino, ju «Ti pa drugo, tako da se niso modi uporniki nikdar organizirati; oobilizirance «o pa*razdelili med Iruge čete, da niso imeli nikjer večine. V'''^kf-' > . | L Snovanje komun, o katerih so mljševiki lepo molčali pred prevratom, je tudi jezilo ljudi, ali ilajvei zaradi nerazumevanja. Spnva so prijeli vpeljavati komune na bivših veleposestvih, toda morale so biti najmanja pet kilo-da | metrov oddaljene od vasi; pozneje so pa začeli graditi te stvari v MALI 06LASI POTREBUJEMO 25 DELAVCEV Stalno delo. Oglasite se.v: EMPLOYMENT URADU STEWART WARNER CORP., MAU OGtASI Classified POTREBUJEMO punčpres operatorice za dçlo pri strojih. Oglasite se pri: H. 'A. 90AL CO., h-. 4410 ood ave. Chicago, IU. -- POTREBUJEMO DELAVCE 1828 Divereey Parkway, ; Chicago, IlL DEKLETA Nemčijo domov in če je bil p|ft čari, si je mislil: Kdor »e poslednji smeje... Pakt je, da je padcu Nemčija več pripomogel Lenin, kot pa vsa zavezniška armada. Ce bi ne bilo boljševlškega prevrata v Husiji in če bi boljševiška propaganda na severui fronti ne Odjedla discipline v nemški armadi, bi se Nemčija morebiti držala še pafelat. -¿k;« -Mč-. JIH Skoda, da se ni našel podobni veliki državnik Lenin pri kakem drugem velikem narodu — toda ruski narod je danes še nezrel za njegove Ideje. ^ | ■ Ko so prišli boljševiki na krmilo, ne je našlo mnogo ljudi, ki so bili zelo vneti ss nov prevrat, toda inteligence med temi ni bilo. Vlada je začela izdajati ft raine dekrete, ki so rastll kakor gobe po dežju. Eden najvažnejših je bil o toptlvljeflju «emlje, rudnikov, vodnih sil itd. Kmetje so se zelo veselili tega. Zemlja, po kateri so toliko stoletij hrepenel^ je bila z udarcem roke njihova. Ali vsa zemlja taktično ni postala njiho- va last, kot je rusko ljud>4vo v r ^ ^ ¿^ fltrftni je zo. splošnem pričakova o, pač pa dr- illtellgeiJCll £a&.U svoje ko-luni rlnJiím t* u ti nrei 1 . . . v. __ Žavna last, dočim je |/ila prej lastnina velikih kmetov, grašča kov, grofov, knezov, sainoHtaitt* in carja, ki je jc imjl največ. Ker »o slednji vsi odpadli, je mislil kmet, da dobi zemlje kolikor je l.o hotel. A to ni bilo res. Dobil je vsakdo svoj del kolikor je namreč pripadlo nanj v dotičnem kra- ju. * y Y * fiB f V Kozlovu, kjer sem bil jaz. se dobili kmetje približno po p/Si drugi hektar na osebo; pri tem so pa bile vštete vse glave koli kor jih je -bilo pri hiši. Na ta na Čin je tisti, ki je imel veliko dru potrebujemo za delo pri punčpre- dtevsr44 z sililo pomanjkanje. Vendar pa to I M* * tednu. Dcuivkc od kosa zaslužijo od $20 do $30 tedensko.. H. G. SO AL COMPANY, 4410 Bavenswood Ave., Chicago. _-in— takoj, plačamo v . po 55e na uro ■ "žr stalno delo.;/: : ¿ t-. STANDARD TANK OAK 00 , 8HAROH, PA. • rir^vj* ' • •/ t ........ - 'M. ' -v POTREBUJEMO J SOBARICE tnune, kar tudi ni šlo. Manjkalo je glavnega stebra — kmeta. Stvar je že slabo kazala. V so-vjetih na deželi je pričela rasti korupcija. Če si šel kam, ai mo imeti koga, ki je zate "pohlopo-tal" (stal ob strani), kakor praj vijo Rusi. Tedaj je Lenin nekako po enem letu boljševiškega reži- BI ma pričel delati spremembe. Po* STALNO DJ5LO, DOBRA PLAČA vabil je inteligenao na sodelova- 1 ' ' 1| ¿g ■ ■ WStSffi,' II .............m •♦«. < 4 '»ti Dobra plača, stanovanje in hrana* Oglasite ae pri: hišniku: LAHsOTA HOTEL 3001 Michigan A Je., Chicago, IU. ...................... 1 POTREBUJEMO DELAVCE nje. Odzvala ae je rade vol je, kajti zadnje čase ji je šlo zelo slabo. Mi, ki sjrio se spočetka veselili boljševizma, smo pa bili razočara oni pa, ki je bil sam, je bil še vna dalje ravež. Ko ho potem rekviri* rali žito, so vzeli vsakemu enak« in oni t veliko druiino jc bil • lazmerno veliko na, poljem, ka kor pa drugi z malo. Ravno tako je bilo s krmo, živino itd. To bilko so hitro porabili hujskači in se oprijeli zs njo. Razširila se je tajna agitacija proti no» I - ... ...^vt, . OGLASITE SE PRI: delavce pri stroju za rezanje papirja v tlakami. Askerman-Quigley Printing Co. 729 W. Van Buren St, Chicago. WESTERN FELT .WORKS -'■■ii ' 'i*.,dcLJSïJï •■ x h' iiiittiUiffpiMpWN^^ Zgodovinski .-'roman'«. ! Spisal H. ftlMikieirtcs. — PoatorenU Podravskl. U < (Nadaljevanj«.) Oni bodo namrt^č neizmerno zadovoljni, ako za« vlada Hlrah na tom svetem mostu, ki bo oviral pobolnost 1er povzročil zbeganost med menihi." "Metii se zdi, d« je vse zelo potlobno resnici', odvrne oče Ncškovski, najstarejši izmed nav. ^ točili. : , > "Najprej je treba izvedeti, Če mar ta vitez sam nI krivo ve roe T" omeni Peter Čamecki. "Katoličan sem kakor vi," odvrne Krnit le. MPo mojegt mnenju je treba najprej presoditi vse okoliščine te sadeve/' seže vmes Zamoj-ski. "Čemu jih presojevstit" odvrne prednik. "Okoliščine so sedaj takšne, da sta Bog in sveta a njegova Porodnica nalašč poslala nad tegs sovražnika slepoto, da se naposled razlije mer« njegovih krhie. Sicer bi «i ne bil drznil stegniti svojih rok po NvetfcČu. Kskor je znsuo, ni zmagal sovražnik s lastnimi močuil ljudovlado, ker so mu Poljaki sami pomagali pri tem. I)asi ja nizko padel ta narod, dasi se je pogresnil v pregrehe, vendar je tudi v tem nekaka meja, katera nihče ne more prestopiti. Ne glede na to, da je ltarod odstopil od svojega vladarja in domo-vilic, voudsr ni odstopil od svoje Matere Zavet-tiieo iu Kraljice. Sovražnik se naai roga ter povprašuje: katera mi davnih dednosti jo š* ostslaT Jss pa mu odgovorim: vse je' izgiidlo, toda vera Je še ostal« in češčenje . Device, na kMterem temelju se da tudi drugo dalje zldatL Čutim pa. ko bi le jedna švedska kroglja oplazila to ohsidje, p« bi se tudi najtrdovratuejši obrnili od ftvedov. is prijateljev postsli njihovi sovrsžniki ter «Mgntti nad nje svoje meče. In ftve^je to rssumejo tako močno in dobro kskor mi. Ker Bog. kskor aem le o-luenil, ni nalsšč poslal na nje »lepoto, ne oni nikdar ne drznejo dvigniti svojih rok na Jasno Goro, ksjtl že isti dan bi se zavrnilo kolo njihove sreče ter »> prtfeto naši- spokorjenje." Kmitie je ponlusal zsmišlj«*n duhovnikove ImhmmIc, ki s«> mu slutile v odgovor na to, kar ja prišlo zoper narod poljeki Is tut Vreščeviča. Čes nek s j ¿s*a je dejal naposled i "Čemu. častitI oče, n« bi ml verjeli, da je Bog udaril sovražnika s Vi «»pot o t Treba je samo pomUUti na njih lakomnost po tujem blegn. njih naduto*!. Poglejte esmo na nesnoaljivi iu davke, katere nakladajo celo duhovni- kom, pa lahko «poznate, da se ne zbojc niti tega tlrzcga prestopka." Kordecki ni odgovoril. Obrnil se je k navzočim in dejal: "Gospod Rabi nič je pripovedoval, da je videl poelanca Lisolo, potujočega k ftvedskimu kraljp. Kako pa je to.mogoče, ko ijnain pa zanesljiv« novice, da kralja ni več v Krakrtvu, niti v Mali Poljaki, ker je takoj po vzetju.Krakov« odšel v Varšavo." • "Ni mogoče!" odvrne Kmitie; "najboljši dokaz temu je njegovo čakanje, da se mu podajo Vojaki, nahajajoči se pod poveljtiištvom Po-loi'ke|»." "Te vojake sprejema «v kraljevem imenu general Duglas", odvrne duhovnik, "tako mi poročajo isjfctakova." Kmitie ja umolknil, ker ui vedel odgovora. •'Dopuščam pa." nadaljuje duhovnik," "da švedski ¡kralj ni hotel videti cesarskega poslanca ter nai aič pred njim odnesel pete. Saj Karol Gustav rad naredi tako: naglo priti, naglo o4iti. naj se tudi jezi cesarsko veličanstvo. Radi teg« rad verjsmeni, da je odšel, kskor da t>i *a posla uea niti ncvedel. Matij čudno pa se mi zdi, da mu je bil poslsV nasproti Vreščeviča; mislim *i, da J tem tiči pefrigana politika. Nikakor ]»a ne moren verjeti, da bi bil VrrŠčevič takoj odkril svoj namen baronu Lisoli. katoličami ter «veste-mu privržencu krelj« in ljudo vlade." "To je nemogoče" reče o^is Neakovilki. "Tudi meni ne more to v glavo,H dod« me-¿nik seradski. "Vreščevič je sam katoličan in naš dobrotnik," otneid drugi pater. "A ta vite« pravi, da je tlišal to na lastna ušes«!" vpt^ša osomo Peter Č«rneekl. "Vrhu teg«, gospodje," reče prednik, "i-mam jas pUmo «nI ssmega kralja Karola,. s katerim se proglaša naš aamostan SvoImkIch pred zajetjem." "Priznati je trt4>a", re#e resno goapod Za-mojski, "da naaprotujejo te nbvfee drugs drugi. Hi<*er pa. kakAen Uoibiček bi imeli ftvedje. ko bi jell napadati Čenstohovt Krsija ni tukaj, torej lUaola ni mogel iti k njemu, kakor tudi mu ni mogel Vreševi« zaupati svoje tsjnosti. ker on ni krivoveree, msrve* kstoličso, ne «ovrašnik samostaaSt marveč njegov dobrotnik. . . Ko l»i ga tudi sam satan zapeljal k napadu, ne smeli bi rsvnstl soper kraljevo povelje in pfeino." Po teh beeedah «e obrne h Kmitfren. "Povejte, gospod, prosim, U katerega na mena hočete ostraŠitl «vete očete in nas vse tu navsolot" ■>■ At a., j. ., „ t ... isiM sati. Diktatura je diktatura, pa naj bo taka ali taka. < / Da se je boljševiška diktatura v zdržala in ohranila do danes, so k temu največ pripomogli — za vezniki. Blokada je tako vplivala na priprosto ljudst»vo, da je prijelo sovražiti zaveznike, ker so pustili toliko railjonov stradati, ki nisb ničesar zakrivili. Rusija je bila razbita vsled dolge vojne in zavezniki so zakrivili, dk se ni moglo nič popraviti, a kam da bi se gradilo. Na drugi strani se je vedno našla stroja, ki je je pak-tlrala z zavezniki. To je ljudi še bolj razkadilo ~~ in to jc utrdilo boljŠevifiko vlailo. dnim' pat ki niso nič imeli, razud bornega življenja, je bilo 'vseeno, kaj se zgo- VHHHHH 4115 OGDEN AVE.. CHICAGO Rusko ljudstvo je zahtevalo, da jih naj svi*t pusti na miru. Sprva so boljševiki sami nudili roko zaveznikom, ali bila jim je odklo njena. Videlo se je, da se je ves svet dvignil proti Rusiji. Bila je «eveda napaka, da «o zavezniki napadli Hnsijo, namesto da bi jo bili pustili v miru. Boljševiki so lo šli tako daleč, da so pričel* riznavati anulirane dolgove, zavezniški diplomatje «o imeli gluha u«e«a. To je povzročilo, da je rdeča armada, ki je sprva obstojala iz peščice prostovoljcev, kljubovala vsem silam okrog Ru •»ije. Res je, da je pomagala tudi propaganda. Zavezniki ao podpirali proti-holjševlško kontrarevolucijo na vseh koncih In krajjh. toda pomagalo nj nič, in sicer raditega, ker je kontr«rovolucija imela namen stnmoglsviti boljševike in posadi ti carja nasaj na tron. Srednji e-lemeirt — pravi republikanci •— je bil v manjšini. !S'l se torej ču dlti, da priprosto ljudstvo ni maralo Kolčaka in Denikina. ker teŠnje obeh so bile caristične. Kjer sta savladala ta dva. je Šlo le spočetka, dokler so ljudje mi »lili. da se tepejo za konstitgen-to. čim pa je vzela premoč esri stična Utruja, so t s ko j padle vse «Impstije. Nssprotni elementi su bili premsgsni brez boja. ker so bili preslabi. Pri Kolčaku je na gajka ravno tako pela svojo pe sem. kakor prej pri carjn; isto velja tudi xa Denikina. Ukrajinci. ki so hoteli postati "sa most o j nI." so se pa borili za svoj obeta-nek. Z ene strani jih je napadla Rumunija. z druge boljševiki, n |ret je Denikln in s četrta Poljaki. Bil je občudovanja «vreden narod. I se je t«*pel za svojo svobodo! o so jim kratili celo boljš«. rtfcfvžt i m^Bi viki, ki imajo najširši program Temu ifem bil sam prič« v »pomla di (\m) v Kijeyu. Na uradih so bili sempatja ukrajinski napisi toda uradovalo se je v ruskem je ziku kot prcij pod carjem. Vso vzhodno Galicijo, ki pripada Ukrajincem, so vzeli Poljaki Baš tiste dui sem potoval prot domu po^ tej deželi, so bili boji Bil sem komaj eno uro od bojišča (Iz Rusijtj nas je šlo več sku pa j "kontrabant" «v Romunijo ker drugače «as ni hotela sprejc ti, boječa se boljševiške bolezni Naši skupini se jo posrečilo priti ¿ez mejo, toda drugemu oddelku, ki jalšel en dan pred nami» ni bila sreča mila in več so jih postre lili. Zanimivo je bilo to, da nas je češki konzul v Čcrnovicah zelo prijazno sprejel in nam dal potrebne listine, da smo potem jahko po tovali po Rumunski. Čehi med nami so tudi dobili malo podporo ali nam, Jugoslovanom, je niso hoteli dati, ker jim je bila .Jugoslavija že dolžna par tisoč kron in jih ni ¿Otela vrniti. Ko smo prišli v Bukarešt/ smo šli k ata šeju, ki nas je še dosti prijazno sprejel. Dobili smo nekaj podpore za vožnjo do meje. Pomočnik ata šeja je pa i^kel, da vojno mini strstvo smatra nas vse, ki smo bi» li «v Rusiji, za vagabundc. Za tako "priznanje" sem se prav ci frasto zahvalil). y Rusiji smo prejemali nekatere slovenske liste iz Amerike, med temi tudi "Clev. Ameriko." List je bil tiste čase (leta 1916-17) p san precej v našem duhu. Ne vem, kakšen je danes. Toda 'Glas Narod«,' ki je danes s vami, je bil takrat (1917) tak, da vas je oblila kurja polt, če ste ga čital Čehi so nam pošiljali iz Ameiike zelo mnogo časopisov, med tem» "Svornost," "IlleHatel" in druge. Is teh listov smo itvedeli veliko, kar «e je takrat godilo zu naj Rusije. Prejeli «mo tndi nekaj narodnih koledarjev. POTREBUJEMO IZUČENE POTREBUJEMO Oglasite se pri: Vinter Garden Restaurant 214 S. State St., Chicago, 111. ---—- POTREBUJEMO moža za delo v kuhinji. Oglasite se ' ' % Vinter Oardsn Restaurant 214 S. State St., Chicago, IU. OOODVEAR 8 TOVARNA se bode selo povečala in vsled tega dajevslik» priliko „ za uposlitev veliko večje število raznih delavcev. Potrebujemo tudi 200 delavoev za delo na yardu, in vseh vr«t strojnike in učene delavce se potrebuje. DOBRA PLAČA, STALNO DELO. Prijazno delovno «tanje, prilika za učenje. Nobenih delavskih nerednosti. Priglasite sa takoj za dela v . ? Employment uradu * THE GOODYEAR TIRE AND RUBBER COMPANY, Akron, Ohio. POTREBUJEMO -¿enake ca ¿Učenje kopališč. Dobra plača, hrana in stanovanje. Oglasite «e pri hišniku. LAKOTA HOTEL 3001 Michl|(an A ve., Ghica*o, IU- , * i 111111 • 1111111111 • 111 .......11111M f 11111111M1111 ■ 1111« 1111 • 1111II • POTREBUJEMO 2ENE IN DEKLETA u lahko dalo. Izbiranje—spopolniti naročila (Swedging) —pri Punčpresah. Izkušnja nepotrebna. Dobra.plača. Prijazna okolica. THE BOYE NEEDLE COMPANY, 4337-4343 Ravan«wood Arm., Chicago, UL