Oar Write Ua Today Advertising are REASONABLE.... GLAS NARODA ★ TELEPHONE: CHfls«« 3—1242 No. 195. _ Stev. 195? list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. CITATHJI OPOZAftJAMk no. 8 tem hranili pri opominih. — A ko H nisU naročnik, pošljite en dolar in dvomesečno poskninjo. tin, IMS al tfca OfflM at N. I, mmšmr Ari lHi ----=_■______ NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 22, 1939— TOREK. 22. AVGUSTA. 1939 APDBE8S; 2X6 W. 18th ST, NEW YOBK Volume XLVU. — Letnik XLVIL SOVJETSKA RUSIJA IN NEMCUA SKLENILI POGODBO Mir ali vojna je odv Joachimom von Ribbentropoin in italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cia-nom ste bili sklenjeni dve temeljni točki: 1. Da se nadaljuje kampanja, ki razglaša tesno zvezo v osi in odgovornost demokraej in krutosti Poljske. 2. Sklenjeno je bilo, da se Nemčija in Italija še dalje pogajate za složno sodelovanjee v sedanjem položaju, ako pride do vojne s Poljsko in morebiti do svetovne vojne. Von Ribbentrop je trdil, da ministrom;je dolžnost Italije popolnoma podpirati Nemčijo v slučaju vojne s Poljs&o, toda grof Ci-ano se v tem ž njim ni strinjal. Ponovno je von Ribbentropu rekel, da Mussolini ne mara, da bi bila Italija postavljena pred fait aocbil dosežen, sprejemljiv, katere so sedaj točke spora!" FORD UGOVARJA N. L« R. BOARDU DETROIT, Mich., 21. avg. je pri Na- Viktorju Emauuelu, kateremu je rekel, da ne bo ničesar sklenil brez kraljevega dovoljenja. Po tem sporazumu med 'kraljem Viktorjem Emanuelom in Mussolinijeni je kralj grofu Cianu podelil visok red, po ka terem se sme naziva t i kraljevega bratranca. « Mussolini je nato poveril nalogo svojemu poslaniku v Berlinu Attolicu, da se dalje pogaja s »von Ribbentropom in Atolico je takoj odpotoval v •Salzburg. Grof Ciano pa je odšel na počitnice v severne Italijo in bo ostal v tesnem stiku « pogajanji. Četudi nekateri nacijski vro-čekrvneži pravijo, da Nemčija ne potrebuje pomoči Italije, je vendar italijanska pomoč potrebna, ako se bo morala Nemčija sama boriti proti celemu svetu. Pogajanja so zelo tajna. Ita hajajo mumcijska sklad.«* kx AJbert Foergt oznaniJ d so tnd, zazanmovLiia z velUu- b]iža ura režitvg ^ mi črkami. Tam je tudi mnogo problema. Foerster *ap(>v-ctru. bodeče žice m jeklenih plosc za je 0 za GlJan.k kfse želi varstvo proti kroglam in bom-združUi , Ve|ikQ Nemfijo T/ • v, . . . . , ... Foerster je rekel, da je Nem- Vojaški soton so skriti in -ija dobila Sudete' in J pje ravno tako so topovi pokriti z Cefto brez vsake vejami in so postavljeni na; 44JSedaj sta samo še dva strategi enih krajih. Vsepovsod hIema: koridor in Gflan^ je raztezajo telefoni in brzo- lnadaljeval Foerster. -Ta dva ja>\ ne žice. 1 problema pa bo fuehrer tudi .Nek porocevalec Associated Press, ki je prevozil razdaljo; 60 milj, pravi, da so na razdaljo vsake milje postavljene rkim pogajanjem v Moskvi in da ni več mogoče —*t\>rd Motor Co! ....... računati na pomoč Rusije, da bi bilo vstavljeno tional Labor Relations Boardu lijani pa odločno nasprotujejo nemško prodiranje V Poljsko vložila protest proti pravici Vsaki pustolovščini, po kateri I rrVIWCH- a DA n A te IVMI1I A l/II wn svobdde govora in je odkloni- bi 'm lf»h' j in- lavoi na ooijsem izven unije, ja bo zopletena v vojno na stra- g trn oonnei se je naglo vrnu v r ariz. Ikot pav nniji i ni Nemčije. GAYDA SVARI POLJAKE RIM, Italija, 21. avgusta.— Urednik Musolinijevega lista goste oblake praha, ker po njih VoCe Virginio Gay- naglo vozijo motorna kolesa J l',"^",! Vojaška policija vodi promet ' " ....... I>o raznih mestih in trgih. po štiri iskupine nemških vojakov. Slovaške ceste so zavite v Četudi je mogoče videti teS-ke topove, ki jih vlečejo D'es- članku, da ima Poljska samo še nekaj dni časa za premislek. V svojem članku svetuje Poljski, da takoj prične pogajanja z Nemčijo zaradi Gdun- POLJSKA ■ V SKRBEH Poljaki upajo, da bo Anglija Vseeno sklenila vojaško pogodbo z sovjetsko Rusijo. VARŠAVA, Poljska, 21. avs. — Poljski voditelji so zbegani vsled poročil, da je Rusija sklenila z Nemčijo nenapadalno pogodbo. Pri vsem' tem pa '.-e o prijemljejo bilke upanja, da bo nazadnje Rusija stopila v vojaško zvezo z Anglijo in Franc;-jo. Nepristranski opazovalci pa po dolgem zavlačevanju pogi-janj sklepajo, da Rusija takoj spočetka ni hotela stopiti >v vojaško zvezo z Anglijo in Francijo. Poljska je zadnje dni o«!poklicala skoro vse vojaštvo z j ruske meje in ga je poslala na mejo proti Nemčiji. Poljski uradni krogi niso lic-* teli razpravljati o položaju, ki je nastal vsled te pogodbe in čakajo na Anglijo in Francijo, kaj bo» te ukrenili. VELIK GOZDNI POŽAR SAN FRANCISCO, Cal., 21. j avgusta—V oze*nlju med centralno Californijo in angleško Colombijo v Kanadi divjajo gozdni požari. Gase gozdni ču-.'vaji, prostovoljci in CCC de-1 lavci. Ker je začelo deževati, bo ogenj kmalu po kontrolo. Najmanj 600 oseb je izgulbilo svoje domove. selovi motorji, ni videti nobe-jska. Ga vda praivi, da je edino nih tankov. Nemški častniki so'le na ta način mogoče rešiti najbrž mnenja, da strmi prela- gdanski problem, ako se Polj-zi niso primerni za težke tankeJska pogaja naravnost z Nem-V mnogih vaseh se nemški j čijo na podlagi Hitlerjeve iz-vojaki prijazno razgovarjajo z jave 28. aprila. Gayda pravi zbeganimi Slovaki. Slovaška j proti zaključku, da bo Poljski dekleta se bratijo z nemškimi samo na ta način zajamčena vojaki. I neodvisnost. ; SMRT ROMUNSKEGA KURIRJA j SOFIJA, Bolgarska, 20. avgusta. — Danes je umri romun-jski vojaški kurir kapitan Todor Paulizan. V četrtek se je smi -jtnonevarno obstrelil, »ko je o-, pazi I, da mu je bilo ukradenih Toč važnih dokumentov,' tika-kajočih se Balkanske zveze. Mlekarska pogajanja'zastala Ko je zaloga mleka v New Yorku padla na polovico in so se zdravniki pričeli bati za zdravje otrok, so prišla pogajanja na 'konferenci, katero je sklical župan La Guardia v namenu, da je končan nepotrebni in uničujoči mlekarski štrajk med farmerji in razpeče-valci mleka na mrtvo točko. Tekom dneva je bila 5 ur trajajoča seja v poletni Mestni hiši blizu Svetovne rasstave in «e je po odmoru zopet pričela ob 8.30 zvečer in pogajanja o pol eni ponoči še niso bila končana. V jutrišnji številki lista bomo oibjavili zaključke konference. UTIOA, N. Y., 21. avgusta. — V st«vki rproducentov mleka so se začela pojavljati nasilja. Obcestni jarki so polni mleka, Poglavitna vprašanja mlekarske stavke. Kaj hočejo farmerji: 1. Enaka cena za vsako mle ko, $2.35 za sto funtov, ali 47 kvartov. . 2. Plačevanje po devetraz-rednem sistemu naj bo odpravljeno. • 3. Razpečevalci mleka naj plačajo takoj, ne pa zaradi plačilnega sistema odlašati en teden ali več. | 4. Stalno določena cena, da ne bo zastala industrija, kakor j se je zgodilo spomladi pod zveznim nadzorstvom. rarasn i New ki je bilo namenjeno za York in druga mesta Spopadi med policijo in pike-ti so na dnevnem redu. Ffqm$c- ji stavkajo ~i prostranem ozemlju med reko St. Lawrence in Calskill Mountains. Sosed brani sosedu odpeljati mleko v mlekarno ali na železniško postajo. V St. Lawrence okraju je bilo več piketov resno poškodovanih.- Dva šerifa sta bila po-jbita do nezavesti. Na stranski progi v Hammond, N. Y., se vlak, naložen s kanami mleka, ni mogel premakniti, ker so stavka rji polili tračnice z oljem. Ce piketi ne morejo mleka razliti, mu prilijejo petrolej, da je neužitno. Neki zastopnik f&imerske n* nije je rekel včeraj: — Stavka zelo dobro napreduje. Ns trg prihaja čedalje manj mleka. Mi smo si eveeti smsge. "aLi4« HI B D D AM rnm Hnr Y< Tuesday, August 22, 1939 TE^CQM ROLETA Z BENCINOM ZALAGAN AEROPLAN __* .T " * i " * I v »— •SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY si; fi!!i li jVeliki angleški potni-ški aerobian, ki bo v kratkem stopil v prekooceansko službo, prejeme po gumijevi cevi iz drugega aeroplana bencin. To zalaganje z bencinom so nedavno preskusali blizu Southnmptona na Angleškem. NAfcOGA SLEPCEV V BODOCl VOJNI državam manjka delovnih moči. Kar je koftč-kaj sdiwv^a, mora r armado, vaoinonw, vse, taar ostane doma, £ pa rapo leno v vojni industriji. Ženske čedalje bolj nadome-Majo xaodke prirazmh delih. Od žerek ima država dobiček. Od ajik zahteva isto produkcijo kakor od moških, plača jim pa za itto delo *iatn©imanj. V razmišljanj^ kje dobiti nove delovne moči, se je itali-r vlada sporenia slepcev. — Nobena tajna ni, — pravi neki tozadevni članek, — da imajo slepci posetoo rasvit čut sluka. Stepci po svoji naravi vb*duševne zmožnosti bolj usmerjajo na«iuh in se nanj najbolj saneeej*. — ItalijanAa armada je mnenja, da bi bilo mogočo tudi slepim dati v vojski kako zaposlitev i«i jih s tem rešiti <**t*ka manj vrednosti. Pobudo j* dala Italijanska zveza si«f>ih, ki je - italijanskemu vojnemu ministrstvu izraaila želj« d* bi tudi njeni člam «udi sodefevali pri obrambi domovine! »lasti pri prisluškovalnih aparatih v oddelkih za protiletalsko obrambo. — Začeli so se prvi poskusi, ki so slušne zmožnosti sle-pokazali v presenetljivi luči. Zlasti veliko slepih so preizkusih v mornarici, kjer so slepci imeK v rokah prisluškovalne aparate. Primerjali so tozadevne zmožnosti na normalnih, vo jaako izobraženih osebah, in na elepeA. Izkazalo se je, da i ma<}#-slepci nepričakovano velike zmožnosti za rokovanje e temi aparati in iskanje glasov, ki jih ujemajo vse drugače kot pa ljudje z normalnim vidom. ': To je nekakšen irrod k dokazovanju, kako izborno se bodo slep« v /vojni obnesli. , Oriava je pa res dtifefa. S tako vnemo se je zavzela za nesrečnike, da jih bo vtaknila v 'vojaško suknja. * - Te novica bodo gotovo prav posebno veseli tisti reveži, i.vojni oslepeli. •Po dvajsetih lotih se je maščeval. Ko je bil Ivan Mi^ar iz Mokrice pri Petrinji star deset let, je ipodrl neka vrata svojemu sosedu Matiji Kudieku. To otroško razposajenost je Ku-diek kaznoval s tem, da je ipri-šolil dečku krepko zaušnico in nato še nekajkrat krepko nategnil njegova ušesa. Deček pa zaušnice ni pozabil. Leta in leta je čakal, da bi se ma-ščeva1.. ŠeJe zdaj, ko je Mitar star že 30 let, Kudiek pa že 50 let, se nra je pomidila priložnost. Kudiek je te dni proti *?voji navadi zvečer v nekem 'vrnotoču popival. Mitar in njegov iprijatelj Bijelič. sta se dogovorila, da to priložnost po rabita. Že v vinotoču je Mitar pristopil h Kudieku ter mu dejal: "Ali se .opominjaš, kaj sem ti še dolžan! Zdaj ti vračam."T Rekoč mu je opnlil dve zaušnici. Kudiek je nato pobegnil. Mitar in Bijelič pa sta t- IZ KULTURNE NEMČIJE Maamrt cfcsojeae so dosedaj v Nemčiji s sekiro obgl&v-IJall; Zato krvavo rokodelstvo je pa potrebna preeejšnja prafc-m rsMji, ki bi bili zmoftm z «sim mahljajern odcepiti &&to od telesa. Zamahniti je bilo treba dvakrat, triki^, in če so rablju odpovedali iivoi, tudi večkrat. Sekira je prenerodno jairanovič je zaklal pvojo izvoljenko ^tano Vukasovič, potem je pa skočil v i nor je in utonil. Njegov sa-moDwr so odkrili ri.biči na ribolovu. Opazili so vrv, na katero je bil .privezan hlod. Ko so hoteli vrv potešiti iz vode, >o začutili, da visi nekaj na nji,. Iz vode so potegnili truplo, v katereip so spoznali Dju-ranovia. Kaj se je zgodilo med mladima zaljubljencema, nihče ne ve. Djuranovič je odšel s svojo izvoljenko rponoči v gozdi-ček ob morju, kjer ji je z lovskim nožom pre rezal vrat, r?am je pa odhitel v Kot or in skočil v morje. Zaklenil se je v hišo in jo zažgala Strahovit samomor, združen z maščevanjem, je napravil nekoč izvrsten in daleč okrog znani mizarski mojster Franjo Jo.-t iz Saren^Taida .pri Vukovarju. Pred letom dni nra je umrla žena, in ker je hudo trpel zaradi revmatiizma, se je s Idmetom Ivanom Jakobovcem pogodil tako, da niu je odstopil svojo hišo z vsem pohištvom fcam fpa si je izgovoril dr*»nir«t no ATzdrževanje. V zatdnjem ča»u pa so med njim« nastali hi>di prepiri zaradi katerih se je bolni starec odločil za strašno dejanje. Ko je Jakobac s svojo ženo odšel z doma, je stari Jost zaklenil vsa vrata cnotraj, zaprl vsa o>Vna in odšel na podstrešje, kjer je za-žgal hišo. Gasilci, ki so prihiteli gasit, so hišo v glavnem sicer rešili, na -podstrešju pa so fiašii zogeljnelo starče^*o trn- Posebno pripravo: s katero se -dožene bližina kake kovine, je izmnH beograjski mehanik Dragomir Vjino-vič. A|p»rat je preprosti sestavljen, »podoben dolgi palici, ki ima na konm (poseben raeha-nizetm, ki zaznava bližino vsake kovine, ipa čeprav je kovina še ta&o neznaten drobec. Pri prvih po^kuHli se je priprava dbnesla. Če se bo tudi pri ponovnih, je »verjetno, najmlajše otroee je pa [ločena r?tarostna meja za sklepanje zakonov iti če se je kak duhovnfK proti njej pregrešil, je bil občutno kaznovan. Pop Kmca pa se tli brigal za pojave in grožnje, marveč je na skrivaj poročal vse mlade zaljubljence, ki so se k njemu zatekli. Posebno'rad je nudil svojo pomoč in blagoslov onim, ki so oklepali zakone proti volji svojih staršev. Stari ljudje pripovedujejo, da so bili DEVALERA BO OBISKAL ZDRUZENE DRŽAVE WASHINGTON, D. C., 20. avgusta, je danes naznanilo, da nameia va dospeti prihodnji mesec v Ameriko Eamon de Valera, predsednik irske republike. Tukaj bo ostal več tednov ter prepotoval deželo od Vzhoda do Zapada. ................................................................. Najboljši prijatelj ▼ nesreči vam je: »L0VENSKA NAR0DM PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske-y letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. 1 ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE; $8,000,000.00 Za ožje informacije glede jzavarovanja i vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan; 2657-5*$ Cliicagow 111. '■♦.vni iiA, -v l[ll)i !^r.iililllillll!11 li^ffr.iin i:1' ij1:11!!| i komaj shodilo. Zaslužek s skromno napitnino vred je da jala materi, ki je tudi za njene otroke skrbela. Nekoč sem oj>azil nfkaj, česar se nikdar prej — z vso vnemo je čitala časopis. To je bilo takrat, ko se je ženil angleški kralj, bivši prestolonaslednik Edwa rd. Čitala je ne kaj, mrmrala in jezno stresala srlavo. Tafko je bilo ves teden. Gostje so se že začeli pritoževati nad slabo'postrežbo, toda nji se naravnost ni drznil nihče ničesar reči. Oitala je, ne meneč se za ves svet. Na angleškem dvoru je divjal hud vihar. Angleški ministrski predsednik Baldwin i i-, škof Canterburški sta napenjala 'vse sile, da mladega kralja pregovorita. On se pa ni dal. Zavrgel je vse stare predsodke, odstopil in se poročil s Si ntpsonovega. Ko stopim tistega dopoldni v restavrant, mi brez besedo potegne časopis izpod pazduhe in «ede v kot. Najprej se je zagledala v sliki na prvi strani. Nato je prečitala naslov:— Vojvoda Winldsorski se je poročil. Odvrnila je časopis, si podprla glavo ter začela srkati skozi zobe: — Da je le niogel to poleno vzeti. Saj je ni ofpre-daj nič in zadaj nič. Če je hrepenel po ljubezni, mene naj b" bil vzel. Jaz bi mn pokazala, kaj je ljubezen, tako pa spoh' ne bo vedel, kaj je žen.^ca. In je zajokala, da se je kjar stresalo njeno ogromno telo. Naslednjega dne je ni bilo vel? v rost^vrantn. Povedali so xni, da so jo odpeljali v nmp* bolnieo, fejer je Se bila dalj časa pred desetimi ali petnajstimi if ^ / TueocU^, Augu»22,;l939 si/ovigp; fn^Gp^^) R BIBDK^: AMERIŠKO NAPREDOVANJE Radioaktivno železo Nekega dne je prijel k rav-mtflju mestne j^e v Chieagu — kot ara v en Loops, cekine Kriiff, ki uftikrGHia me-to <#kor zapjt«, 'velikanska vidika zanka — vratar pa mu j«1 izroči f lastnoročno napisano vizitko: FreiJ Brouxwell, poro-Vvulfc "Dnevne wenzacijo." 44N*j rprki*** / Ravnatelj »I j« hr* poravnal H»l<4c0 in tnaulel prijav««, Iju-hrnnll iir« obrata, ki je pa pre-Arttufceno učinkoval. Prinh; je faQ fe mlad M o vek v pont*M>ai obleki in no-| #ve1 ran^h čevljih. Ravnatelj )ga je vljudno povabil, naj mde naslanjač in je porinil preden j <%atta -sototk. pel ji veliko knjižnico, v vsaki celici radio lil kaditi je zmeraj dovoljeno. Lahko se sami prepričate.'' "Izvrstno, gospod ravnatelj. Kar za jesik vas bdm prijH Ln bom tjhtal nadaljnjih 14 dni kar pri vat.** ".Št irinajst dni t** se je ravnatelj začut»l. " Ali se kalite!" Nikakor." Pri£lee je potegnil listek iz žepa in ga je dal ravnatelju. " Veste, mene je policijski sodnik zaradi nekakšne prometne nerodnosti oibsddil na štirinajst dni zapora. Je bil tisto jutro bržkone jako slabe volje." Ravnatelj je kislega obraza preletel zaporno povelje, rekoč nato: "•Mi«lLI i*eiiV in je v zadregi zakašljal, "da vas pošilja vaš časopis službeno." , "S*y — to bi se dalo hkrati združiti — tkoriatno s potrebnim." "V renin! Moja h*sa," ravnatelj >e je .<4m£a] šaliti, "vam je vsak čaB*-na raopolagro." Fred B rot 11 well se je smehljaje prikloni! Ln >*e je dal po hišnem gospodarju osebno odvesti v svojo celico. V njej je bil« vse, kar je ravnatelj obljubil, in jetnik je .preživel teden dni v njej kakor ptiček pod nel>om. Devetega dne pa se je ravnatelj domislil da bi le |>ovpra-*al "Dnevno senzacijo" po pood čw»qp{tfja. «mo že po poklkn ročevaflcu in po ved,al. da pri "Ne prestrašite ae, gospod ravnatelj," j« za£H priSlec, oaritetit ko >i je prižgaJ smotko in «e urlotono naklonil nazaj, 1" ker nekam prepovršno ■blečen. A. (i*v i bi bil moral po naroči In svojega lint a pretakniti m*katere be-anire, p» je potein prišlo "drugače. Pri tetn ne moral seveda prilagoditi takim lokalom. Saj razumete?" "»Kaj pa, dragi moj," je ravnatelj »t smehom vzkliknil in nra nalil ftilee likerja. "No, ipa ,-eni si mislil, da bi bilo dobro, če malce skopim tudi k vam." 44 Izvrstna misel. Meni v čaat!" "8aj," je nadaljeval prišlec, in začel irtfba 1 i T-elo. "Veste, mi radovedni. Pravijo, da se pri vos dogajajo čudne stvari. Saj smemi olodhrito govoriti — torej, govorijo namreč, da imate v kaznilnici za časnikarstvo, žen-fta druitva in druge osHb-nosti nekakšne po-t4)ne oddelke, medtem ko naora večjidel va*ih časti t iih gostov prav po pasje in v nagmrsnih luknjali prdbiti svojo kazen." Ravnatelj se je za hip z*!ranil. "Traiparija!" je dejal in je nato počasi in ddbro premini je-Tid nadaljeval: "Kaj takega pri meni sploh nL Mojim jetnikom je prav dobro, imajo lops, zračne celice, človek bi dejal, kar opremljene sobe. Dobro tiramo, vodo, pswmd ko- MUiii||.ali•• MM|| n« i iti' • UH|n|iailMilia||Ut Društva, ki nameravajo pvirecHti dramahČM rcditve« opozarjamo na: njeni nbčosar ne pogreša. In takrat >e je tseveda izicazalo, da Frew! Broniwell sploh ni bil Naslednje štiri -dni je preživel v nekem /Irugem oddelku, v temni luknji, kjer je komaj mogel i*tati )>crkoflici. Tu ni bilo ni knjig ne radia, ne tekoče vode (pač po stenah je polzela) a bili so robati pazniki in neužitna hrana (priiiranke od nje si je ravnatelj vtaknil /v svoj žep, prav tako kot denar, "ki so ga jetniki plačevali za hiksuzni raosreid). Mimo tega je prejel v petefc, na tepežni dan dobro zasoljeno število ba- fin Ovanajstega dne zvečer je ¥ * Dnevna >enaa<*ija*' telefonirala ravnateiju: "Halo! Mi smo m tisto zadevo o Broni-wellu premislili. Presneto dr: zen je bil, ali ne!" "Fallot prve vii*e, Pa sem mu pošteno vrat zavil/" "Hahahal Tako T Imeni$-na zgodiba za nas! Koliko časa bo -pa še v luknji?" dva dni." "Recite mu prosim, ko bo pri vas opravil, naj se oglasi pri nas. Doadeva se, da ima bujno domišljijo in je pretkan; vprav za na* bi foil." "Kaj? — Dobro, dobro!" Ravnatelj, ki je pihal od jeze in preklinjal .da se je vse kadilo, je dal usodnega jetnika priveski k »sebi. Na vse načine ise mu je oproščal, češ, da se je zgodila hoda pomota. In tako je nepremagljivi in žilavi Bronvwell doslej navaden postopač, preživel zadnje dva dneva *pet v rajskih okoliščinah. • • * Sicer je "Dnevna senzacija" za zdaj sprejela zanimivo poročilo, ki ga je bil že napi-al le v arhiv, vendar >o ga za po^ skušnjo koj nastavili kot poročevalca — in dobro se je o'b-nesel. Zgodilo »-e mu je kakor Savlu *z Zgodb; o^lšel je bil. da bi bil jw>i*kal d>"la in bi ise mu bilo nekaj dni dofcro godilo, pa je našel preskrbo za življenje. S 'GLAS NARODA" £ pori! jamo v staro db-J movino. Kdor ga ho-% cc naročiti za «v6je « sorodnike ali prijatc-^ljcf to lahko storil — $ Naročnina za stari \kraj starte $7. — V {Italijo lista ne posi-i ljamo. mm ki jih h|Mit)p v zalogu GiUrORNU: 8ib rrsnciaco, ooLoaaDO; pueblo, Peter Cvllf. A. BafU« ML JP-1 ' OHIO:. INDIANA : J »cob Reroik. Job- BUi CUirarcU Anton Nifode Lorain, Igrala Balast. Joka Bn Yotmgstown, Anton K1 kal j OREGON: Revija ''Science News'* poroča, da se je chema kemikoma kalifornijske univerze posrečilo priklicati s pomočjo ci-klortrona v življenje umetno radioaktivno železo, čigar polovična doba razpada je enaka 10 letopi. Zadrga leta se vedno jPKrgo^teje čiije o uspehih s pfo-• izvajanjem rani ioa k't i v ji i h pr-vin. Ti .uspehi pa v bistvu ni-*?o nič novega, a na drusri strani ne Hmenio pozabiti, da la.hT ko z ogromnim cjklotronorn, .vrhe ,pa večina radioaktivnih prvi-n ni po-rabna zato, ker je njihova u-m,etna radioaktivnost muha enodnevnica. Sprva se je posrečilo dati radioaktivnost sa- mo za nekaj iikinut ali nekaj ur in veljalo je že. za velik uspeih, ko se je prediqusildm posrečilo pripraviti radioaktivni natrij v kuhinjski soli, ki ohrani radioaktivnost do polovice nezmanjšano nekaj dni. Tu pa gre za izredno doltgo dobo rast pada, ki >o jo je zdaj posrečilo kemikoma Livingooilu in Sealborgu dati novi zradioakli-virani pi'vlni. Z bombardiranjem jonov deutrija, težkega vodika, so namreč v njunih poskusih izprennnjajo običajni atomi' žel«a v radioaktivne iz-rodke^ ki je njihov polčas daljši od 10 let. dočim je znašal prediani^kim pri natriju dafeč ni dolgi poR-as radia samega, »saj znaša ta 1780 let. Tam manj je to polčas nekaterih torijevih in uranovih izrod-kov, ki dose|ejo ogromno število, v letih. Vendar je pa ta dofba za človeško delovanje dolga in če se (bo dalo radio- lec zlata in humorist, Mark Twain, je delal najrajši v vodoravni legi, in jfioer v postelji. Neskončno velika je vrste mož, ki jim je šla in spi racija preko jezika oziroma grla; ljotd Byrou je pustil, da se mu je na jeziku topila* žvep- aktivno želeao praktično pora-j. ... .... biti, >pomeni po|g«s 10 let. .la l'P''0 kl.sla »»ag»ozua in je trdil •se bo dalo Z njim operirati ka- (.la nan j Jcakor šampan- jec. Cooper, oce "Irhaste nogavice" je jedel med delom kor s trajno radioaktivnostjo. NENAVADNE NAVADE VELIKI? MOŽ. Velik i možje so potrebovali pogo>toma zelo čudilih navdihov za svoje delo. Ix>rd Byron je d(?lal na primer 'mi.jra.jši ob von^u gomoljifk, ,med tem ko je sanio moral Jens Peter Jacob-on nekaj nad tri dni. To pome- vonjati dwh hiacint, če je hotel ni, da raoipada vzorec sveže delati. radioaktivi ranega železa zdaj Sloviti romanopisec Joseph tako počasi, da ostane čez 10 Conrad, ki je 'bil doma na vseh let v njem še polovica radio- morjih sveta, ie pisal najrajši aktivnih atomov. ! v kopalni, kadi. K-adar je ho- S tem se bistveno poveča re- tel delati, se .ie zaprl v kopal-kord. ki ga je človek dosegel nico, sedel v kad in si prižgal v boTibi 7, naravo za prvenstvo smot-ko. Potem je šlo. Drug radioaktivnih polčasov. To še!veli!k nmtafinež, urednik, i^ka- kroglice. Reuter, Raabe in Keller so mjorali kaditi, kakor jsicer n »šteto drugih duševnih delavcev. O«I Ajs-kila preko Horaca in Lita«j>oja do Sh-ake^-fpeara. Buj-gerja, Hoffmana Poa in dalje gre neskončna vr-i-ta pesnikom* in pisateljev, ,ki h let od dneva njegove smrti, zopet ogla-iiš. Svojemu bratrancu Kurtu je seveda izročil Gravenstein, toda pogojno. Zato se sme deset let smatrati samo za nekakega osknbnSka posesava. Sede, oe Se po preteku tega časa ne vrneš, ali pa če s» aploh ne oglasiš, tedaj se more smatrati ea njegovega »pravega dediča. , "Be veda pa je bil Kurt WeyersJberg «bolj prepričan kot pa tvoj oče, da m ft* i več med živimi in se je takoj po smrti tvojega očeta s Svojo družino preselil na GraveUstein in se »natra, odkar je opustil trgovino z žitom, za pravega gospodarja. Kar je gotovega denarja, se seveda do poteka desetih let ne sme dotakniti. Ne dobiva ničesar drugega, kot f arno dohodke od powtva in ne sme na posestvo vzeti nobe- iT1iaj° nekaj med drujrimi-nega dolga. Iz te^a razvidie, da tvoj oče ni mislil na tvojo 1,1 L..6 P^mi lovjjo zibali, ri-j-inrt. Meni je bMa naložena naloga upravljati gotovino in to bari jo pa z lokom in puščico, ...... _ ^em po eni Prepričan je, da si mrtev in zato n»!*>- & boljša, se , oadraveh Smejatii se je prisel preživljalo z jagodami, gren- y Pari)Z nekl American, ki kimt oranžami ali s črvi. En-4ie prepotoval z letalom nad krat na leto imajo rwojo sreč-13000 milj. no dobo: takrat, .ko so gnezda - — jih doslej spoznali To je ljudstvo Gvajakov, ki ga* opisuje franco^i potovalec Jean Ve^ ^lard v s»voji novi knjigi "Kultura meda." Moški in ženske hodijo tam popolnoma goli, živijo rv živalski skupnosti in njLh jezik je tako boren, da nima niti »besede za očeta in mater. Bivališč ne poanajo," njih najbolj razvito orodje predstavlja kamenita sekira, orožje jim je pa lak. Gvajaki zrasejo komaj v višino poldragega metra. Živijo v skupinah po petnajst do dvajset ljudi in so bree poglavarjev. Le tisti, ki so kdaj ubili kakšnega jaguarja in norijo č«ipico iiz kože te zveri, čim udobneje. Kar zapoje gramofon. Na njem se smce vedno ista plošča, in sicer s smehom v v?eh njegovih odtenkih m stopnjah. Najprej se zasliši h^hetanje, potem pa -smeh in krohot. Bolniki se začno tudi sami smejati. Kmalu drže za trebuhe cd smeha. Kdor ve, kako nalezljiv je smeh ali kdor je slišal podofone gramofonske plošče v francoskem radiu se prav nič čudi. Ko gram ofon-skla plošča izteče, se navije nova. Pol ure se bolniki tako smejejo in krolhotajo. Nikogar to ne moti in nihče se ne sramuje, ker j^ v Boibi tema. Potem se pa oknicč odpro in bolniki odidejo na proisto, «eveda vsi zidane volje. Mnogi bolniki tndijo, da a podrejo celo drevo, nego da bi skesali nanj. Če naletijo na čebelno gnezdo. Vel-lard pravi, da do danes še ni uspelo ujeti nobenega živega odraslega Gvajaka. Svoje mrtvece pokopavajo s posebno svečanostjo. Kadar si krešejo s kremenci ogenj, pojejo nekakšno žal ost ink o, v kateri moledujejo dež za milost. Boje se ga bolj nego Evrojxsev in jsguarjev. V določeni starost* t4(Btentoaia ^ova»» prej? kakor iih zagraibi želja, da se oddalji jo od tistih, s katerimi so do-telj živeli. Nihče ne zve, kje se tedaj potikajo. Umirajo za neko neznano "bolezinjo, ki je ni mogel ozdraviti doslej še noben zdravnik. sgane. 4'O, kako me to boli, stric sodni svetnik; kajti Reinerta sem rmsl zelo rad." "Da, bil je (Ktetena dobra korenina. Sedaj pa posta *aj dalje. Torej, to pridno dekle je vzelo v wvoje male, odločne roke vajeti onLrfjoištva, da je čudež, kako vse prav naredi Poleg tega pa ie tUdI pomaga svoji teti, ki je nekoliko bolehna, j- zjutraj prva na nogah in »večer zadnja in ko sem ji nekoft izrazil svoje priznanje, ae mi je nasmejala s svojimi bisernimi ofimi in rAla: 1 • *' Ve«*, da naau.nem trvojo stvar. in to turfi bocem, ker unam s«j zadoščenj«, da tukaj kruha ne jem zastonj. Da, krasno dekle je, bi sedaj edina razveseljiva os^ba na Graven-Msuw. Oudovito je, kako in koliko deku In vsi imajo veliko spoštovanje de uje, več, kot do njenega strica, ki se samo rapenet, da pokale, da je gospodar, ne da bi kaj o oekrbnkltrvu rsmaal. To pa ljudje seveda dobro vidijo; vedo, da ima Rut v svojem mmmen več razuma, kot ff>a njen slrie v svoji trdi ffUn. Samo enkrat bi ga moral videti, kako se napihuje m revni Enti vedno dopoveduje, kako mu usora biti hvalež-nt, ds jo tspi v svoji hiši Ginijivo je, kako ji nato njeg« rs fan* skrivaj boia roke in jo proseče pogleduje. To-ae dogovarja. V ponosni zavesti, da v ne viaofci stric. . No — temu pa v resnici se nsk«4!ko zasmeje. ZDRAVLJENJE S SMEHOM. Da ima smeh blagodejen učinek na človefeovo adravje, je že davno znatno. Kdor gleda na svojo bolezen od veselte strani, ozdravi prej nego mračen čemeren in otožen človek. Nekatere bolezni splob nastanejo samo tako, da je elovek nepre* stano čemeren in da se nikoli od srca ne nasmeje, da bi prezračil svoj živčni sistem. To naziranje odločno zagovarja francoski Sdrarvnik P. Wascket, ki tako tudi adravi svoje bolnike. Baje dela naravnost čudeže. V njegovem tako zva- ODKOD IZRAZ "SLAMNATI VDOVEC?" Izraz "slamnati vdovec" se rabi večinoma mM počitnicami, ko'obogati ž njim konverza-cija v mestih in na krnetih. Mož ostane v mestu in dela potrpežljivo na/prej, samo da lahko žena in otroci prežive nekaj časa na počitnicah. Otroci so potrebni okrepitve na .svežem zraku, pa tudi žene rabijo vsaj nekaj počitka. Šele jesen privede zopet vso rodbino k doma-čemu ognjišču, kjer se obujajo spomini na počitnice. Marsikldo se je že vorašai, kako je nastal izraz "slamnati vdovec." Ta izraz izvira šele od konca 18. stoletja. Zanimivo je, da se je pojavil izraz ZA KRATEK CAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Mmusmsm Razprodaja KNJIG D« napravimo prostori za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. "Slamnati vdovec." Prvotno so ljudje mislili, da je to v nekakšni ■zvezi b slamnatim vencem, ki so ga morale v nekaterih krajih nasiti neveste, če so lahkomiselno zapravile mirtin venec. Raziskovalec Schneider pa pravi, da je i-zra® ** slamnati vdovec" posledi*?a žalostnih in tragičnih okolnosti. Ležati na slaoni je pomenilo svoj čar? živeti v bedi wi pomanjkanju. Zesna, ki jo je tihob zapustil, je bila zapisana bedi in ni imela niti kje spati, razen na kupu slaime. "Slamnata vdova" je bil torej izraz za žalostno usodo zapuščene žene. Šele mnogo pozneje, ko so jeli ljudje hoditi na počitnice, je dobil ta izraz milejši pomen. LJUBEZENSKO PISMO NA NEBU. Vse prebivalstvo Omahe, Nefbr. se je držalo te dni za DOMAfE ŽIVALI. 72 sira nI. Ona ....................M KODfEVSKI KATEKIZEM. SI atraol. Cena .25 HUMORESKE iN G SOTESKE. 180 »tranl. Ona M Trda vpi. Ona I.— 12 KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 str. Ona .25 PO STRANI KMMHli. 15» nt rani. Ona ________J* POL I.ITRA VIPAVCA, spisal Felgel. I'M* str. .«• PRRDTRŽAM. PRK&ERN IN DRl'GI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Ona .. JU SANJSKA KNJIGA ........................ Ji six)venski Sauivec. m, »tuni. ona....... SPAKE IN SATIRE. 100 stranL Ona ........ JH TIK ZA FRONTO. 150 strani. Ona...........7« TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Ona M TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuj« tudi fialotftrn " Va* iUAe**). 189 at rani. Ona ........................ Jt$ ŽENINI NASE KOPRNELE, lil atranl Ona .48 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI; KNJIGARNA "GLASNAR0DA Andrej Hofer (Junaikl vodja Tirol cev Belgrmjaki Biser (Vitoj Jelene) Beneik» Vcdeievmlkm Boj In Zmaga (Joaef Spfllmau) Božični Darovi (Rudolf V rabi) Burska Vojska 7. Cvetko (H. Majar) 8. Cvetina BorograJska (U. Majar) Dedek jo pravil (Julij Slapšak) Devica Orleanska Dve sliki (Kaaver MeSko) Duhovni boj (Lovrenc Skupoll) Elizabeta. Mi sibirskega jetnika 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk ( G juro Pandurtc) Goadovnik. 1. zvrark Gozdovnik. II. zvezek (H. Majar) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoresk?, Groteske in Satire (Azov Id Teffl) Korejska Brata. Mira iz misijonar v Koreji (J<*ef Spi Uma d) St. Krvna Oeveta Mesija (Dr. Jeglič, Mladim Srrrm. povesti za mladino (Kaavor Meiko) 21. Maran. krManski defek z Lih* «1« WRRT IKtfc UTR1 vrw vorr. v trebuhe od ismeha. Bogati meščan Oscar Wiggins je bil že nekaj časa v vojnem stanju s svojo ženo, tako da je pretila ločitev. Tedaj se ga, je lotilo kesanje in ni poznal nobene druge želje več, nego da se z boljšo polovico Fpet sprijazni. Da 1>i pa to svojo željo izrazil potrebno učinkovito, je našel zaselbno letalo, naj se dvigne v veliko višino in "napiše" s 500 čevljev visokimi črkami in dima stavek: "Oscar ljubi Heleno." Pod to naj nariše še štiriperesno detefltjico. Pilot jp naročilo točno izvršil, in je bil lahko zadovoljen tudi s plačilom, ki ga je prejel. Na žalost ne poročajo, ali se je dala siprta Helena od tega nenavadnega ljubezenskega pisma pomiriti. MESARSKI POMOČNIK SI JE ODSEKAL E0K0. V Lagošu na Romunskem je prkšel 27 letiii mesarski pomočnik Joan Ratza po prekronani noči na delo in je hotel postreČi ženski, ki je prišla po govedino. Ostri mefcflrtski nož pa je zdrsnil ob kosti in Ratza globoko ra